PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina Dlacana v eotovtnl	rAt\ f
Abb. postale I gruppo	“ (jGllfl 4’U llF
Leto XXII. Št. 18 (6305)
PO ČETRTKOVEM GLASOVANJU VEČINE POSLANCEV PROTI VLADNEMU ZAKONSKEMU PREDLOGU
Morova vlada levega centra je včeraj odstopila Saragat začne danes posvetovanja o novi vladi
Proti vladi je baje glasovalo okrog sto «prostih strelcev» KD - PSDI zahteva od KD «jasnost in lojalnost» ter se posvetuje s PSI - KPI poudarja nujnost dialoga s PSI, PSIUP, PRI in s katoliško levico - Vodilni organi KD se sestanejo danes - PLI in MSI omenjata možnost predčasnih volitev
. RIM, 21. — Po včerajšnji dejanski nezaupnici, ki jo je prejela Morova vlada levega centra v poslanski zbornici, ko je večina prisotnih poslancev glasovala proti zakonskemu osnutku o državnih otroških vrtcih, je danes ob 14. uri predsednik Mo-r& sklical sejo svoje vlade, ki Je trajala samo deset minut. Po ®eji je bilo objavljeno poročilo, da je vlada zaradi včerajšnjega glasovanja sklenila odstopiti.
Popoldne ob 17. uri je odšel Mo-ro na Kvirinal, kjer je odstop svoje vlade sporočil predsedniku republike Saragatu, ki ga je za-Prosil, naj vlada opravlja še na-“blje tekoče posle 'er si pridržal pravico odgovora. Kmalu nato je obiskal Moro predsednika senata poslanske zbornice ter ju o o-®*avki svoje vlade obvestil. Istočasno je bilo sporočeno, da bo za-®el Saragat jutri s posvetovanji ra določitev državnika, kateremu “b poveril nalogo za sestavo nove taae Popoldne bo sprejel naj-Prej bivša predsednika republike ^ronchiia in Segnija, sledila boli43 predsednika senata in zborni-? Merzagora ter Bucciarelli-Duc-nato bo na vrsti senator Terra-■?ni kot bivši predsednik ustavodajne skupščine, za njim pa sen.
^aratore kot bivši predsednik se-ata in načelnik senatne mešane Parlamentarne skupine, ter bivši Predsednik senata Ruini. Sledili °do bivši predsedniki vlad Leo-,e- Parri. Pella. Fanfani in Scel-*•. k» bodo prišli na vrsto šele v ^edeljo dopoldne. Nato bo Sara-Sat sprejel predsednike parlamentih skupin: za KPI Ingraa in Sanatorja Terracinija, za krščansko demokracijo sen. Gavo in posl.
/rkaoagninija, za MSI P.obertija Nencionija, za PLI Bergamasca t« Malagodija, za PSDI Bertinelli-ta Viglianesija, za PSI Tolloya Ferrija. V ponedeljek: za PSIUP ~bzzatta in Schiavettija, za PDIUM ^ovellija, za PRI La Malfo, za me-*®no skupino pa poslanca Mitter-»orferja od nemške SVP.
Predvidoma bodo Saragatova posvetovanja zaključena v ponedeljek t.m. ob 12. url. Nato si bo po-Kiavar države pridržal pravico ponovnih razgovorov z bivšimi pred-sednlki republike in z obema Dred-sednikoma parlamenta.
Nekateri ministri so po seji da-«asnje vlade poudarili, da je bil ?J.leP o ostavki soglasen. Prosvetni '"taister Gui je med drugim dejal, na je Moru takoj ponudil svoj man-nat. Republikanski pravosodni mi-oister Reale pa je novinarjem iz-da je bila seja «zelo nagla». r° vladne krize je najprej zavzelo “tališče glasilo socialdemokratov “Agenzia democratica«, ki poudarja,
?a je bil položaj v KD redkokdaj cako «kaotičen kakor v teh dneh«, tako da je celo tajnik KD Rumor P*1 * * prisiljen odložiti razčiščevanje jned posameznimi demokristjanski-Jta strujami, ki jih je šest, «do da-tatna, ki bo šele določen«. Glasilo bise nato, da je vedno bolj težav-2? presojati notranje dogodke v f®. ker gre za dvoumnosti, špeku-4acfie Itd., pri čemer omenja predvsem Panfanija. Vse to škoduje le-vemu centru in zaradi tega zahteva FSDi, «da se končno doseže naj-vecja jasnost, ki mora biti poveza-?a z dolžno največjo lojalnostjo«, j.aJtl država «ve kaj hočejo socia-*>stl obeh strank In kaj hočejo re-PJtaukanci«, manjkajo samo jasne taeje glede tega kaj hoče KD.
Takoj po ostavki se je sestalo vodstvo PSI in tajnikov namestnik taodolini je izjavil novinarjem, da j® bo vodstvo ponovno sestalo, ko z? Predsednik republike zaključil P°svetovanja. Hkrati sta se sestali vodstvi parlamentarnih skupin PSI 2* PSDI ter ugotovili »popolno sočnost stališč glede krize, kakor cuta glede načina rešitve«.
, Demokristjanski vodilni organi se r°do sestali šele jutri popoldne. Pač fa se je sestalo danes vodstvo par-i^taentarne skupine KD, ki je «ob-“alovalo, da je bilo pri včerajšnjem »Psovanju tako zelo veliko število neopravičeno odsotnih demokrist-■'taskih poslancev «zlasti pa je obetalo hudo moralno nedisciplino jS. tajnem glasovanju, ki onemo-„°Ca> da bi se ugotovile posamezne sebe, še manj pa notranji sektorji tranke«. Dva predstavnika Fanfa-]„ieve struje sta ob tej priliki od-°Sbo protestirala proti tistim, ki ?! Pripisali odgovornost za včerajš-nje, glasovanje «nekl določeni skujta znotraj KD». Prvak Fanfanije-® skupine Forlani pa je zelo ostro ■/■govoril na pisanje dnevnika «11 ci ,Ssaggero», da so bili prosti strel-4 lz Fanfanijeve struje.
V jutrišnji številki bo «Avantl!» fp^vil o krizi vlade članek, v kate-f.,"1 je rečeno, da je «vlada poteg-ua logične zaključke spričo tlste-»n’*i ar se je zgodilo v četrtek po-li«t .v Poslanski zbornici«. Nato v,, obsoja «večne in jalove notra-o4 * * 7?. razprtije v KD, zlasti pa slabe •^utične navade, ki so se vnovič gnezdile v njene vrste«. Ko pa in razPrtije pokažejo «v tajnosti v neodgovornosti potem pade
ke dosegle tudi tedaj, kadar izražajo najbolj napredna stališča demokratične borbe v določenem položaju«. «Toda najbolj negativno dejstvo v zadnjih dneh — piše list — pa je poskus, da se onemogoči — ob soglasju z vsemi voditelji KD — iskrena primerjava nasprotujočih si stališč. V tem smislu postaja vprašanje danes ponovno takšno, kakršno je bilo včeraj In predvčerajšnjim: Na katere sile levega centra se lahko računa, da bi se izvajala do konca mandatne dobe resna in konkretna politika ne z besedami, temveč z uresničevanjem, ne da bi se za vsakim vogalom naletelo na zanko ali pa na uničevalca? Preverjanje bi bilo moralo odgovoriti na to vprašanje in na to vprašanje mora odgovoriti tudi kriza, ki se je sedaj odprla.«
Republikansko dnevno glasilo pa poudarja, da se ((nahajamo pred eno izmed periodičnih kriz KD, ki je nastala zaradi zasede ((prostih strelcev«. Pojav prostih strelcev pa je «ena najbolj žalostnih zadev našega demokratičnega življenja ter je očitno znamenje dvomiselnih političnih pogojev, ki zasluži zgolj zaničevanje«. List zaključuje, da sedanji položaj zahteva «obnovo dialoga, globoko razčiščenje v KD, ki so se mu hoteli izogniti. Govori se namreč, da je teh ((prostih strelcev« okrog sto ter da so v glavnem vsi demokristjani, po drugi strani pa da ni Izključena možnost, da so tudi med socialisti, in sicer med pristaši Lombardija.
že dopoldne je bilo sporočeno, da je bilo na četrtkovem glasovanju ponoči odsotnih 155 poslancev, od katerih jih pripada strankam večine 85. Od teh poslancev je 56 demokristjanov (od 260 demokrist-janskih poslancev), 14 socialistov (od 63), 11 socialdemokratov (od 32), in 4 republikanci (od petih). Od opozicijskih poslancev pa jih je bilo odsotnih 70, in sicer 14 ko-munistov (od 166), 20 liberalcev (od 38), 14 misovcev (od 27), 9 poslancev PSIUP (od 24), 8 monarhistov in 5 iz mešane komisije (od sedmih).
Stališče do vladne krize Je zavzelo tudi vodstvo KPI, ki je objavilo posebno sporočilo, v katerem se poudarja najprej, da je včerajšnje glasovanje in razcep v parlamentarni večini dokaz globokih protislovij v levem centru, predvsem pa dokaz nesposobnosti vlade, da pozitivno odgovori na težavna vprašanja.
