ST""" NO. 52 AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Jit A 1 "MB AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN GI64-680X) v SLOV6NIAN aerving emcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NGWSPAPGB Pittsburgh, JMcw York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ily, Puablo, Sock Springs, all Okie 1C CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 1, 1981 VOL. LXXXI1I Zopet spremembe v poljskem vodstv*1* Novi grobovi Zadnje vesti IZRAEL IN SIRIJA BLIZU VOJNE RADI VMEŠAVANJA V LIBANONSKO KRIZO Iz Clevelanda in okolice |«wij«nwiii ■vu.aisuj Wyszynski bolan VARŠAVA, Pol]. — Na zasedanju centralnega komiteja poljske komunistične partije, na katerem so obravnavali priprave na kongres partije, ki bo julija letos, so izključili iz vodilnega politbiroja bivšega ministrskega predsednika vlade Jožefa Pin-kowskega. Pinkowski je bil član politbiroja manj kot leto dni. Pomožni član politbiroja Emil Wojtaszek je bil odstranjen, prav tako dva člana centralnega komiteja samega, Jerzy Wojtecki in Zbigniew Zielinski. Wojtecki je minister za kmetijstvo v vladi Wojcieeha Jaruzelskega. Generalni tajnik partije Stanislav Kania je v svojem govoru obljubil, da bo partija nadaljevala z notranjo obnovitvijo in z obnovitvijo poljske družbe. Vsa odprta vprašanja na Poljskem bodo obravnavana na bližajočem se kongresu, ki bo za bodočnost Poljske izrednega pomena. V osrednjem vodstvu partije sta ostala dva člana, ki sta znana zagovornika trde roke napram delavcem in oporečnikom, Stefan Olszowski in Tadeusz Grabski. Nekateri poznavalci poljskih razmer so bili mnenja, da bosta Olszowski in Grabski odstranjena. Poljski primas kardinal Štefan Wyszynski je hudo bolan. Kot kaže, se bo moral nahal jati dalj časa v bolnišnici in na okrevainju. Kardinal Wyszynski bo dopolnil 80 let avgusta letos. Vladajoča stranka v Južni Afriki zmagala na rednih volitvah JOHANNESBURG, Juž. Afr. — Na rednih parlamentarnih volitvah, ki so bile v šredo, je z ogromno večino že devetič zapored zmagala vodilna Nacionalna stranka, ki ji načeljuje ministrski predsednik južnoafriške vlade P. W. 'Botha. Glasovali na volitvah so samo belci, ki predstavljajo veliko manjšino v tej državi. V Južni Afriki namreč biva okrog 28 milijonov ljudi, od teh jih je 23 milijonov črnskega oz, nebelega rodu. \ Glavna opozicijska stranka se imenuje progresivno-fede-raUstična stranka, a nima po- ' sobnega vpliva med belci. Progresivci so liberalno u-smerjeni in zagovarjajo strankin program, ki predvideva več bistvenih sprememb v sistemu apartheida, ki ga brani nacionalna stranka. Ministrski predsednik Botha je v volivni kampanji volivcem obljubil, da ne bo spremembe v apartheidskem sistemu. Kljub temu so skrajneži v nacionalni stranki kritizirali Botho, češ, da je bil preveč popust Ijiv napram črncem. Med drugim je Bothova vlada črncem dovolila, da se organizirajo v lastnih unijah, da je namerila veliko več denarja črnskemu šolskemu sistemu ter olajšala varnostne u-krepe, namen katerih je kontrolirati trnee. Angela Koren , Umrla je Angela Koren rojena Konestabo, vdova po pok. možu Franku, mati Franka Valenčiča in Laure A. Koren, 2-krat stara mati, sestra Laure in Zore Konestabo (Jug.). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Jakubs na 936 E. 185 St. jutri, v soboto, ob .10.30 dopoldne na pokopališče Lakeview. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Benny Barovvski Umrl je Benny Barowski, vdovec po pok. ženi Frances roj. Arko, oče Marian Wolfe in Benjamina, 7-krat stari oče, brat pok. Pauline Urban, Celie Daniels in Jennie Ko-chanski. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v soboto, ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. ------o----- Turistom svetujejo, Raj zapustijo Bermuda: delavci štrajkajo HAMILTON, Ber. — Zaradi štrajka več kot 3000 delavcev, zaposlenih v 14 največjih hotelih na otoku Bermuda, svetujejo turistom, naj zapustijo otok. Tistim turistom, ki imajo rezervacije v teh hotelih, prav tako svetujejo, naj ostanejo doma. Bermudska vlada je zaskrbljena nad možnostjo pouličnih izgredov. V stanju pripravljenosti je otoška vojska. Štrajkajoči delavci so povzročili zmedo, ko so demonstrirali na letališču na tem otoku. Vlada na Bermudi je konservativno usmerjena in ji načeljuje David Gibbons. Večina delavcev je včlanjena v bermudski industrijski uniji, ki vladi nasprotuje. Lastniki nekaterih hotelov menijo da bodo zaprli svoja vrata. Prizadetih na otoku je trenutno od 5000 do 6000 tujih turistov. ------o----- Slovenski mesečnik Ave Mariu potrebuje vašo pomoč! I. Dne 10. oktobra 1980 je preteklo 60 let od plebiscita na Koroškem. Ta dogodek je naj večji mejnik v modemi zgodovini Koroške. Ta dogodek, boleč kakor je, pa nas stalno opominja, da ne smemo pozabiti na probleme naših rojakov na Koroškem. Spremljati moramo razvoj in skušati vplivati nanj pa razpravljati in konkretno dajati predloge za nove rešitve. Poglejmo najprej, kako drugi narodi reagirajo, če so bili prisiljeni kdaj v zgodovini sprejeti pod pritiskom krivične meje. Kitajska smatra, da je njihova meja z Rusijo krivična, ker ji je bila vsiljena in je ne v' ' .. i ' v’ • : i' : ' • ■ • »' • Belfast, Sev. Ir. — Zaprt terorist IRA Bobby Sands je ob zadnjem poročanju iz zapora The Maze zelo blizu smrti. Včeraj ga je obiskala mati, ki je dejala novinarjem, da ne namerava ovirati svo- ' j ega sina v njegovem načrtu. Pustila ga bo umreti, je povedala. Sandsova gladovna stavka traja 62 dni. Drugi IRA terorist, zaprt v The Maze, Francis Hughes, se je pridružil Sandsu v gladovni stavki pred 48 dnevi. Tudi Hughesovo zdravstveno stanje se slabša. Angleška vlada še ni pripravljena sprejeti zahtev, ki so jih postavili IRA teroristi, zaprti v zaporih v Severni Irski. Želijo namreč, da bi bili smatrani kot politični zaporniki. • Washington, D.C. — Raziskave zdravnikov, ki jih je sponzoriral National Cancer Institute, so ugotovile, da ni zdravstvene vrednosti v Lae-trile-u. Mnogi, ki bolehajo za rakom, so uverjeni, da je Laetrile učinkovito zdravilo proti tej bolezni. V svojih raziskavah pa niso našli prav nobenih dokazov o tem, pravijo zdravniki pri NCI. • Washington, D.C. — Predstavniški dom zveznega kongresa razpravlja o proračunskem načrtu predsednika Ronalda Reagana. Voditelj republikancev v spodnjem domu kong. Robert Michel, pravi, da bo predsednik zmaga)! Demokratj e so predagali lasten proračunski načrt kot. alternativo, a nimajo veliko u-panja na uspeh. • Tokio, Jap. — Japonska avtomoilska industrija se je obvezala, da bo zmanjšala izvoz svojih avtomobilov v ZDA letos za 7 odstotkov. A- -meriško stran pri pogajanjih v tem mestu je vodil Reaganov predstavnik za mednarodno trgovino William E. Brock. • Peking, Kit. — Po podatkih, ki jih je objavil Zavod za statistiko, biva na Kitajskem 982.5 milijona ljudi. V letu 1979 jih je bilo 970.9 milijonov, tako, da je bil letni prirastek 1.2 odstotka. Na o-toku Taivan biva 17 milijonov ljudi. • Washington, D.C. — Na u-radnem obisku v ZDA je angleški prestolonaslednik princ Charles. Danes bo princ Charles obiskal predsednika Reagana v Beli hiši. • Detroit, Mich. — Chrysler Corp. bo poglobila svoje po- prizna in to ne glede na to, da na tem teritoriju žive