spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po poSti pa za celo leto Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta gold. za pol leta 2 gold. 40 kr., četrt leta gold. gold. ; f Ljubljani sredo februarija 1872. « •■ Obseg: Klic na pomoc ubogim Dolencem in Notranjcem nauka Greda v sodu in piramida v kleti m divj orej ska sola pri Mariboru Politične pridige. O laških bcelah nekaj Bokharaška velika de telj a Ponudba sadjerejcem in pa kos Gospoda Mavr in Metz Sadj Na koliko dobri stojijo zakapniki (najemniki) občinskega lova za poškodbe po Drugače govorijo, drugače delaj Mnogovrstne novice. Dop Novičar Gospodarske stvari Hlic na pomoc ubogim Dolencem in Notranjcem ! Bralcem „Novic" je iz lanskega zbora družbe kmetijske 24. listopada 1871. leta znano, da na podlagi ža- lostnih poročil, ki so došla družbi od mnozih podružnic, je občni zbor sklenil, slavno c. k. deželno vlado prositi, naj po okrajnih glavarstvih dá pozvedeti, kje da se je ; J i VIVA C»J liHJL O j/uui VWUUi, J V Vit* UV J\ bati hudih nadlog, in potem naj blagovoli storiti vse česar je treba, da se siromakom pomaga. To se je zgodilo, in predsednik c. k. deželne vlade pl. Wurzbach je dal zdaj razglasiti sledeči * O klic. Obširne preiskave v okraji Postojnskem, Planin -skem, Krškem, Litijskem, Novomeškem, Črnomaljskem in Kočevskem so dokazale, da zavoljo slabe letine in drugih vremenskih uim v teh okraj ih ljudém že prav zeló živeža manjka in da spomladi reveži ne bodo imeli ne žitnega ne druzega semena. Ker po takem prebi* valcem imenovanih okrájev v taki revščini in brez dru- zega postranskega zaslužka žugajo strašne nadloge, zato te siromake priporočam milosti svojih rojakov po vsem Kranjskem in jih srčno prosim, naj se, kakor so to že večkrat atorili, usmilijo stradajočih bratov ter jim na ? omoč prihitijo z denarjem, živežem in semenom, da olikor mogoče, se jim polajšajo njihove nadloge in v okom pride nestrpljivim stiskám. Milodare prejemajo c. k. deželno predsedstvo, mestni magistrat, vredništvo „Laib. Ztg. a (pa tudi vredništvo „Novic" v Ljubljani) — po deželi pavsa c. k. okrajna glavarstva in prečastite duhovnije. Trdno smo prepričani, da ta klic na pomoč našim stradajočim bratom ne bode ostal klic vpijočega v pu- ščavi ! Ce vsak daruj e ? kdor količkaj more j ? nabrala se bode precejšna pomoč. goldinar laških bcelah nekaj. Od L. Drz. na Stajarskem je vredništvo „Novic" „Louis Sartori et Comp. v Milani je že večkrat pohvaljen bil zarad bčelarske trgovine, za posebno po- šteno trgovstvo z bčelami pa je hvaljeno trgovstvo majorja Hruška blizo Benetek, ktero pa dozdaj ni še naznanilo cene za leto 1872. Tudi jaz si bom letos na- ročil laških bčel, brž ko ne pa tudi tako imenovano Lungansko bčelo (Lungauer Biene) iz Salcburga". Poleg tega poročila nam je pl. gosp. Langer poslal doklado PPJ vid] i j atelj a íí ímo ; da 2. listu letošnjega „nemškega bčelarskega „Deutscher Bienenfreund"), iz kterega raz- Bienenetablissement von Louis Richter Saksonskem prodaja laške in v u na in Radeburg kranjske bčele, in sicer tako-le: en roj z enim funtom laških bčel veljá meseca juni j a 3 nemške tolarje in 20 novih grošev (to je po našem denarji okoli 6 gld. 50 kr.), en roj z enim funtom kranjskih bčel tudi meseca junija pa 3 nemške tolarje in 10 novih grošev e medpotoma matica pogine in se brž po pošti nazaj pošlje, se nadomesti z drugo. Tudi se dobijo oplođene matice same meseca maja: laške po 2 nemška to- larja in 15 novih grošev kranjske pa po nem- ška tolarja in 10 novih grošev. — Na prodaj ima laške bčele, panj ove in drugo bčelarsko orodj e H. A. Hemme, učitelj v Nienburg-u a. d. Weser (Provinz Hanover), H. Gravenhorst v Braunschweig-u vsi C. na v • xxt VIAWT VUUVJIUU V J^lU/UllOVU TV U y - V OX ti AXCií Nemškem; na Laškem pa: gori omenjeni Luigi Sartori et Comp. v Milani, kteri prodaja matice same ali roje in cele panj ove, kakor jih imajo kmetje na Laškem, — in pa Canestrini et Tittel v Brešiji (Brescia) ; tù veljá meseca maja oplođena matica z funtoma bčel 3 tolarje in 15 grošev, celi panj z matico, satovjem in medom do tolarj ev. bi To damo gosp. L. Drz. in drugim bčelarjem na znanje in na izbiro, ako si hočejo že letos omisliti laških bčel in ne čakati, da jih prihodnje leto dobijo od gosp. L a n g e r - j a. Zanimivo je nam bilo iz navedenih cenilnikov iz-vedeti, da zraven laške bčele prodajajo na Nemškem povsod tudi kranjske, in to po ceni, ki se zeló bliža ceni laških bčel. Kranjska bčela je tedaj tudi po daljem Nemškem na dobrem glasu. Da našo bčelo ceni tudi nemški svet, gré hvala baronu Roschíitz-u in . Langer-ju. přejelo dopis, v kterem ga ta gospod prosi, naj « pozvedelo, od kod bi se dobile hvaljene laške bčele, ter to naznanilo po našem listu, ker je mogoče, da bi tudi še kak drug čbelorejec si rad kupil laških čbel. Radi smo storili to in se obrnili do gosp. pl. Langer ja v Poganče poleg Novega mesta, ki ima zdaj pri vesnic in pacepljenja in presajanja drevesec. Ponudba sadjerejcem in pa kos nauka. Přibližuje se nam zopet čas obdelovanja naših dre- nas največo trgovino z bčelami. Gosp. pl. Langer Najpred se narežejo cepiči in se potaknejo v nam je na to vprašanje prijazno brž odgovoril tako-le: zemljo; v zemlji ostanejo frišni in ne poganjajo kali dva do tri mesece; cepiči pa se morajo rezati le od dobrih in žlahnih plemen. Jaz imam čepove, ki jih na-pravljam prav veliko sort in vsako z imenom; vsake sorte jih dam za 5 krajcarjev toliko, da se lahko 10 dreves požlahní. Lahko jih pošljem kolikor jih kdo poželi , jia pismo po pošti. Se zmirom nekteri ljudje trobijo, da jim sadje ne raste. Al tega ne čutijo, da so sami tega krivi, večidel s tem, da premajhne jame kopljejo in drevesa le v luknje vtikujejo, jama mora biti cel seženj (klaftro) široka, pa le en čevelj globoka ; na dnu se j ej mora dva ali tri palce debelo nagnojiti z lesenim gnojem, na ta gnoj se dene malo dobre vrhne ruŠnje ali pa prsti, potem se še le drevesce postavi, in zdaj se korenine lepo/ tik vse plati razgrnejo ; potem pa se dene drobné in dobre prsti na korenine. Pregloboko se ne sme saditi, da solnce bolj ogre va korenine. Ako je po tej postavi dřevo vsaj eno, lahko mu zažugaŠ, da tukaj in v vsaki pusti zemlji mora rasti. Ko enkrat drevesce okrepčá in korenine se zaredijo in moćne posta-nejo, potem tečejo tudi rade po pusti zemlji, da je le prav vsaj eno in jama zadosti široko skopana, da prve tri ali 4 leta po zrahljani zemlji njegove korenine tečejo. Ako je jama premajhna, prvo leto korenine ne morejo v pretrdo zemljo in drevesce vgasne. Zatoraj pa po krivici pravijo ljudje:,„pri nas sadje ne raste!" Zaredil sem veliko sort žlahnih plemen hruševih, visokih in pritličnih; visoke cenim po 40, pritlične po 30 kr. J a b 1 a n k e, tudi čez seženj visoke , po 30 kr. Cepljene češplje, visoke in pritlične veliko sort po 3o kr. Imam tudi veliko število murv, po 4 sežnje dolge, take za platové dajem po 3 