wAyp
^'/U6UCQ..»
NO. 174
Ameriška

AM€R1CAN IN SPIRIT fOReiGH IN LANGUAGE ONIV
■e/iru—MotwiF
Serving Cliicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San rrancisco,	SLOV€NIAN
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver^foKSlS^Sd^ Pboenia, *ly, Pueblo. BockSprln*.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Angleški gasilci se jezijo na Callaghans
Po poročilu n o t r a n jega ministrstva je bilo od ponedeljka, ko so gasilci štrajk začeli, pa do sobote 2,280 slučajev, ko so vojaki in mornarji nadomeščali gasilce. Doslej še ni prišlo do kake večje požarne nesreče in tudi ne do kake izgube življenj.
LONDON, Vel. Brit. — Kakih 300 štrajkujočih gasilcev je kričalo nad predsednikom vlade Jamesom Callaghanom, ko je ta obiskal neko šolo v South Wallesu v mestu Cardiff “Ven! Ven1”
Gasilci so začeli štrajkati v začetku tedna, ko je vlada odklonila njihovo zahtevo po povišku plač za 30% in vztrajala na 10%, ki jih je postavila za Vodilo v svojem boju proti inflaciji. Gasilci štrajkajo po vsej Veliki Britaniji, njihovo službo pa opravljajo za to za silo izvež-bane enote armade, vojne mornarice in marinov.
James Callaghan je demonstrantom dejal, da bi jim 10% poviška dvignilo tedenske plače na $129.60, ko je v Cardiffu veliko ljudi, ki zaslužijo dosti manj.
Novi grobovi | khlesinger govoril	Manija izgnala
vodnikom oljnih družb
Frances Godec
V 66. letu starosti je preteklo soboto umrla v St. Alexis bolnici Frances Godec, rojena Vene, živeča na 2516 Queenston Avenue, Cleveland Heights, vdova po leta 1975 umrlem možu Franku, mati Elaine Kral in Gerolda, 6-krat stara in enkrat prastara mati, sestra Jose-
LONDON, Vel. Brit. — Vlada j je pretekli teden izgnala iz Ve-
Zvezni tniniV 7« onp-onfi. |C	Leuen ^gnaia iz ve-
ko je skušal 'dobiti pred- illke Bri‘*n«e tri Zahodnc Nem sodnikovemu pro gramu 1 podporo oljnih družb, pa ni veliko dosegel.
HOUSTON, Tex. -
Škotska in Wales dobila samoupravo
Britanski parlament, ki je v letošnjem februarju odklonil podelitev samouprave škotski in Wale-su je pretekli teden to o-dobril.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je pretekli teden dosegla v parlamentu večjo zmago, ko ji je uspelo dobiti trdno večino za svoj predlog o samoupravi za Škotsko in Wales. Vladin predlog je bil izglasovan v razmerju 313:287, torej z večino 26 glasov. V preteklem februarju j c tak predlog izgubil z večino 29 glasov. Vsekakor velika sprememba v odnosu sil v parlamentu v tem vprašanju v teku 9 mesecev.
Sprejem predlogov o samoupravi Škotske in Walesa pomeni začetek preurejanja Velike Britanije v federativno državo iz centralistične. Doslej je im°-la večjo samoupravo samo Severna Irska, pa jo je začasno izgubila, ko je prišlo do izgredov in bojev med katoličani in protestanti v obsegu, ki meji že na državljansko vojno.
Škotska bo dobila večje sa-niou pravne pravice kot Wales, nobena od obeh novih samouprav pa ne bo smela preko svojih krajevnih parlamentov na^ lagati davke. To pravico si je zadržal britanski parlament.
Zvezni
phine Rakar in Caroline Plute, tajnik za energetiko James R.
Rojena je bila v Newburghu, Schlesinger je na letnem zase-kjer so njeni starši vodili zna—danju American Petroleum In-
no mlekarno. Pogreb bo iz Fer-Jstitute dejal kakim 3,000 zbra- vsei P° Nemcih zasedeni Evropi folia pogrebnega zavoda na nim zastopnikom oljnih družb, tekom druge svetovne vojne. O-
ce, ki so skušali ustvariti na britanskem knjižnem trgu u-godno razpoloženje za knjigo o ‘ Waffen-SS Division”.
SS divizije so bile najtrdnejša opora Hitlerja pri njegovem ustvarjanju “Nove Evrope”, njihova nasilja so bila znana po
5386 Lee Road, Maple Heights, v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija.
Anton Traven
Na domu svoje hčerke Anne Swaney v Bensonvillu, Ul., je
da gledajo vodniki oljnih družb na energetski program predsednika Carterja z “miti” in s “paranojo”. Trdil je, da je ta program zamišljen kot “narodni načrt enakosti” in pomeni korak naprej v oskrbi z viri ene’--
po dolgi bolezni umrl 89 let ;gij e.'Olj ne družbe je pozval, naj
stari Anton Traven, p.d. Gabrov Tone iz Vodic na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1912, preje živeč v Newburghu, zaposlen skori 35 let do leta 1953, ko je stopil v pokoj, kot livar v Meech Avenue livarni, mož leta
SADAT V JERUZALEMU
Predsednik Egipta Anvar Sadat je v soboto zvečer priletel v Izrael kot prvi arabski državni vodnik po
/z Clevelanda in okolice
vzpostavi Izraelske države 14. maja 1948 in po šti- „	,
rib vojnah med njo in njenimi arabskimi sosedi. V ^vet,tev ^novljene izraelskem parlamentu (knesetu) je podal arabsko stw mce sv- Janeza— stran v sporu in slišal nato odgovor predsednika izraelske vlade Begina, ki je podal izraelsko stališče v sporu Sinoči je izraelska vlada priredila za svojega gosli državno večerjo, danes pa se je ta sestal ponovno s Člani kneseta in se razgovarjal z Begi-nom. Ob koncu obiska danes je napovedana skupna izjava.
JERUZALEM, Izr. — Obisk
ta načrt podprejo.
“Smoter vlade je, da ameriška oljna industrija cvete. Stvarno tudi cvete,” je dejal Schlesinger.
Le malo navzočih je govornik
rnenjena knjiga naj bi prikazala .
“drugo stran” o teh nacističnih Pledsednika Egipta Anvarja Sa- ^„0 odklonil zahtevo po umiku borbenih enotah britanski jav- oata j® Potekal na splošno v re- z ieta 1967 zasedanega ozemlja, nosti.	|ck' ™ varn° °k izredno ostrih in je vendar izjavil, da se je Izrael
Ko je proti temu nastal odpor 0kse,žmh varnostnih ukrepih, pripravljen pogajati o vsem v javnosti in v parlamentu, je P1*. katerih sodeluje do 10,000 brez pridržkov, vlada tri bivše pripadnike Waf- P^cajev in vojakov izraelske j o izraelskem stališču je go-fen-SS, ki so prišli delat rekla- ^arnos^ne službe. Predsednik voril nato še vodnik delavske mo za to knjigo, izgnala iz de- ^ac^at je priletel v soboto zvečer stranke Simon Pedez, ki je bila žele.	na letališče Ben Gurion, kjer je vse do letošnje pomladi na obla-
------o-------	1^ sprejet z vsemi častmi, ki sti v Izraelu, sedaj pa je vladna
Proračun ILO zmanjšan PriPadaj° d™emn poglavar- opozicija. Izjavil'je, da je Iz-2ENEVA, Šv, — ILO - Med-	•!	!rael V SV0Ph stališčih v vpraša.
Anne, roj. Žagar, umrle PrePričal s svoi° razlag°: 1973, oče Maksa, Cyrila, j1^ kd posebno odkrit.
Anne Swaney in Antonie Zo-lslim> da ie Povedal kaJ novega,” bec, 6-krat stari oče, 2-krat pra-pe k Schlesinger j evemu govoru
... »“»*>»	organizacija	^
0n pe zmanjšala svoj Poslovni pro- e]u v jUi da	, ,a
. račun za prihodnje leto za 21.5% e mi ali 36.6 milijonov dolarjev, ko
sc je morala prilagodili novim razmeram po izstopu ZDA. Pr-
bisk odprtje vrat k pomiritvi z arabskimi sosedi.
stari oče, brat Marije	^	ie predvideval
(Zapoge v Slov.). Pokojnik je nace]nik Standard Oil Co. (In-
bil član ADZ št. 34, SNPJ št. diana) in n°vi načelnik Ameri-139 in ABZ št. 160. Pogreb bo can Petroleum Institute, iz Želetovega pogrebnega za-! Carterjev energetski program
voda na E. 152 St. v sredo do-|sta kritizirala tudi dva vodilna poldne ob 10. na Knpllwpcd po-1 republikanska kongresnika, ki
kopališče. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 6. do 9.
Hrana se bo dalje dražila
WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo napoveduje, da bo cena hrani na drobno tekom prihodnjega leta rastla na letni ravni 4-6%. Te napovedi so običajno prenizke. Tako so za letos napovedovali rast cen hrane od 3-5%, sedaj pa priznavajo, da bo povprečna rast v letu 1977 nekako 6.5%.
Vremenski prerok
Oblačno z dežjem in nato z Naletavanjem snega. Naj višja temperatura okoli 40 F (6 C).
Brežnjev odlikovan
MOSKVA, ZSSR. -- Sovjetska akademija znanosti je podelila Leonidu I. Brežnjevu, predsedniku ZSSR in glavnemu tajniku Sovjetske KP, zlato medaljo Karla Marxa, svoje naj višje odlikovanje, za uspehe pri u-vajanju mark sizma-leninizma in pri delu za svetovni mir. ------------o----
Državni tajnik potuje
v Južno Ameriko
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Cyrus Vance bo odpotoval v nedeljo v Južno Ameriko. Prvotno je nameraval obiskati le Argentino, nato pa je v potovanje vključil še kratek 0-bisk v Braziliji in Venezueli.
trdita, da predsednik Carter premalo upošteva v njem možnost povečanja domače produkcije olja.