Poročilo omenja nato spor zaradi zunanje politike in Fanfani-jevo ostavko, spor, ki se je razširil tudi na vladni program. »Parabola levega centra dokazuje — poudarja poročilo — da ni moč premagati desnice brez resnično nove politike in brez fronte, ki se "naslanja na enotnost levice.* • Dejstva so dokazila nujnost političnega preobrata in nove večine. Preverjanja vladnega programa ne bo moč več opraviti v zadrtem krogu spletk pri vrhu med strankami koalicije, temveč pred vso državo. Zato je sedaj najbolj važno, da se v teh dneh sliši ljudski glas.* V poročilu se nato poudarja nujnost globoke reforme v državi, zlasti pa nujnost nove e-notnosti levice in vseh ljudskih sil, ker je nujnost enotne akcije
bolj kot kdaj koli aktualna. Nujnost stikov in srečanja s tovariši iz PSIUP in PSI ter dialog s katoliško levico ter z republikanskimi in socialdemokratskimi silami morajo danes vsi občutiti.*
Tajnik KPI Longo pa je na ti; skovni konferenci poudaril predvsem, da je velika večina članov odobrila ' predkongresne teze, čeprav vse razlike niso bile odstranjene.' Razlike so predvsem glede ideološkega spora med Kitajsko in Sovjetsko zvezo in glede presojanja levega centra Za sedanjo vladno krizo pa je tudi Longo poudaril nuijnost nove večine, ki bi bila sestavljena iz vseh sil laične in katoliške levice.
Vodstvo PSIUP je prav tako objavilo sporočilo s stališčem o krizi vlade ter poudarja, da »ne more biti rešena z novimi notranjimi kompromisi in z navadno pre-osnovo vlade, temveč s korenito obnovo politične usmeritve vlade*.
Vodstvi desničarske PLI in MSI pa se strinjata, da ie sedanja večina nezmožna za nadaljnje vladanje ter da ni izključena tudi nujnost predčasnih parlamentarnih volitev.
Danes se je sestala poslanska zbornica, ki je sklenila, da se zasedanje prekine taKo zaradi kongresov KPI in PLI, ki se začnejo prihodnji teden, kakor tudi zaradi krize vlade.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiii
TRST, sobota 22. januarja 1966 JAPONSKI ZUNANJI MINISTER V MOSKVI
Dva važna sporazuma med SZ in Japonsko
Podpisali so sporazum o trgovini in letalski sporazum Japonska bo sodelovala tudi pri razvoju Sibirije
MOSKVA, 21. — Predsednik pre-1 Današnji japonski listi pišejo, da
NENNI in MORO
tJADALJUJE SE PREISKAVA 0 UGRABITVI BEN BARKE
Zaostritev odnosov med Francijo in Marokom zaradi zapornega povelja proti ministru Ufkiru
Maroški notranji minister ni hotel sprejeti francoskega poslanika - Preiskovalni sodnik nadaljnje zasliševanja -- Dvomi v verzijo o samomoru Figona
PARIZ, 21. — Afera v zrvezi z ugrabitvijo maroškega levičarskega voditelja Ben Barke je zaostrila odnose med Francijo in Marokom. Danes so sporočili iz Rabata, da maroški zunanji minister ni hotel sprejeti francoskega poslanika, ki je zaprosil za razgovor. Maroška vlada pa je zelo rezervirana v zvezi z najnovejšim razvojem te zadeve. Predvčerajšnjim je namreč
francoski preiskovalni sodnik Zollinger, ki vodi preiskavo v zvezi z ugrabitvijo, izdal tri mednarodne zaporne naloge, in sicer proti maroškemu notranjemu ministru generalu Ufkiru, glavnemu ravnatelju maroške varnostne službe Dlimiju in načelniku posebne maroške službe štukiju, ki so vpleteni v u-grabitev Ben Barke.
Zaporne naloge oodo poslali po diplomatski poti raznim državam Po mednarodni tradiciji ne more nobena država izročiti svojih državljanov, in francosko-maroški sporazum od 5. oktobra 1947 izrecno omenja to načelo. V pooblaščenih krogih v Parizu pa poudarjajo, da so poslali mednarodne zaporne naloge, predvsem ker hoče Francija s političnega vidika zavzeti jasno stališče v tej zadevi. Ce pa bi general Ufkir, Štuki in
DANES

' “‘cuugUVUITJUSll pULCIIl pauu
v tem° ln Je težko najti orlen-hai °’ d° razčlščenja ne pri-terrn a8 osnovl dejstev in razuma, TstriiL na osnovi predpostavk«. Za-hovntega je s tega vidika «KD po-drža ^“tala odgovorna pred vso žavo0>>: zato Je «prav, da vsa dr-ton«.uVe- kJe so dejansko vzroki Žari« Protislovij, odlašanj in na-latJPJfjtaja«. «Močne skupine KD stvn 16iaJ° politiko samo kot sred-obr °blast>, ne pa kot sredstvo resK,mbe žlrok!h in splošnih inte-HmU*1' Poudarja glasilo PSI, ki kri-tila8 tadi stališče KPI, češ da nl-dli-ii obene politike, razen da raz-
** DOZIpUc Ir 1	tl U rl,.,,™,-,
Po četrtkovem glasovanju večine v poslanski zbornici proti vladnemu zakonskemu osnutku o državnih otroških vrtcih so se vsi ministri strinjali, da mora vlada odstopiti, kar se je tudi zgodilo, in danes bo začel predsednik republike Saragat posvetovanja za pove-litev mandata za sestavo nove vlade. Povsem jasno je, da so vlado vrgli tako imenovani «prosti strelci* jz krščanske demokracije, ki nasprotujejo sleherni količkaj napredni potezi vlade levega centra. Gre predvsem za desničarske de-mokristjane, toda neki rimski dnev-nik je obtožil tega zahrbtnega dejanja tudi Fanfanijevo skupino, kar pa so njeni voditelji ostro zavrnili. Seveda obsojajo pojav »prostih strelcev* ki so pred leti povzročili padec Fanfanijeve vlade, predvsem socialisti, socialdemokrati in republikanci kot izraz notranjih spletk dela demokristjanskih voditeljev, ki jim je politika zgolj sredstvo v borbi za oblast. Socialistično glasilo pa poudarja, da bo morala krščanska demokracija sedaj odgovarjati na ista vprašanja, ki so se postavljala za preverjanje izvajanja vladnega programa, ki je bilo odloženo: Ali obstajajo take poli' tične sile, ki bodo ne le z bese dami ampak tudi lahko z dejanji dokazale, da so sposobne izvajati vladni program. Vodstvo KPI pa ugotavlja, da so protislovja v vladni koaliciji tako velika, da je do krize moralo priti in da je kriza dokaz nesposobnosti levega centra, da rešuje najbolj pereča vprašanja v državi. Zato KPI ponovno za hteva »novo večino* ter ugotavlja nujnost skupne akcije med KPI, PSI in PSIUP ter dialog s katoli-
Pozlcije, ki so jih druge stran-Iško levico, socialdemokrati in re-
publikanci. Desnica pa predvideva celo možnost predčasnih parlamentarnih volitev.
V Vietnamu še traja premirje ob budističnem novem letu. Kakor za božič obtožujejo v Sajgonu tudi sedaj osvobodilne sile, da so več krat prekršile premirje, in naštevajo celo vrsto ((incidentov*.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na dolgi tiskovni konferenci ponovil vse že znane ameriške argumente v zvezi z Vietnamom in s sedanjo ameriško «mirovno ofenzivo*. Ponovil je, da «nimajo še nobenega znaka*, da bi bil Hanoj pripravljen na pogajanja, in prav tako je ponovil trditev, da je Severni Vietnam napadalec. Rusk je tudi izjavil, da je vietnamska vojna vrgla »nekaj sence* na so-vjetsko-ameriške odnose, vendar pa je bil njegov razgovor s Kosiginom v Novem Delhiju »prijeten*.
Japonski zunanji minister Sina, ki je na obisku v Moskvi, je včeraj izročil Kosiginu pismo predsednika vlade Sata ter mu znova predlagal, naj bi Sovjetska zveza posredovala za konec vojne v Vietnamu. Kakor Gromiko je tudi Kosigin poudaril, da so ZDA napadalec in da morajo spor rešiti neposredno z napadenim. Japonski minister je v Moskvi podpisal dva važna sporazuma s sovjetsko vlado: sporazum o trgovini in sodelovanju pri razvoju Sibirije in letalski sporazum za nepo. sredno progo Moskva-Tokio nad Sibirijo.
Ves francoski tisk komentira zadnji razvoj preiskave v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke. 8 tem v zvezi so se odnosi med Francijo in Marokom še bolj zaostrili, tako da maroški notranji minister ni hotel včeraj sprejeti francoskega poslanika.
Dlimi zapustili Maroko, bi jih iah-ko aretirali, in Francija hi tedaj lahko zahtevala njih izročitev.
Iz Rabata javljajo, da se je maroški kralj Hasan sinoči posvetoval z nekaterimi svojimi ministri in tudi z zunanjim ministrom.