krajc., visoke po 20 kr. Naj se tedaj oglasi, kdor drevja potřebuje; obljubim pošteno postrežbo. Letos, ko je kopna zima, bode dobro, da se drevje prešaj a, dokler je še mrtvo; prvo leto bode že poganke naredilo, ker se zemlja s koreninami bolje združi. Na Kokrici pol ure nad Kranjem. Andrej Net, po domaće Mihovec. Gospodarska skušnja. Greda v sodu in piramida v kleti. Salata je sploh priljubljena in zdrava jed; tudi pozimi jo imamo radi, če tudi je nekoliko trja in bolj grenka. Zato se napravljajo v kleti gredice, tružice itd. Al lahko se naredi greda za salato v sodu. Ako vzameš kak star sod ali pa kako laj to, ki ima le spodnje dno, izvrtaš s strešnikom (svedrom) krog in krog kake 4 palce od tal vrsto lukenj po kaka 2 palca saksebi; nasuješ prsti zmešane s peskom do izvrtanih lukenj; vtakneš v vsako luknjo korenino endivije ali cikorije (regrata) tako, da tanjši konec gleda proti sredi soda, rast pa iz luknje; 4 palce više izvrtaš drugo vrsto, nasuješ zopet prsti, vtakneš ravno tako drugo vrsto korenin in tako delaš do vrha soda in vselej po malem zalivaš prst in rastlike : imel bodeš gredo v sodu, ki bode v dveh ali treh tednih ozelenéla in za celo družino salate dala, ki jo bodeš lahko pořezal okrog soda. Pa tudi brez soda v podobi piramide se dá taka greda napraviti. Naredi se v kleti greda kakorkoli velika, štirovoglata ali pa okrogla, s prstjo, zmešano s Í>eskom. Ob robu grede polagajo se krog in krog sa-atne korenine tako, da gleda koren proti središču, rast pa ven; na to se dene dva palca više ravno take zemlje kakor prej; potem se položi druga vrsta salatnih korenin ravno tako kot popřej; potem nameče se zopet za dva palca više zemlje in na vrh ob robu spet pola- gajo se korenine, in tako zvršuje se piramida, ako vsaki novi naklad naredi se oži in se tudi sproti nekoliko zaliva. Dobro je, da se polagajo veče in močnejše korenine bolj v spodnjih vrstah, slabejše pa v zgornjih. V kakih 2 ali treh tednih stala bode v kleti lepa piramida same salate, ktera se porezuje del za delom. Predno se porabi prva rast, dorastla je že druga. Obljubim, da ta piramida bode ti več koristila, nego vse egiptovske. Nova detelja. Bokharaška velika detelja. V časniku družbe kmetijske tirolske se priporoča ta detelja tako-le: Bokharaška detelja je prav za to vstvarjena, da nadloge pomanjkanja živinske klaje kar hitro odstrani, kajti sponaša se bogato ne le na dobri, temuc tudi na vsaki lahki zemlji in celó v ta-košni, kjer bela deteljica ne raste. Seje se kmalu po končani zimi ; v prvem letu se 3 do 4krat, v drugem letu 5 do 6krat kosi. Dá se sejati pod ječmen in oves. Z ovsom skupaj pokošena, daje izvrstno klajo konjem, pa tudi za molzne krave in ovce je kaj dobra. En funt colne vage izvirnega tega semena veljá 2 gold. Manj kot četrt funta se ne prodaja. Dobiva se brž pri trgovcu Ferdinandu Bieck-u v Schwedt-u (Schwedt a. O.); pismu se mora priložiti tudi denar. Gospoda Mayr in Metz sta na tržaški cesti zunaj Ljubljane osnovala velik vrt, v kterega sta zasadila mnogovrstno sadno in drugo drevje, trte, smokve, špargelj, lepotično grmovje, žita, cvetlice, vsake sorte zelenjad in sočivje — na kratko rečeno vse, kar kdo iz vrta za vrt potřebuje. Kdor pa se bolj na drobno prepričati hoče, kaj vse se lahko dobiva iz tega velikega vrta, naj piše omenjenima go-spodoma v Lj ubij ano, da mu pošljeta cenilnik (Preis-verzeichniss) svojih pridelkov, ki sta ga ravnokar v nemškem jeziku na svetio dala. Rada mu bosta po-stregla, ker nj una vrtnarija hoče biti velika trgovska vrtnarija, kakor jih nahajamo v drugih deželah, pri nas pa take kupčijske naprave do zdaj še nismo imeli. Na tem vrtu se ponuja prilika tudi mládencem, ki se hočejo izuriti v mnogih razdelkih sadjereje in vrtnar-stva. Priporočamo tedaj to napravo pozornosti naših posestnikov. Sadje- in vinorejska šola pri Mariboru. Sola se začne l. dan prihodnjega meseca in bo imela s pripravljavnim letom vred tri tečaj e. Nauk bode obsegal: 1) Dopolnovanje tega, kar se v ljudski soli uči, toraj : čitanje, pisanje, številjenje, vaje v besedi in pisavi in v tem, kako da se na vadni računi vodijo. 2) Iz prirodo si o vj a: početni nauk v fiziki, kemiji in zemljeznanstvu; potem živalstvo in rast-linstvo s posebnim ozirom na one pridelke, o kterih se bode v soli učilo. 3) Iz matematike: najpotrebniše stvari za dejansko zemljemerstvo (geometrijo), poljedel-stvo, zravnovanje (niveliranje), za risanje obrisov (piano v) drenaže. 4) Učni predmeti zlasti tej šol i pripadaj oči: vinoreja , kletovanje z nabijanjem in pripravljanjem sodo v, sadjereja, zeljenjarstvo, cbelarstvo in obrtnija za hišne potrebe. 5) Občno kmetijstvo s posebnim ozirom na male posestnike; učenci bodo opravljali dotična delà sami na zemljišču, ki pripada zavodu. Po dovršenem tretjem tečaji do bij o učenci odhodno spričevalo o napredku v vsakej stroki, o marljivosti in delavnosti. aj arci } kteri Kdor Sprejemajo se v to solo pred vsem so sedemnajsto leto in ljudsko šolo dovršili je spodnjo gimnazijo, nižo realko, mestjansko ali kme tijsko šolo dobro dognal, ali pri posebni skušnji dokaže Na pritožbo grofa Alfreda Ch. pa je dežel lada v K. z ukazom dne C. Po avgusta 1871 okraj nega glavarja iz sledečih razlog , 11 lovske postave 1849. leta odločbo savrgla : imaj o posamesni da ima dovolj pričetnih znanosti, more takoj v drugi zemljiški posestniki svojo pravico do povračila po div tečaj stopiti, učenci tega zavoda imajo ali štip dij ali pa oj em živé. Štipendisti dobivajo skup jini storjene škode vtrjevati P posam n v zavodu stanovališče, obleko in živež Učenci, ki ob živé morej o kolikor še bo prostora ostalo cane. v be po navedeni postavi za lovstvo pokli-Oblast loviti in streljati imajo pa razun slučajev (soseske) navedenih po bč svojem živé, morejo le, kolikor se bo prostora ostalo, v 4 m o navedenih, po b le ob čine (soseske). v zavod se sprejeti in plačajo za preskrbovanje 200 gld.. Da občine imajo ali po zakupniku ali po izvedencih toda za obleko sami skrbé. Ti kakor tudi vsi drug aJ leta oda bivajoči uč prej 24 gold, uč plačaj loviti in streljati, ne prenareja vodila kega občine kot take oblast loviti in streljati leut nahřej gum. uuuiu^, oproščenje more med občinami in zakupniki sklenj^^ mmaj^ uuucm deželni odbor dovoliti. Deželni odbor sprejema one, moči na razmere med oDčinami in zemljiškimi posest ; 7 in da imajo pogodbe nimajo nobene kterim se stipendije podelijo, pa tudi one okraj za ktere niki se stipenuije puucnju, p«. iuui vu^, ^^^ mm. Pravni nasledki iz zakupne pogodbe íuviiajuui zastopi, društva ali zasebniki brezplačna mesta imajo le za občine in zakupnike vezavno moč, in sicer raj oči ustanovijo, za ktera imajo pravico, prosilce deželnemu takošno, da občine, ktere po postavi posamesnim zem odboru predstavljati (prezentirati) Dobro bo koliko počakati k pravici pravi „ Slov. Gos ljiškim posestnikom za škodo po divjini storj ne- tvau , u» » lviiuivi bode poduk? vidimo