------o------
Singapur odklonil vrnitev ugrabiteljev letala Vietnamu
SINGAPOR. — Vlada Singapurja je odklonila zahtevo Vietnama, da mu vrne štiri u-grabitelje potniškega letala, v katerem so ušli 29. oktobra 1977 iz Vietnama, potem ko so v spopadu s posadko letala ubili dva njena člana.
Singapur je vrnitev odklonil, ker nima nobenega zadevnega sporazuma z Vietnamom. Izjavil je, da bodo ugrabitelji postavljeni pred sodišče v Singapurju.
169 milijonov dolarjev dohodkov — od tega 25% iz ZDA — ter prav toliko izdatkov.
Ob izstopu ZDA iz te mednarodne ustanove je predsednik Carter pustit možnost vrnitve vanjo, če se bo ILO vrnila k ‘pravim načelom in postopkom’. ZDA so stopile iz ILO češ, da je zanemarila svoje prave naloge in se spustila na politično polje pod vplivom Sovjetske zveze, njenih satelitov in držav Tretjega sveta.
------o------
Sovjetski uslužbenci dobijo povišanje plač
MOSKVA, ZSSR. — Skoraj 9 milijonov zaposlenih v prosveti in zdravstvu ter nekaterih drugih službah bo dobilo s prihodnjim mesecem povprečno 13% poviška pri svojih plačah, je objavil TASS.
Poročilo ne pove, koliko so ti uslužbenci dobivali doslej, toda očitno manj kot $52 na teden, kar je povprečje zaslužka v Sovjetski zvezi.
V govorih v knesetu nič novega
bolj popustljiv kot Begin.
Jeza v arabskem svetu Jeza v arabskem svetu nad Sadatovim obisku v Izraelu se ni pomirila, najostrejši so v Libiji, katera je prekinila z Egip
Predsednik Sadat je včeraj tom diplomatske stike in pozva-obiskal slavno mošejo Al Aksa la Arabsko ligo, naj Egipt iz-in v njej molil, nato šel v cer- ključi. Sirija in Irak sta pro-kev Božjega groba ter obiskal glasila Sadata za “izdajalca” spomenik žrtvam hitlerizma in arabske skupnosti, Palestinska položil venec pred spomenik v osvobodilna organizacija pa je vojnah padlih Izraelcev. Popol- pozvala egiptske oborožene sile, dne je bil sprejet v izraelskem naj “prelijejo kri Sadata in nje-parlamentu, kjer je v 54 minut gove klike”, trajajočem govoru priznal de- Kritikom Sadatovega obiska janski obstoj države Izrael, iz- so se pridružile tudi Savdska razil trdno željo po miru med Arabija, Jordanija in Alžirija. Arabci in Izraelci, pa navedel Odobravajo ga edino Tunizija, tudi pogoje, na katerih mora Maroko, Sudan in Oman. tak mir sloneti, če naj bo tra-J Danes skupna izjava jen. Zahteval je vrnitev vsega; Razgovori v Jeruzalemu se v vojni 1967 zasedenega arah- nadaljujejo in napovedana je o skega ozemlja s starim J’eruza- njih skupna izjava ob njihovem lemom vred in pravico Palestin- zaključku. Iz nje bo mogoče cem do njihove domovine. j vsaj delno razvideti, ali je Sada-Izraelski predsednik vlade tov obisk v Izraelu prinesel kak Begin je orisal na kratko izrael- resničen napredek pri reševanju sko stran, poudaril, da je Pales- spora med Izraelom in Arabci tina izraelska “obljubljena de- ali ne. žela”, njihova stara lastnina, na
TEMELJNA DEJSTVA SPORA MED IZRAELCI IN ARABCI NA SREDNJEM VZHODU
katero niso nikdar pozabili v dolgih stoletjih “izgnanstva”, izrazil odločno željo po končanju spora z Arabci in mirnem življenju z njimi, četudi je Posre-	komis J
---| begunce v Združenih
Judje in Arabci se smatrajo za ožje sorodnike, Judje so potomci Abrahamovega sina sina Izaka, Arabci pa Abrahamovega sina s sužnjo Aga-ro Izmaila.
Kljub sorodstvu odnosi med vražni so postali v začetku tega stoletja, ko je skupina Judov sklenila svojo nekdanjo “obljubljeno deželo” — Palestino znova spremeniti v judovsko deželo in državo. To gibanje je dobilo ime po gori Sion — sionizem.
Sionisti so začeli načrtno kupovati zemljo v dotlej skoraj čisto arabski Palestini. Postopno so prišli v judovsko last celi predeli zemlje, na katerih so nastajala čisto judovska naselja. Tekom prve svetovne vojne je britanska vlada leta 1917 v takozvani Balfourjevi izjavi obljubila pomagati izpolniti sionistični načrt obnove judovske države v Palestini.
Ko so Angleži izvršitev te obljube zavlačevali, četudi je
Palestina prišla pod njihovo oblast, so Judje prešli k nasiljem v podporo svojim zahtevam. Naglo širjenje in utrjevanje judovske posesti in moči v Palestini je. postopno rodilo arabski odpor. Ko je bil ta dovolj močan, je začelo prihajati do spopadov in nasilij med obema deloma prebivalstva v Palestini. Po drugi svetovni vojni je to nasprotovanje prešlo od nasilij do skoraj prave vojne, ki so jo Angleži zastonj skušali preprečiti ali vsaj omejiti.
Razmere so se v Palestini tako zaostrile, da so Angleži prišli do zaključka, da jim ne morejo biti več kos brez hudih žrtev za sebe in so se odločili iz Palestine umakniti. Združeni narodi, ki jim je Velika Britanija izročila vprašanje Palestine v reševanje, so izdelali načrt o delitvi Palestine v posebno judovsko in posebno arabsko državo. Za tako rešitev je glasovala večina članic ZN, med njimi v prvi vrsti vse velesile z
ZDA in ZSSR vred 1. novembra 1947.
Ne Judje ne Arabci niso bili zadovoljni z delitvijo Palestine v obliki, kot so jo določili Združeni narodi. Oboji so se pripravljali, da vprašanje rešijo po svoje, kakor hitro bodo Angleži odšli. Arabci so bili prepričani da bodo Jude strli in vzpostavili svojo oblast nad vso Palestino, neozi-raje se na sklep ZN.
Judje so 14. maja 1948, dan pred napovedanim angleškim odhodom iz Palestine, proglasili svojo državo Izrael ter arabske načrte preprečili, ko so porazili arabske vojske, pritiskajoče od vseh strani v Palestino. Po posredovanju Združenih narodov je bilo proglašeno premirje, ki je povečalo ozemlje judovskega dela Palestine, med tem ko je večji del arabske Palestine zasedla Transjordanija, ki se je nato proglasila za Jordanijo. Egipt je zasedel področje Gaze. Arabci so bežali iz po Judih zasedenih delov Pale-
stine, s čimer je nastalo vprašanje “palestinskih beguncev”, ki je najtežje pri reševanju spora med Arabci in Judi na Srednjem vzhodu.
Arabci niso mogli preboleti poraza v tej prvi odprti vojni z Judi, ki dotlej niso imeli niti svoje države, pa jim je uspelo premagati naj večjo arabsko državo Egipt in ustaviti napredovanje transjordanijskih čet, znane “Arabske legije”, ki so veljale za najboljše na Srednjem vzhodu. Organizirali, opremili in izvežbali so jih Angleži pod znanim Glubb-pašo.
Arabske države, ki so se povezale v Arabski ligi leta 1945, da bi skupno zavrle širjenje Judov v Palestini, po porazu v prvi vojni z Judi maja 1949 nove države Izrael niso marale priznati. Bile so prepričane, da bo prišel čas, ko bodo lahko z njo končno obračunale. Te nade je budil zlasti Egipt, ko je tam prišel na oblast polkovnik Gamal Naser.
(Konec jutri)
Begunski komisar ZN
v Ženevi odstopil
ŽENEVA, Sv. — Princ Sad-ruddin Aga Kan je po 17 letih
za
v Združenih narodih. Dejal je, da se je za to odločil, ker se mora posvetiti reševanju prenekaterih lastnih odloženih zadev.
Zadnje vesti
ATENE, Gr. — Pri parlamentarnih volitvah v Grčiji je včeraj vladna stranka Konstantina Karamanlisa dobila okoli 43% glasov in s tem absolutno večino v parlamentu, toda ta je veliko manjša, kot je bila doslej. Druga najmočnejša stranka je Andreasa Pa-pandreou-jevo Panhelensko
Stolnico sv. Janeza so obnavljali od ranega poletja. Delo je bilo pretekli teden končano in v petek so jo ponovno posvetili z vso slovesnostjo ob navzočnosti 30 nadškofov in škofov, med njimi kardinala Deardena iz Detroita in posebnega predstavnika sv. očeta v ZDA nadškofa Jeana Jadota. Stolnica sv. Janeza ima obrnjen oltar proti ljudstvu in je urejena po novih cerkvenih predpisih, sprejetih na temelju drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Stolnica je bila zgrajena pred 125 leti v času prvega škofa Amadeusa Rappe-ja. Ta je prišel kot misijonar iz Francije leta 1840 in je leta 1847 ustanovil škofijo v Clevelandu. Tedaj je bila v vsem Clevelandu le ena katoliška cerkev, ko je stopil v pokoj leta 1870, jih je bilo že 137. Sedaj jih je 240 za skupno 860,000 vernikov škofije.
Putka znova na starem položaju—
Novi župan D. J. Kucinich je imenoval pretekli teden A. Put-ko za mestnega direktorja letališč in pristanišča (Port Authority), na položaj, s katerega ga je župan R. J. Perk odstavil nekaj pred potekom svoje županske dobe, ko ni maral imenovati za letališčnega komišenerja človeka, ki ga je hotel tam imeti župan R. J. Perk, o katerem pa je Putka sodil, da za to mesto ni sposoben.