samo Rusi že več kot sto let. Španci smatrajo, da je Gibraltar del njihovega narodnega ozemlja in mora biti vrnjen Španiji; ne glede na to, kdo živi, tam in koliko let. Nikjer ni napisano, da Slovenja ne bi mogla zavzeti e-nako stališče do Avstrije. Meje na Koroškem so nam bile vsiljene, srednja in južna Koroška sta bili nasilno ponemčeni (to priznavajo vsi mednarodni strokovnjaki); ta dežela torej pripada Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so francoski zgodovinarji in politični komentatorji omenjali, da je vrnitev Prusije in Šlezi-je Poljski samo restitucija BEJRUT, Lib. — Izraelska letala še naprej napadajo položaje, ki jih branijo Palestinci v dolini Bekaa. V zadnjih dneh so Izraelci sestrelili tudi dva sirijska helikopterja. Sirijske enote namreč napadajo kristjansko ozemlje v srednjem Libanonu, izraelsko stališče pa je, da je obstoj neodvisne, oborožene krist-janske skupine v Libanonu nekaj nujnega za izraelsko varnost. Reaganova vlada je zaskrbljena nad resno možnostjo, da se bodo spopadi med kristjan-skimi miličniki in sirijskimi enotami ter vmešavanje Izraela na strani kristjanov vodili v vojno med Izraelom in Sirijo. Bivši državni tajnik ZDA Henry Kissinger je rekel isto v intervjuju na televiziji včeraj. Zelo aktiven je ameriški veleposlanik v Izraelu Samuel Lewis, ki se je sestal z izraelskim predsednikom vlade Menahemom Beginom. Lewis je Beginu povedal, da se v ZDA bojijo vojne na Srednjem vzhodu, posledice katere bi bile nepredvidene. Izraelska letala naj bi ne napadala več sirijskih in palestinskih položajev v Libanonu. Menahem Brv^in je Lewisu rekel, da Izrael pod nobenim pogojem ne bo dovolil Siriji, da uniči kristjanske naselbine v gorah severovzhodno od Bejruta. Iranski radio je pa poročal, da se jei Beginova vlada odločila tudi za vojno s Sirijo, ako bo taka vojna potrebna. ZDA močno pritiskajo na Sovjetsko zvezo, ki ima zelo tesne vojaške in politične odnose s Sirijo. ZSSR naj bi posredovala pri sirijski vladi in ji svetovala, naj ne stopnjuje svojih vojaških dejavnosti v Izraelu. Ako bi prišlo do vojne med Izraelom in Sirijo, bi morala po veljavni pogodbi o prijateljstvu in vzajemni pomoči >****t»****-Ht*****»*4 *********4 slovne odnose z japonsko izdelovalko avtomobilov Mitsu-biši. Obsega novih, skupnih poslovnih odnosov še niso o-blikovali. slovanskega ozemlja njihovim prvotnim lastnikom. Razlogi za vrnitev vsaj južne Koroške Sloveniji pa niso samo moral no-zgodovinski, ampak so bolj konkretni. A-nalizirajmo vsaj najbolj pomembne vidike. 1) Takoj po prvi svetovni vojni je avstrijska vlada sama predlagala, naj bi bila meja na reki Dravi. Slovenska vlada je ta predlog odklonila, ker je upala, da bo dobila skoraj vso Koroško. Ta zavrnitev ni bila najbolj pametna s slovenske strani. Toda najbolj važno dejstvo je da je še pred kratkimi šestdesetimi leti Avstrija priznala, da je teritorij južno od Drave slovenski. . * med ZSSR in Sirijo, Sovjetska zveza pomagati Sirijcem. To bi prisililo ZDA, da bi stopnjevale svojo pomoč Izraelu. Eskalacija vojne bi lahko bila kmalu izven kontrole. Sirija je že poslala v dolino Bekaa več sodobnih protiletalskih raket tipa SAM-6 sovjetskega izvora. To je baje sirijski odgovor izraelskemu se-streljenju dveh sirijskih helikopterjev. ‘‘To je tista eskalacija, ki se je najbolj bojimo,” je dejal nek zahodni diplomat novinarju. Ob izraelsko-libanonski meji so aktivni topničarji. Izraelsko topništvo je ponovno obstreljevalo libanonsko vas Gheleileh. Sirijci še imajo kristjansko libanonsko mesto Zahle obkoljeno. V mesto smejo same vozila Mednarodnega rdečega križa, na katerih so zdravila in druge življenjsko važne potrebščine. Boji v okolici Zahle se nadaljujejo. ------o------ Nove usmeritve ZDA pri prodaji orožja WASHINGTON, D.C. — Pri Reaganovi administraciji so se baje odločili, da bodo v prihodnje prodajali orožje le tistim tujim državam, ki podpirajo ameriško zunanjo politiko oz. varnost ZDA. Do prihoda na oblast predsednika Jimmyja Carterja leta 1977, so ZDA prodajale o-rožje tujim državam brez posebnih omejitev, razen državam na Srednjem vzhodu, ki so znane nasprotnice Izraela. Carterjeva administracija ni hotela prodajati orožja tistim državam, ki niso spoštovale človečanskih pravic. Nova Reaganova vlada je spremenila to politiko. Že v teku so pogajanja z raznimi državami, ki doslej niso mogle nakupovati ameriškega o-rožja. To velja predvsem za nekatere države latinske in srednje Amerike. Liberalci v zveznem kongresu nasprotujejo novi politiki. Kot kaže, niso dovolj močni, da lahko preprečijo spremembo v zunanji politiki ZDA. 2 3 2) Na plebiscitu 10. oktobra 1920 je več kot polovico (50.8 odstotka) prebivalstva južno od Drave glasovalo za Jugoslavijo. 3) Tega dejstva, da je več kot polovica prebivalstva južno od Drave glasovala za Jugoslavijo, ta ni pravilno uporabila pri določitvi meje. V Slezi ji so imeli tudi plebiscit po prvi svetovni vojni. Tam so se tudi pogodili, da bo šlo ozemlje k državi, ki dobi večino nk celem teritoriju. Nemčija je dobila večino, toda Poljaki so le pregovorili mednarodno komisijo, da se vsi okraji, kjer je bila večina za Poljake, priključijo tej državi. (Dalje) LILIJA ima sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestanek v ponedeljek, 4. maja, ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zadušnica— V ponedeljek, 4. maja, ob 5.30 popoldne bo v cerkvi sV. Vida sv. maša zadušnica za pok. ing. Dragota Volovska. Rojstni dan— Jutri, v soboto, bo g. Jernej Slak, 5404 Stanard Ave. dopolnil svoje 70. leto. Prisrčne čestitke in še na mnoga leta! Srečanje— Sinoči sta priredila komiše-nerja okraja Cuyahoga Vince Campanella in Virgil Brown družabni večer v K of C dvorani na Ridge Rd. za predstavnike etniških skupin, ki bivajo v tem okraju. Po okusni večerji so govorili oba komišenerja, bivši župan Ralph Perk, Vaclav Hyvnar, dr. Michael Pap in več drugih. A.D. je zastopal urednik slov. dela. Misijonsko predavanje— Lazarist g. Lado Lenček bo predvajal zvočni film o življenju na Madagaskarju in v nekaterih državah Afrike, kjer delujejo slovenski misijonarji in misijonarke. Izrabimo to izredno priliko in napolnimo šolsko dvorano pri Mariji Vnebovzeti v nedeljo, 3. maja, ob 7. uri zvečer. Pridite! Sestanek— Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi na sestanek, ki bo v soboto. 2. maja, ob 7h zvečer pod staro cerkvijo. Na sporedu bosta Materinska proslava in izlet. Pridite! Materinska proslava— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo priredila v nedeljo, 10. maja, ob treh popoldne v farni dvorani Materinsko proslavo. Učenci bodo uprizorili spevoigro “Kresniček”. Vstopnice so že na razpolago pri članih odbora staršev. Vsi vljudno vabljeni! Poroka— Jutri, v soboto, se bosta v cerkvi Marije Vnebovzete ob dveh popoldne poročila Janice Marie Dular, hčerka Milana in Marie Dular iz Collimvoo-da, in Michael William Haley, sin g. in ge. Merritta W. Haley iz Aurore, Ohio. Poročno slavje bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob pol osmih zvečer. Čestitamo! Visoka starost— Včeraj, 30. aprila, je praznovala svoj 92. rojstni dan ga. Louise Čebular iz Lucknow Ave. Ga. Čebular, ki je naročena na A.D. nad 65 let, je mati 5 otrok, 13-krat je stara mati in 6-krat prastara mati. Še vedno je v dobrem zdravstvenem stanju in je praznovala rojstni dan skupaj z družino v restavraciji. Še na mnoga leta, ga. Čebular! “Rummage Sale”— Podružnica št. 42 SŽZ priredi svojo vsakoletno prodajo rabljenih predmetov in sicer v četrtek, 7. maja, od 10. dopoldne do 8. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Vsi vabljeni! Na obisku iz domovine— G. Ivan in ga. Zdenka Zakrajšek z Richmond Hts. sta imela za gosta za velikonočno kosilo g. Braneta in go. Minko Lovše iz Šentjakoba, Slovenija. Brane in Minka Lovše lastujeta in vodita restavracijo v Sneberjah. Gosta iz domovine sta obiskala g. in go. Jakoba Mejača v Edgewa-ter, Fla. Spremljal ju je Mark Zakrajšek, sin Ivana in Zdenke. V Clevelandu stanujeta pri stricu Jožetu Sojerju v Euclidu. Dobrodošla med nami! Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete imajo v nedeljo, 3. maja, ob osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne uro molitve, nato pa redno sejo. Spominski dar— Družina pok. Willa Gliha'je darovala $35 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v njegov spomin. Omenjajo v pismu, da je imel Will Gliha A.D. ' zelo pri srcu in je z veseljem prispeval članke. Hvala lepa! -----o------ VREME Pretežno oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 53 F. Spremenljivo oblačno jutri z naj višjo temperaturo okoli 58. F. V nedeljo pretežno sončno in precej toplejše. Najvišja temperatura okoli 70 F. -----o------ Ameriški duhovnik izginil brez sledu v El Saivavdorju SAN SALVADOR, El Sa), — Vse od nedelje, 25, aprila, pogrešajo 42 let starega ameriškega d u h o v n ika Royj a Bburgeoisa. ki je bil zaposlen kot prevajalec pri ekipi CBS iz Chicaga. Rev. Bourgeois je bil v tej državi komaj dva dni, ki je izginil brez sledu. Kot kaže, duhovnik Bourgeois ni bil poslan v državo od Cerkve, marveč je prišel kot uslužbenec-prevajalec za CBS. Pripada pa Marvknoll-skemu redu. Desničarji v El Salvadorju trdijo, da so duhovniki in redovnice iz Ma-rvknollskega reda v tej državi tesno povezani z levičarskimi uporniki, ki vodijo gverilsko vojno proti vladi. Pred meseci sp pripadniki El Salvadorske vojske ali varnostnih služb ubili tri ameriške redovnice, od teh dve Ma-rvknollki. in laično misijonarko. Desničarji so tudi ubili več domačih duhovnikov. Predstavniki vojske so izjavili, da so zaplenili dokument, v katerem je jasno povedano, da so gverilci navidezno pripravljeni pogajati se z vlado z namenom, doseči odhod a-meriških strokovnjakov iz dežele. Gverilci bi pristali na pogajanja pod pogojem, da bi Amerikanci najprej zapustili državo. Ko bi pa bili Amerikanci odšli, pravi dokument, bi gverilci zopet začeli z oboroženo borbo zoper vlado. Predstavniki vojske na tiskovni konferenci niso hoteli povedati, kako in kje so zaplenili dokument. Razmišljanja o koroškem življenju Ameriška Domovina » no vir- <117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44108 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July naročnina! Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio »« No. 52 Friday, May 1, 1981 Politični položaj doma ' ; , i!y> ' ■Sedaj, ko smo od novega leta naprej začeli pregledovati dejansko stanje na raznih sektorjih javnega življenja v starem kraju, in smo pri tem obdelali na kratko položaj na kulturnem, verskem in gospodarskem področju, nam preostane samo še bežen pregled političnega stanja doma. Ko je pred letom dni Josip Broz-Tito več mesecev dolgo umiral v ljubljanski kliniki, se je časopisje po svetu obširno bavilo — ne v prvi vrsti z njegovo boleznijo, ki je bila očividno neozdravljiva —, marveč z ugibanjem, kaj se bo zgodilo z Jugoslavijo po njegovi smrti. Nekateri časopisni poročevalci so za gotovo pričakovali notranje nemire v deželi s tako raznolikimi narodnostnimi skupinami, različnim zgodovinskim razvojem posameznih predelov te zemlje in usodno versko razbitostjo prebivalstva, pripadajočega pravoslavju, katolicizmu in islamu (s še manjšimi ločinami bogo-molov, protestantov in nekaterih drugih). Zaradi notranjih nemirov, ki bi utegnili spraviti marksistični režim v nevarnost, so ti časopisni preroki napovedovali intervencijo Sovjetske zveze, bodisi da jo bodo poklicali v deželo gotovi komunistični krogi, bodisi da bo po'doktrini Brežnjeva Kremelj po lastni iniciativi izkoristil priliko, da reši komunistični sistem propada in pri tej akciji priključil heretično Jugoslavijo čistemu marksizmu-leninizmu po moskovskem vzorcu. Zdi se, da je tak razvoj po Titovi smrti pričakoval velik del svetovnega javnega mnenja. Drugi so pa spet mislili, da se bodo Sovjeti dvakrat premislili prekoračiti jugoslovanske mejo zaradi nevarnosti, da bi se zapletli v oborožen spopad z Ameriko, ki bi ne bila voljna spustiti ruskega medveda v Jadransko morje. Toda takih prerokov je bilo manj, ker je le malokdo verjel, da bi bile ZDA pripravljene prijeti za orožje v obrambo jadranske obale. Nekaj svetovnega mnenja je pa enostavno vztrajalo pri dokazovanju, da se po Brozovi smrti ne bo nič zgodilo, kei* da je Jugoslavija preveč vroč kostanj, da bi kdor koli šel ponj v žerjavico. Tudi notranjih nemirov da ne bo, so trdili; za to bi prišli v poštev predvsem Hrvati, ki so jim pripisovali večje usta kot pa voljo za tvegano vstajo. Tej skupini javnega mnenja smo bili priključeni tudi pri AD. Kdor bi prebiral naše komentarje, bi našel, da smo dosledno zavračali prerokbe o sovjetski intervenciji in tudi nismo verjeli v kakršno koli hrvatsko nasilno akcijo za odcepitev iz Jugoslavije in ustanovitev samostojne hrvatske države. Dogodki so nam dali prav. Prehod iz Titovega sa-modrštva v kolektivno diktaturo njegovih naslednikov v kolektivnem predsedstvu federalne republike Jugoslavije se je odigral tako mirno in v redu kot skoraj v Ameriki, ko prevzema vrhovno oblast novo izvoljeni predsednik ZDA od dotedanjega. Vendar se je mnogo spremenilo. Pojav absolutnega diktatorja na marksistični osnovi, kot je bil Broz s svojo mednarodno reputacijo, je zelo redek, skoraj bi rekli, enkraten pojav v-moderni dobi. Kadar tak absolutist odide s pozorni-ce, so njegovi nasledniki čisto naravno v težkem položaju. ker nimajo tistega, kar je Tita delalo “velikega’'. Zdi se, da so narodi Jugoslavije instinktivno čutili veliko praznino, ki je ob Titovi smrti nastala in so se bali najhujšega, če bi povzročili nemire ali celo vstaje. Smrtno nevarno je skočiti v črno praznino brez vsake tuje pomoči... A spremembo čutijo vsi narodi; naenkrat je odpadla tista prijetna sigurnost, da bo že “stari” naredil, da bo prav; nesporno avtoriteto so zamenjali povprečni, malo znani ljudje v vodstvu, ki morda hočejo biti “Titiči”, pa staremu krvoloku ne segajo niti do kolen. Začele so se velike težave zlasti na gospodarskem področju, katere režim zmaguje le z največjim naporom in trdimi ukrepi, ki podžigajo nejevoljo in odpor prebivalstva. Vodilni komunisti v predsedstvu republike in v vladi se tega zavedajo, so nemirni in nesigurni. Trepečejo ob misli, da bi se pri njih utegnilo dogoditi nekaj podobnega kot na Poljskem. Zato previdno, vendar otipljivo napenjajo politič-, ne vajeti, da bi jim voz ne odletel iz rok. Med dokazi je najbolj vidna obsodba bivšega partizanskega generala Franja Tudžmana, zavednega Hrvata, ki se javno ne strinja z notranjo politiko partije in mora zato v ječo. Dokaz je tudi ostra gonja partije in režima zoper zagrebškega nadškofa Kuhariča, ker se je javno spom- Beseda iz naroda • • • ... v Kresniček rabi... Komu lepše je-na svetu , kdo srečnejši je kot jaz? Letam, skačem in nagajam, z lučko pa si svetim v vas... Tako nam prepeva Kresni-ček, ki ubogim rožicam sveti v obraz, da še spati ne morejo. In kaj se zgodi? Zaradi svoje razposajenosti Kresniček izgubi lučko. Naenkrat postane uboga rjava muha, joj, kaj sedaj? Druge kresnice ga ne marajo več. V svate gredo brez njega. Ves žalosten premišljuje in ihti, medtem ko se rožice vesele, ker jim' Kresniček ne more več nagajati s svojo lu.