sad te šole in zlasti Čudno ; posrednj dobro tojé čisto molči o slovenskem jezik Je> da naučni načrt akupnikov po njih postavljenih smejo odškodovanj To Je> kar nam a 1 ne- od tej odškodbi mora tirj at i dnik odločevati, ker politič dvome buj 7 ali bo ta naprava za nas SI tniji gre po ministerskem ukazu dne 14. julij res koristna? Tudi uč 1859. leta le odločevati o povračilih po divjini storjene letnih 48 gold, je vse pre- škode zemljiških posestnikov zoper osobe ki imajo visoka! Kdo bo zmagal stroške, ki znašajo na leto oblast do lovstva in med zakupnikom od njih postav Ijenim. Toraj ni pritožnik za škodo, storj eno Antonu blizo 300 gold.! Ce se je hotelo posebno posestnik na m cenej a biti gledati, morala bi tudi vsaj učnina ve liko H. m tovarsem občini St Kakor pa zdaj stvar stoji, morejo 7 ampak bč v St. Ožbaltu zave- zana premožni Němci svoje sinove v to šolo poslati" 7 se Tedaj spet ie oui«* „<»«. majui^m Potlej pa pravite: „Slovenec je^neumen šola ad majorem Germaniae gloriam dvanj vendar pridržuj 7 ne zna na- predka". Gotovo je slovenski Staj bistrej trij lov i, odško- iskati pri Alfredu grofu Ch. po redni pravni poti. to odločbo vendar niso zadovoljni bili niti oni emljiški posestniki, niti C.-ska občina čij .Ie nego mški, česar se vsak lahko prepriča 7 kdor se čez Murzthal na kolah pelje čez Semering na Dunaj če Slovencu zapirate šole, kako neki more svoj ta za napredek ? čenj temuč so zoper to podali pritožbo na ministerstvo pritožbi so sosebno spodbijali deželno-vladino tolma in 11 lovske postave 1849 lent rabiti Na koliko dobri stojijo zakupniki (najemnikl) ne sme drugače izvrševati V« il li t • ft ^ notronnnarvo n Iror/n i a Da ne-ker in 10. se lovska pravica občinam odkazana leta, tirjati imajo pravico od zakupnika odškodovanj dvomno izhaja iz ministerskega ukaza 1852. leta P° 7 7 kot po kup in po obeinskega lova za poškodbe po divjacini Grof Alfred Ch. je na dražbi dne 26. junija 1869. pogodba nima nošene moči na zveze med občino* in loč navedenega ukaza je občina kot taka popolnoma akupa. Izrek deželne vlade, da zakup leta od c. kr. okraj nega poglavarja v St v kup (najem, štant) vzel lovsko pravico E.-ske občine za po nujeno zakupn grof zavezal, 10 akup pogodbe se Je posrednje dober stati za vsako škodo zemljiškimi posestniki, se razjasni le s tem, da je bil pogodbe popolnoma prezrt: pravnove je po določbi deželne vlade popolnoma 10 zaku y pogo Sb v ; ovrzena ktero stori divjina brez izjeme plem kom in sadnemu drevju zemljiških posestni v dveh dneh pozvedeti skim přidělav in škodo 7 pogodba 7 ki se v nobenem oziru nad postavo ne po tika. Napotenje na pravno pot po dira popol noma ukaz dne 14. julij 1859 kteri o očbo uuLuc« uiva/i uiiv/ jli« juiija jl kjuu• y xvt^ii uvaxwomu O V»CJ pravicah do povračila po divjini storjene škode izkle vseh Med tem, ko je bila lovska pravica v zakup vzeta, niyno političnim oblastnijam odkazuj so triie zemljiški posestniki Anton H., Janez W Neža iz m t. Ožbalta jih sadnih drevesih trpěl ajcih veliko škodo na je grofovsko 1871 Ministerstvo je z odločbo dne 16. septembra Ker se leta pritožbo vslišalo in odločbo c. kr kraj oskrbništvo v E. vstavljalo, zahtevano škodo povrniti, y lad ga glavarja potrdil o, ko je odločbo dežel * — .— , —---- ------ r~ -—7 tv, y iglo, njene razloge kot nevtrj^xx^ ^vimvoi; so se zemljiški - posestniki obrnili do c. kr. okrajnega ;)ker na podlagi §.11 lovske postave dne 7. marca leta zavrnivši glavarja V kJfc. *., aid! oavuv fv ^tvwvw ±OUÏ7. V ZíVeZil Zi UJ&čtZUlU U.LLC I. grUUUĆt lOU^. ltJttl 1UUČIJI dal in na podlagi pozvedka te reči z odločbo dne Î. posamesni zemljiški posestniki svojo pravico do po t kteri je škodo po komisiji pozvedeti 1869. v zvezi z ukazom dne 7. grudna 1852. leta imajo 7 nanaŠaje se na ministerski ukaz dne 14. yračila po divjini storjene škode iskati zoper zakupn zak. št. 128) spoznal. Alfred grof Ch. J0ya kot osobe, ki imajo zasebno pravico do lova" juiija 1871 i ulij a 1859 kot lovski zakupnik je dolžen, Antonu H. škodo od 104 gold., Janezu W. škodo od 50 gold., in Neži N 77 Pravnik slov." škodo od 56 gold. 50 kr. storjeno na njihovih sadnih drevesih povroiti in komisijske stroške vznesku 12 gld. 30 kr. a. v. plačati. Ta odločba opira se na sledeče razloge: Lovska postava od 1786. leta (§§. 2 in 15) priznava zemljiškim posestnikom povračilo po divj Politične pridige. Spisuje Fr. Jaroslav. » storj škode omenjeni trije posestniki imajo tedaj pravico do povračila škode vsled komisijskega zapis nika pozvedene, in Alfred grof Ch. je tem bolj vezan T________ jo plačati, ker je to zavezo v dotični zakupni pogodbi Valentin Vodnik Delajte za narod slovenski, dokler ga kaj imate; kajti utegne se zgoditi, da ga bodete iskali, pa ga ne bode veču. Vsak člověk ima svoje muhe; to nam spričuj i • TT I • I -1 • • y 1 1 ki vrh tega še naravno st pre vzel T C»1 C U li I XX T U UU1 A. , XV x pise , ua „ 1XX U XX C OU £ v samostan". Tudi jez imam svoje muhe, ki so * da „muhe so s naš gnale ga ojue v političnih pridigah za kratek čas. Komur ne bodo po volji, naj odprè okna in duri, ter jih prepodi, ali pa naj jih pobije s pokalico. Toliko za predgovor in zagovor. Sedaj pa pričnimo! — V prvi politični pridigi hočem govoriti, to je, pisati od „delalnosti za Slovenijo". Ve pa, ljube „Novice", odločite mi potrebni prostor! L Blagor njemu, komur bije srce za milo Slovenijo; on ovije svoje imé s spoštovanjem. Vsak slovenski rodoljub mu bode rad segel v pošteno desnico, po smrti pa ga čaka hvaležnost rojakov, kakor navadno vseh onih, kteri pospešujejo pravi razvoj svojega naroda. . To nam spričujejo slavni možaki pri vseh narodih sta-rodavnega in novega sveta. Pa tudi že v življenji žanje taki rodoljub ogromno pohvalo, ter vživa vdano ljube-zen svojih hvaležnih sorojakov. Taťt rodoljub pa vrlo koristno deluje na svoje ro-jake; kliče in vabi jih, naj bi pustili ono, kar je tuje, a zlasti ce je škodljivo, ter naj bi raje z vsem srcem in z vso dušo se oklenili svoje domovine in svojega naroda , ter le za-nj živeli, za-nj delali, za-nj žrtvovali, za-nj trpeli in za-nj umirali. O blagor njim, ki hodijo po teh potih! Blagor njim, ako zvesti ostanejo do zadnjega izdihljeja! Njih čaka velika hvaležnost potomcev. Tudi mi Slovenci, do zadnjih let komaj poznani, silno zaničevani in zametani od lahonov, magjaronov in nemškutarj ev, smo že imeli in še imamo mož, ki so nas budili, ter tudi sedaj budé iz dolgoletnega duševnega spanja. Budé in kličejo nas na delo za slovensko domovino, za slovenski narod! Budil in klical je Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, ki je pel: Za pevke slovenske Živim in gorim! Budil in klical je na vse z go daj, ko je, dej al bi, narod slovenski še trdo spal, vkovan v lahonsko in nemškutarsko naročje. Budil in klical je Vodnik po svojih pesnih, po svojih „Novicah", po svoji slovnici. Stojé na Vršacu je glasno zapel kmetiško budnico, ki se preoblečena glasi tako-le: Le delaj, le delaj, slovenska modrica, Dalj bodo se vile spod stroja ti knjige! Nastopil je nov slovenski goslar Prešeren, pevec vedno mlade, vedno žive ljubezni. Ktera slovenska go-spodičina ne pozná njegovih poezij ? O kako marsiktera zdihuje, kakor njegov „Učenec" na pepelnično sredo: 0, predpust! ti čas presneti, Da bi veČ ne přišel v drugo! Si omožil dokaj deklic, Mene pa si spet izpustil! Povedal nam je Prešeren, ta kralj jugoslovanske lirike, ta tekmec vseh tujih lirikov, da „pol sveta je našega", kterega z malim izjemkom, vlada beli car. Na tleh so ležali „Slovanstva stebri stari", sedaj pa vstajajo. Čaroděj na beseda „narodnost" jih iz buj a, da jih je že videti kot listja in trave. Oglasile so se 1843. 