Odpuščeni vrnjeni na svoja mesta—
Po odločitvi sodnika so se uslužbenci, ki jih je novi župan odpustil v sredo, v petek vrnili na svoja mesta. Sodišče bo o njihovi usodi odločilo po zaslišanju 28. novembra.
Zadušnica—
Na Zahvalni dan ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Albina Šuligoja na 30. dan njegove smrti.
Visoka starost—
Včeraj je obhajala Frances Kotnik s 1013 E. 77 St. svoj 95. rojstni dan v družbi svojih petih otrok, sorodnikov in prijateljev. Čestitamo in ji želimo vse najboljše ter veliko zdravja in zadovoljstva!
Sporazum v zadnji uri preprečil štrajk pri UA
CLEVELAND, O. — V petek zvečer je skoraj v zadnji uri bil dosežen med United Airlines in njegovim 1 e t a 1 s k im osobjem sporazum, ki je preprečil za 0-polnoči od petka na soboto napovedani štrajk. Kakih 454,000 oseb bi ostalo brez možnosti po-ileta tekom konca tedna in vse tja do Zahvalnega dne, od tega
socialistično gibanje, ki je do- do 5 000 dnevno samo y bilo okoli 25% glasov naPram landu le 13.5% pri volitvah leta 1974.
LOS ANGELES, Kalif. — Oblasti so prijele pet teroristov članov Weather podtalne skupine, ko so hoteli položiti
Cleve-
Rast gospodarstva v ZDA nekaj zastala
WASHINGTON, D.C. — A-
bombo pred urad nekega dr- meriško narodno gospodarstvo žavnega senatorja. Pri preis- je v tretjem tromesečju letoš-kavi so v soboto našli preko Njega leta rastlo na letni ravni 100 funtov razstreliva.	4.7%, med tem ko je v prvi na
MOGADISHU, Som. — Včeraj 6.2% in v drugi celo na 7.5%.
naj bi bila zapustila zadnja--------------------
skupina Rusov Somalijo, iz FUNCHAL, Madeira. — Pri nekatere jih je vlada pognala, sreči potniškega leta preteklo od kar Sovjetska zveza pod- soboto zvečer je bilo mrtvih pira Etipijo in je ustavila po- najmanj 130 oseb, večinoma moč Somaliji.	j Portugalcev.
moram«*«'
*111 St Clair Aye. > 131-0628 - Cleveland, Ohio 4410» __ National and International Circulation '
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA;
Združene države:
$211.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$28.00 pei year; $14.00 for 6 months; $8.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 0 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO
No. 174 Monday, Nov. 21, 1977
Koroški Slovenci in SR Slovenija
naj se spoprijaznijo z zakonskimi rešitvami. Manjšina se zaveda, da si bo moiala svoje pravice, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe, izboriti predvsem sama ter s pomočjo domače napredne javnosti in demokratičnih sil v Avstiiji. Hkrati pa je pripravljena na razgovor z vlado in na skupno iskanje za koroške Slovence sprejemljivih le-it-v. Tri tem pa pričakujemo pomoč tudi od napredne mednarodne javnost, matičnega naroda in Jugoslavije.
Hodil po zemlji svojih koroških sem bratov...
WICKLIFFE, O. — Srečanje novih teologov-semeniščnikov v Št. Juriju na Koroškem. — Koroška je letos dobro odrezala, saj je stopilo v bogoslovje šest mladih fantov, od teh trije iz slovepskih južnokoroških župnij. Kot je znano, so morali pred leti zaradi pomanjkanja bogoslovcev semenišče v Celovcu ukiniti, in koroški bogoslovci sedaj študirajo v Solnogradu, kjer je profesor tudi dr. Nace Lovrenčič, ki se ga spominjamo še iz Gradca oz. Spittala. Predavanja so imeli različni profesorji duhovniki, ob koncu tedna pa je mlade teologe obiskal tudi (celovški škof dr. Jožef Kostner.
Celovcu. —
g. doktor, da sta gospod in gospa iz slovenskega besedišča, kajti vaša iznajda vindišarskega jezika v monarhiji še ni bila poznana. Zagotovo pa se je takoj po plebiscitu vindišarstvo uporabljalo kot psovka za zavedne Slovence. “Windischer Hund in “Windisches Schwein” sta bili običajni oznaki nadutih Nemcev. Nemški narod ima stotero narečij, med njimi take, da se ne morejo sporazumeti. Enoten knjižni jezik jim ni v sramoto. Slovenci imamo manj narečij in enoten knjižni jezik. Tudi to ne more biti sramota. Sramota pa je, da imamo izobraženega Slovenca, ki za krožnik leče po vzorcu divjaških psovk postavlja izmišljeno teorijo vindišarskega naroda... Utrjen sem v veri, da bodo po vaši opravljeni politični nalogi tudi vas označili z divjaškima vzdevkoma za zavedne Slovence . .. Potem sledi pripis: Ob zadnjem obisku sta bili tabli izruvani, zdaj pa tam visijo nove opozorilne table — samo nemške. Fuehrerjevi zahtevi je zdaj zadoščeno. In vam, gospod Einspieler, je gotovo tudi ustreženo. Kako pa je z vse-
Obe osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem se v svojem boju za narodne pravice močno naslanjata na SR S'ovenijo. Njuni vodstvi odhajata pogosto tja na obiske in uradne razgovore. Ko so bili predstavniki o-beh organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovanskih organizacij, sprejeti v preteklem mesecu od vodnikov režima v SR Sloveniji, je France Popit, predsednik Centralnega komiteta Zveze komunistom Slovenije, potem, ko je zastopnike koroških Slovencev zagotovil, da “se matični narod in Jugoslavija stalno zanima:a za položaj narodnostnih manjšin v sosednjih državah”, med drugim dejal:
“Zadovoljni: sem, da vas kot predstavnike slovenske	v _
naroune skupnosti na Koroškem lahko pozdravim ^ ;Kot Diše ,Naš tednik>, se 1P 7a sedežu CK ZKS. To srečanje simbolizira skrb ZK Jugo- čd yp ' H ok( ’	^ gk)
slavije z« pok zaj naših narodnih skupnosti, v tem okvi- venščine v Mohorievi hiši Po ru pa tudi vaše v Avstriji; takšna skrb je v duhu vseh rCbo peltTpl^e Tako partijskih dokumentov od ustanovnega kongresa KP bo tudi nemški	imel
Slovenije. Po teh dokumentih se ravnajo elani zveze ko- vsaj nekaj ur slovenščine na le_ munisto/, ne glede na to, kje delujejo; kot člani SZDL, den in s0 zato ustanovili Pri. sndikatov, zveze socialistične mladine itd. sprejemajo prdvljalni odbor staršev (Torej ta stališča in jih uresničujejo. Ta stališča pa so tudi ena nekaj podobnega kot imamo mi izmed konstant jugoslovanske politike do Avstrije, po- pri naših si0Venskih šolah ) Na-litike, ki ,e jasna in trdna, med drugim tudi v tistem men tega društva je, da ustano-delu, ki se nanaša na protimanjšinske zakone.	vi tudi otrožki vrteC> da se učijo
Morda bi ob tej priložnosti veljalo reči nekaj besed sioveščine in seznanijo s slo-,
O tem, k a K O P okate* i odločujoči avstrijski krogi gleda- vensko kulturo. Velikega uspe- zravnajočo pravico. Tej se ne jo na odnose z Jugoslavijo in napačno ocenjujejo tudi	^em jjm belimo tudi mi, mudi, pa tudi ukazovati se ji ne
naša notranja razmerja. Očitno pa so spregledali, da se saj je znan0) da je v Celovcu do- 'da. ■» ne izplača več igrati na karto razlik med Beogradom in sti Slovencev, ki pa slovenske'
Ljubljano, kadar gre za vprašanje odnosov z Avstrijo, ;šole nimajo, ne privatne — še posebej tudi v odnosu do naše manjšine. Pri tem je ’manj pa seveda državne, važno vedeti, da imajo v našem sistemu republike svojo 1 xjc smo? — Nekaj izvlečkov vlogo tudi pri kreiranju in oblikovanju naše mednarod- iz članka pod tem naslovom ne oz. zunanje politike.
Pomembno vlogo v odnosih s sosedi ima manjšinska politika to je odnos do manjšin, ki so po našem pojmovanju samostojen subjekt, istočasno pa so lahko tudi most prijateljstva med državami in narodi. Jugoslavija in Slovenija sta 'zainteresirani za dobre sosedske odnose tudi 7 Avstiijo; jasno pa je, da se ti lahko maksimalno razvijajo le ob spoštovanju in uresničevanju državne pogodbe, katere sopodpisnik je tudi Jugoslavija.
Možnost za izboljšanje odnosov, za ustvaritev ozračja obojestranskega razumevanja le^i torej na relaciji manjšina — Ljubljana — Beograd.
Razumeti je tudi treba, da v Sloveniji — kar se tiče odnosov do A. stri je in Koroške — ni nasprotujočih si stališč. O tem vlada popolna enotnost naših ljudi ne glede na svetovnonazorska gledanja, saj nam je vsem še pred očmi, ko so nas hoteli kot narod izbrisati iz zemljevida in ko orno se borili za svoj obstanek. Dobro se spominjamo metod, s katerimi so nas poskušali germanizirati. Zato smo toliko bolj občutljivi in reagiramo na podobne metode, ki se uporabljajo proti našima narodnima skupnostima v Avstriji. Ne moremo kar tako preko dejstva, da so Avstrijci predstavljali pretežni del o-kupacijskih čet in bili udeleženi pri grozodejstvih, ki jih je počel nemški Wehrmact v Sloveniji. Od 4,000 vojnih zločincev v Jugoslaviji je bila polovica avstrijskega porekla. Zsto ni čudno, da lahko v Avstriji ostanki neonacizma in laSizma nemoteno delujejo tudi danes, čeprav sc je AVbtrija v državni pogodbi zavzela, da ne bo dovolila obnavljanja organizacij, ki bi delovale s teh pozicij. Da nCte mere bi še razumeli obnašanje avstrijskih strank, ki računajo z volivnimi glasovi ostankov neonacizma, težko pa razumemo obnašanje socialdemokratske stranke.