čko. Kresniček pa le noče ostati navadna rjava muha. Išče, povprašuje polža, mravljo, rože, naj mu vendar pomagajo poiskati izgubljeno lučko. Vse prizadevanje je brez uspeha. Utrujen; se'fvleže in zaspi. Vile priplavajo in ga zazibljejo v sladke sanje: “Spavaj mirno, sladko, in o lučki sanjaj, , ; sanjaj, da si svojo lučko liašel, da Ti sveti,1 kot Ti je svetila v davnih časih ... Dobre vile osrečujejo Kresnička le v sanjah. Ko se prebudi, žalosten spozna, da lučke ni. Ubogi Kresniček obljublja, da ne, bo nikomur .več,; nagajal. Ves skesan se zateče k zvezdi in luni, naj mu pomagata do nove svetlobe. Ne moreta mu pomagati. Končno se obrne k soncu in ga milo prosi za pomoč. Sonce se skesanega Kresnička u-šmili. Ker vidi, da se je dovolj pokoril, mu vrne lučko. Ves vesel zapoje in zavriska ------O- ter privleče vso naravo, da skupaj zarajajo v kresno noč. To veselo spevoigro vam bodo zaigrali otroci Šloven-, ske šole pri Sv. Vidu za Materinski dan, 10. maja 1981, ob treh popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Pridite! Prav vsi ste vljudno vabljeni! A. M. ’ ------o------ Materinska proslava pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND. O. — Slovenska šola pri Mariji Vnebo-vzeti pripravlja Materinsko proslavo, ki bo v nedeljo, 10. maja. Ob 2h popoldne se bomo udeležili šmarnic v naši Mariji posvečeni cerkvi, nato pa se podamo v Šolsko dvorano. Okrog 3h se bo zavesa odgrnila in otroci nam bodo zapeli, deklamirali in zaigrali spevoigro Rdeča kapb ca. Matere lepo prosimo za pecivo, hvala! Dragi starši, prijatelji in podporniki naše Slovenske šole, lepo vas prosimo, da se udeležite te naše Materinske proslave. Ko razna društva prirejajo prireditve v pomoč Korotanovemu potovanju, je odbor sklenil, da bomo dobiček Materinske proslave namenili v pomoč temu potovanju. ' , L Napolnite, šolsko dvorano, saj se otroci zelo‘skrbno pripravljajo, da bodo pokazali, kako lepo jim teče materin jezik, polna dvorana pa otrokom pokaže, da cenimo njihovo prizadevanje. Iskreno vas vse vabi Odbor staršev Drobtinice, sladke in žaltave • •. CLEVELAND, O. — Letošnje Gospodovo vstajenje v naši cerkvi Marije Vnebovze-te — naj bo zapisano: v letu 1981 —; bo ostalo vsem, ki so Vstajenju prisostovali, v nepozabnem, lepem spominu. Pohvaljeno na tem mestu naj bo veličastno in mogočno petje, pod vodstvom 'našega organista g. J. Riglerja. Krona vsega praznovanja letošnje Velike noči so pa od-nesle narodne noše. Tisti, ki so se posebno zanimali, so narodne noše preštevali in so jih našteli še nekaj nad 80, ki so v procesiji po cerkvi spremljali Naj svetejše. Do solz ganljivo pa je bilo, ko smo gledali štiri mlade fante, ki so na nosilnici, okrašeni s svežim zelenjem, spoštljivo nesli kip od mrtvih vstalega Zveličarja. Mnogi (tudi jaz) smo v srcu želeli :'^Paj Bog, da bodo tile in taki naši fantje in dekleta ostali tudi v mnogih mladostnih viharjih Jezusu, ki ga danes nosijo, Ga s tako radostjo in ponosom spremljajo, njemu vedno zvesti. Četudi bi se spodtaknili in padli, da bi le vedno zopet vstali, — in še, da ne bi nikoli Njega zatajili, ali se celo proti Njemu bojevali.” Navdušenje te mladine se bo verjetno sčasoma poleglo, — želimo pa, da bi na tak in podoben način še praznovali Cvetno in Veliko nedeljo. Tudi “pristnim Amerikan-cem” se je ta naš način praznovanja Velike noči prav do- nil obletnice smrti svojega prednika, kardinala Alojzija Stepinca. Sam predsednik hrvatske republike Bla-ževič, svojčasni vrhovni tožilec pokojnega kardinala na sramotnem procesu, se je zapletel v napade na katoliško Cerkev v obliki in obsegu, ki ponižuje njegov sedanji visoki položaj. Pa je ta gonja razumljiva in se' da razložiti, časopisje po svetu se sprašuje, kje je fazlog za ta pojav. Zdi se, da je odgovor enostaven: treba je partiji odvračati pozornost ljudstva od življenjskih težav in pomanjkanja in njih zanimanje usmerjati na drugo polje, istočasno pa delati vtis, da je režim tudi po Titovem odhodu slej ko prej na vrhuncu svoje moči —, čeprav to ni prav nič res. Najbolj, drastično potrdilo partijske šibkosti je ravnanje režima z nedavnimi demonstracijami v provinci Kosovo. Tamkaj so ljudje albanske narodnosti, katerih je v provinci nad 1 milijon, zanetili rahlo obliko nacionalistične vstaje. Začeli so jo študenti v Prištini, pa se je razširila še. na nekaj drugih krajev. Vendar je bilo po objektivnih poročilih razmeroma zelo omejena, saj. je demonstriralo komaj kakih 2000 prebivalcev. A režim se je tako ustrašil,, da je poslal na lice mesta vojaštvo s tanki. Primer Kosova je najboljši barometer za -politično stanje v Jugoslaviji, ki zajema tudi našo Slovenijo. Nezadovoljstvo pri ljudstvu — strah pri vodilnih partijcih. L. P. - - ' % ■ l :?A Ekonomske vojne padel in mnogi z veseljem govorijo o tem dogodku, ki je-bil za večino njih veliko in veselo presenečenje. a. ‘i j In naši mladi harmonikarji, kitaristi, trobentači in oni, ki so s pevskimi točkami na tem mladinskem koncertu 26. aprila v šolski dvorani pri Sv. Vidu nastopili, so se, kakor vedno, tudi to pot nadvse dobro odrezali. Brez vsakega strahu.se lahko pokažejo na kateremkoli velikem odru. Hvala za tako lep kulturen užitek. Občudovanja in pohvale je še posebej vreder učitelj in vodja teh “Mladih harmonikarjev,” g. Rudi Knez Jaz za sebe vem, četudi bi bil “muzikalično” rojen (pa nisem), bi se tako odgovornega in tveganega posla s tem “drobižem” ne lotil, — za noben denar, kaj šele za sam ubogi “boglonaj”. Udeležba je bila lepa — vendar je ostalo precej sedežev nezasedenih. Zakaj,?, •i* i ’ ' * ' KOROTAN! Kdo ga ne pozna? Trideset lqt, že nam v Clevelandu prepeva/mile slovenske pesmice — preproste, pa tudi zelo zahtevne — globoko čustvene, otožne in tudi vesele. Poznajo naš mešani pevski zbor Korotan povsod, kjer je naseljen naš slovenski živelj — po mestih.naše širne Amerike in Kanade. To poletje, če bo vse po sreči, pa bo Korotan poletel preko oceana in v pesmi ponesel pozdrave našim bratom na Kdroško in Primorsko! Svoj vsakoletni koncert bo Korotan letos podal v soboto, 16. majnika zvečer,‘v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Za začimbo bodo še nastopili in koncert poživili pevski gostje iz Toronta. Bodo nam zapeli cel venček narodnih. Vstopnice ža ta koncert So že v predprodaji pri odbornikih zbora, in dobile se' bodo' še, kakor vedno, pred pričetkom koncerta v veži pri bla-gajni. Razume se, da bo po koncertu prijetna zabava s prigrizkom ih plesom. •!