1. „Novice", ter začele učiti a, b, C, in tako naprej; začele so prav od kraja, prav pri korenini, kajti iz korenine priraste deblo z ve-iami, cvetjem in sadom. Imenovale so se zatega del kmetijske, obrtnijske in — narodne. Zbirale so okrog sebe različne elemente, in kdor je poslušal jih, kdor je sprejel njih nauk, prerodil se je v pravega Slovenca in Slovenko. Od leta 1843. že vedno kličejo in vabijo na delo, al s prva se je le malo oglasilo delalcev, kajti člověk z nemškim in italijanskim duhom opojen nerad kaj učini za Slovenijo. Al „Novice" zatega del niso izgubile srčnosti in potrpežljivosti. Budile so naprej in na- prej. ln gledi ! napoči nam pomembe polno 1848. leto, ko je politični vihar stresal cesarstvo avstrijsko. Vzdig-nili so se oholi Magjari in nemirni Italijani proti svojej právej dinastiji. Uboga Avstrija v smrtnih težavah pokliče na pomoč svoje zveste sinove, ^pokliče jih po pravém imenu: „Slovenci in Hrvatje, Cehi in Slovaki, po-magajte mi! Italijan in Magjar me bijeta! In vzdigne se jugoslovanski sokol, nesrečni ban Jelačič, vzdigne s svojim jatom, ter leti v nemirno nemško gnjezdo Beč, kričé: „Grdje aula?" ter pokaže, koliko premore hrvaška mišica. Tudi beli car, stric avstrijskih Slovanov, pokli-can na pomoč, pošlje oddelek svoje armade, ki prav ošteno našeška nepokorne Magjare. In v tistem vi-arnem letu se je predramila kralj Matjaževa vojska v Sloveniji. Slavno je zarožljalo njeno orožje, pokazala je, da je le spala, ada ni še mrtva, čeravno so nemšku-tarski in lahonski krokarji že dalj časa v celih tropah obletovali sivega starca — Triglava. Ali v otetem Beču je narastel „potok" ter „završ a 1" in poplavil celo cesarstvo, in narodne cvetlice, ki so bile tako bujno pognale, so konec vzele; le malo se jih je ohranilo, in sicer bolj po višavah. Na to je nastopil ledeni mraz absolutizma, ki je zadrževal narodno gibanje in življenje do 1859. leta. To leto pa je posijalo solnce ravnopravnosti, čeravno so pred slovenski prag se vsuli le redki in slabi žarki. In kedar se je zemlja narodnosti malo ogrela, sopet so pognale nove narodne cvetlice po raznih gredicah, viših in nižih ; tudi bele lilije so se pokazale tu pa tam. 0 kako vesel je bil oca „Novičar", kako pomlajeno je bilo njegovo obličje, kako zadovoljen, kako rajsk smehljaj se je zibal okrog njegovih usten. Bolj po koncu je začel nositi glavo. In porodili so se še drugi budilci naroda, ki kličejo na delo svoje rojake, kličejo mlade in stare, pre-možne in ubožne, imenitne in priproste , in mnogi so popustili lahonstvo in nemškutarstvo, ter se vštopili pod vihrajočo zastavo Slovenije. — Sedaj pa, ljubi bralei in bralke, prosim potrpljenja, da peró omočim! Národně stvari. Drugace govorijo, drugace delajo. Franc Deak, dandanes gotovo prvi Magjar, je o ogerskem zboru, ko je bila razprava o novi gimnaziji s srbskim jezikom v Novem Sadu, prav lepo govori! o národnem pravu; al če vidimo, da Magjari v Translajtaniji isto tako gospodarijo kakor nemčurji v Cislajtaniji, ne moremo si misliti druzega nego to, da drugace govorijo, drugače pa delajo. Al čujmo besedovanje Deakovo: „Kar se tiče narodnega vprašanja — pravi — sem že davno svojomisel razodel o narodni pravici. Vsaka narodnost, če tudi ni politična (to je — če tudi ne vlada kakor magjarska ali nemška) ima pravico, da se jej dadó pomoč ki in sredstva, svoje otroke odgojevati in izo-braževati. Naj bi bilo v deželi 300 gimnazij, naj bi jih bilo toliko, da se najde v vsakem okrožji na 6 milj ena, bode vendar izobraževanje mladine prav težko, ako se na gimnaziji kterega kraja ne uči v tistem jeziku, kteri je v onem kraji domač. Le spom-nimo se, kako da smo se v mladosti ubijali, ko smo morali v tuje m, v mrtvém jeziku (namreč latinském) učiti se; poglejmo pa, kako se mladini zdaj učenje olaj-šava, ko se v ma ter ne m jeziku podučuje. Taka je tudi pri druzih narodih. Ako jih slišimo , da se njih otroci učiti moraj o v magjarskem jeziku, kterega čisto nič ali pa le malo kaj umejo, bil bi napredek na tacih more vstreči, ker je prvi dopis v slovenskem svoj gimnazijah nemo go c, stariši bi zastonj trošili, otroci zastonj dragi čas tratili". — Gola al kaj mara magjaron al nemškutar za resnico. denar grebu neraz umij i vem (? !) jeziku pisan 7 Da resnica. Schonwetter-u ; v Za gosp Mnogovrstne novice. urad ni hotel na postrežbo iz druzega vzroka kakor vuv8«, XV* 6c% u«v^mu, — da pa je Celjski okrajni glavar, ki ima največ s slovenskim narodom opraviti, biti, je čisto naravno onega, ki ga je navedlo * tak ignorant, da slovenskega jezika ne ume ali v^r tt%il. l^iiV/1 WUU y UCV OJLV V UUOIVU^W J UZilIVCi 11U UUiU^ CAlLL pâ Koliko Avstrijancev seje lani preselilo v Ameriko, tako hudoben, da ga umeti noče: vse to je dejanski časnik 77 Bremer Handelsblatt" daje statističen pregled, dokaz v kterem popisuje, da na poti iz Bremena se je lani iz narod ! kakošne uradnike ima še dandanes slovenski našega cesarstva preselilo 8328 ljudi v Ameriko med Celovca. „Beseda", ki so jo 4. dne t.^m. temi je bilo 7273 Cehov, 58 Ogrov, 997 pa ljudi iz Preširnu na spomin napravili tukajšnji dijaki v Šre- derjevi dvorani, se je izvršila na čast slovenski mladeži lepo druzih dežel. * Število vojská in bojev v Avstriji. Po vladanji in na veselje obilo zbranih rodoljubov. Program JLUL JLLCv YUOU1JU \J M LL\J ZJ KJX ćvJLL±.LX 1UUU1JUMUT« X 1 U^I aUl ^ AtřjJVJ sestavljen, posebno v pevskih zborih, je izbudil občno zadovoljstvo. V mestu, ktero stanovitno zatajuje pravice vojská in manjših bojev, po takem med 99.720 dnevi slovenskemu narodu, domoljubu dobro dé slišati domaće cesarja Maksimilijana ali od leta 1594., teklih 277 letih je Avstrija skupaj imela v pre-večih skor na 14. ali 15. dan pride en boj. Od leta 1600. glašove navdušene mladosti. šteje Avstrija sploh le 111 mirnih let, nasprot pa 160 vojskinih let. Od Soce. Vašega „dopisuna Prejmite „Novice* i še enkrat v obrambo U 1 nenazočega Sočana" 2) — to-le : j-L ? wou^cv jjuujJiouua j - ^ut/ua^uut/ga uu^aua/ j - t Državni zakonik v jeziku slovenskem veljá Kakoršna grča, takošen klin — bi lahko jaz rekel letos dva goldinarja, ki se najceneje s poštno nakaz- ? meo za naj i da ne bi bilo me sram, posluževati se izrazov, s