Vodnika osrednjih organizacij koroških Slovencev £”a se zahva.-ila za podporo, ki jo ti dobivajo v svojem doju za obstanek <„d SR Slovenije in nato označila se-aanji polbžTj koroških Slovencev. nn- zadeva reševanje problematike manjšine so od-qi’ ^b'rir-a osrednjima organizacijama koroških V , ,n.CCItP'r vladu in političnimi strankami zastopani si,;	parlamentu takorekoč zamrznjeni. Koro-
snJ;Hen:/ ,.e..dejal Franci Zwitter — ne moremo 'rn*nzakonodaje. Osnova za reševanje na pogodba ot>*CElatiHe ie lahko le avstrijska držav-'
da	V ParJanientu zastopane stranke in vla-
da ir vnrj* o0m1aco niednarodno javnost prepričati, kono(h!v:	kor.oSk^ Slovencev s setfmojulijsko za-
trdi’°’da w bii°
Naš tednik, 20. okt. 1977.)
“Po opravkih sem moral v Celovec in sicer v nek urad. Ko sem čakal, da pridem na vrsto, sem zapazil karto, ki je visela na steni. Velik naslov: “Gross-deutscher Reich”. Gledam in gledam, saj to je vendar naša Avstrija? Te oznake pa na karti ni bilo. Pač pa sem videl napis Ostmark in “Protektorat” ... Naj prej e sem mislil, da smo že ustvarili Združene države Evrope končno pa sem se le zavedel, da stojim z obema nogama v Celovcu.”
Ker vidiš tako karto (zemljevid) v državnem avstrijskem u-radu, spoznaš in razumeš, kako je mogoče, da imamo velenem-
Med pridne in požrtvovalne prijatelje revnih dijakov v celovških Mohorjevih domovih moramo prišteti od zadnjega poročila še sledeče dobrotnike:
Darovali so:
Po $10:	Neimenovani, Clev.;
ga. Frančiška Kosem, Clev.; g. Alozij Gosar, Clev.; Neimenovani, Clev.; ga. Milka Novak, Lastlake; Neimenovani, Clev., v spomin prijateljev g. Zdravka Novaka in g. Franca Severja.
$15: Ga. Ana Podnar, Clev.
Po $20: Neimenovana, Clev., (drugič); g. in ga. Jakob Breznik, Milwaukee, Wis.
Po $25: Rev. Ignacij Štrancar, Calif.; g. in ga. Lojze Petrič, Clev.
Po $30: Ga. Valerija Miklavčič, Cleveland Hts., v spomin na pokojnega dobrega moža, ki je tako ljubil svoje koroške brate.
ški “Heirnatdienst”, ki je pač 1 (Bil je že med prvimi dobrotni-nadaljevanje dela tistih, ki so s hi.) Ga. Katarina Sever, Clev. Hitlerjevo pomočjo porušili se- j Po $50: Rev. msgr. Albin Gni-verno mejo ter zbrisali staro-jelovee, Rock Springs, Wyo.; g. davno Avstrijo iz zemljevida, hi ga. dr. Miha Mejač, Miwau-Dopisnik konča takole:	“Nam|kce, Wis
koroškim Slovencem vedno pod-Lkavajo protidržavnost, v državnih uradih pa visijo karte, ki Avstrije ne poznajo, in to,še po državni pogodbi iz leta 1955!
Akad. slikar iz Ljubljane Čo-ro Skodlar je v koroškem listu S.V “V spominsko knjigo” znanemu slovenskemu odpadniku ravnatelju dr. V. Einspielerju napisal te-le vrstice in stavke, ki jih objavljam v izvlečkih. ‘Stal sem na Vetrinjskem kolodvoru. Glejte — na tablah je brati z debelimi črkami ‘Maen-ner und Frauen”, hkrati pa prav tako jasno: Gospodje in gospe. Vse z enako velikimi črkami, kar je Avstrija dala vzidati, ko so pred 70 leti gradili Vetrinjski kolodvor. (Tu gre za oznako stranišč.) Ko je prišel Hitler, so postala tudi stranišča “povsem nemška”, slovenske napise je
so z
Po $70: g. Joseph Erjavec, Amherst, O.; g. Stanko Ferkulj, Clev., O.
$100: G. in ga. Franc Sleme, Cleveland.
$140: G. in ga. Janez Prosen, Cleveland.
Kako naj se zahvalim vsem, ki so do sedaj tako velikodušno pomagali? Čisto na kratko: Bog plačaj! Kakšna moralna — še bolj kot finančna — pomoč je v teh vaših žrtvah, vedo samo tisti, ki so pomoč dobili, oz. tisti, ki jo morejo razdeliti. Kot sem ze zapisal; Edino resnično slovenska šola je Slovenska gimnazija in brez nje bi slovenstvo na Koroškem ne imelo nobenih korenin več. Mohorjeva družba s tem, da skrbi za dijake in dijakinje, ki jim nudi za primerno in zmerno ceno hrano in stanovanjc — je tisti faktor, ki je nujno potreben na Koroškem,
je dolžnik Bogu in narodu, iz katerega je izšel. Ker nas je Njegova Previdnost po čudežnih poteh poslala v deželo blagostanja in demokracije, je prav in lepo, če vsaj ob takih dneh “poberemo tisto, kar nam odvisnega z mize pade” in pomagamo tam, kjer vidimo potrebo in korist tudi slovenstvu.
Vsak — še tako skromen dar, je z veseljem sprejet. Lahko ga pošljete na moj naslov ali pa direktno v Celovec Mohorjevi. Bog naj vam dobroto obilo povrne!
Želim vam vso srečo ob Zahvalnem dnevu!
M. Jakopič,
29424 Armadale Ave.
Wickliffe, O. 44092
Slovenskih i ”	ne ^ takoimenovanih dal.prebarvati. Toda barve
Čenrav	vT-'U,V v* netilcev neredov”.	leti bledele, se luščile in jasno ; urez katerega bi tudi gimnazije
,.evž r:-4v* An	k, o&i vedo -— )c u.ejal Ma- so zagledali dan slovenski napi- bilo kmalti konec. In zato mi ne
sfce žakonrdHe rc	<^0re sPreJeti sedmo julij- si...” Nato vprašanje dr. Ein- zamerite prošnje. Zahvalni dan
- 1 = J , pa Koroške Slovence prepričujejo, da spielefju: “Menda ne dvomite, je pred nami. In vsakdo od nas
tevŽ
Slovenska udeležba na kulturni razstavi v Chieagu
CHICAGO, 111. — “Ljubo doma, kdor ga ima” je bilo geslo, ki je • obvladalo našo letošnjo kulturno razstavo na Navy Pie-ru v Chicagu dne 29. in 30. okt. Glavni poudarek je bil na sli-kah-akverelih, ki so prikazali prelepe slovenske pokrajine, gore, jezera, vdsi, naše cerkvice na gričih. Slike so bile originalne, deloma umotvori moje sestre, akademske kiparke, Nike Hafner, deloma njenega prijatelja umetnika Smoleta, kakor vsako leto sem tudi jaz razstavljala poslikane lesene krožnike in srčke. Ga. Breda Modic je pa predstavila svoje delo v bakru, ga. Jazbec svoja krasna ročna dela. Ga. Bucik je razstavljala svoje delo v bazarju. Po zaslugi našega odličnega arhitekta g. Adita Kranjca je bil naš razstavni paviljon na taki višini, da so obiskovalci razstave trdili, da zasluži naša razstava prvo nagrado. Letos je obiskalo razstavo ogromno število ljudi, ki so občudovali kulturne in jedilne posebnosti vsaj 50 različnih narodov iz celega sveta. Čeprav smo našli v Ameriki drugi dom, vendar nismo pozabili Slovenije, kjer nam je tekla zibelka. Ni čudno, da so obiskovalci kar naprej prosili, da jim lepa Miss Slovenia, gdč. Naomi Trinko, g. Tomaž Fischinger in g. Tony Gaber ml. povedo, kaj smo Slovenci, kako smo z božjo pomočjo ohranili svojo vero, jezik, o-bičaje, vkljub tisočletnemu pritisku raznh sosedov, ki so nas želeli in še vedno želijo nas izbrisati iz zemljevida.
Slovenska kuhinja s svojimi odličnimi jedili se je tudi postavila, zato smo vse prodali. Za vse to delo se gospem, ki so že štiri dni preje delale in pripravljale, iz vsega srca zahvaljujem. Obema, g. Lojzetu in g. Veri Gregoričevi, gq. Bibi Rusovi, ge. Gaber, ge. Stražišar, ge. Mavec,' gdč. Pepci Mokorel, ge. Petričevi, ge. Joži Vavpotičev!, ge. 2i-bert in ge. Zorko, ge. Jager, zastopnicama Oltarnega društva, ge. Holozan, ge. Koželj in njeni hčerki ge. Žerdin, ge. Kaiser nn ge. Ribič, ge. Anki Krivograd in njenemu možu g. Krivogradu in ge. Kremesec. Prisrčna hvala tudi zavednima Slovencema g. Tonetu in ge. Milki Medved, čeprav živita v Wiscongnu, vendar nam pri tej stvari vedno od tam pomagata z dobavo mesa. Enako gre zahvala g. Jankotu Burjek in ge. Gizelli Hozjan in Miss Mertik za sodelovanje. Zahvaljujemo ge našemu novemu župniku č. g. Klavdiju’ za razumevanje in naklonjenost pri jej stvari. V t,oj zvezi naj Judi omenim našo požrtvov alno, skromno gdč. Ančko Ahačič, ki je ne samo v Chicagu, ampok tudi drugod znana kot dobrotnica in ki je obhajala 29. okjo^ra svojo 90-letnico rojstva. Naj ob tej .priliki v imenu vseh spdelujo-Ičih izrazim čestitke z željo, da ii Bog da dočakati IGO-letnico življenja! Ljubi Bog sam ve, kolikim beguncem je td dobra ženica pomagala, da so sploh mogli
PRISRČNI “ROG PLAČAJ”!