Pariški tisk objavlja danes ood velikimi naslovi sporočilo o zapornem nalogu prori maroškemu notranjemu ministra. Naslovi so na pr. naslednji: «De Gaule obtožuje Hasana II.», »Francoska pravica zahteva Ufkira in njegove sodelavce*, »Kralj Hasan tvega hudo politično krizo*, »Pariz ie izdal zaporni nalog: aretirati Ufkira*. «Paris Jour* piše, da je ta
odločitev preiskovalnega sodnika
»logična posledica de Gaullove od-
ločitve, da razčisti zadevo v zvezi
7. ugrabitvijo maroškega voditelja*.
O tem odločnem stališču, ki ga je zavzel de Gaulle, je po seji vlade v sredo- poročal minister za informacije Bourges, ki je prebral sporočilo, ki pravi med drugim: ((Ministrski svet je poslušal poročilo pravosodnega ministra v zvezi s preiskavo, ki se tiče ugrabitve Ben Barke. Gre za zločinsko dejanje, ki so ga organizirali v tujini in pri čemer so sodelovali francoska posebna služba ali francoski policaji. Ce so spočetka preiskavo ovirale težave ali zapletljaji zaradi aktivne’ udeležbe tujih osebnosti ali organov, je važno, da pravica, ki obravnava zadevo in ki ima vso odgovornost za preiskavo, nadaljuje svoje delo z edino voljo, da odkrije resnico in išče krivce. Zaradi tega je vlada obnovila prejšnja formalna navodila vsem upravam, zlasti pa policiji in informacijski službi, naj da na razpolago pre iskovalnemu sodniku vse koristne elemente, da se ugotovi resnica Vlada bo v notranjosti in na zunaj izvajala posledice sodne preiskave, sproti ko bo obveščena. Že sedaj je odločena spopolniti reformo zunanje dokumentacijske službe in protivohunske službe in revidirati njeno ureditev ter delovanje poli cijske službe in njenih odnosov s sodno oblastjo. Da se napravi konec kampanji raznih preračunanih zatrjevanj, ki sistematično kršijo tajnost preiskave, je vlada sklenila ,da bo državno pravdništvo ne posredno In redno poročalo javnosti o vseh dejanjih v zvezi s preiskavo.«
Čeprav se je že dolgo govorilo in šušljalo o neposredni udeležbi visokih policijskih in političnih osebnosti pri ugrabitvi Ben Barke, se vlada do sedaj ni preveč zganila. Znano je, da je bil Ben Barka ugrabljen 29. oktobra v Saint-Ger-main-des-Pres in od tedaj se nič več ne ve o njem. Med dolgo preiskavo so sicer aretirali nekatere, ki so potem priznali, da so sodelovali pri ugrabitvi, toda vsa zadeva je ostala še vedno zavita v nejasnost. Med aretiranimi so tudi Antoine Lopez, ki je bil policijski informator, ter Georges Bouchesej-che iz Casablance. Dalje Pierre Du-bail, Julien Le Ny in Jean Palisse. Med dolgo preiskavo so ugotovili, da je bil med glavnimi izvršitelji Georges Figon, ki je 17. januarja letos napravil samomor prav v tre. nutku, ko so ga hoteli aretirati.
Z raznih strani izrekajo dvom glede uradne verzije o samomoru
in pravijo, da ni izključeno, da so Figona umorili, zato da s tem marsikaj prikrijejo. Nedavno so namreč našli Figonovo pripovedovanje registrirano na magnetofonski trak. Avtentičnost tega pripovedovanja pa je Figon pozneje zanikal. Figon je pripovedoval ves potek ugrabitve in povedal, da so Ben Barko izvabiti iz Ženeve v Pariz z izgovorom, da potrebujejo njegove nasvete v zvezi z nekim prdtikolonialnim filmom. Organizatorji ugrabitve so pridobili na svojo stran dva policaja, ki sta Ben Barko odpeljala na določen kraj. Nato so po telefonu poklicali maroškega notranjega ministra Ufkira, ki je prišel z letalom v Pariz in je baje osebno ubil Ben Barko.
Med imeni, ki jih je omenil aretirani policaj Souchon, ki je sodeloval pri ugrabitvi, so tajnik za afriške zadeve v Elizejski palači Jacques Fouart, šef kabineta notranjega ministra Jacques Aubert, ravnatelj in podravnatelj sodne policije Max Femet in Anrde Simbille, šef protivohunske službe Marcel Le-roy, imenovan Finville. Dalje se o-menjajo pariški kvestor Papon, njegov šef kabineta Somevilie, ravnatelj vohunske službe Jacquier, šef kabineta ravnatelja varnostne policije Godard in policijski komisar Caille. To kaže, da sta bila francoska policija in protivohunska služba v veliki meri vpleteni v ugrabitev.
Takoj po ugrabitvi je bil de Gaulle v precejšnji zadregi. Baje so kmalu ugotovili, da je ugrabitev organiziral maroški notranji minister. Toda če bi ga aretirali, ko je bil v Franciji, bi to močno škodovalo francosko-maroškim odnosom. Poleg tega so se bližale predsedniške volitve. S takim škandalom bi de Gaulle težko zmagal pri volitvah. De Gaulle je takoj po ugrabitvi reagiral in ukazal takojšnjo preiskavo. Toda ministri so ga prepričali, da ni moč zapreti maroškega notranjega ministra in da ni moč sprožiti škandala tik pred volitvami, in tako se je zadeva zavlekla.
Preiskovalni sodnik Zollinger nadaljuje preiskavo. Danes je zaslišal nekega nemškega trgovinskega predstavnika, pozneje pa so sporočili, da so aretirali žensko, pri kateri sta se sestala omenjeni trgovski predstavnik in Figon prve dni novembra Tednik «Minute» postavlja domnevo, da Figon ni napravil sa-morora, temveč da ga je nekdo ubil in nato zabrisal sledove, da bi prikazal, da gre za samomor. Sedaj pa preiskovalni sodnik pregleduje dokumente, ki so jih našli v Figonovem stanovanju.
danje korake obeh vlad. Pregledali bodo tudi angleško strategijo na Srednjem vzhodu, od katere bo odvisno ameriško stališče do britanske vojaške obveznosti na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji-
Minister Healey bo odpotoval iz Washingtona v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer se bo pogovarjal o vojaškem sodelovanju med tremi državami in ZDA predvsem na Indijskem oceanu.
RIM, 21. — Tiskovni urad ministrstva za industrijo je sporočil, da je vlada danes odobrila osnutek odloka predsednika republike, s katerim se podaljša do 31. decembra 1966 odložitev omejevanja prodajanja na obroke motornih vozil pod 200 kub. cm in televizijskih aparatov. O-dlok bo začel veljati 23. januarja 1966.
zidija vrhovnega sovjeta Podgomi je sprejel danes japonskega zunanjega 'ministra šino. Pozneje se je Sina sestal s predsednikom vlade Kosiginom in Mikojanom.
Po sestanku s Podgornim je japonski minister podpisal trgovinski sporazum in sporazum o letalskem prometu. Prvi sporazum določa izmenjavo med obema državama za razdobje 1966-70, ki bo dosegla vrednost dveh milijard dvesto-petdeset milijonov dolarjev. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev je ob podpisu izjavil, da sporazum odpira med drugim možnosti povečanega sodelovanja med obema državama za razvoj Sibirije.
Letalski sporazum določa neposredno povezavo med Moskvo in Tokijem z letenjem nad Sibirijo. Uporabljali bodo velika sovjetska letala «Tu-114» z mešano posadko, toda s sovjetskimi piloti. Pozneje bodo proučili možnost uporabe tudi japonskih letal na isti progi.
Po podpisu sporazumov je japonski minister odšel na sestanek s Kosiginom. Zatrjuje se, da je izročil Kosiginu osebno pismo predsednika japonske vlade Sata, s katerim Sato priporoča sovjetski vladi, naj prispeva pri iskanju rešitve v Vietnamu. Pri pogovoru je bil navzoč tudi zunanji minister Gromiko.
Pozneje je japonski minister na tiskovni konferenci izjavil, da je sovjetsko stališče glede Vietnama nespremenjeno in da «niso mogli najti skupne govorice«. Dejal je, da je Kosigin v glavnem potrdil, kar je bil že včeraj izjavil Gromiko, tj., da so ZDA napadalec v Vietnamu in zato morajo one skrbeti za začetek pogajanj z razglasitvijo enostranskega premirja in z umikom čet. Sovjetska zveza, ki ni neposredno zapletena v spopad, je mnenja, da ne more posredovati.
Japonski minister je tudi izjavil, da stališče Sovjetske zveze ni naklonjeno ZDA. Dejal pa je, da so bili njegovi razgovori z Gromikom in s Kosiginom koristni, ker so omogočili odkrito izmenjavo misli.
Kar se tiče odnosov med SZ in Japonsko, je Sina izjavil, da sovjetska vlada vztraja, da obdrži Južne Kurilske otoke in poudarja, da se o teh otokih sploh ni moč pogajati. V japonskih krogih pravijo, da je bil negativen tudi razgovor v zvezi z japonskimi zahtevami glede teritorialnih voda. Zaradi tega menijo, da je malo verjetno, da bo japonski ministrski predsednik Sato obiskal Moskvo.