kakoršnimi ; kr. naročí v c. k. državni tiskarniei na Du- v časniku „Soči" svojo zadrego zakrivajo patentirani zadrego gledé na po meni izjav- " #----Y —7 — ----7-----— — 1 JJ^^^M. Lani je bilo slovenskih zakonikov naročenih rodoljubi goriški na Kranjskem 265, na Stirskem 226, na Primorskem ljeno zahtevanje udov tamošnjega političnega društva 92 in na Koroškem > Občine morale bi ga imeti v da se priobči letni račun, število družabnikov jeziku svojih občanov, ker se nihče ne more ízgovar- jati z nevednostjo postave. * Marojčicev polk št. 7, ki je dozdaj novince do-bival samo izKoroškega, za naprej izključljivo ne bo in uradni zapisniki. štev. od 10. dne t. m. datuje patentirani organ nek res prav hribovsk dopis 77 iz tominskih hribov", kojemu je bil pisan blizo kake norišnice. Iz podoba, kakor da bi več t^v, koroški polk, ampak se bo pomnoževal po no- in pojasnim tri misli. Prvič se vedejo u. jj ^, jdxmwj. vincih iz Goriškega, in sicer iz to minske g a in da bi bili faktor v slovenski politiki, faktor vzlasti goriškega okraja. Tako si pridobi zopet veče število tudi proti — Auerspergu. Bog Vas previdi! Kaj ste njega naj posnamem ljudje kakor Slovencev. Dopisi pozabili, da ste si nezaupnico ? Niste dali v 5. listu „Soče" sami eklatantno v omenjenem listu patent podělili Gradca bilo naše mesto. sveč. Že dvěma popřed v kot ponatisnjenima narođnjakoma dr. L. in dr. T. — in postavili ju (celó premilostljivo !) T • V •• kaj s nj i velikem strahu je včeraj in razglasili ju za „voditelja"? Zakaj niste Vi sami dne t. m. so žugali delalci tu- agitovanja za kupčijsko zbornico vodili? Voditelj 9 da bodo vse pivarnice pokončali, ako ne stvu ste se toraj odpovedali, in to je pravo bodo cene piva (pira) znižali. ) Povedati moramo, da so tem pa ste s politiko svojo in veljavo ostali pivarji ceno povikšali za 50 kr. pri vedru. Ker tedaj na cedil u. — Drugič pravite mestni gosposki ni obveljalo, da bi bile pivarnice ceno znižale, je bilo včeraj strašno. Okoli 3000 delalcev in delavk, pa tudi druge drhali je přivřelo skupaj, ki so da • V V jaz iscem „nesloge in prepira!" Ce imate vse, kar koli kdo v kakem čas- sproži, za prepir z Vami, potem sem jaz res niku prepirljiv. uv/ia Y ) jjcAt luui ui u^u ui nail ju jjiiYiuAv; ^ m kričé: „znižajte ceno piva!" se vlekli skozi mesto Sreinerjevi pivarnici in ondi so razbili in potolkli vse. basni Mestna policija nikakor ni môgla vkrotiti razbuke ; prišli „reflektacija Da ne bi se Vi identificirali z narod- no s t j o in se ne napihovali, kakor ona zelena žival v , ne bi povsod viděli prepira. Kratka in plitva preverjenju, Pa (C 3 morala bi dovesti Vas ,9 denimo tudi, da bi se komu dostojno z delo, pričkati se so vojaki peš in konjiki vmes, ki so z bajoneti mirili da niste vredni, da se kdo z Vami prepira .9 razkačeno ljudstvo, ktero, pri eni pivarni razkropljeno, je vrelo k drugi, namreč Steinfelderjevo, Reiningshausovo in uno v Prankenovih ulicah. Tudi Puntigamovi bi se pretila si o ven stvu, ali da bi se s tem pospeševala bilo hudo godilo, da ne bi bili vojaki poprej zunaj kakor sovražna mu politika nemškutarsko-italijanska. Poniž- z Vami, nikar ne mislite, da bi zavoljo Vas ne varno s t divja drhal. Ranjenih je okoli 100, mrtva sta dva. Tako nost je lepa čednost, nemški Gradec, glavno Tretjič ne imejte z Vašimi njega že vživa sad gnjezdo „liberalizma" danas kterega si je samo vsejalo! Le hribovskimi dopisi nedolžnih Tomincev za bebee, ako- ravno je zdaj predpust kaj ti če znabiti se daj Vaših tako z novošegnim „liberalizmom" naprej, bodo že prišla namenov še dobro ne poznajo, bodo jih po taki h bode vihar pisih" (?) gotovo v kratkem začeli spoznavati. 77 do še druga mesta na vrsto. „Kdor veter seje žel". Da tistih 50 krajc. pri 40 bokalih piva ni pravi ostalem smo prijatelji in nadej am se vzrok te prekucije, to je gotovo; vzroki so globokeji enkrat dobre volje, m ce ne m liberalizem" in tako 77 \ 77 brezverstvo" jim gladita pot. Zato t. 7 podelite, kakor ni davno prej da, kedar boste v 52. listu „Soče" 7 naprej | spodnjega Stajarskeça 8. svečana. dopisunu „Novic" L.-u in T.-u Novice" svetu, kako da celjski c. kr. okrajni drage glavar g. Schónweťter umé domači i ezik. Naznanite že naprej zahvaljuje. p atent rodoljubja, za kojega se tudi Vara 77 Opazkama vredništva" naj naš Lj ubij slovenski Slovenski dopis, kterega je od neke uradnije iz i Ta izraz je vzet iz Knigge » Sočinega u Pis ane •"JwW1J**uu přejel , jjuoiai jo jxi.. jjíovv/u.ilcíjoiyu ^ucuci" oukiiiu o setzungs-Bureau) v Zagreb v prestavo(l), to pa mu neslanerij ie omenjeni dopis — se ve da v nemški rešitvi — s I poslednjem mojem dopisu je v podpisu » nenazoči poslal je kr. prevoditeljstvu (Ueber- Sočan" slovka je omenjeni dopis — se ve da v nemški rešitvi tem pristavkom nazaj poslalo, da se njegovi želji ne if ne a odpadla v tiskarniei. Po takem odpadejo v 1 opazki vred. „Soč a Beseda vzeta iz latinskega slovarj v Soč X u Pis. vredništva Pis* odgovori, kdor ju umeje, če ga je volja. — Ve pa grde selski župan (odbornik) ; berač vidi, da to ni prazno , /✓ %T # • // I t V # i • 1 1 1 • y • y • 1 . • • f # ^ # jjStârC^ JJXIVYIVU y XiaiVCIJ VUJ^/JLl tiiu O T V/l \J jJl^UOilU UVJ^/1- £IUgC«UJ^ DV ^/VVlAV VVttpVl 1U V U TOV ipOIUWj OC ¥C Uttt sunu od Soče? zakaj ne pustite monopola nedotakljivim po nemški: „Ljubi moj prijatel! prosim Vas v božjem in vselej nezmotljivim „rodo lj ub om" goriškim? ^ o,™ «^rUi»^« —----— „Novice", zakaj odpirate svoje predale dopi- zuganje, se počne jokati in pové vso resnico, se vé da Gorice 11. sveč. „Pes ni in povesti na poskušnjo" se dobivajo po znižani ceni po 10 kr. pri spisatelju Janku Lebanu v Gorici. Trsta 12. jan. — Beseda v Rojanski čitalnici 4. dne t. m. v spomin Vodniku se je izvršila spet tako dobro, kakor je že navada v marljivem tem narodnem zavodu ; gledališka igra „Klobuk in životopis Vodnikov" Ples po „besedi" je sta posebno zanimivala obcinstvo. povzdignil veselje. Tudi čitalnica Tržaška je napravila v soboto ples. Pa le ples in samo ples? bode vprašal ta in uni. Da! samo ples; v tržaški čitalnici je res to čudno, da ni onega narodnega gibanja kakor bi imelo biti vzlasti pri tako odličnih močéh, kakor jih društvo ima. Večkrat sem že slišal glasove, da v tržaški čital- nici se „pleše za narod", vse drugo pa, kar bi lahko bilo, kakor drugje, ostaja na strani. Slovenski možje na noge v Trstu. da se ne bode reklo, da narodna stvar umira ; Osilnice sveč. Narodni postopač. (Dva berača kočevska volilca pod okrajnim glavarjem Fladung-om). Prišlo je bilo v soboto 9. decembra 1871. leta pet mož iz Osilnice prvotni volitvi v uradnijo g. okrajnega glavarja. Eden teh petih mož zagleda dobro znanega brkastega Ko- čevarja, in pravi svojemu županu: *v«j čevar tukaj opraviti ima?" Župan odgovori: „K volitvi Glej kaj ta Ko- je přišel". „Kako k volitvi?" reče prvi; saj ste Vi župan nam govorili, da samo veči gruntarji z 10 gold, ali še več direktnih