CLEVELAND, O. — Ne bomo naštevali imen. Preveč bi jih bilo in še koga bi verjetno izpustili. Naj velja ta splošna zahvala vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k' tako dobremu uspehu pri Slomškovem kosilu zadnjo nedeljo v dvorani sv. Vida.
Hvala kuharicam in njihovim pomočnicam, ki so kar cela dva dneva pripravljale okusno kosilo. Vse je šlo gladko in gostje so zadovoljni odhajali iz dvorane. Vsega je bilo dovolj in zelo okusno. To je naj lepša reklama za drugo leto. Kjer Pretnarjeva Ivanka in Tominčeva Pepca držita za kuhi j o, tam je dober u-speh že vnaprej zagotovljen.
Hvala vsem, ki so v nedeljo pomagali v dvorani in tudi tistim, ki so že v soboto pripravili mize in stole.
Hvaležni smo vsem, ki ste prišli na kosilo in s tem podprli dobro stvar. Čisti dobiček, ki ga bomo pozneje objavili, bo šel v
Rim za kritje stroškov Slomškovega beatifikacij skega postopka.
Na noben način ne smemo pozabiti tistih, ki so šli na “bojno polje” in se borili pri prodaji vstopnic. Nekdo je dejal, da 1-e to najtežji del vsake prireditve. Kdor je že kdaj to poskusil, ve, da ni lahko prodati 50 ali 16 ali še več vstopnic. Stane mnogo truda, besedi in prepričevanja. Kaj šele prodati 240 vstopnic kakor se je to posrečilo eni izmed odbornic Slomškovega krožka. Imena ne smemo imenovati, ker bo huda. Toda mnogi boste vseeno uganili njeno ime. Pri vsaki dobri stvari je med prvimi.
Z udeležbo smo zelo zadovo j ni. Toliko Slomškovih častilcev, ki žele, da bi ga slovenski naro čim prej častil na oltarju! 0 nam daje nove vzpodbude nadaljno delo, dokler ne dosege mo cilja:	SLOMŠEK MOR
NA OLTAR!
Odbor Slomškovega krožka^
začeti skromno življenje v novi domovini. Naj omenim, da je gdč. Ančka moji družini pomagala, kar je bilo v njeni moči, za kar ji more biti samo ljubi Bog primeren plačnik.
Bog je blagoslovil naše delo še z večjim dobičkom kot lansko leto. Tako smo mogli nakloniti 750 dol. za sledeče namene: 200 dol. za slovenske bogoslovce, 200 dol. za Baragovo beatifikacijo, 100 dol. za Slomškovo beatifikacijo, 100 dol. za Rožmanov zavod v Argentini, 150 dol. g. župniku za našo faro sv. Štefana, saj vse to naše delo je pod pokroviteljstvom te fare.
Bog naj nam da zdravje, da bomo zopet drugo leto uspešno nadaljevali s tem delom.
M. Fischinger ------o------
Fara sv. Mm praznuje ii-fcEnsc®
FAIRFIELD, Conn. — Ko postanejo dnevi krajši in večeri daljši, si člani družine spet zaželijo topline domače hiše. Faranom slovenske družinske skupnosti pri Sv. Križu v Fair-fieldu se ponuja prilika za tako domače srečanje: mineva 65 let, odkar so pod pod vodstvom duhovnika č. g. Mihaela Goloba ustanovili to svoje krščansko občestvo. V nedeljo, 4. decembra, bomo proslavili to obletnico.
Najprej hočem razložiti, zakaj smo postavili datum v december tega leta in ne šele nekam v leto 1978. Župnija je praznovala 25-letnico leta 1938 in 50-letnico leta 1963. Iskali smo na škofiji kak določen datum, kdaj je bila župnija cerkvenopravno ustanovljena, a brez uspeha. (Spomnim se, da je isto pot šel ob 50-letnci rajni župnik dr. A. Farkaš.) Ob vestnem iskanju pa so prišli na površje tile datumi: Č. g. Michael Golob je prišel v Bridgeport v septembru 1912 in bil postavljen kot kaplan pri slovaški fari sv. Japeza Nepo-rnuka — z nalogo, da obenem skrbi za duhovne potrebe Slovencev v Bridgeportu. Ti so do tedaj po večini spadali v madžarsko župnijo sv. Štefana. Že v decembru istega leta (1912) je začel vpisovati krste slovenskih otrok v posebno knjigo. To bi bil zadosten dokaz, da jp slovenska skupnost tedaj že bila ločena bodisi od jnadžarske sv. Štefana ali slovaške sv. Janeza, torej samostojna. Pa obstoja še bolj (Močen dokaz za to. Č. g. Golob sam piše v knjižici “Spo-, menica posvečenja s love nske rim.-kat. perkve sv. Križa dne 28. nov. 1915” v sestavku pod naslovom “Po treh letih” takole: “Kratka j c doba troh let. Pa kaj se tudi v kratkem času lahko stori, nam kaže zgodovina naše fare in danes posvečene nove cerkve. Komaj triletno dete je naša slovenska fara v Bridgeportu, Conn., pa z današnjim
dnevom stopa kot čvrsti mla ° 'nič v enako vrsto z drugimi a rami v tem mestu.” Fara '?V' Križa je torej obstojala tri le a> preden so si farani postavi i lastno cerkev. Od leta 1915 P leta nazaj pa seže v leto 19 ‘ Zato je leto 1977 pravi čas, «a praznnjemo 65-letnico. Ker P° teče 26. novembra tudi pet a od posvetitve nove cerkve sv Križa v Fairfieldu, bomo v PraZ novanje vključili tudi ta ves-
spomin.
Praznovali bomo preprosto, a ne bomo zaradi tega nič mak globoko doživeli veselja o^ *!• spominih. Pri redni nede L sv. maši ob lih dopoldne se 0 mo Bogu zahvalili za vse oo r te, ki jih je podelil slovens« skupnosti v teh letih. Potem se bomo zbrali pri kosilu v a ni dvorani. Ob okrašenih in 0 loženih mizah v krogu Priia • Ijev bomo obujali vesele SP01 ne iz preteklih let. Slovesni g vornik v cerkvi in pri kosi u dolgoletni prijatelj nase
skupnosti, karmeličan č. g.
Prah. Nekaj drugih duhovni bo somaševalo ob Uh in ^ a častnimi gosti pri kosilu. P ej skupina KRES iz Clevelanda T obljubila priti k nam za t° F* liko in se prvič predstaviti v ši dvorani z lepimi slovens n plesi.
Vabimo prijatelje od bllzU ^ daleč, da se nam pridružijo tej slovesnosti. Za kosilo P3^ gotovo treba rezervirati Pr0“j^ kar nam naša precej velik3 rana postaja pretesna. Kd°r -■biti pri kosilu,-naj brž P° Dorothy Fejes (259-4905) ail P Mary Horvath (333-4632) za zervaeijo. V vsakem P^1111 j bodisi da morete biti me a j ali ne, vas povabimo, da s *	^
z nami zahvalite Gospoda ' ‘ bilico dobrot vsake vr® C’ r-nam jih že 65 let dfeli prc 0 ne slovenske katoliške s .r, sti v župniji sv. Križa i fieldu.
poročevalec
iTNAš!iTy0
Sp0'
St. Catharines, Ont. k-ek štovani! Prioženo p’bšiljava^a, za enoletno naročnino, Pre nek pa v podporo listu.
Lepa hvala za Ameriško ^ movino, katera mi prinaša m go zanimivega.
Lep pozdrav!
Tony -Mesič'1"
*
No. Hollywood, Calif-šiovano uredništvo! Frilože0 ^ ček za enoletno naročnino dva dolarja za tiskovni sk
'božičnc
Ob tej priliki Vam
voščim blagoslovljene bPz praznike in srečno, nada ° Uspeha polno novo leto 1 1 Prisrčne pozdrave vsem!
Stanko Meršol
•n.

R. Ložar:
Slovenija med Srednjo Evropo in Balkanom
7. “Lako be^ onoga, koga nema.’’ (Srbski pregovor.)
Za marsikatera mesto tega članka je bilo treba stopiti v knjiž nico in pogledati no> ejšo literaturo, pa tudi preveriti stvari, ki 'sem jih ob raznih ca-'h nacral iz literature o tem vprašanju. Za take stvari ni v ZL> r obenih težav, ker so knjižnice, javne in univerzitetne, dorrc zai.žene ne samo s knjigami strogo strokovnega značaja, temveč tudi s popularno pisanimi deli. V ospredju interesov stoje politična geografija, novejša politična zgodovina, etnografija in gospodarstvo ter zgodovina posameznih teritorijev. Pri pregledovanju teh sekundarnih virov sem doživljal isto kot vselej, kadar sem za delo na mojih projektih moral rabiti knjižnice in to je, da je .r> koncu druge svetovne vojne zlasti evropska znanost naredila ogromen korak naprej in da smo v emigraciji o tem popolnoma leinfoimirani. Toda isto velja tudi za same ameriško področje, kjer nimamo niti enega strokovnega organa, ki bi skrbel za informacijo.
Deloma so b'h‘ na evropskih tleh na povojnih delih udeleženi še starejši znanstveniki, od katerih sem mnoge poznal (govorjeno za moja strokovna področja), večinoma pa gre napredek na rovaš novih, mlajših me.;, ki so c.b koncu vojne še sedele na klopeh univerzitetnih predavalnic. To velja i za tiste, ki žive v demokratičnem svei^, kakor tudi za one za železno zaveso in za ljudi v Jugoslaviji. Mnogo je novih publikacij in revij, stare so začele izhajati v novih redakcijah, mednarodne konference in kongresi so na dnevnem redu. Zdomstvo živi v zelo veliki iluziji, ako misli, da je njego’ o inlelektulano življenje prestopilo prag druge polovice 20. stop tj a. Ta iluzija je tudi zelo tragična.