* In zopet lepo doživetje bo v naši cerkvi Marije Vnebovze-te, za nas navadne zemljane čisto nekaj novega — cerkveni koncert. Isti pevci, ki bodo prišli gostovat na Korotanov koncert, nam bodo 17. majnika ob 3. popoldan prepevali v naši cerkvi Marijine pesmi v pozdrav majniški Kraljici. Spoštovanemu p e v s kemu zboru iz New Toronta in pevovodju g. prof. Jožetu Osana pozdrav —' pa že v naprej zahvalo, da boste prišli k nam “povasovat” in pokazat, kaj vse lepega znate in delite s sobrati za razvedrilo in tudi v božjo čast. * Majnik! ,■ In spominjam sq jaz nazaj meseca majnika y le.tu 1942. “Narod” me je obsodil “veleizdaje” in umorjep, ,bi bil v prvih dneh v majniku, če se ne bi po naključju (slučajno je bil eden izmed terencev včasih moj prijatelj in me je obvestil) to preprečilo. Zgrabili bi me, kakor so jih že veliko poprej, me kje na koncu vasi ali v bližnjem gozdu nahujskani partizani s koli kakor gada, modrasa, potolkli in drugi dan po terenkah razglasili: “Priznal je izdajo in prejel je samo zasluženo kazen.” Devetintrideset let je že od takrat. Res izgledam kakor povoženo mače, živim pa še in hvalim Boga za vsa ta leta življenja. J. P. ------o------- Podpirajte slovenske trgovce! II. Prišlo je do podražitve nafte. Nafto se je kupovalo v U.S. dolarjih. Arabci so čez noč razpolagali z ogromnimi vsotami dolarjev. Začeli so jih vlagati v evropske valute, zlasti v nemško marko, ki je začela skokoma, rasti napram dolarju. Draga marka je začela zapirati izvoz, draga nafta je tudi povišala cene nemškim izdelkom: zgubljali so na dveh frontah! Japonskim izdelkom so se cene leno pomikale navzgor —- samo zaradi dražje nafte. Arabci niso poznali jena, zato niso vlagali svojega denarja v japonske banke in s tem višali ceno jena. Zmaga Nemška marka je nepričakovano hitro pridobivala na ceni napram dolarju. Nemci so peli “Deutschland ueber alles”, godbe so igrale — saj se je to tako skladalo z nem- Postavili so se! CLEVELAND O. — Hej, harmonika! Bila je v naših slovenskih krajih najbolj nepogrešljivo glasbilo. Brez nje ni moglo biti nobene ohceti. Mladi par je spremljala od rojstnega doma prgv do cerkvenega praga in spet od tam na novi dom enega izmed po-ročencev. Glasovi harmonike so opozarjali na praznovanje že karkoli in oznanjali veselje, da so se brusile pete, pri čemer brez muzike ne gre. Če šo sodelovale še kake druge trompete in piščali, je bil poudarek na še večjem priložnostnem slavju. ; Nastop naših Mladih harmonikarjev v nedeljo popoldan je bil zopet za nas doživet) ec Ves program je bil zelo skrbno sestavljen in tudi razgiban. Samih harmonikarjev je nastopilo 21, z diatoničnimi harmonikami 4, s saksofonom sta igrala 2, kitaristov je bilo 9, bas-kitara se je oglašala 1, in prav tako 1 klarinet, kot vmesni pevci so nastopili dve mladi deklici in en fant, zbor pevcev s pesmijo “Zdrava bodi moja lepa domovina” je štel 10, katero so res dobro zapeli in sem imel občutek, da bi z njimi morala peti vsa dvorana, saj nam je ta pesem vsem znana in je tudi udarna. Posamezne točke so bile v splošnem dobro igrane in so nastopajoči pokazali samozavest gotovosti. Da so nekatere točke bolj “zagrabile”, je umevno samo po sebi. Gotovo je bil užitek, poslušati “Mačice ob vodi”. škim napuhom in tisočletno prakso, da so poceni kupovali surovine in drago prodajali svoje izdelke. Še danes težko razumejo, da sedijo na potapljajoči se ladji. Po prvih skokih vrednosti marke sem na frankfurtskem letališču hotel kupiti z dolarjem razglednico, prodajalec se je obrnil vstran in sploh ni hotel spregovoriti z menoj. Samo leto preje — so mi na istem mestu ljubeznivo postregli. Mislil sem si: tudi na Titanicu so godbe igrale. Ameriške banke so se pripravljale na dokončni udarec. Banke na vzhodni obali naj bi uničile marko, na zahodni pa jen. Po prvih skokih ma -ke so bankirji že ob 5h' zjutraj klicali svoje boljše stoječe stranke z nasvetom: “Kupi nemško marko, ti vložiš $5000 in mi ti pa posodimo $95,000. Torej s $50,000 si lahko kupil skoraj 4 milijone mark. Vsekakor je večina hitro pristala. Ameriška banke so pritisnile na marko s tako silo, da je Nemcem jemalo sapo. A niti vlada se ni zavedala zlih posledic. Prvi so to uvideli izvozniki, bilo je prepozno. Banke so pokupile nazaj dolarje z dražjimi markami (tudi 30% dobički). Nemcem jc ugajalo, da se za nje ni nafta tako strašno podražila, ker so jo plačevali z manj vrednimi dolarji. Nenkrat je ves njihov uvoz postal cenen, izvoz pa drag. Ameriški trg se jim je zaprl kot školjka v vodi. Izginili so njihovi televizorji, radioaparati; njihove avtomobile pa kupi samo še tisti, ki hoče vreči vstran svoj denar. Volkswagen je preselil svojo tovarno v ZDA, to se je pričakovalo v načrtu. Tekstilna industrija na jugu že dela s polno paro. Nemčija je imela lansko leto (1980) prvič po vojni 15 milijard primanjkljaja in milijon nezaposlenih. Letos bodo imeli 30 milijard primanjkljaja in 2 milijona nezaposlenih. Preteklo leto je bil kancler Schmidt na obisku v Wa-shingtonu, se je zelo arogantno obnašal do predsednika Carterja in mu dajal navodila, kako se naj Amerika obnaša na svetovni pozornici. Francozi so bili modrejši, že preje so se odpovedali ameriškemu trgu in so že zdavnaj nehali dajati navodila, kako se naj Amerika obnaša. Evropske valute so predrage napram dolarju: uspeh je popoln — malokdo je pričakoval totalno zmago. (Dalje prihodnjič) Florijan Bevec Ljubeznjivo je zapela še ne šolska Katja Zakrajšek: “Sem deklica mlada, vesela”, s starim, občutkom smo poslušali “Če študent na rajžo gre”, zahteven je bil drugi del “Tik-tak polke”. V duetu sta s svojimi glasovi Emily in Dominik Gorše korajžno spremljala: “Na hribu, glej vasica”. Za ušesa zahtevnejša je bila tudi točka “Spanish eyes”, v kateri so prišle do veljave kitara, bas-kitara in saksofon. Z diatonično harmoniko se je postavil Martin Rovan v točki “Veseli instrumenti”. Saj bi moral še naštevati, ko so vsi nastopajači svojo prireditev opravičili s svojo izurjenostjo. Do večje veljave kot sicer, so prišla do izraza še druga glasbila poleg harmonike. Ves nastop je v čast nastopajočih in posebno hvalo gotovo zaslužita “učitelja” gg. Rudi Knez in pa Tone Nemec, ki se požrtvovalno z mladino ukvarjata. Udeležba je bila ------o------ kar zelo zadovoljiva, če Upoštevamo, da je v teku 20 ur bilo v Clevelandu 12 slovenskih prireditev, ne upoštevajoč obvezne udeležbe pri mašah. G. Rudi Knez je podarjeni šopek gotovo zaslužil, saj so ga udeleženci še posebej sprejemali s pozdravnim ploskom, kadar se je kot kapelnik na odru pojavil poleg splošno navdušenega ploskanja, ki so ga bile deležne posamezne točke. Tudi starši so v tem dobili pohvalo, ko skrbe, da so otroci napravljeni v narodne noše, jim nabavljajo draga glasbila in skrbe za pouk v glasbi. ^ J. O-k. •---—o------- Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino 1 svfA „*. ,r (904 - 1981 NEŽKA PETEK roj. PAHUUE Rojena je bila 4. avgusta, 1904 v Bukovici pri Ribnici na Dolenjskem. V mladih letih je sodelovala pri pevskih zborih in Orlicah. Bila je dobra telovadkinja. Po vojni je bila odbornica kmetijske zadruge v Ribnici. Kot mnogim drugim tudi njeni družini ni vojna ničesar prizanesla. V tistih težkih časih je ostala na posestvu sama s štirimi doraščajočimi otroci. Leta 