davkov smejo voliti. Ta Kočevar nima pa nobenega posestva". Na to župan: „Kako bi se nek upal sem priti, ako ne bi pravice imel?" ez 14 dni potem gre prvi Osilniški volilec k svojemu županu in se peljeta po nekem oslu memo sela „Rib- jek" po imenu, kar pride uni brkasti berač iz sela ven s polno vrečo na hrbtu. Volilec brzo županu pokaže berača in pravi: „Vidite Ožura (župan) tistega Koče-varja, ki nam je v uradniji Fladungovi pomagal voliti, sedaj pa spet tu goljufá siromake. Župan berača ošteje, da je slepar s temi-le nemškimi besedami : „Du Betriiger ehst betteln, in Gottschee aber Deputirte wâhlen, wart wir werden dich schon transferiren". u Kerl wart Berač to čuvši teče in beži, kar more. Cez 4 dni pride se ve ne ravno ta berač v hišo omenjenega volilca vedoč, da je to hiša onega, kteri mu je v uradniji za- Čakaj ti presneti Kočevar, le pridi spet nam žugal: beračit, ti bom že pokazal goljufati uboge ljuclí!" Berač po svojem jeziku moli in prosi ubogajme. Osilničan ravno pri obedu sedi in pusti Kočevarja izmoliti, potem pa vrata zapre in mu resno reče to-le: 77 Glej 7 slepar Kočevski, sedaj te bom dal od 2 mož tirati k županu. Naš župan je ukazal pred cerkvijo oklicati, da nobeden ne sme prositi brez siromašnega lista; ti pa celó grunt imaš in tako goljufijo uganjaš; te bo naučil kozjo molitev!" In res j ~— o---- počakaj, naš župan prideta moža m imenu, jaz sem nedolžen. Meni je Silo to zapovedano*' od našega „purgermajstra"; jaz sem moral iti volit, saj sva bila dva ondukaj, vsaki je dobil dva goldi-narja za pot, opravo nama so pa posodili". — „Od kod pa vendar si?" vpraša Osilničan. „Iz Mozelske fare sem siromak, na nogah pokvarjen, in sem prisiljen be-račiti". poduči vzame, berač obljubil, da nikoli ; Na to se Osilničanu v srce smili in reveža naj nikoli več take sleparske volitve ne pre-mu dá jesti in kupico vina piti. In trdo je več ne bo kaj tacega storil. Mi pa po takem gosp. Fladunga pred vsem svetom 7 vprašamo : kako to ? ! Krskega sveč. Beseda tukajšnj ega pevskega društva 4. dne t. m. Vodniku v spomin je v vseh razdelkih bila z živahno pohvalo sprejeta. GospodiČina Marija Krašnarjeva, nadučiteljica v Radgonu, je pevskemu društvu poklonila lavorov venec s krasnimi svilnatimi trakovi narodnih barv in z zlatim slovenskim napisom. Za mili ta dar in prej šnje njeno delovanje, to je, spremljevanje petja na glasoviru pri društvenih be-sedah zaklicalo je pevsko društvo nepozabljivi gospodi- zahvalo s trikratnimi gromovitimi ,,živela"-klici t V* cmi Pozdravili smo tudi ta večer predrago čitalnico Roj an pozdrav je odzdravila ona isto sko, tako in bratovski naš prij azno Radovali smo se do belega dne. Da pa smo mogli Vodnikovo besedo spodobno izvršiti, smo tukajšnemu odvetniku in predsedniku pevskega društva gospodu Franju Bratkoviču in soprogi njegovi posebno hvalo dolžni, ki sta za to veselico prepri jazno odstopila svoje sobe. Vprihodnje dobimo lože prostor, da se nikake zadrege ne bode bati. postu Zdaj na namerava društvo petje s tombolo napraviti, nekaj žalostnega oa našega okraj a. Roparstvo v Kr škem in okolici njegovi bilo je preteklo leto skor na dnevnem redu; v 3 trgovske prodajalnice samo na Kr-škem so roparji ponoči skozi močno zidovje predrli in mnogo blaga odnesli; isto tako v več krajin okolice naše; opazovalo se jo na vse strani, al nikakor se ro-parjem ni moglo na sled priti. Kar pride 24. dne u. m nepodpisano pismo po pošti iz Ljubljane z naznanilom da v tej in tej hiši se bode ropano blago našlo. Tukaj šnja c. k. sodnija to reč v roke vzame in res se je i v Leskovcu pri Mici Kerin-ovi, vdovi in krčmarici in pri drugih več vkradenega blaga dobilo. Mico Ke kteri rmovo, njeno hčer m sina Miha Kerin-a, čevljarja, je že več let v Lipoglavi zaprt bil, 2 Budkovca, Gor šaka je žandarmerija v Krško, in čez nektere dni v Novomesto tirala visi sodniji. Kakor Leskovčani go vorijo, utegne več oseb v to roparsko skupščino zamo tanin biti in mnogo vkradenega blaga še skritega. Od Od naše c. k. sodnije pričakujemo zdaj več energije v tej zadevi. C. k. sodnija v Novem mestu bode gotova naglo 7 natančno in oštro hudodelstvo preiskovala in oštro kazno vala roparsko drhal. Ljubljane. Državni naši poslanci so večidel * St li stim v • • • Z1V11 bili nekoliko dni domá, ker niti gališka resolucija niti Novice" — to je priljubljen izraz vsem t\- zasilna volilna postava niste bile na dnevnem redu. o jutri Neki časniki, ki po vseh kotih iščejo povodov, da bi mladoslovenskim" časnikom. ki od d j pa vendar sami na vse kriplj m celó d z umazanimi sredstvi delajo na to, da bi se pri lj enj i ohr ani 1 od leta do leta ter bi radi Metuzalemovo starost dosegli, da bi bode zboru predlagal iztirali naše poslance iz državnega zbora, so te dni iznajdli sopet nov sveder, namreč ta, da finanční odsek da se le môgl Po čemur tedaj nekteri pisaći na vso moč hre kranjski deželi za za penijo, da bi podaljšali starost svojim listom 7 t m i slij da klad zemljiške odveze letos namesti 90.000 gold» brezplačno izposodi le 40.000 gold. „ No! pise neki je psovka „Novicam", ki bi se nesrečne čutile, ako ne bi z e n i m listom na različnem polji, ki ga one obdelujejo . na- f našemu več koristile, nego taki časniki s celo raj do svojih lietov. ki samo od skandala živiio. Vřed. rodu ; moz — šli, da dežel Peter in Pavel poslanci so zdaj boste vendar domů šli; vsaj ste zato ven a dobi 90.000 gold." In za njim sta pisala pa vsi so pisali 7 kar ni res 1 Naši zato in prav zadnji šli na Dunaj, ko so i razen Gehov že federalisti vseh druzih dežel zunaj bili. Če pa državni zbor hoče z omenjenim odbitkom naga-jati Kranjski deželi, nagaja najbolj le vladi, kajti ona je poroštvo prevzela, da vsaka dežela poplačuje v reda dolžna pisma zemljiške odveze; Če ne dá po-sojila za primanjkavo, se pa obligacije ne bodo plače-vale. Našim poslancem se zato v državnem zboru še posebno poganjati ni treba. — (Iz seje deželnega odbora 9. februarja.) Dopis vládni, da že tolikokrat sklenjena postava zarad učnega jezika v ljudskih šolah in učiteljskih p rip ravni š-nicah zopet ni potrjena, se je vzel na znanje ter se bode prihodnjemu deželnemu zboru o tem poročalo. — Ker sta župana v Št. Jerneju in v Semiču s opravičeno prošnjo zahtevala odveze od županovanja«, se je v imenovanih občinah volitev novih županov ukazala. — Na vlogo neke občine za deželno postavo o preskrblje-vanji ubogih se najpopred bodo obravnave in sklepi druzih deželnih zborov pregledali. — Zarad izročevanja denarnih kazen -za poljsko in gozdno poškodovanje v deželno-kulturni zaklad se bode razposlala vsem žu-panstvom okrožnica v poduk, ker nektere občine zdaj te denarj e za druge namene rabijo. — O prenaredbi sedanje občinske postave bode 23. dne t. m. posveto vanje pri deželnem odboru, v ktero se je razen vladnih zastopnikov povabilo tudi nekoliko županov iz Gorenskega, Dolenskega in Notranjskega v ta namen, da na podlagi dosedanjih s kuše nj povedó