Sam rem že v iagerju Peggez-Lienz intenzivno skušal navezovati stike s povojno znanostjo in esejistiko, še bolj pa seveda v Iagerju Spittal/Drau. Tu jem prišel do prvih velikih del, v katerih sem imel piriliko spoznati meni dotlej neznana imena. Posebne zasluge z ; mojo povojno “vzgojo”, če smem tako reči, si je pa potem ■ tekel pokojni prof. Oton Muhr, ki me je potegnil iz morskega dna strahovitih življenjskih sprememb, v katerih sem bil potopljen, na površje. Izrazit filološko in humanistično orientiran klasu-it, je mene poznal še iz Ljubljane in ni nikoli pozabil s hvalažiKstjo omeniti, da sem njega in celo vrsto njegovih tovarišev vključil v delovne štabe “Obnove slovenskih naselij”, pri kateri ?t-m kot direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani imel besedo znanstvenega svetovalca. Bil je znan v vseh New Yorskih knjigarnah, ki so imele na zalogi evropsko knjižno produkcijo in tako sem se seznanil ne samo z naj novejšimi deli iz mojih ppec;jčinih področij, temveč tudi z novimi evropskimi žepnimi izdajami. Na ta način sem zopet prišel v tok reke in po upokojitvi nadaljeval aelo na svojih projektih v velikem merilu. Ker nisem bil med izvoljenci ameriškega univerzitetnega circuita in nisem ^eclel na nobeni vseučiliški poziciji, so šli seveda vsi stroški iz mojega zcya, a tudi tako so polagoma nastale nove kartoteke in sem ujel korak s Časom. Vse problemee ki so se v znanosti pojavili po -cjnj, sem spravil v kontekst mojih predvojnih študij in c v. opske metode, tako da le ti niso viseli v zraku tipično ameriškega improviziranja in cerebraliziranja, predvsem pa ne žargona, kateremu je podlegla večina naših mlajših moči na teh univerzam
Vse te študije in dela bi imenoval reševalna dela, salvage studies, ker je eončno le vse služilo temu, da zamašim velikanske vrzeli, ki mi j ii je emigracija povzročila. O tem življenjskem vprašanju zncnosLi v zdomstvu doslej še ni razpravljal noben vidni funkcijonar tiste institucije, katere dolžnost bi to bila, namreč Slovenske kulturne akcije v Argentini. O tem drugič več. Na tem mestu pa se moram povrniti k problemu, ki je predmet tega spisa.
Še preden je prišla na dan zadeva z Oktoberfestom in Balkanskimi dnev1', sem v revijah, knjigah in posameznih razpravah zadel na številne študije, ki obravnavajo jezike, dialekte, literature in etnografske tradicije Balkanskih narodov, nastanke njihovih knjižnih jezikov in nacionalne zavesti ter vlogo takih političnih faktorjev kot je bila stara Monarhija. Zelo mnogo je v teh študijah rovih vidikov, zelo mnogo pa tudi pristranskega tolmačenja tujih vplivov in seveda ni nobenega pomanjkanja tiste sorte dolgočasnih in neinteligentnih študij ali pripovedk, ki obravnavajo nemške izposojenke bodisi v slovenskem, bodisi v jezikih drugih'balkanskih narodov. Na tem, kakor tudi . na drugih sektorjih nisem mogel zaslediti nabene točpe meje med slovenistiko in-balkanktiko, ker so zgodovinska dogajanja take ekskluzivnosti onemogočila. Okvir, v katerem se problemi zastavljajo in rešujejo, je koncept tako zvanega Jugo-Vzhoda, der Sued-Osten (ameriško: South-East Europe). Kar pa je posebno zanimivo opažati, je izredna pozornost, ki jo nemški in avstrijski krogi posvečajo severnemu Balkanu, to je tisti množini delavcev, ki jih imenujejo Die Gastarbeiter. Ne more biti nobenega dvoma, da je v ozadju -'sega tega geopolitični koncept, izreden razmah je pa dobila vsltd tega tako zvana sociolingvistika in balkanski jeziki se obravnavajo že večinoma kot posebna skupina evropskih jezikov. Tudi slovenski.
Spričo kred, e važnosti tega dejstva bi bilo želeti, da bi se politični krogi v emigraciji začeli bolj zanimati za te stvari in vodili vsaj dobro informacijo in to v tiskani ■ obliki. Mi moramo hiti inforniharii b glavnih tendencah tega gibanja, o strukturah, ki se javljajo in utegnejo nekoč postati politične realnosti in se sploh seznaniti z miselnim tokom teh študij. Doslej se mi Slovenci v zdomstvu na žalost odlikujemo samo s svojo odsotnostjo. Vprašati se pa moramo, koliko časa bo to še trajalo? Ali hočemo odstati nevedni, kot smo, ali pa hočemo sodelovati? Gotovo je: tudi Nostra res agiiur. In gotovo je tudi to, da bo vsak tujec z veseljem sedel na tisti stol, na katerem bi morali sedeti mi, a ne sedimo. Srbski pregovor pravi: “Lako bez onoga, kpga nema.”
Salezijanci so na Slovenskem 75 let
LAWRENCEVILLE, N. J. -Prvi so prišli 23. novembra 1901 in sicer duhovnik Simon Visin-tamer, mlada klerika Ivan Pe-rovšek in Jožef Meze ter sobrat pomočnik Žigon.
Don Boskovo delo je bilo tedaj Slovencem že dobro pozna-,no. Saj je poročal o njem kanonik Luka Jeran v Zgodnji Danici že leta 1868, ko je obiskal Torino in se osebno srečal s sv. Janezom Boskom. Njegovo delo je nadaljeval katehet Smrekar, ki je organiziral salezijanske so-trudnike in širil Don Boskovo misel ter dosegel, da je na prošnjo škofa Jegliča Don Boskov naslednik blaženi Mihael Rua poslal na Rakovnik prve salezijance komaj 12 let po Don Boško vi smrti.
Skromen je bil začetek salezijanskega dela na Slovenskem, pa z Marijino pomočjo se je lepo razvijalo in salezijanska družba je polagoma postala važen činitelj slovenske ’ Cerkve. Rakovniška strokovna šola je Vzg°jila veliko dobrih in poštenih obrtnikov, dijaški konvikt, u je sledil, pa dal lepo število zavednih katoliških inteligen-tov. Delo za obrtno mladino so pa salezijanci od leta 1935 nadaljevali v Banovinskem vzgojnem zavodu na Selu v Ljubljani. Rakovniška cerkev Marije Pomočnice kristjanov je postala priljubljena božja pot za romarje iz vse Slovenije.
Mladinski dom na Kodeljevem je zbiral predmestno mladino in jo vzgajal v poštene kristjane in Slovence. Cerkev sv. Terezike pa ni samo farno središče, ampak tudi priljubljena romarska točka za njene častilce.
Zavod na Radni v boštjanski fari pri Sevnici je služil vzgoji mladih salezijanskih klerikov, 3a zbiral ob prostem času tudi okoliško mladino, nudeč ji zabave in versko ter prosvetno vzgojo.
V Marijanišču ..v Veržeju na Murskem polju je bila privatna gimnazija za salezijanski naraščaj in zelo močan mladinski dom, v katerega so zlasti zahajali številni fantje iz raznih krajev v Prekmurju.
Dijaški konvikt v Murski Soboti in v Celju sta lepo služila ji prekmurskih in savinjskih dijakov, oba sta imela tudi lepo procvitajoč mladinski dom.
Vsega tega, lepo se razvijajočega dela je bilo konec, ko so Nemci zavode v Posavju in na Štajerskem zasedli, Madžari pa enega v Murski Soboti. Čisto pa je bilo uničeno ob koncu druge svetovne vojne, ko so komunisti od Nemcev zasedene zavode kratkomalo obdržali, pa zasedli še Rakovnik in Kodeljevo, kjer so pustili le cerkev in zakristijo, na Rakovniku pa še svinjake, iz Banovinskega vzgajališča na Selu so pa salezijance izgnali.
Sploh so se komunisti po vojni od vseh slovenskih redovnikov najbolj znesli nad salezijanci. Jezilo jih je, ker smo mladino odvračali od komunizma, ker so naše “Knjižice” veliko pisale o komunizmu in svarile pred njim, ker sem jaz kot odbornik za prosveto pri Zvezi fantovskih odsekov skrbel, da so bili fantje o brezbožnem komunizmu pravilno poučeni.
18 sobratom so komunisti vzeli življenje med vojno in po njej. Dva duhovnika so ubili med vojno — Melhiorja Lilijo v Škocjanu pri Turjaku in Ludvika Novaka v Vremah na Notranjskem, par jih jč padlo v bojih, večina pa jo bila vrnjena in počiva v Kočevskem Rogu. Vsi vodilni sobratje doma so bili po vojni dolga leta v zaporu.
Kri mučencev je seme kristjanov in tudi seme novih duhovniških poklicev. Tudi kri naših sobratov je rodila veliko du-
ihovniških poklicev, pa jih so-j bratje na žalost niso mogli sprejeti, ker niso imeli prostorov. Bog je priskočil na pomoč na ta način da je navdihnil vzhodnega škofa v Križevcih na Hrvaškem dr. Bukatka, ki je zdaj belgrajski nadškof, da je svojo palačo odstopil salezijancem, ki so v njej začeli gimnazijo za duhovniške kandidate, sam je pa živel s salezijanci v družinski skupnosti.