1956 je s hčerkama prišla k svojemu sedaj pokojnemu možu, Francetu Petku v Ameriko, kjer je bivala vse do njene smrti. Bila je članica Oltarnega društva št. 25 pri Sv. Vidu, Slomškovega krožka, delničarka Slovenske pristave in Baragovega doma, članica kluba slovenskih upokojencev St. Clairskega okrožja, Misijonske znamkarske akcije. Bila je vdova po letu 1976. Umrla je 23. januarja 1981. na svojem domu. Pogreb je bil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v ponedeljek, 26. januarja 1981, v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Vernih duš. NAŠA ZAHVALA Z veliko hvaležnostjo se zahvaljujemo duhovnikom Sy. Vida; č. g. župniku Jožetu Božnarju, č. g. Jožetu Simčiču, ter č. g. Janezu Kumšetu za številne obiske na domu in bolnici, za mo- litve rožnega venca v pogrebnem zavodu, za maševanje in molitve na pokopališču. Nrjprisrčneje se zahvaljujemo č. g. Victorju Tomcu župniku fare Marije Vnebovzete za somaševanje ter č. g. dr. Lojzetu Tomcu za somaševanje, pridiganje in obiske. Iskrena hvala organistu g. Petru Johnsonu za orglanje ter pevcem za lepo, prisrčno, ganljivo petje pri pogrebni maši. Bog naj obilno povrne vsem, ki ste se prišli poslednjič poslovit od naše ljube mame in darovali za sv. maše, ali v kake druge dobre namene. Prav prisrčna hvala vsem, ki ste z lepimi šopki cvetja okrasili krsto. Iskrena hvala sosedom, ki ste prispevali za skupni dar svetih maš. Prisrčna hvala članicam Oltarnega društva pri Sv.. Vidu št. 25, pod vodstvom ge. Ane Brodnik, za molitev sv. rožnega venca in poslovilni govor. Prav tako naša topla zahvala Slovenskim upokojencem St. Clairskega okrožja pod vodstvom g. Franka Capudra, ki se je z lepim govorom poslovil od pokojne članice. Prisrčno se zahvaljujemo mladini Slovenskega folklornega Inštituta, za izraz svojega sočustvovanja z obiskom pokojne v svojih narodnih nošah. Posebej se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so na kakršen koli način nudili pomoč ali toplo besedo v času bo- NAZNANILO IN ZAHVALA Z bolečino v srcu naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog k sebi poklical našo ljubo mamo, staro mamo, sestro in taščo. lezni pokojne. Posebna hvala ga. Jožefi Musar, ki je nesebično stala na strani in nudila pomoč. Naj Vam Bog poplača vso Vašo dobroto. Naša topla zahvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali in molili. Prav tako smo hvaležni vsem, ki se niste mogli posloviti od naše ljube mame in ste poslali sožalne brzojavke, pisma ali kartice. Izredno smo hvaležni vsem, ki ste se v tako polnem številu odzvali pogrebne maše in nato pospremili pokojno na njeno zadnje zemsko bivališče. Krsto so nosili: vnuka, zeta in ožji Ribničani, za kar se Vam iskreno zahvaljujemo. Zelo hvaležni smo razposlali zahvalne kartice vsem, katerih naslovi so nam bili znani in so se pokojne spomnili na poseben način. Ce je kateri ni dobil, ker naslova nismo imeli, se vam tu javno zahvaljujemo. Hvala tudi Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso oskrbo v pogrebnem zavodu in lepo vodenje pogrebnega sporeda. Ljuba mama, stara mama. Težko je naše srce, ker si nas zapustila, a ostala boš še vedno v duhu med nami in nas vodila in tolažila. Sešla si se s svojim možem in sinom Francitom. Naj Ti Bog poplača z nebeškim plačilom. Počivaj v blagem miru, ljuba mama. ŽALUJOČI: otroci: Janez — Slovenija; Eda Vovk-Pušl — Cleveland; Nežka Škulj — Toronto; vnuki in vnukinje: Janko in Metka; Marjanca, Aleška, Tadej, Edica in Franci Petek — Slovenija; Marko, Leon Vovk in Franci Pušl — Cleveland; Metka, Jožko, Edvard, Monika, Andrej Škulj, — Toronto;- zeta: snahi: sestre: brata: Ferdinand Pušl — Cleveland, Jože Škulj — Toronto; Vera in Marjanca — Slovenija; Marjana, Milka, in Francka — Slovenija; Stanko in Janez — Slovenija; in ostalo sorodstvo v Sloveniji, Ameriki in Kanadi • • - i • .... Cleveland, Ohio, dne 1. maja 1981. Misijonska srečanja In pomenki 517. Uršulinka S. Marija Frančiška Novak je 26. marca poslala obširno poročilo iz Chieng Mai, Thailand: “Bog povrni za božično pismo in voščila Vam in gdč. Ferjanovi. Kako naj se oprostim, da sem se tako zakasnila s pisanjem?! M. Ksaverija v Bangkoku je sprejela Vaš ček MZA, ga vnovčila in ta-' koj poslala moj delež $300 ‘za uboge v Gospodovem vinogradu, ki se zatekajo k nam za pomoč.’ Bog povrni Vam in plemenitim misij tinskim prijateljem na svoj božanski način! Naši prednici sem povedala Vaš namen in je šla res ta velika vsota za pomoč najbolj potrebnim. Tudi jaz jih imam celo vrsto na srcu in na rokah. Daši še poučujem na naši šoli Verouk katoliškim učenkam, etiko in sv. pismo pa skupaj z učiteljicami vsem u-' čenkam, tudi še hodim v kolegij šolskih bratov poučevat francoščino in verouk na faro, je vsaka prosta ura, ki ostane, za uboge. Obiski po domovih so zelo potrebni in še v ječo grem o-biskat neke trpine. Sveta Angela je vršila to delo že pred 450 leti, sv. oče Janez Pavel II. nas redovnice vabi, naj gremo med najbolj uboge, za katere nihče drugi ne bi skrbel. Kako lepo se je odzvati temu klicu, tudi zdaj ‘na stara leta’, ki se bližajo z velikansko naglico, če Gospod prej ne pretrga nit ^ivljenja. Mother Theresa, naša jugoslovanska Mati Terezija, mi je zelo pri srcu s svojim delom ljubezni in kako tolažilno je njeno navodilo: vera in ljubezen pri našem delu, to je najvažnejše. Naše šolsko leto se je prav končalo in najbolj vroča doba leta je že tu. Duhovne vaje smo napravile v Mater Dei, Bangkok. 34 ur-šulink nas je bila in voditelj avstrijski misijonar P. Moling, S.J. Tudi M. Ksaverija se je dnevno vozila iz Regina Mundi v kakih 6 km oddaljeni Mater Dei, pa sva komaj spregovorili nekaj slovenskih besed. Med duhovnimi vajami je bil popoln molk, na zadnji dan sem pa prejela nujno pismo iz Chiengmai-a, naj se čimprej vrnem. Bolno pohabljeno dekle me je klicalo v svoji stiski in ko sem bila naslednji dan že ob njeni strani vsaj za majhno pomoč, mi ni bilo žal precejšnje žrtve, ki jo je povratek zahteval. Tudi begunce na kampučijski meji sem spet hotela o-biskat. Tam je prijazno begunsko dekle z družino, razen očeta, ki bi rado našlo pot v Kanado, a zaenkrat ji še ne vem pomoči. Francoske usmiljene sestre so tam pomagale v bolnici več kot leto dni, zdaj se bodo pa menda vse vrnile. O zlatem jubileju Chiangtnaiskega misijona, ki smo ga tu praznovali 8. februarja, bom nekaj napisala za Katoliške misijone, tako tu ne bom ponavljala. G. Lenček je res tako zvest misijonski prijatelj, da smatram sodelovanje pri KM za svojo veliko dolžnost. Ameriška Domovina mi je tudi draga, Misijonski pomenki, seveda, in pa nekateri vodilni članki so izredno globoki in koristni za razumevanje našega sveta. Družino iz Ljubljane mi pa M. Ksaverija zvesto pošilja z Bangkoka, ko jo ona najprej tako hitro prebere, 2. maj bo spet velik praznik za Chian gmai-ski misijon: prvi novomašnik gorskih plemen na Tajskem bo posvečen in to v novi cerkvi slovenskega misijonarja g. Mirkota Trusgnach-a v Maesarieng, v gorah kakih 200 km zahodno od Changmai-a. Če Bog da, pa bom šla na to posvetitev nove cerkve in mašniško posvečenje in potem kaj o tem. napisala. Ta gorska plemena so res upanje Chiangmaiske-ga misijona. Animisti mnogo lažje postanejo kristjani kot budisti. Tako je