pomanjklji-vosti sedanje občinske postave in da izrečejo svoje misli o pravicah in delokrogu občin in podobčin. — Dopis c. kr. ministerstva notranjih oprav od 11. jan., daostanejo za letošnje leto še okraj ne blagajnice (Bezirkskassen) na Kranjskem, se je na znanje Tzel. — Gosp. pl. Karol Wurzbach odstopi tedaj od c. kr. deželnega predsedstva, in to po las tni svoji prošnji. Zato pa je zdaj vrisk in ukanje ,,v Izraelu" — ustavoverski nemcurji poskakujejo veselja, nesramni lažnik „Tagespoštni" pa svetu naznanuje zaslugo, da n j e g o v e psovke so dr. Wurzbachu vrat zlomile, — njemu, kterega je „veliki izdajavec" Hohenwart za deželnega predsednika naredil, — njemu, ker pri zadnjih volitvah deželnih poslancev ni s silo birokratično pritiskal na volilce naše tako, da bi nemcurji bili dobili večino v zboru kranjskem, — njemu, ker strupeno ne sovraži duhovščinein narodnjakov „klerikalcev" itd. V tem članku, v kteri se „Tagespoštar" raduje nad umazano svojo „zmago", pa dodaja še drugo grdo laž, da dr. Wurzbach dobi zdaj za 3eetrtletno službo „penzijo deželnega predsednika" za vse svoje žive dni! — Ves svet vé, da pl. Wurzbach nikoli ni stal v taboru narodne stranke; al tudi to so vedeli narodnjaki, da on nikoli ni bil zagrizen sovražnik narodnosti naše in duho vščine naše, kakor ga je hotla imeti tista tukajšnja klika, ki je edina kriva, da ne pridemo do mirú v de-.želi naši in narod naš ne do pravic svojih. Pa to tudi vé národna stranka, da v deželnem zboru, dokler mu je kot državni glavar predsedoval, je pravično navsako stran vodil zboro vanje, in ker je vedela, da ima srce za materialni blagor naše dežele, ga je zato enoglasno volila v prevažno deželno komisijo za uravnavo zemljiških davkov. — Ko pa je „Tagespoštar" v omenje-nem članku v blato pomendral odstopivšega deželnega predsednika, na izpraznjeni stol predsedstva posaja glavarja konštitucijonalcev dr. Suppana ter ho-sana poje ministerstvu, da si je tega moža izvolilo. Mi sicer do sedanjega ministerstva celó nikakoršnega aaupanja nimamo, al da bi tako grešilo v svojem usta-Toverstvu, da bi se dalo sukatí po celó tako siromašnih ilikah, kakor je ljubljanska, ki v celi deželi razen Ko- če vj a nikjer nima tál, tega do danes še ne moremo verjeti. Da pa bralci naši zvedó, kako „Tagespoštar" dr. Suppana priporoča, naj jim nekoliko povemo iz pesmi njegove. ,,Ce komu, bode gotovo dr. Sup panu obveljalo, mavrico liberalizma razpeti nad kranjsko deželo ; on bode temveč steber ustavoverski stranki, ker je mož dejanja, mož eneržije in železne volje, da zatare klerikalce v deželi in inteligenciji kranjski pripomore do zmage čez Rimljake". — No ! narod naš in vi narodnjaki klerikalci, ali se ne tresete kot šiba pri tako šn em popisu c. k. deželnega predsednika „in spe"? — ali ne slišite že gilotině, kako brusi nože, da glave odseka vsem, ki ne bodo pokleknili brž pred ustavo-verskega brezverskega boga? Zdajci vas bodo bezirks-hauptmani, Grčarji in financdirektorji gnali kot krotke ovce k volitvam, da bote volili kakor bodo „Tagblattovci" ukazali! — „oder was"? Našim nemčurjem so res že možgani tako se zmehčali, da si domišljujejo, da se kdo briga za birokratično silo. Naš narod že celih 10 let hodi v šolo volitev; on zna postavo, da voli, ko gar on hoče, in on pozná možé, kterim more zaupati. Cel regiment ustavovercev in njim na čelu dr. Suppana bode naš narod v kozji rog vgnal, — zato bodo že, kakor dozdaj, skrbeli slovenski naši možje! In če pride tudi dr. S u p p a n na vrhunec deželni vladi, naj ne zabi ominosnega pregovora, ki dandanes veljá pri ministrih tako kakor pri deželnih predsednikih : „heute roth, mor-gen todt". — (Pri naših komisijah za uravnavo zemljiških davkov) se je nenadoma zgodila neka velika prememba ; prišla je kakor střela z jasnega neba, ker nekteri gospodje niso izvrševali svojega posla tako, kakor bi moralo biti. Zato je g. Bachman prestavljen v Gradec, g. Bayer v Hrudim, g. Pajku je vzeto vse drugo delo in se mu pustilo le administrativno področje, za tehničnega referenta pride nek viši nadzornik iz Prage. — (Zavarovalne banke „Slovenije") gospodarski svèt je 11. dne t. m. imel v Ljubljani prvo ustanovlja-jočo sejo. Obsegala bode ta banka, na akcije (delnice) osnovana, o kteri bodemo še večkrat govorili, zavaro-vanje škode, ki se godi po ognju, po toči, pri vožnji blagá po vodi ali kopnem, in pa zavarovanje človeškega življenja. Gospodarskega svetadvanajsteriudje so: knez Leopold Salm-Reifferscheid (predsednik), dr. E. Costa (podpredsednik), Andrej Pirnat, Vekoslav Pesarič, Mi-hael Herman, ,dr. Jož. Ulaga, dr. Val. Zarnik, Jožef Hauswirt, dr. Stef. Kočevar, dr. Alojzi Valenta, Janez Stuhec, Karol Ahčin, Florijan Konšek, dr. Franjo Radej (gospodarstva svetovalci), Jak. Kureš, Fr. Sentak, Fr. Rapoc, A. Žvanut pa namestniki. 25. dne u. m. je ministerstvo , kakor so „Novice" že povedale, napravo te banke dovolilo. Kmalu bode tedaj se začelo podpiso-vanje akcij (dělnic), kterih se bode izdalo 300J, ena akcija po 200 gold., za ktero pa se bode vplačalo le 40 odstotkov po kursu z 85 odstotki, tedaj za eno akcijo le 68 gold. 40 kr. Obresti (činža) dobijo akcijo- narji po 6 gold, in pol od 100, vrh tega pa še nad-delilo (naddividenda), ki bode banki došlo iz čistega dobička. Ker tudi slišimo, da za vse razdelke zavaro-vanja bode banka „Slovenija" stavila karmogoče niz ko tarifa, se po takém sme nadejati dobrega pospeha. — („ Vrtecal() 2. list, zakasnjen po do lgi in ne varní bolezni gosp. izdatelja in vrednika, je přišel včeraj na svitlo. Radujemo se njegovega prihoda temveč, ker nam je ob enem zdravniško spričalo, da je gosp. Tomšič spet na trdnih nogah, kteremu po takem iz srca kli- čemo: navzdravje! — (Citalnični odbor) je v svoji poslednji seji sklenil zahvalna pisma poslati vsem gospodom in gospém, ki so sodelovalipri besedi Vodniku na spomin in pri 77 tej priliki pa je enoglasno grajal tisto hudobno kritiko v SI. Nar."