Fantov je bilo iz leta v leto več, da je poslopje postalo premajhno. Salezijanski provincial je začel moledovati pokrajinsko vlado v Ljubljani in od nje dosegel pismeno stavbno dovoljenje, da smejo poleg župnišča v Št. Rupertu na Dolenjskem zgraditi poslopje za gimnazijo. Ko je bila stavba dobro iz temeljev, so pa šentrupertski komunisti zagnali krik: “Kaj smo zato pospravili oba naša farja (u-bili so namreč g. Nahtigala in g. Cvara), da bomo zdaj v naši sredi imeli novo farsko gnezdo?” in so pri ljubljanski vladi dosegli, da je dovoljenje preklicala. Po dolgem moledovanju se je salezijancem posrečilo dobiti dovoljenje za gradnjo zavoda v Želimljem.
Področje salezijanskega delovanja je predvsem mladina. Ker pa se ji v novih razmerah ne morejo posvečati, so se vključili v redno dušno pastirstvo in prevzeli župnije. Tako je sedaj na Slovenskem in v diaspori na jugoslovanskem jugu kar 35 župnij, ki jih upravljajo slovenski salezijanci. Če tem prištejemo še 6 župnij na Koroškem, na katerih delujejo slovenski salezi-; and, naraste število na 41.
Pretekli praznik Marijinega rojstva so na Rakovniku obhajali sklepno slovesnost jubilejnega leta, odkar so salezijanci prišli v Slovenijo. Sodelovali so
KOLEDAR
društvenih prireditev
a*##**#—#—#—*——o—
škof Lenič, nadškof Pogačnik in j glavni predstojnik salezijanske ' družbe, Luigi Ricceri, ki je prišel iz Rima. Somaševalo je 80 duhovnikov.
V svojem govoru je nadškof Pogačnik rekel tudi tole:	“Po
vojni se salezijanci niso mogli več posvečati svojemu glavnemu namenu, vzgoji moške mladine, zato so se preusmerili v dušno pastirstvo. Prevzeli so župnije, najrajši več župnij v isti dekaniji, da se lažje shajajo in goje svojo duhovnost. Povsod delajo v lepi slogi s škofijskimi duhovniki in tako vsi skupaj dosegajo lepe uspehe. Salezijanci so res sposobni pastirji božjega ljudstva. Ob 75-letnici svojega prihoda na Slovensko morejo gledati na velike sadove svojega dela. Naj bi bilo tudi njihovo bodoče desetletje tako blagoslovljeno!”
Rev. Francis Blatnik
NOVEMBER 27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola fare sv. Vida priredi Miklavževanje v avditoriju.
4.	— Pevski zbor Slovan priredi
Jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ’ priredi ob dveh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11- — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. Začetek ob 2.30 popoldne.
1978
JANUAR 7. — Dramatsko društvo Lilija
uprizori priljubljeno veseloigro “Svojeglavček”, v Slovenskem! domu na Holmes Avenue. Začetek ob pol osmih zvečer. Po predstavi domača zabava.
21. — Slovenska pristava priredi Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
26. — Slovenska šola fare sv.
Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju.
APRIL
1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slo-
munistične revolucije v Sloveniji.
OKTOBER 21. — DSPB Tabor — Clevelanc
priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
venskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskem avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer.
22. — Odbor za pomoč posta-
Vesfi iz Slovenije
‘‘Novi milijonarji med nami”
Pod tem naslovom je ljubljansko “Delo” objavilo nedavno sledeči sestavek:
Sodnik, član komisije za družbeni nadzor pri skupščini RS, je v razpravi o davčni politiki med drugim potožil, da danes med nami niso več redki zaseb ni obrtniki, ki brez sramu naprej prijavljajo po 5 milijonov (beri pol milijarde) dinarjev. (Okoli 270,000 dolarjev — za $1 se dobi po uradnem tečaju 18.20 dinarjev — o. u.) čistega letnega dohodka, in takšni, ki prijavljajo, reci in piši po 10 milijonov din (stara milijarda din) letnega bruto dohodka. Hkrati, mimogrede ocenjujejo svojo letno amortizacijo, tudi od poslovnih stavb s po 500 kv. metri koristne površine — na 300, 400 in celo 500 tisoč dinarjev.
Neizrečno vprašanje, ali je napaka v togem davčnem vijaku ali v pomanjkanju industrijskih in uslužnostnih obrti — večina novih obrtniških milijonarjev namreč sodeluje zgolj z družbenimi o r g a n i z a c ijami združenega dela — je ostalo v zraku.
Oglašajte v “Amer. Domovini” tih

V Ptuju se že pripravljajo na obhajanje Pusta
Starokrajski list poroča: PTUJ, 19. okt. — Kurentova-vitve Slovenskega doma in nie’ najbolj obiskana kulturno-kapele v Parizu priredi dru- turistična prireditev na Ptuju, žabni večer z večerjo in ple- raora c^kiti novo “obleko”. To som v dvorani Sv. Vida. Pri- ie sklenil organizacijski odbor, četek ob pol osmih.	ki že dolgo išče nove oblike te
MAJ	tradicionalne prireditve.
7. — Slovenska šola fare sv. Letos so začeli s pripravami Vida priredi materinsko pi’o- že v tem mesecu, kar pomeni, slavo.	da je zavel nov veter. Domenili
14. — Slovenska šola pri Mariji so se, da bi skupaj z gostinskimi Vnebovzeti priredi v šolski delovnimi organizacijami pri-dvorani MATERINSK O PRO- pravili “pustni teden’’. Idejo za SLAVO. Začetek ob 3. popol- to so dali Ptujčani sami, ki se že dne.	vrsto let ves teden pred pustno
JUNIJ	nedeljo v večernih urah zbira-
17. in 18. — DSPB Tabor Cleve- jo v središču mesta ter opazu-land priredi na Slovenski pri- jejo korante in norčije bolj ali stavi pri kapelici na Orlovem manj domiselnih mask. vrhu proslavo v spomin pobi-j vsa leta v Ptuju, kljub lepe-slovenskih demobrancev,1 mu številu gostinskih lokalov, četnikov in drugih žrtev ko- ni bilo do pustne sobote in ne_
delje nobene zabave. Letos bodo gostinci pripravili vsak dan v enem lokalu, ob prikazu ljudskih običajev, večer domačih specialitet.
Modernizacija letališča
Brnik
Ljubljansko letališče na Brni-jku je bilo zgrajeno po drugi ; svetovni vojni in ni v obratu | niti 20 let, pa je zastarelo in po-jlrebuje prenove in modernizacije. Po načrtih bo modernizacija stala 230 milijonov dinarjev, ki pa jih na žalost še niso zagoto-vili in se bo zato začetek del verjetno zategnil. Letališče naj bi bilo tekom del prihodnje leto 2 meseca zaprto. Modernizacija naj bi bila končana do prihodnjega avgusta.
v Celju: Alojzija Kos; v Kamni gorici: Milka Šušteršič (Antonova mama); v Vel. Trebeljevem:	Slavko
Mlakar.
5. novembra
V	Ljubljani: Dr. Alojzij Kramarič, Frančiška Kogoj, roj. Volčini, Vladimir Sajovic, Ida Spacal roj. Mozetič;
v Stranjah: Andrej Malež; v Škofji Loki: Jože Mrak; v Izoli: Mario Pavletič.
7. novembra
V	Zg. Kašlju: Ivan Kocjančič; v Ljubljani: Angela Ciuha, dr.
Viktor Kersnič;
v Podkorenu: Roza Rasinger, roj. Košir;
v Boh. Bistrici: Frančiška Mencinger (štokalova mama);
V	Vnanjih goricah: Frančiška Erbežnik, roj. Rakovec;
v Murski Soboti: Štefan Pintarič.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do l. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-411» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOB AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Apartment for Rent
4 rooms and bath, E. 63rd St. Call 361-8042
CM,F x)
For Rent
Downstairs, 6 Rooms. 74st and Donald Ave. Call Milt at 881-6816.
(171-174)
For Rent
5 room apartment,
16109 Waterloo Rd.
Apply in Person
(171-175)
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zi-l dani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(174-176)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša z novim ogrevom, na novo preurejena, z 2 spalnicama, 1% kopalnico, malo kletjo, zaprto verando spredaj in zadaj, dnevna soba s preprogami, kuhinja z ugraje* nim štedilnikom in pečico.
1024 E. 69 St. tel. 391-3113 Nikola Gornik
(178)
ras mms	M?:!
........ mmEmammmmi
V Sloveniji so umrli
BUY NOW 2.5 acre im74jroved site on Lorain Rd. (B.te 10) Commerial Strip. Nfjt price 99K to PRINCIPAL?,. Write: G. A. Marget, p.O. Box 305, North Olmsted, OH 44070.
(171-180)
Help Wanted
Delo dobi
Mlad, močan 'moški dobi delo kot pomočnik v skladišču Ohio Furniture na 6321 St. Clair Avenue.
(177).
H /jlp Wanted
Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in 6t. Vitjus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333.
ix)
4. novembra	,
V Ljubljani: Jožefa Lekše, roj.
Janša, Hilarij Kokah Marija
Brus, roj. Pirnat;	______________________________
na Viču: Marija Deisinger, roj. j	" Help Wanted
Strojine;	, Light Assembfy work. Some
v Škofji Loki: Franc Celec; shop experiened necessary. Past v Podkumu: Franc Kovač (p.d. 131 SL near freeway.—451-6S66.
Kralov ata);	J	(168-175),
^se» kar se ie še nadalje go- pravi, da je ne bi spremljal
Dr. Ivan Pregelj;
MUDA BREDA
POVEST
Venomer je iskala ono čudež- “Pustite,” je prosil ta, “pusti-no, ono tajno in ni našla drugega te, zato ker ste ji tako dobri.” ko temno tolažijo: “čakaj.” j Anica je zaihtela. Po dolgem Tako je bila obsojena Anica, so ji privrele solze v obraz. Od da čaka in čaka skozi tri, štiri, srca gori se je premaknilo ono pet tednov dan in noč, ono isto težko, dušeče, pot ponavljaje, od zibeli do okna “Luka,” je govorila, “kako je in nazaj, ono isto pesem poslu- to hudo!”