Opazovalci pa poudarjajo važnost letalskega sporazuma, ki prvikrat določa, da neka tuja država dobi pravico, da bo v prihodnje preletavala z lastnimi letali sibirsko ozemlje. Japonska bo lahko uporabljala na tej progi svoja letala čez dve leti. Tudi trgovinski sporazum je po mnenju opazovalcev važen. Prvikrat se je zgodilo, da je bila neka tuja država povabljena na sodelovanje za razvoj Sibirije.
Japonska podpora ameriški «ofenzivi»
TOKIO, 21
V Tokiu se je ameriški poslanik pogovarjal s predsednikom japonske vlade Sato. Po razgovoru je a-meriški poslanik izjavil, da mu je
Sato poročal o razgovorih zuna- ,	,	.........
njega ministra s sovjetskimi vodi- . g°sl°vanskemu predsedniku m telji v Moskvi.	■ nistrskemu predsedniku.
se japonska vlada pripravlja podpreti ameriško mirovno ofenzivo, s tem da bo poslala potujočega poslanika v nekatere države in po možnosti tudi v Severni Vietnam.
Premirje ob budističnem novem letu se nadaljuje. Sajgonski in a-meriški predstavniki pa obtožujejo osvobodilno vojsko, da je večkrat prekršila to premirje. Vendar pa, podobno kakor za božič, dodajajo, da gre za majhne incidente in da ni moč še točno vedeti, kako je do njih prišlo.
McNamara o ameriških izgubah v Vietnamu
WASHINGTON, 21 Minister za obrambo McNamara je na skupni seji senatne komisije za oborožene sile in podkomisije za vojna nakazila govoril v podporo zahteve Johnsona za dodatna nakazila za vojno v Vietnamu. Izjavil je, da so ZDA zgubile lani v Vietnamu 275 letal, t.j. sedemkrat več kakor prejšnje leto. Poleg tega so izgubile 76 helikopterjev v primerjavi s 24 v prejšnjem letu. Mc Namara je dejal, da se predvideva, da bodo letošnje izgube še večje in zaradi tega nameravajo potrojiti proizvodnjo glavnih vrst helikopterjev, ki jih uporabljajo v Vietnamu, ter podvojiti proizvodnjo nekaterih vrst letal.
Po seji je demokratični senator Russel izjavil, da je McNamara dal razumeti, da bodo kmalu obnovili bombardiranje Severnega Vietnama, če se ne bodo začela pogajanja.
Nova vlada v Nigeriji
LAGOS, 21. — Lagoški radio je sporočil, da je general Ironsi sestavil novo nigerijsko vlado, kateri predseduje on. V vladi so še poveljniki vojske, mornarice in letalstva ter glavni inšpektor policije in njegov pomočnik.
Nova zvezna vlada vsebuje dva organizma: vrhovni vojaški svet in zvezni izvršni svet.
Vejvoda izročil odlikovanje Moru
RIM, 21. — Predsednik italijanske vlade Moro je sprejel davi v palači Chigi jugoslovanskega poslanika Vejvodo, ki mu je izročil odlikovanje ((jugoslovanske zvezde z lento«, ki mu je bilo dodeljeno ob nedavnem obisku v Jugoslaviji. Poslanik Vejvoda je ob tej priložnosti omenil pozitivno ocenitev jugoslovanske vlade glede omenjenega obiska in je izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med obema državama še okrepilo.
Moro se je zahvalil in je izjavil, da se s tem strinja ter je prosil poslanika, naj sporoči pozdrave ju-
mi-
(iiiiiiiiiiiiitiiiriiiiiti*iiiiiiiiiitiMiiiiiiimiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiM|
TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA
Minister Stewart 27. t.m. v Washingtonu
LONDON, 21. — Britanski zunanji minister Stewart in minister za obrambo Denis Healey bosta prišla 27. t.m. v Washington na pogovore z ameriškima ministroma Ru-skom in McNamaro. Med drugim bodo govorih o angloameriški strategiji vzhodno od Sueza, o Vietnamu, Rodeziji in drugih mednarodnih vprašanjih. Zaradi obširnega dnevnega reda ni bil določen noben sestanek Stewarta ž Johnsonom.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo v zvezi z Vietnamom pregledali dose-
Izjave Deana Ruska o Vietnamu ne kažejo spremembe stališča
Ponovil je vse že večkrat izrečene argumente in tudi trditev o severnovietnamskem napadu - Nadaljuje se začasno premirje
VVASHENGTON, 21. — Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da niso «od komunistov« dobili še nobenega ((pozitivnega in spodbudnega odgovora na ameriške mirovne napore v zvezi z Vietnamom«. Dodal je, da so ti ameriški napori, zlasti pa prekinitev bombardiranja, naleteli na ugoden odmev pri vseh vladah sveta z izjemo tistih, ki «bi mogle dejansko sesti k mirovni mizi in skleniti mir«.
Rusk je dejal, da ameriška vlada še vedno pričakuje «kako
besedo Hanoja«, ki naj gre preko ((obrekovanja in obtožb, da so mirovne ponudbe goljufija«.
Rusk ni hotel povedati, kakšne vojaške ukrepe nameravajo sprejeti ZDA, če ne pride do pogajanj. Na vprašanje, ali, mislijo obnoviti bombardiranje Severnega Vietnama, je odgovoril, da ni moč pričakovati od njega odgovora o prihodnji vojaški politiki in o vojaških pobudah.
Na vprašanje, kaj misli o poročilu parlamentarne komisije, ki jo je vodil senator Mansfield in ki omenja možnost raztegnitve vojne v Aziji, je Rusk odgovoril, da je vedno nevarnost, »ko hoče napadalec vsiliti drugim svojo voljo* Dodal je, da je nevarnost v obe smeri in da bi hoteli prav zaradi te nevarnosti »pametni ljudje prenesti spor h konferenčni mizi*.
Neki časnikar ga je vprašal, kaj misli o priporočilu tajnika OZN U Tanta, naj se predstavniki o-svobodiloe fronte vključijo v prihodnjo južnovietnamsko vlado. Rusk je odgovoril: »Po mnenju ameriške vlade mora južnovietnamsko prebivalstvo odločati o značilnostih vlade v tej deželi. Ze dolgo časa so ZDA naklonjene svobodnim volitvam namesto poskusom, da se vsili rešitev od zu-
naj. Ce bi Severni Vietnam prenehal poskus, da vsili politično rešitev z vojaško silo, bi se mir zelo naglo vzpostavil. Ni nobenega nepremagljivega problema v dejstvu, da se stališče osvobodilne fronte zastopa pri morebitnih pogajanjih, samo če »komuniste zanima mir*, toda to ne pomeni, da je »stališče komunistov tisto, ki prevladuje v Južnem Vietnamu*.
Na vprašanje, ali meni da je prekinitev bombardiranja pripeljala do vojaških nevšečnosti, je Rusk odgovoril, da so med izvid-niškimi poleti ugotovili, da so številne bombardirane naprave v Severnem Vietnamu še vedno neuporabne, druge pa popravljajo.
Zatem je Rusk Izjavil, da so bih temelji za mimo rešitev v jugovzhodni Aziji, postavljeni v začetku Kennedyjevega predsedništva med_ Kennedyjevim sestankom s Hruščovom leta 1961. Tedaj so sklenili sporazum o Laosu, ki bi lahko prinesel mnogo dobrega za prebivalstvo tega področja. «Toda Hanoj se ni držal določb tega sporazuma. Komunisti so se namreč še dalje posluževali Laosa za svoje prodiranje v Severni Vietnam.« Rusk je dodal, da so vrata za učinkovite razgovore vedno odprta in da bodo ZDA imenovale svoje predstavnike, če bo kdo prišel k mirovni mizi. Ce so ovire, ((ne prihajajo iz Wa-shingtona, temveč iz Hanoja.« Potrdil je, da številne vlade proučujejo možnost, da povečajo svojo pomoč ZDA in Južnemu Vietnamu.
Izrekel je upanje, da se bodo ti nameni uresničili.
Zatem je Rusk dejal, da je vietnamska vojna «vrgla nekaj sence« na odnose med ZDA in SZ. Vendar pa je dodal, da je bil njegov nedavni sestanek s Kosiginom v Novem Delhiju ((prijeten«. Pripomnil je, da je šlo za vljudnostni obisk, med katerim so govorih o vprašanjih skupnega interesa. ((Ameriška vlada upa, da bo Sovjetska zveza izpolnila svojo odgovornost kot sopredsednica ženevske konference in bo skušala omogočiti mimo rešitev v Vietnamu na podlagi ženevskih sporazumov.«
V odgovoru na druga vprašanja je Rusk trdil, da so Hanoju ponudili prejšnji mesec vse možnosti, da odgovori na mirovne ponudbe Johnsona. ZDA bodo še dalje delale, kar bodo mogle, da se doseže mir v jugovzhodni Aziji, toda so tudi pripravljene storiti vse, kar je «njih dolžnost proti napadu.« Ni hotel izrecno povedati, ah je Hanoj kakor koli odgovoril na edini diplomatski stik med Američani in severnimi Vietnamci pred tremi tedni, ko ja ameriški predstavnik izročil noto severnovietnamskemu predstavniku.