v mestu komaj kakih 1000 katoličanov, na gorah med primitivnimi plemeni pa 8000 in kakih 2000 katehumenov. Ker novih misijonarjev skoraj več ni, Bog daj minogo dobrih domačih poklicev! Se spomnite, kako ste nas pred natančno 30 leti v postu, prve dneve februarja, z g. Kopačem obiskali v Mater Dei, Bangkok? Žalostno je bilo takrat zapustiti drago Kitajsko, a kako je Bog vse vodil in uredil! Čudovita s o bila božja pota teh 30 let in toliko drugih! Želim Vam, gdč. Sonji in vsem misijonskim prijateljem in dobrotnikom v MZA obilico milosti svetega postnega časa. Lani ste mi poslali tako lep postni program, ki ga delim s svojimi učenkami, in potem veselo Alelujo, globoko doživetje velikonočnih skrivnosti. V Gospodu hvaležno vdana Sr. Marija Frančiška Novak, O.S.U.” P.s. 31. januarja sem Vam poslala paketič spominkov iz ' Chiangmaiskega ‘z i m s k ega semnja’. Upam, da ste v redu prejeli in da Vam je prav prišlo. Danes prilagam nekaj znamk in slik. Da, draga sestra Novakova, vse je došlo in bo uporabljeno za naše misijonske prireditve v MZA. Bog povrni! Misijonar Ivan štanta, C.M. je 28. jan. iz Ihosy kratko sporočil: “Včeraj sem dobil Tvoje pismo in sporočilo o pomoči za naš misijon. Najlepša hvala Tebi in dobrotnikom v MZA. Svete maše bom opravil ta in drugi mesec. Dne 20. decembra 1980 se je končala moja afera. Tako upam, da bom lahko šel marca na oddih v domače kraje. Saj je že sedem let, odkar sem se zadnjič napotil tja. Prisrčni pozdrav Tebi in vsem misijonskim prijateljem. Ivan.” Iz Daljnjega Vzhoda se je oglasila ktincem januarja sestra Anica Miklavčič, Canos-sian Mission, 54, Pok fu lam Rd., Hong Kong. Zahvalila se je za $300 v čeku MZA in za dodatnih $380, ki jih je dobila za g. Pavlina in mu jih je izročila, ko se je vrnil iz počit- nic v Argentini pri svoji materi in domačih. Upa, da so ji pri pošiljanju petkove A D spremenili naslov, ker jo v Hong Kong po prihodu iz Formoze še ni dobila. Provin-cialka jo je povabila za delo na Japonsko, pa bi najraje o-stala na vratih Kitajske, dokler se kaj ne odpre za povratek. Molimo za njeno delo in duhovno rast. Neimenovana iz Gilberta je darovala za eno naročnino petkove AD za koga, ki jo želi ali dobiva in ni naročnina poravnana. Bog povrni! Praznik Velike noči in Vstajenja Gospodovega smo preživeli v duhu celotne MZA povezani in s skupnimi močmi gradimo zvesto misijonsko Cerkev! Rev. Charles A. Wolbang CM 131 Birchmount Rd. Scarborough, Ontario MIN 3J7 Canada Tiskovni sklad A.D. V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zavedni rojaki: Paul Bajda, ............ 2.00 Gilbert, Minn. Frank Zelko, ........... 7.00 Joliet, 111. Stane in Barbara Čemas 10.00 Downsview, Ont. Joann Birsa, ........... 2.00 Lakewood, Colo. Anna Saksida, .......... 2.00 Ridgewood, N-Y, Marija Kovačič, ...... Cleveland, O. 7.00 Rudolf Kristavčnik, .... Cleveland, O. 2.00 Josephine. Kovač, Cleveland, O. 2.00 Julia Urankar, Euclid, O. 2.00 Frank Gerkman, Detroit, Mich. 2.00 Alois Starič, Lachine, Quebec 5.00 John (Ivan) Mavrovič, 5.00 Venise-en-Quebec, Que. Marion in Mira Kosem $12.00 Willoughby Hills, O. Janez Platnar, ........ 5.00 Toronto, Ont. Joseph Hace, .......... 5.00 Toronto, Ont. Jennie Žagar, ......... 2.00 Cleveland, O. Marija Rantaša, ....... 2.00 Willoughby Hlls, O. Josephine Hirter, ..... 5.00 Cleveland, O. August Skubic, ........ 5.00 Sudbury, Ont. Joseph Jalovec, ....... 5.00 Richmond Hts., O. Martin Vraničar, ...... 7.00 Stockton, Cal. Frank Taucher, ........ 2.00 Euclid, O. Steve Mohorko, .......... 7.00 Fontana, Cal. Andrew Champa, .......... 2.00 Euclid, O. Frances Stegu............ 2.00 Cleveland, O. Frank Osredkar, ...... 10.00 Toronto, Ont. Jerry Humar, .......... 1.00 Cleveland, O. August Petrovek, ........ 2.00 Walpole, Mass. Janez Lustek, ........... 2.00 Hickory Hills, 111. Mr. & Mrs. Frank Bubnič 2.0C Clev., O. (Mohawk Ave.) Frances Jelar, ....... 2.00 Cleveland, O. Rev. Leo Kristanc, ... 22.00 Stockton, Kal. Frank Stropnik, ...... 2.00 Cleveland, O. John Dejak, ......... 12.00 Mayfield Village, O. Joe Dovgan, ........... 7.00 Cleveland, O. Frank Drazumerich, .. 2.00 St. Catharines, Ont. Tone Berkopec, ........ 2.00 Wickliffe, O. Frank N. Kotnik, .... 3.00 Eveleth, Minn. Frank in Agnes Modic, 20.00 Cape Coral, Fla. Anton in Ana Gaber, .. 20.00 Chicago, 111. John Lah, ........... 5 no i Wiilowick, O. Frank Virant, ....... 2.00 Peoria, 111. Mrs. Mary Ann Hribar, 2.00 Euclid, O. Vinko Kokelj......... 5.00 Cartier, Ont. V sem darovalcem iskrena hvala! ——o--------- ZA SMEH “Nič več nisi tako pozoren kakor pred poroko”! “Ali si že kdaj videla, da nekdo teče za vlakom, v katerem sedi?” * “Ta naš znanec je požeruh!” “Zakaj?” “Kadar koli ga povabimo na večerjo, vedno pride.” ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Stanovanjska hiša je bila ■ koraj pri predoru pod Kostanjevico, kjer gre sedaj državna meja, z delom vrta pod Jugoslavijo, hišo pod Italijo. Hišk s petimi stanovanji, z dvema furlanskima družinama, dvema slovenskima in z Ludvikovo. Nobenega sovraštva zaradi različnosti jezika ali narodnosti nisem nikdar opa-zil, a vidne skupnosti tudi hc', kot se na primer vidi med so- MALI OGLASI INDIAN HILLS * EUCLID Beat the bank. 12%% assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. New carpeting. Custom drapes. Recreation room and finished basement, and more. A must .to see. In the 60’s. Call JoAnn Kaifesh at 951-0480. ________________________(X) FOR RENT 5 rooms down with bath. Furnace. Newly decorated. Near St. Vitus parish. Ideal for adults. Call 881-7122. (48-52) 4-Bedroom “EDEN-ROC” — SPLIT 2M>_ car detached garage. EASTLAKE - SURFSIDE — BY OWNER — $71,900. Telephone 255-8022, 946-7100. (48-56) FOR RENT Euclid, 1 bedroom apt. up; quiet mature person or couple. Heat & garage included. $195 a month. 531-8263 after 6 p.m. (50,52) VEČER V ŠTEVERJANU Ansambel Lojzeta Hledeta Plošča ali kaseta. $10.00. Imajo jih odborniki Primorskega kluba. (51-55) Apt. for Rent Up. 2 bedroom. Older couple. No pets. No children. 1094 E. 68 St. Come after 6 p.m. (51.-52) Painting, int. ext. Home improvement. Roofing. Porches. Free estimates. Call Sam 731-3869 or 731-7236. (51-54) FOR RENT 4 rooms and bath with garage. St. Vitus area. Call 481-1382 ^ (51-54) HOUSE FOR SALE Euclid, off Lake Shore — 3 bedroom single. Double attached garage; ideal location near everything. Excellent condition. 