šaje:	“Hudo!” je ponovil Luka in
“Ne preboli, ne preboli!” gledal s čudno nežnostjo in vda-:Ki	nostjo ženi v lice ...
Nekega večera pa ji je preki- Pa bolesti še ni bilo konec, pela bolna duša v čudnem deja- Najtežje je šele prihajalo. Otro-nju. Ves nepopisni strah noči ku so se izpustile koze po životu in dni, vsa tema motilnega čaka- in obrazu. Prav nad oko mu je nja in poslušanja, zdvajanja in sedla ena. Neizrečeno usmilje-upanja je bruhnilo v žarki svet- nje je napolnjevalo mater, vi lobi iz nje. Nikoli ni bila ne prej dečo otrokovo spačeno lice. ne slej tako močna in tako šib-j “Saj je bolje zate, umri, um-ka. Nikoli ni bilo orožje njeno ri!” je obupavala, begala po so-tako ostro, tako previdno držano bi, jemala otroka v naročje, no-kopje molitve in sukano s toliko sila ga od zibelke do okna in na-duševno silo. In vendar — Ani- zaj. V naslednjem hipu je polo-ca je vztrepetala pod vtisom be- žila dete zopet v zibel, prevzeta sedi, ki jih je bila pravkar rekla, od strahu, da se dete prehladi.
V onem hipu je tudi vedela, daj In nič ni hotelo biti bolje, ved-je bila njena volja boljša in no grozovita negotovost. Za hi-močnejša od njene materinske pom upanja ura obupa, od veče-Ijubezni.	j ra do jutra, od zore do mraka.
Mračilo se je, ko je planila od Prišla je Marjanica. S silo je otroka dol v kuhinjo in od tam Anico spravila, da je užila sko-v zidanico. Tiho ječanje Jeriči- delico mleka, zaspala za pol ure. no je motilo molk, v katerega Navadno se je tedaj zbudila Ani-pogreznjen je slonel v kotu Lu- ca še bolj trudna in žalost se je ka.	polastila še huje. In če se je ogla-
Anica se je zgrudila k poste- sil zvon na vasi, jo je zabolelo, Iji, pokrila svoje obličje v odejo ko da jo je sunil kdo z nožem, in govorila sebi in Bogu slišno: J In čim dalje je trajalo to sta-“Jerica! Moj Jurče je bolan, nje, tem brezupnejša je bila Ani-Hudo sem ti storila, ko si zbo- ca. Skoraj z nestrpnostjo je ča-lela. Strah za Jurčka me je kala.
“Ona grda rana nad očesom! Vsaj ta naj izgine in potem naj
prevzel. Prav grdo, neusmiljeno sem storila. Nisem ti stregla, nisem branila, ko so te prenesli'umrje.”
ko kužno žival iz hiše. Zato mi j Tista koza nad očesom, tista je poslal Bog bolečino. Umrl bo! grda, gnojna koza!
Jerica, veruj mi. Ne bom se; Marjanica je povlekla Anico hudovala nad Bogom. Če mora nekega dne s seboj in dejala: umreti vaju kdo, naj umrje moj “Bog že ve, kaj dela. Zdi se mi, Jurče. Naj umrje za greh ma- da se mu gnoje!”
terin!”
“To je blazno!” je pomislila
“Ali umrje?”
“In če bi,” je odvrnila krčevito
Anica, še ko je govorila zadnje ljuta Marjanica. “Saj pojde v besede. In dvignila je obraz, nebesa!”
bled in bolesten, in čakala, da! Tedaj je Anica sprva strepe-poreče Jerica čudežno besedo.' tala. Toda samo ža hip. Čudovita Pa Jerica ni rekla nič, ni niti ve- mirnost je govorila z njenega dela, da se odigrava grozovit boj lica. Molče je odšla k otroku in v enem materinem srcu.	j vzela od njega slovo. Poljubila
Pač pa je začutila Anica, da ga je na čelo, na ročici, kakor ji je nekdo s silo prijel roko in otrok je govorila: ji jo začel poljubljati.	I “Sirotek, Bog te hoče imeti.
“Kaj delate?” je planila Anica Bog te hoče. Pojdi, sinko moj, in gledala prestrašena ihtečemu pojdi, in mu povej, da mi je hu-v obraz.	I do, hudo!”
dilo z njo, se ji je zdelo ko v sanjah. Skoraj ni vedela več, čemu je vse tako čudno z njo. Ne-jkaka prostost je dihala okoli nje. Ni bi’o strahu ne čakanja, komaj nekako neprijetno čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je prišel trenutek, da je dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v večnost, je Anica odprla okno, pogledala čez dvorišče in s čudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi:
“Anica, sedaj si sama. Anica, ali poj deš za možem in sinom, ali pa misliš ostati?”
“Na Peči bom umrla, Anica ne gre s Peči,” si je odgovorila. “Da, Peč,” je dejala Anica nato. In prvič v življenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel njen pogled to lepo posestvo od potoka doli pa sem gori do hiše in še daleč gori v hrib.
“Peč!” je ponovila zamišljena. V tisti uri je sklenila, da pojde k odvetniku in toži.
Kdo ve, ali je bila Anica sedaj še ona ljubeča Anica, ali pa se je v njej srce utrgalo in se oprijemalo one iste bežne slike o sreči ko Katri? Monja je čutila nezavestno, da sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo prisegli, prek njihovega groba in da velja tudi za zemeljsko ostalino njihovo, prav tako, kakor so sveti vzori in prava dedov hvaležnim potomcem.
“Da,” je ponovila Anica, “hočem ostati zvesta, zvesta Peči!” — Nekaj dni zatem je povedala Katri, da misli vložiti tožbo in ugotoviti šodnijsko, da je Peč njena last.
Katra se ji je zasmejala.
Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica.
Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar si n- bila tako v svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka že zadeva, katero so bili pri sodišču že davno uredili, kakor je mislila Katra.
Vendar pa je Katra skoraj s pomilovanjem pogledala na Anico, češ da li ni znorela.
Sicer je Anica vse bodoče dni stregla Jerici. In Jerica je okrevala ...
❖
Proti mraku je bila odšla. Pohitela je na pokopališče in okrasila možev in sinov grob in v rosni, že zdatni temi se je vračala na Peč. Zamišljena ni opazila ne prej ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni niti slutila, da ni ene poti ne na-
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Ghapler
We offer these memberships in the
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual ................................... $5.00
Sustaining .............................. $10.00
Life (Individual or family) ............  $50.00
Life (institutional) ................... $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest homer that can be bestowed by the Church.
i	....... ...... ......... ,	is
Enclosed is $..........................
for my ......................  membership.
Name
Street
|	*vv« •>

.... State
Zip...

Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the "Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 4411ft
Tomaž. Preveč je bila zgubljena sama vase, da bi bila to opazila.
Tedaj pa je začutila, prav ko je zavila čez brv in stala pred skladovnico deska, da ji je nek-ao položil roko na ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepričakovanega napada, odskočila in se ozrla.
Toda v tistem hipu je čutila, da so jo objele čez pas silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo je držal, ji je položil roko na ustnice. Prestrašena se je skušala Anica izviti.
V temi ni mogla razbrati napadalčevega lica, ali kakor blisk ji je šinilo skozi glavo in je vik-nila:
“Tomaž, izpusti!”
“Ti!” je slišala sedaj Tomažev glas, “ali me poznaš? Anica! Nič strahu, Anica, samo reci, da boš moja žena!”
“Nikoli!” je dejala in venomer praskala in odrivala njegove roke, s katerimi jo je držal objeto. Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Ječal je:
“Boš, bos! Moraš biti. Katre se nič ne boj! Katra bo obračunala z menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!”
“Izpusti!”
“Moja žena boš!”
“Pomagajte, pomagajte!” (Dalje prihodnjič)
V blag spomin
OB 11. OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
ANTON BOŠTJANČIČ
ki nas je za vedno zapustil dne 21. novembra 1966.
V božjem miru zdaj počivaj, dragi nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, dokler se spet ne snidemo.
Žalujoči:
soproga MARY, roj. STREKAL sin ANTHONY, snaha MITZI in OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O. 21. novembra 1977.
Darujmo za Rožmanovo zavetišče v Argentini!
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is.............
Name .......................
Street .....................
City................ State..
Zip

z vsega sveia
NOVICE- kl jih pohabujele
NOVICE- W lik dobile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE!- kolikor mogoče originalne
ui n -- ■	■	-	ii-r---------- -—
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hlio
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki že ni naročen nanjo
HELP WAHTED MALE OR FEMALE
Self ^ewspagser advertising
West Side Glsvsfand - Heights Area -
Eastern Suburbs
EXCELLENT COMMISSION
431-0628 Ask for Frank or Madeline
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
Order Your Christmas Ad in American Home Now!
Wish all your friends a Merry Christmas and a Happy New Year with a Greetings Ad in the American Home.
The ads will be published from Dec. 1 until Christmas in our many holiday issues.
Just fill in the coupon below giving the amount of ad you wish to order: $5, $10 or $20. ($20 ad includes a Christmas picture.) ($5.00 extra if you want to use your own words in the greetings ad).
Send the filled in coupon to Christmas Ad Dept., American Home Publishing, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. OR you can order by phone, call 431-0628.
i
Ad No. 1 — $5.00
MERRY CHRISTMAS AND
HAPPY NEW YEAR
YOUR NAME AND ADDRESS
Ad No. 2 — $10.00
MERRY CHRISTMAS AND
HAPPY NEW YEAR
YOUR NAME AND ADDRESS
Ad No. 3 —$20.00 MERRY CHRISTMAS AND
HAPPY NEW YEAR
g
YOUR NAME
And Address
I wish to order the $-
Name ...............
Address
City ...............
ad ($5 - $10 - $20 ad)
State..
g Send to Christmas Ad Dept. American Home Publishing, ff j 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103	;