Zatem je Rusk ponovil, kar je bil že včeraj izjavil Johnson, tj., da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti «do južnovietnamskega ljudstva«. Pripomnil je, da so ZDA pripravljene dati vsa pojasnila, ki jih Hanoj žeh, da se odstranijo morebitni nesporazumi.
Glede morebitne nevarnosti spopada s Kitajsko je Rusk izjavil, d« se v Washingtonu v celoti zavedajo realnosti, ki jo predstavlja Kitajska in njena vojaška moč. Dejal je, da je med stiki ameriških in kitajskih diplomatov v Varšavi Kitajska vedno postavljala kot prvi pogoj priključitev Formoze Kitajski.
Pogovor v Pleterjah s kartuzijanskim priorjem
Prior kartuzijanskega samostana na Dolenjskem p. dr. Josip Edgar Leopold - Latov je pred kratkim praznoval 85-let-nico. časnikar Bogdan Pogačnik ga je za to priložnost obiskal in o tem za svoj list napisal sledeči članek, ki ga po-natiskujemo:
Ko sva iskala sliko za objavo, je potegnil iz miznice tudi šop fotografij z visokimi odlikovanji zaslug za narod, bratstva in enotnosti ter jugoslovanske zastave; a skromno je menil, naj raje vzamem samo tisto v beli kuti. Podobno sem tudi sam po pogovoru z njim, kljub beli kuti, gledal v njem predvsem le velikega človeka. Mislim na priorja pleterske kartuzije, dr. Josipa Edgarja Leopolda Lavova, s katerim sem se neprigodno pogovarjal v njegovi celici ob 85-letnici življenja.
«Saj to niti jubilej ni,» je z živimi očmi v sicer koščeno udrtih jamicah smeje dejal dostojanstveni gospod s posivelimi lasmi pod belo kapuco in menil, da je pač pred meseci, oktobra, imel svojo biserno mašo. »No, glede na datum 17. Januarja 1881 pa sem morda res že star. Pesem je izpeta.)) Toda živahne kretnje, telefonska naročila v sicer mrzlih križnih hodnikih, še posebej pa poglobljeni odgovori so ono na koncu zanikali.
Spomnil sem se marmornate plošče pri vhodu v pleterski samostan, ki govori o tem, da je kartuzija med NOB podpirala partizane, in sem ga vprašal, kaj ga je predvsem pritegnilo, da se Je kljub samoti, v kateri Je s svojimi patri živel, tako aktivno vključil v trdi tek vojnega časa. «2o od prej sem se poznal z obema Pirkovičema, z Valetom in drugimi iz' šentjernejske okolice, in ko so me le-ti obiskali, so mi prikazali položaj in odkrili sklep: proti okupatorju se bomo borili. Sicer pa tudi ni bilo kaj razmišljati. Načelo že samo po sebi Je: proti okupatorjem se je treba biti, ker tu nimajo ničesar iskati!« V tistem času Je v Novem mestu na cesti tudi prvikrat zagledal, kako so Italijani vlekli osem uklenjenih Slovencev, za talce ali v zapore. »In takrat sem si sam v sebi rekel: Nikoli z okupatorji! In od ogorčenja se mi Je stisnila pest; iz ljubezni do svojih.«
Med vojno so v pleterskem samostanu nudili partizanom pomoč v hrani, v sanitetnih pripomočkih in moralno; v eni izmed celic so skrivali nekaj časa tudi skupino ilegalcev, med njimi, kljub strogim predpisom kartuzijanskega reda, tudi dve ženski.
«Da, to sta bili Pirkovičeva mati ln sestra. Kmetje so Ju pripeljali pod večer pod zid in z lestvami spravili čez, ln ko smo bili o tem obveščeni, smo jih morali rešiti ln skriti «
«V kakšnem primeru torej sodite, da Je predpise možno kršiti?« — »In času necessitatis — kadar Je potreba. V takih primerih niso važni predpisi, ampak da rešiš človeka.«
Prior sicer dobro govori slovensko, vendar ni Slovenec po rodu. »Zagrebčan sem,« je pripovedoval in hkrati povedal, da se v njem prepleta poleg hrvaške tudi kri prednikov s Poljskega in Slezke-ga. Morda je prav zaradi te svoje mešane krvi toliko bolj svetovljanski. Sedež njegovega reda je v Franciji Vendar pa je zato tembolj značilno, kako je prior globoko doživel patriotizem malega slovenskega naroda v času njegove najtežje preizkušnje.
»Vselej sem čutil za tiste, ki so trpeli krivico. Tudi v marsikatere stvari, ki se v Cerkvi danes reformirajo, sem si zamišljal v Rimu tako že pred šestdesetimi leti. S Slovenci sem se seznani) Se kot študent, ko sem hodil v Zagorje in sosednjo Štajersko vas Macelj.
V	vojni sem pa začutil, da gre za vprašanje vse Jugoslavije, še prav posebej pa za življenje slovenskega naroda«
In ko sva pogovor nadaljevala. Je menil: »Moji nazori se tu pokrivajo z nazori škofa Strosšma-yerja. Sem za enotnost vseh Slovanov ln za povezavo s pravoslavnimi, pa tudi drugimi verami.«
Ko sem ga vprašal, kako torej gleda na začetek prizadevanj za zbliževanje Cerkev na svetu oziroma če upa, da bi to lahko pozitivno vplivalo na zbliževanje Vzhoda ter Zahoda ter razvitih ln nerazvitih dežel. Je prikimal: «Samo počasi gre. To bi moralo biti že samo po sebi. Pravo krščanstvo bi moralo že samo k temu voditi.
V	Ameriki so res duhovniki pogosto skupaj s črnci v boju proti rasizmu.«
V zvezi z mislijo o nekem zbliževanju Cerkva in socialističnih gibanj na svetu, enih in drugih bolj počlovečenih in manj formalnih kot poprej. Je razmišljal, da bi to utegnilo voditi k nekemu blagodejnemu amalgamiranju sveta. »To bi se lahko doseglo, če bi bili vsi predvsem — ljudje, kolikor ne bi Mio sovraštev in težnje, da M vsak
drugemu komandiral. Verjamem v človeštvo, da se bo rešilo.«
Ko sva govorila, v čem bi bile osnovne stične točke Cerkev s socialističnimi gibanji, je navedel: »Mir, ljubezen, enakost in bratstvo. Dejansko so to tudi krščanska načela ln samo za ta načela sem se trudil, da bi jih ostvaril, kolikor se je dalo. To so pa tudi načela socializma. V etiki smo si torej enaki, čeravno se v ideologiji z materialistično filozofijo razločujemo.«
«Kakšen Je torej odnos med religijo in klerikalizmom?« — «Re-ligija nikakor ni Istovetna s klerikalizmom, kajti to Je politika. Se celo škodovala Je religiji. Znanost in religija si po mojem ne nasprotujeta, ker gre za iskanje resnice, ki more biti samo enovita. Znanost lahko vse dela, samo dokazati mora. če vsakdo ostane na svojem terenu, do protislovij ne more priti, čeprav Je res religija na drugem nivoju. Kar pa zadeva odnos med Cerkvijo in državo, Je to pri nas na najboljši poti urejanja. To sta sicer dve ločeni področji, vendar se nekje dopolnjujeta. Država naj ima oblast, naj skrbi za ljudstvo, za njegovo blaginjo, šolanje in naj kaznuje slabo. To Cerkvi samo pomaga in obratno, če Cerkev oblikuje etično dobre ljudi, to koristi državi. še leta 1945 mi je pokojni Boris Kidrič dejal, da država potrebuje etičnih ljudi.«
Kljub starosti Je prior segal po debelih polenih ln jih polagal v malo železno pečico. Fizično delo kljub svoji visoid izobrazbi ceni; v svojem samostanskem življenju se je izučil za mizarja.
»Prava svoboda poraja red. če pa se svoboda izrablja za egoizem — kar včasih zdaj tudi naša mladina dela — to ni dobro. Vse, kar se za dobro uporablja, je dobro, kar se za slabo, Je slabo.«
»V kartuziji ste vajeni samotnega premišljevanja. Kako je v takih razmerah z mehanizmom odločanja?«
»Morda celo bolje vidimo kot drugi, ker smo bolj sami in tako ne vplivajo na nas drugi elementi. Cim več je vplivov na človeka, tem manj je svoboden. A kakorkoli: nevtralnega stališča ni, v vsaki stvari se je treba odločiti.«
Ko Je obudil spomine, kako so ga Nemci med vojno aretirali ln kako so ga vlasovci stražili na kolodvoru v Rajhenburgu, sl Je, vedoč, kako so ravnali za najmanjše sodelovanje s partizani v sosednji ustaški Hrvaški, že predstavljal svojo skorajšnjo zanesljivo smrt, pa oo ga pozneje kljub smrtni obsodbi po posredovanju generala Wolfa zaradi njegove visoke cerkvene funkcije poslali le v italijansko konfinacijo.