., ktera utegne pri divjakih na svojem mestu biti, a nikjer drugje. Po mnozih gospodarskih obravna vah sedi ^ovicar Iz Dunaj a. je sklenilo7da čitalnica o postu napravi dve be- nega .z1?ora imamo poročati danes. domaćih in ptujib dežel. dveh važnih novicah iz držav eno 25. dne t. m., drugo 17 dne m area Na v e- Ministerstvo je predložilo zbornici poslancev tisto likonočni ponde 1 jek namerava čitalnica v dežel- postavo, o kteri se je že tedne in tedne govorilo, po kteri v sili, če kak deželni zbor voli poslance v državni nem gledal napraviti eliko besedo makom dolenskim in notranjskim na pomoč in za zdru zbor y pa ne gredó ali če tudi le eden ali drug izmeđ ženo delovanje naprositi dramatično društvo in dru- njih ne pride, dobi vkda pravico, kar naravnost v tacih okrajih po volilcih tistih okrájev volitev poslancev štvo Sokola" (.Devetnajsta predstava dram, društva) v dežel- v državni zbor ukazati. Zato se ta postava imenuje Predstavljala se zasilnavolilna postava. Ta paragrafček, ki le J 1 "1 1 1 • n 1 i 1 • i . i ^ nem gledališči bo v nedeljo 18. t. m bode prvikrat burka „Prvikrat v gledališči" in" se po- nekako dopolnuje decembersko postavo o direktnih ali vljala mična opereta „Pot po nevesto", ktera je pri neposrednih volitvah,Je tako nedolžen^ da bi tudi vsak glasovati, ako bi vsa postava di- prvem predstavljanji tako dopadla, da je bila enogl federalist mogel za-nj želj y naj se kmalu ponavlja. Pričakovati je, da bode rektnih volitev ne bila zoper paladium ustavne svo gledališče prav dobro obiskovano, ker ravno ta opereta 7 je prizadela pri prvi predstavi društvu obilno stroškov (.Pobirki iz časniJcov.) „Brencelj" je v zadnjem em bode, to je, zoper deželne ustave. Mislilo se je dosihmal Bog vedi, kako strašanska bode ta novela in da segala bode tako deleč, da — če z većino glasov iz voljeni poli s tu jako dobro brenčal pred ušeši mnozih "ve- slanci ne bi hoteli iti v državni zbor — bi vlada pra- in malih gospodov. Posebno dobro je načrtal „po- imela poklicati v zbor druzega, ki je dobil manj- Šino glasov. To bi bilo nevarno, to bi vladi v naročje utegnilo pripeljati tu in tam kakega nj ej privrženega m likíh stavo, po kterih se odpravijo vsa njihovo město napravijo k pred ogerskim ministrom", pogovor dveh gospodinj Pog nikc sliko m na dvogovor: „Hrvat itd 77 skim ministrom", pogovor dveh gospodinj" itd. poslanca, — al take manjšinske postave se ministerstvo dveh gospodinj", posnet nekoliko po Vod- vendar ni upalo na svet dati. Po tej krotki novêlici pa, idej nemški in kranjski konj", kaže šalj kur nik a, razdeljenega napisom „za Nemce") se vidi pitano _ 7 na dva razdelka, v enem j. -l^cajja^o j oc vmi jjiLčuiu, v drugem (zt , ^ ^^ »^v« ^v » «xii».»^ — za Slovane") pa sloka kuretina. Pred kurni- in četrtič izvoljen ne gré, potem vlada nima nikakoršne ne bode nič opravila; kajti volilci bodo po tej zasilni postavi gotovo spet si izvolili svojega prejšnjega poslanca, in če ta spet ne gré v državni zbor in tretjic napisom „ kom stoji „Avstrija", na strani pa pogovarja tako-le R u s i j a (p 77 Eusij u 7 S ktero se sile več — in zastonj je „zasilna" postava. Radovedni smo Avstrij u Kako to da zdaj na obravnavo te postave v državnem zboru. Je Druga važna novica je ta, da pododsek, ki je v ~ w J V JL 7/----v J • v vv ^ j v w + || / ; : J^ / 1/ Tvojem kurnjaku na eni strani kuretina tako debela, pretres dobil ga liško resolucijo, je po dolgem dolgem prevdarjanji dovršil svoje delo. Kako bodo gališki po na rugl pa baj\U „JLVIAXJJV^A ÍXCKl 1 jl/x v i uuijuuji. u.v l i OIA o> vjw xímix^v Avstrija. Ne vem, kako je to! Saj dam na obe slanoi sprejeli to, kar jim ustavoverci hočejo dati tako kumerna" ? 7 strani obilo piče. Prva stran se mi lepo redi a li. UlJLLl VLT11V JL X T Mí K7 11 O/U OU 1 I IX IUJJV7 X VjUl y Ol (IrU^il ^^^ J ^ vvwi vwa ^.v« i vedno godrnja in se ne redi nikakor. Je že menda slab- Glavne zadeve gališke resolucije so ođ tega je odvisna osoda državnega zbora in ministerstva. deželnemu zboru šega plemena Rusija. Menda se motiš! Vzrok bo p k ice 7 odgovorna vlada, lastna najviša sodnija, popolno po-stavodajstvo civilno in kázeňsko in še več druzega^ pa bos viděla, da Ti kuretina Predlogi pododsekovi pa o vsem tem molčijo^ in le sama Daj obojim na drugi strani ne bo goelrnjala, marveč se ti redila, nektere drobtine mečejo Galicijanom. Ce bodo Poljaki i \ çy v v jl tl i, JL ^j 1/x c x) jl jl jl jl, j v> p^/ v/ ^ x il j t^liv y jljlb^w i ▼ v v-/ o vj ijjl jl v \JL x J cf vn/a. v/ v^jl \/ rs va ^jl vy m. jl. m. w v/ v/^j v w« ^ m. m. m ~ -w ---— -— — — -- kakor na prvi strani. Dokler boš pitala nemško kure- zadovoljni s tako kastrirano resolucijo,^ potem se pac 4-1 vi rr ai it /\ x i ni /\ tt n v\ n lr r\ w n i a r7 ^ l^w 1 i « "u « ^ iíí ^^ •nvifn^i+i ir\ tviavûi a nn iiVi trnlito -\7pp1t1q ti hv h h hv fl .v- Potlej slovansko pa tmo z „groši", bo bolj vse kuretine dobro rediti z osedj XVU JVC V 1C JJ „vbil lib a m i. , líc ^mvijxiix xxv jjjVi VJ v j vv J xxx. f uxxxvw ' «« pač lahko pravijo, da ne umeš strijskih imenuje „politične komedijante ne pritožiti ne morejo, če jih velika večina narodov av Ij. _____• ____^ 1____J:« „Slov. Nar." je v svojem poslednjem listu za klike jim namenjenih krhljev Casniki sicer danes trdijo, da Poljaki ne sprejmejo od centralistične kdo se more zana- potrebno spoznal razjasniti podlago, na kteri je neko- šati na Poljake? Radoveden zato ves svet pričakuje re liko zagrebških Slovencev dr. Razlagu zaupnico po- šitve te najvažnejše stvari sedanjega državnega zbora. slalo ouwu „za odvažno postopanje nasproti nakanam politi- — ^x^^ —---------0- karjev kranjskega domaćinstva". Nemškutarski časniki proračuna za letošnje leto „subvencije" (podpore) za Finančni odsek je unidan pretresal iz državnega „Tagbl.", „Tagespošta", „D. Ztg.", „Presse" i tutti kladom zemljiške odveze nekterih dežel, quanti so to zaupnico obračali kot vodo na svoj mlin. namreč brezobrestna posojila, ki iz državnega denarja 7 77 Tagespošta 7 77 D. Ztg. Presse" i tutti kladom zemljiške odveze nekterih dežel tem pa se huduje „Slov. Nar." po naši na- dobivajo Galicija, Bukovina, Istrija in Kranjska. tančni vednosti prav po krivici. Nemškutarski časniki Ekscelenca dr. Herbst se je posebno znosila nad deželo i #i • w lit -i * i «i • i > v i • n a r? 1 A __1 J r so pravo trdili 7 samo to so preveč rekli 7 da pravda za „deutsche Aerzte" (nemške zdravnike) Je šlo je samo za dr. bila kajti kranjsko; v proračunu se nahaja 79.719 gld., ki naj se dadó kot posojilo brez obresti, po dopisu finanč- ✓A JU KJ\J ^iUi a v mrvu Jy J\aj ti J ^ J 7 r vev^*^------- Keesbacher-ja, kterega je nega ministerstva naj bi se pa to posojilo povikšalo na dr. Raz lag pod svojo brambo Vzel. Žagrebškim Slo- 100.701 gold. Dr. Hrb st v svoji „sveti jezi" je pa temu vencem nihČe ne more braniti, da zaupnice pošiljajo nasproti predlagal, naj se odsekovci so mu pritrdili. dovoli komur koli jim je drago ; al s veto vati bi jim bilo bi se bili popolnoma informovali, predno govorijo 40.000 gld. In ostali da ko Hrvaško. Ban Bedeković je tedaj šel in ž njim Íe le za eesbacherja šlo, „o nakanah politikarjev dr. Su haj, pa šli bodo vsi le nekoliko pošteni magja :ranjskega domaćinstva". ~ " ~ zdelo poiasniti razjasnilo „Slov. tem se nam je potrebno roni, ostali bodo rum, uolčui uuuu le, kakor „Sůdsl. Ztg. mion, m «m » goli sebičneži in služboborci. Kot pravo pustno burko misli draživci Nar. u mislé da nam ne bode treba obširnejšega razkladanja, kterega smo se so narodnjaki sprejeli glas, da po odstopu Bedekovića do zdaj v miroljubji svojem ogibali Nar. dokler ni „Slov. ima bana namestovati glasoviti finančni ravnatelj Vaka prinesel neoportunega glasila zagrebških Slovencev. novic ! Drugače kakor z glasnim krohotom se pač nikjer ne bode sprejel ta najnovejši plod vélike modrosti Pe- štanskih gospodov. Odgovorni vrednik : Janez Muillik. - Katiskar in založnik: Jožel Blazilik v Ljubljani.