731-0773. (49-55) Obrezovanje dreves Poceni. Brezplačen predračun. Popust za upokojence. Kličite na 431-4619 ali 481-(»651 zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. (51-54) KUPIM Električni štedilnik. (Electric Range). Kličite 486-7955 (52,55) Rojaki pozor Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439. (F-X) sedi po vaseh. Niti doma niti Ludvik in Franca niso nič vedeli, kako in kje se je treba vpisati za šolo in kdaj se bo šola začela. Poslal so me z doma, ko je bila priložnost iti z Ludvikom, in to je bilo cel mesec pred začetkom šolskega leta. Torej sem imel priliko ogledovati si Gorico s Kostanjevice, z Gradu ih po mestnih ulicah. Nekega lepa sončnega dne sem šel vsc‘ do- Soče pri .Pcv-mi, se nekje spustil havzdql po prepadnem bregu in prebil med skalami poleg globoke zelene vode cele ure. Znal sem na pamet lepo Gregorčičevo pesem in potiho deklamiral zali reki. Sele, ko so sence zakrile vso vodo, sem se spomnil, da je treba hiteti domov. Naproti iz Gorice sem od daleč zagledal sestro Franco. Povsod me je že iskala in se končno domislila, da sem mogoče šel k Soči, ker sem ji pravil, da bi reko rad videl. Zelo je bila jezna, obenemjaa vesela, da se mi ni nič zgodilo. “Tega pa ne boš storil nikdar več. Vsa sem bila že v strahu. Lahko bi utonil, ko še plavati ne znaš.” Kesal sem se in ji zagotovil, da ji ne bom-nikdar več napravil take skrbi. Tudi priložnosti za pohajanje so naenkrat minile. Sestra je že poizvedovala in mi na poti domov povedala, da so odprli v slovenski šoli v ulici Croce pripravljalni tečaj za gimnazijske začetnike in da začnem s tečajem naslednji dan. Pouk v tečaju ni bil za mene nič novega, le nekaka ponovitev onega, kar sem se naupil že v petem letniku. Mogoče so ga šolske oblasti uvedle predvsem zato, da bi se taki pobalini kot jaz, poslani v mesto pred začetkom šole, ne potikali po mestnih ulicah. V mojem primeru je tečaj vsekakor olajšal vpisanje. Nikomur ni bilo treba iti z menoj v ulico Scuole za vpisanje in vse je šlo gladko, dokler ni prišlo do zdravniške preiskave. Dva doktorja sta me natančno pregledala in oba sta zmajala z glavo. Da bi ne razumel, je mlajši, govoril kolegu po nemško, vendar sem dobro vedel, kaj je dejal. Ugotovil je, da ne bom dolgo živel, mogoče ne več kot eno leto. Starejši me je skrbno pregledoval. Tudi on je nekaj pripomnil po nemško in mlajši je vse zapisal v bukve. Malo sem se prestrašil, in zaskrbelo me je: Zakaj naj bi "jaz živel samo še eno leto! Skrb pa je prešla še isti dan. Prideljen sem bil razredu E, pod dobrim razrednikom., ki je učil latinščino^ nemščino in slovenščino, poleg nekaterih d ,- ugih predmetov. Okoli štirideset dečkov jc napolnilo razred in v sprednji, posebni klopi so sedele deklice, tri lepe in prijavne plavolaske. Sketovo sem imel najrajši, pa ta je bila preponosna za kmečkega poba, ki je bil po rasti od vseh najmanjši. Poleg tega sem kot obsojen skoraj vse razrede sedel v zadnji klopi z Ostanovim iz Bovca, ki je bil tudi bolj male postave, ampak okrogel in rdečeličen. Jaz kar nisem začel rasti do štirinajstega leta in sem bil vedno bled ali zelenkast, na kar so me prevečkrat v mojo nadlego spominjali manj prijazni ljudje. Samo nekaterih profesorjev se še dobro spominj am, nekaterih s hvaležnostjo, drugih bolj trpko. Razrednika samega smo vsi imeli radi. Bil je mehka duša, vnet učitelj slovenščine, ki me je bodril k pisanju nalog s tem, da je nekajkrat prebral odlomke iz moje domače naloge ter dodajal primerne, včasih pohvalne opombe. Njegova nadvse preuprosta in zelo lepa slovenščina mi je mnogo let go šoli zvenela v spominih. V Cankarju “je našel in nam razodel lepoto duha in jezika, nekoč s tolikim navdušenjem, da se mu je o-rosilo oko. Nikdar se nisem v gimnaziji odlikoval, a v slovenščini mi je razrednik vedno poklonil lepe rede. Tudi profesor žemlj opisa Lavrenčič j c bil z menoj u-spešen, kajti predmet, me je vedno zanimal. Tako bi'lahko rekel tudi za profesorja botanike, ki me je radi poznavanja rastlinstva na kmetiji vedno zanimala, in v razredu sem imel priložnost spoznavati sorodstva raznih vrst ter njih način rasti in ploditve. Že kot otrok sem se zanimal za cvetje in zelišča v toliki meri, da so se mi doma čudili; to zanimanje je postalo nekak “hobby” v poznejšem življenju. Neskončne težave sem imel z nekaterimi drugimi profesorji. Ipavec, dober učitelj grščine, je obupaval nad menoj. V zadnji klopi z Ostanom sem bil kakor zaznamovan in vedno deležen kakšnega smešnega pridevka. Jaz sem mu bil “Ober mila Jera”, Ostan pa “Rejeni bik”. Opazke so bile hudomušne, ne zlobne, tako da -sya se tudi midva v zadnji klopi z. razredom vred smejala. Ne pa tako s katehetom Ta-bajem, ki naju -jp imel na piki. Njegovih nalog navadno ž nisem znal ne v liturgiki ne v verski zgodovini in redovi niso bili n&dar dobri. Ne enkrat me je postavil v zasmeh, ker se naloge nisem naučil. “Kaj je storil kralj David, ptedno je začel graditi tempelj,” ' me jc nekoč vprašal. Odgovora nisem vedel, a sem se vseeno po mojem pravilno! odrezal: “Pripraviti :je dal potrebni material,” in nadaljeval, da bi se ne pokazal preveč tepca, “opeko, kamenje, cement, apno...” (Dalje) SL Vitus Christian Mothers9 Club Let’s hope that May brings the flowers, green grass, flowering trees and sunny weather so we can enjoy them all. Our monthly meeting is Wednesday, May 6th, beginning with May Crowning and Mother’s Club Corporate Communion at 6:30 p.m., at St. Vitus Church. Meeting will follow in the auditorium with Election'Of Officers and Perfect Attendance Awards. Guest Speaker: Father Joe Boznar. Topic: “Families”. Hostesses First and Kindergarten mothers. Split-the-Pot and door prizes as usual. Dates to remember: May 3 — First Holy Communion May 22 — Confirmation May 25 — No classes - Memorial Day June 2 — 7:00 Evening Mass Graduation We want to thank the ladies and girls for helping at the Chicken Dinner for preparing, serving and cleaning up. We had a very successful day. Thanks again ladies. Mrs. Mary Jo Rom Publicity Chairman ANTON M. LAVRISIIA Attorncy-dtLaw j Odvetnik ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME GO. Tel: 361-3113 6016 St. Clair Ave. LSiis. 623-8588 Res. 531-3413 (F-X) Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! LATVIAN ROOFING Ns — APARTMENTS — FACTORIES — STORES — HOT ROOFS — RE-ROOFING — GUTTER WORK — CHIMNEYS POINTED and REPAIRED — CARPENTER WORK — Insurance Work — Slate Repairs Heating Cables To Control Ice Backupv Extra Quick Service on Repairing Leaky Roofs 431*2735 * 521*2182 TONY RADOV ANIC — GUNARS KAULINS OGRAJE POSTAVLJAŠ Postavljam nove ograje popravljam stare. Tudi pf da j am potrebni material ograje po zmerni ceni in dostavljam brezplačno. Imam geometra za merjen! vrta. Lahko pokličete vs^ čas na 391-0533. (F3 V REMODELING RICHARD S. PRICE — CONTRACTING Third Generation — All Home Renovations 7309 St. Clair Ave. TEL. 391-4,688 “My Only Business” R&D SAUSAGE COMPANY 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND. OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Posebne cene pri velikih nakupih BILL EN ANGELA RATAJC, LAST. Na debelo in na drobno 692-1832 ALL YOUR REPAIR NEEDS Superior Body The best work, the best service and best of all — the best prices. 6605 St. Clair Ave. - 361-1633 Bring your car in for an estimate today. 0000()00^^ ZEE FUNERAL HOMES MEMORIAL CHAPEL 452 E. 152nd Street Phone 481-3118 ADDISON ROAD CHAPEL 6502 St. Clair Avenue Phone 361-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 00()0()00 * <„ ^ , - ,* ; ■ •' > ’ v ' • : • % . .;*■ ’ i \ ' (/ - k S§ I Leona M. Alio, 63, prominent in nursing Funeral services were held Monday at St. Vitus Church for Leona M. Alic, a prominent and distinguished figure in Greater Cleveland nursing circles. Miss Alic, 63, died of cancer Thursday at the Holy Family Cancer Home in Parma. During World War II she served as a captain with the Army Nursing Corps at various military hospitals. Her assignments extending from Puerto Rico to the famed Let- 4 / PASSBOOK J INTEREST SAVINGS CHECKING ../■