«A smrit se nisem bal nikoli. Morda bolj tega, kaj bo pozneje. V prvi svetovni vojni sem nekaj-
krat na čuden način ušel smrti, pozneje tudi raznim boleznim. V svoji mladosti sem bil celo melanholično razpoložen, da ne bi želel živeti preko 40 let. Zdaj pa vsekakor vsaj proti življenju nimam ničesar.«
Ko pa sem vprašanje podaljšal, če mu ni za ničesar žal, kar je v življenju storil, Je menil: «Zla zavestno nikoli nisem storil; morda sem le nasploh — premalo delal.«
Bela kuta je ostajala na sivolasem priorju; iz belkastega francoskega sukna. Bela garda od tod ali od koderkoli te bele barve ni imela. Prej je bila to bela barva filozofskih halj z obrežja Gangesa ali morda snega na pobočjih Gorjancev ali tistega, kar je nasploh v vsakem človeku dobrega, ne glede na njegovo barvo.
BOGDAN POGAČNIK
im umi
Dolomitih pozimi. Bellamonte na poti iz Predazza proti prelazu Rolle; prekrasni smučarski tereni
lllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltUlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII
POŽARI V ITALIJI, NEMČIJI, FRANCIJI
Trije delavci žrtve požara pri čistilnici Shell pri Milanu
V Braunschiveigu je pet oseb zgorelo v ognju, ki je zajel neko hišo
MILAN, 21. — Danes zjutraj ob
7,30	je nastal požar, za katerega se je prvi hip mislilo, da je zajel veliko rafinerijo Shell v Pantane-du 15 km od Milana. Gasilcem pa je uspelo razmeroma kmalu ogenj pogasiti.
Izkazalo se je, da je požar nastal v neki baraki izven kompleksa čistilnice. Baraka je pripadala nekemu podjetju, ki opravlja v čistilnici neka dela. V baraki je bila peč, ki je bila verjetno preveč zakurjena, tako da je iz nje planil plamen in zajel barako. Ta se je takoj vnela in nastal je velik ogenj, ki se je razširil tudi do odtočnih kanalov čistilnice, v katerih so vedno vnetljive snovi. Tu je nastal visok plamen z gostim dimom. Ker je plamen švigal proti napravam čistilnice, se je tistim, ki so ga videli iz kraja Rho, zdelo, da je čistilnica v plamenih. V resnici se pa v čistilnici sploh ni prekinilo delo. Tudi ne bi smelo priti do kakih zastojev pri dobavah gorilnega olja za okrevalne naprave v Milanu.
Požar je žal zahteval dve smrtni žrtvi takoj, tretjo pa nekoliko pozneje. V omenjeni baraki so bili namreč trije delavci in dva so po požaru našli zoglenela. Tretji delavec se je iz požara rešil, toda njegova oblačila so bila v plamenih. Vrgel se je v neki vodnjak, iz katerega ga je pogumno potegnil neki njegov delovni tovariš. Odpeljali so ga v bolnišnico, toda njego-
ve opekline so bile prehude in ob polpetih popoldne je v strašnih bolečinah umrl.
Vsi trije delavci so stanovali v Rhoju Prvi je imel 43 let in je živci sam. Drugi, star 36 let, zapušča ženo in komaj 14-mesečno hčerko.
valci, potem ko so slišali obupne krike iz stanovanja 39-letne Caroline Donghi. ženska ima tri otroke z moškim, s katerim živi. Najstarejšega, 12-letnega Donata, so našli z rokami trdo zavezanimi na hrbtu z močno vrvjo. Dognali so, da je
Tisti, ki je umrl v bolnišnici, pa, ženska vselej, kadar je šla od do
Ponekod dež in sneg drugod jasno in mraz
V Ljubljani -19, v Zagrebu -22
RIM, 21. — V raznih predelih, megla, ki je sedaj nastopila, je no-Italije je bilo danes še precej raz- va ovira za promet.
je imel 34 let in tri otroke
BONN, 21. — Pet oseb je zgorelo v požaru, ki je popolnoma uniči) neko hišo v Braunschweigu. Del hiše je imel zaseden neki študentovski penzion in med napol zoglenelimi trupli bodo verjetno ugotovili, da gre tudi za kakega študenta. Večina prebivalcev hiše je uspela rešiti se. Policija skuša ugotoviti vzroke požara.
PARIZ, 21. — Kakih šestdeset oseb je moralo preteklo noč zapustiti svoja stanovanja na Quai des Jemmapes v Parizu; njih stanovanja je namreč ogrožal Silen požar, ki je izbruhnil v nekem bližnjem skladišču celuluze, acetona in dragih vnetljivih snovi Ogenj, ki je uničil 4000 kv m poslopij, so gasilci — bilo jih je čez 200 — po šestih urah naporov omejili in končno ukrotili
čuvaj sk'adi''ča, njegova žena in 4-letni otrok se imajo za svojo rešitev zahvaliti lajanju svojega psa. Prebudili so se že sredi plamenov in skočili skozi okno prvega nadstropja. Spravili so jih v bolnišnico. Požar je povzročil zelo veliko škodo.
lično vreme. Tako Je bilo še v Furlaniji dokaj mraz — v Vidmu in Pordenonu —7 — v Trstu pa je bilo deževno brez posebnega mraza. V Dolomitih je mraz nekoliko popustil in vreme je lepo. Drugod pa so imeli sneg, n, pr. okrog Bologne, na Apeninih, pa tudi na gričih okrog Rima in na Vezuvu.
V Genovi pa so imeli danes poledico; ponoči Je padal dež in vmes sneg, zjutraj pa je vse skupaj zmrznilo. Bolnišnice so imele precej opravka z osebami, ki so se poškodovale pri padcih na ledu.
BEOGRAD, 21 — Skoraj po vsej Jugoslaviji spet sije sonce po desetih dneh slabega vremena in snežnih metežev. Pač pa je nastopil ostrejši mraz; davi je bilo v Beogradu —18 v Zagrebu in Sarajevu —22, v Ljubljani —19 in v Skopju —13. Promet se je spet normaliziral na letališčih in tudi na železnici .čeprav imajo vlaki Se zamude. Prav tako je promet odprt na cesti Ljubljana Beograd, toda vozila ne smejo prekoračiti hitrosti 30-50 km na uro
Kritična pa postaja plovba po Donavi, kolikor že ni sploh nemogoča zaradi kopičenja ledenih plošč, ki so zlasti pri Bogojevu in Dalju dosegle višino več metrov. Jugoslovanske in madžarske inženirske čete se ukvarjajo z razstreljevanjem ledenega jezu
Včeraj ponoči Je prebivalstvo Vranja doživelo hud preplah, ko je še med snežnim metežem začutilo precej močan potresni sunek. Ljudje so zbežali na ceste ter ostali zunaj do zore. ekatere hiše so utrpele znatno škodo, drugih posledic pa ni bilo.
PARIZ, 21. — V Franciji je popustil »polami« mraz, toda sedaj se bojijo, da prehitra odjuga ne povzroči poplav.
Na Holandskem Je od včeraj letalski promet prekinjen, ker je na letališčih plast ledu na pristajall-ščih. V Angliji je manj mrzlo, toda
V severnovzhodni Sibiriji pa so zabeležili 61 stopinj pod ničlo. Kom-somolskaja Pravda, ki o tem poroča, pravi, da pri tej temperaturi človek, ki se giblje, še lahko vzdrži nekaj ur. Kovine pa se razdrobe kakor steklo pri najmanjšem u-darcu.
V Beli hiši nesoglasja o kuhinjskih okusih
WASHINGTON, 21. - «6ef» nekega newyorškega hotela, Henry Haller, ki je švicarskega rodu, je bil včeraj imenovan za kuharja v Beli hiši. Haller, ki ima 43 let, Je nasledil Reneja Verdona, ki je zapustil Belo hišo 1. januarja, ko je prišlo nesoglasje glede okusov s sedanjimi prebivalci Bele hiše.
Mati mučiteljica
MILAN, 21	— Nečloveška mati,
ki je imela 12-letnega sina privezanega v kopalnici in ga je divje pretepala, je bila aretirana in odvedli so jo v zapor San Vittore.
Dogodek je odkrila danes policija, ki so jo poklicali drugi prebi-
ma kot pomočnica na ure, zaprla otroka v stranišče; ko ga je mučila žeja, je bil prisiljen piti straniščno vodo.
Vse tri otroke je prevzela neka policijska inšpektorica, ki jih bo oddala v primerne zavode.
Bomba v črnski cerkvi
NEW ORLEANS, — V neki črnski cerkvi blizu Orleansa je včeraj eksplodirala bomba, ki pa je povzročila le materialno škpdo,
čeprav je bilo tedaj v cerkvi kakih 20 oseb. V zadnjih 18 mesecih je ta cerkev doživela številne atentate, čeprav se v njej niso nikoli zbirali črnski borci za državljanske pravice.
S BENEDETTO DEL TRONTO, 21. — Umrl je Armando Sansoli-ni, ki je sodeloval pri torpediranju avstrijske okl.ipnice »Wien» v Tržaškem zalivu proti koncu prve svetovne vojne.
BUENOS AIRES, 21. — Sest italijanskih alpinistov pod vodstvom Carla Maurija, ki so pred dnevi prišli v Buenos Aires, je včeraj odpotovalo v Rio Gallegos v Patagoniji Potem bodo odšli na Ognjeno zemljo, kjer bodo skušali povzpeti se na 1800 m visoko goro Buckland.
Nekje v Piemontu je nekemu in-, pes imenuje. Toda ni bil sam: dustrijcu pred dvema mesecema j poleg njega Je bila še neka psička izginil približno pet let star pes, nemški ovčjak Vse iskanje je bilo zaman in ni bilo več mnogo upanja, da bi se še kdaj vrnil.
Toda v sredo se je zaslišalo pred hišo veselo lajanje in ko je gospodinja pogledala skozi okno, je bil pred vrati Dox, kot se
— ne ravno njegove pasme — in majhen psiček take barve kot Dox. Očitno Dox ni mogel prenašati sa mote ter je pobegnil, da si ustvaril družinico. Njegovi gospodarji so ga spet sprejeli z velikim veseljem in z njim tudi ves »družinski prirastek«. (Na sliki Dox s psičko ln psičkom.)
hnjitje ^ tj leda libre
5
blifon'ihtv€*
\AA/N
tjlab ba
Jean Anouilh: PIgS tntoV
v Mladinskem gledališču
(Pismo iz Ljubljane)
Jean Anouilh najbrž ni mislil > politični jetniki prisiljeni poleti
na mladinske teatre, ko je napisal svojo komedijo — balet «Ples tatova. Sam pravi, da hoče s svojimi igrami ustvariti predvsem poetično vzdušje, v čemer je v tej komediji tudi resnično uspel. Komu pa je bližja poezija kakor mladini? Tako moramo pohvaliti odločitev Mladinskega gledališča, da je vključilo Anouilhovo igro v svoj repertoar, ki je postal s tem ne samo bogatejši, pač pa tudi zahtevnejši.
V ljubljanskih gledališčih, tako v Mestnem kakor v Drami, smo videli že več iger tega svojevrstnega francoskega dramatika, ki se je nekoč sam priznal za Gi-raudouijevega učenca. Komedija-balet «Ples tatova je med njegovimi prvimi odrskimi stvaritvami, vendar vsebuje že vse elemente njegove poznejše odrske ustvarjalnosti. Opredelitev, kam naj bi delo uvrstili, je kaj težavna. Lažje je povedati, kaj ta komedija-balet ni. Z realizmom, s kakršno koli tendenčnostjo očitno nima nobenega opravka. Tu je poezija, igrivost fantazije, kup blestečih domislic, nekaj rahle, včasih celo bridke ironije... Težko bi človek določil, čemu je bilo to delce napisano. In vendar nas dve uri zabava, priteguje našo pozornost in ruis vseskozi očara.
Premiera je kar dihala entuzia-zem tega mladega ansambla, ki se je z velikim pogumom lotil pod spretnim režiserskim vodstvom Mirka Mahniča težke naloge realizacije Anouilhove komedije-bale-ta. Ta entuziazem je zabrisal marsikatero začetniško potezo mladih igralcev, ki se jim je poznala vnema in trdo delo pri oblikovanju njihovih nelahkih nalog. Posebna pohvala gre domiselnim m fantazije polnim kostumom Mije Jarčeve, pa tudi sceni ing. arh. Viktorja Molke in scenski glasbi Marjana Vodopivca.
Med izvajalci na) navedem nekaj izrazitejših kreacij, ki so kazale na znatno obvladanje igralskih sredstev v govoru in kretnji. Impozantna je bila Majolka Suklje kot Lady Hurf, zelo posrečen njen partner Miro Veber kot Lord Edgard. Med tremi tatovi je pokazal zlasti Branko Ivanc veliko odrsko uigranost, pa tudi njegova partnerja (Sandi Pavlin in Jože Mraz) sta postavila kreaciji, ki sta se dali gledati in sprejeti. Prav dobri sta bili tudi Min-ca Jerajeva in Alja Tkačeva.
Mladinsko gledališče je nelahko nalogo kot celoto prav dobro obvladalo in dalo predstavo, bogato na fantaziji in poeziji. Občinstvo je dalo uprizoritvi glasno priznanje.
VLADIMIR BARTOL
Med ukradenimi umetninami
tudi Bernikovo delo
SAO PADLO, 21. — Trj umetnine, ki so bile razstavljene na 8. bienali v Sao Paulu, so bile ukradene. Gre za grafiko •Črka 65-11» slovenskega slikarja Janeza Bernika, za risbo •Zvezde blaznosti» Šveda Mara Walter-ja Svanberga ter za neki kip
19Č9 živeti v zelo majhnih celicah brez oken. Neznosno vročino je še povečala močna žarnica, ki je vedno gorela; cev, ki je vodila na prosto in ki naj bi dovajala zrak, pa je bila preozka, da bi zadoščala. Ta opis se sedaj lahko čita v knjigi, ki ie izšla v veliki tiraži (150.000 izvodov) in je sedaj naprodaj v Moskvi. Knjigo je napisala Galina Serebrjakova, ki je znana po delu o ženskah francoske revolucije in po trilogiji — nekaj v sredi med zgodovinskim esejem •* znanstvenim romanom — o Mar-ksu. Pisateljica pa je poznana tudi drugače: pripadala je revolucionarni družini ter bila od vsega začetka tudi sama komunistka, vendar je morala prebiti trinajst let v koncentracijskem taborišču, obtožena —bret podrobnih navedb — da je *s°" vražnica ljudstva».
Ko je bila po Stalinovi smrti oproščena, je spet prevzela svoje mesto v sovjetskih literarnih krogih, v katerih ie že bila svoj čas zelo ugledna. Pred kratkim je dopolnila 60 let in prav danes je «Literaturnaja gazeta* objavila njeno zahvalo vsem, ki so jo ob tej priložnosti počastili-
Knjiga Serebrjakove se je p°" javila v trenutku, ko si nekateri krogi želijo, da bi se nekoliko pozabilo na obtožbe o •kultu o-sebnosti» (in o vsem, kar pomeni ta izraz negativnega). Zdi se, da bo knjiga opomin nekaterim, ki bi radi zopet kritično pretresli destalmizacijo po 20. kongresu KP SZ (1956) v želji, da bi se marsikaj iz Stalinove dobe pozabilo in da bi se mu marsikaj odpustilo.
Sarajevska Opera
v Emiliji
REGGIO EMILIA, 21. — Jutri nastopi tukaj sarajevska Opera t Borisom Godunovim M. Musorg-skega. Nastopila bo še v Ferrari in v Modeni in to kar v naslednjih dveh dneh. Na pot je odšlo več kot 200 članov sarajevskega opernega gledališča, kot gostje pa bodo s sarajevskim gledališčem nastopili še Miroslav Cangalovii M'D jur d je Djurdjevič iz Beograda ter Franjo Paulik iz Zagreba. (Sarajevska Opera ima torej za umestno, da se okrepi z nekaterimi odličnimi solisti, kar se ljubljanski Operi — sodeč po kakem podobnem nastopu — ne zdi vredno; seveda na škodo predstave.)
Smrt dirigenta
Friedricha Zauna
V Dilsseldorfu je v sredo ponoči nenadoma umrl dirigent Friedrich Zaun. Zaun je bil več let dirigentski vodja Zagrebške filharmonije. Takoj po vojni je prišel iz Berlina v Zagreb in tam ostal do leta 1953. Iz Zagreba je odšel v Gradec, od tam pa v Dilssel-dorf. Zadnja leta je bil tudi generalni glasbeni direktor v svojem rojstnem mestu Kolnu in v Zil-richu, gostoval pa je v številnih evropskih središčih. Friedricha Zauna se v Zagrebu spominjajo ne samo kot odličnega dirigenta,
Južnoafnianke Lippp Lipshitz. 1 marveč tudi kot vzornega peda-
Ravnatelj bienale ;e tatvino prijavil policiji ter obenem obresti! oblasti vseh treh zadevnih držav. Obenem je ustanova razpisala nagrado 250 000 kruzeirov za tistega, ki bi mu uspelo, da najde katero koli od treh ukradenih umetnin.
Knjiga Serebrjakove
MOSKVA, 21. — V jetmšnici v Almi Ati (Turkmenistan) so bili
goga, ki je imel po vojni pomembno vlogo za razvoj zagrebikeg* orkestra.
* * •
PARIZ, 2T — Alain Delon, «1* poteča francoskega filma, bo skoraj gotovo dobil vlogo Mauriced Chevaliera v filmu, ki ga bo Hol-Ipivood posvetil slavnemu popevkar ju. Film bo talca prirejen, do bo v njem nastopil tudi sam Ma«• rice Chevalier.
.........................................................................................................................................i..............."""""""""""""""....
Pod naslavom «Kultuma izmenjava Koroška — Slovenija. V letu 1965 nadaljnji lepi uspehia objavlja ena zadnjih številk celovškega Slovenskega vestnika pregled, ki je zaradi primerjave tudi za nas izredno zanimiv. Med Koroško in Slovenijo so namreč številne prireditve prešle na uradno mednarodno raven, kar se pri nas doslej še ni zgodilo. Članek se glasi: Kulturna izmenjiva med Koroško in Slovenijo sega že nazaj v prva povojna leta, čeprav je šele lani uradno slavila svojo 15-letnico. Slovensua prosvetna zveza v Celovcu je namreč že pred tem pričela graditi mostove za to izmenjavo, ki se je pričela razvijati tekom leta 1950. Ze pomladi 1947 ie na povabilo odposlala svoj centralni pevski zbor na štirinajstdaevno turnejo po Jugoslaviji, leta 1949 pa so njeni pevci ustvarili tudi prve vezi s Trstom. Leta 1948 je prispel na Koroško prvi knjižni dar Mohorjeve družbe iz Celja po drugi svetovni vojni.
Pravi prodor na poti tega sodelovanja in izmenjave je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu napravila leta 1950, ko je povabila opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani na gostovanje v celovškem Mestnem gledališču, kjer se je njen ansambel predstavil z opero »E-ro z onega sveta» in z baletom • Ohridska legenda*, s katerima
Kulturna izmenjava Koroška-Slovenija
je osvojil srca vseh koroških ljubiteljev odrske umetnosti S tem prvim obiskom ljubljanske Opere je bil prebit dotedanji led na Koroškem, s čimer je bila odprta pot živahnejši kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo, ki je iz leta v leto nara ščala in pričela za'emati tako rekoč vsa področja kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja.
V letu 1965 sta kulturna izmenjava in sodelovanje med Koroško in Slovenijo zabeležila nadaljnje lepe uspehe. Ce štejemo vsa lanska srečanja kulturnikov, umetnikov in prosvetnih delavcev Koroške in Slovenije, pridemo na več kot 40 prireditev • kulturnega dajanja in sprejemanja*, medsebojnega spoznavanja in plemenitega izpolnjevanja na poti utrjevanja pisatelj-stva na meji, katera prav na področju kulturne izmenjave in sodelovanja vedno bolj izginja in odpira možnosti tudi nadaljnjim oblikam sodelovanja med obema deželama.
Ce podrobneje pogledamo razvoj kulturne izmenjave in sodelovanja v letu 1935, potem vidimo, da je po uradni poti prišlo spet do viškov te izmenjave, hkrati pa je splošna kulturna izmenjava doživljala nov raz-
mah m pokazala nove možnosti nadaljnjega razvoja. Viške kulturnega užitka je predstavljala tradicionalna izmenjava gostovanj celovškega Mestnega gledališča v Ljubljani 2 in 3. aprila in opere Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu 9. in 10. aprila. Celovški gledališki ansambel se je v Ljubljani tokrat predstavil z operama »Čarobna piščal* in «Carostrelec», ljubljanski operni ansambei pa v Celovcu s »Knezom Igorjem*. S tradicionalnim gostovanjem Slovenske filharmonije v Celovcu 31. maja je sledil prav tako edinstven kulturni užitek; orkester Slovenske filharmonije je tokrat prišel v Celovec s čelistom Cirilom Škerjancem
Na področju splošne kulturne izmenjave smo v letu 1965 lahko zabeležili pomembne nove prireditve. Najpomembnejši sta bili gotovo razstavi »Ljudska u-metnost na Gorenjskem* ki jo je na povabilo mesta Beljak za 10-letnico prijateljskega sodelovanja s Kranjem avgusta v Beljaku priredil Gorenjski muzej, in razstava »Gore v podobah*, ki jo je novembra na povabilo Umetnostnega društva za Koroško priredil v celovškem Domu umetnikov Umetnostni paviljon Slovenj Gradec v sodelovanju
s Planinsko zvezo Slovenije. S tema razstavama je bil pravzaprav vrnjen obisk koroškim u-metnikom, ki so zadnja leta razstavljali v Kranju in v Slovenjem Gradcu. Poleg tega je prišlo leta 1965 še do razstav Dušana Džamonje in Janeza Bernika v celovški Galeriji 61 in do razstave Valentina Omana v Ljubljani
Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu je 24 marca priredilo predavanje »Baročna u-metnost v Sloveniji*, ki ga je imel prof. dr. Sergej Vrišer iz Maribora, 21. junija pa je predvajalo slovenski film »Samorastniki* in ga> s tem prvič posredovalo koroški javnosti. Za 20-letnico Združenih narodov 23. oktobra je povabilo k proslavi v Celovcu Slovenski oktet, ki je ob tej priložnosti na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu imel koncerte še v Dobr-li vasi, Borovljah in Ločah nad Baškim jezerom.
Ce k tem srečanjem še dodamo koncert Višje glasbene šole Iz Ljubljane v Celovcu 22. aprila, poletno srečanje koroških književnikov v Mariboru, literarni večer Kajetana Koviča v celovški »gruft* 14. novembra ter nastop Kvinteta bratov Avsenik 42. decembra v Celovcu
in če ne prezremo, da je na prireditve »Svet pleše* dunajske Revije na ledu v času od 24. februarja do 3. marca prišlo nad
24.000	obiskovalcev iz Slovenile in Hrvatske, potem vidimo, kako plodna in mnogostranska je bila 1965 splošna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo.
Posebej je v tem okviru treba omeniti kulturno Izmenjavo obmejnih občin Borovlje in Tržič ter 2elezna Kapla • Bela in Kranj. V Izmenjavi med Borovljami in Tržičem, ki traja že pet let, so Borovlje Tržičane povabile na proslavo 70-letnice boroveljske požarne brambe 17. julija, na 60-let-nico društva »Prijatelji narave« 1. avgusta in na 20-letnico delavske godbe »Stahlklang« 20. novembra. Izredno plodna pa Je bila 24. aprila začeta kulturna Izmenjava med 2elezno Kaplo - Belo ln Kranjem. Po gostovanju Jezerskih igralcev z Igro »SvetU plameni« v Lepeni Je bil 29. maja lite-rarni večer z našim pesnikom Valentinom Polanškom na Jezer-•kem, godbi na pihala obeh občin pa »ta svoje obiske in koncerte izmenjali 11. juUJa ln 12. septembra.
Podobno lepo sta se razvljaU tudi sodelovanje ln Izmenjava obiskov med prosvetnimi društvi, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zveeo, ln prosvetnimi društvi
v Sloveniji. Poleg srečanja s kul-turnimi ansambli iz Slovenije na tradicionalnem Slovenskem plesu v Celovcu 16. januarja, poleg koncertov naših pevskih zborov I. ln
2.	maja v Novi Gorici in Trstu in poleg že omenjenih koncertov Slovenskega okteta po naših krajih so to sodelovanje zlasti gojil* slovenska prosvetna društva v Logi vasi, Skofičah, Hodišah, Bil-čovsu, Radišah in Pliberku, v Sloveniji pa prosvetne organizacij* na Jesenicah, v Tržiču, KropL Dupljah. Škofji Loki, Virmašah. na Vranskem in v Rogaški Slatini ter v Ravnah in na Prevaljah. Njihove skupine smo na Koroškem lahko pozdravili devetkrat, medtem ko so dala naša prosvetna društva Sloveniji 8 pri' reditev.
Skupno gledano Je torej razvoj kulturne izmenjave in sodelovanja med Koroško in Slovenijo v letu 1965 v resnici razveseljiv. T* razvoj kaže, da se spoznanje potrebe po takem sodelovanju **" koreninja med vedno širšimi s10" JI prebivalstva. Vedno bolj si n* obeh straneh moje utira pot spoznanje, da Je tako sodelovanj* najpomembnejši prispevek k P°' speševanju izmenjave in sodelovanja na ostalih področjih dru*-benega življenja ln k utrjevanju prijateljstva med Koroško ln Slovenijo ter med Avstrijo in Jug°" slavijo, kar ni le obojestrans** želja vladnih činiteljev, marv*® tudi čedalje širših slojev prebivalstva obeh držav.
22. januarja 1968
Renato
Mezzena:
La flora del Carso (Kraška flora)
Ob izidu prelepe knjige, ki nosi te naslov in ki jo je spisal seda-ravnatelj občinskega naravoslovnega muzeja v Trstu, Renato Mezzena, sem se spomnil besed,
** sem jih napisal pred osemnajstimi leti v mesečniku za poljudno prirodoznanstvo «Proteus» v zvezi z ustanovitvijo posebnega botaničnega oddelka v Tržaškem naravoslovnem muzeju: «Pravijo, da se človek zaveda Prave vrednosti kake stvari, šele tedaj, kadar jo izgubi. To pa ne y«lja samo za posameznega človeka, temveč tudi za človeški kolektiv. O tem posebno jasno pri-*-a primer Trsta in pestrega rastlinstva bližnjega Krasa in bolj oddaljenih pokrajin Julijskih Alp. °dkar je nova državna meja odrezala Trst od Krasa in od planinskega dela Goriške, je v Tržačanih vzplamtela posebno živa ljubezen do flore tega ozemlja, ki so jo doslej videli in morda tem občudovali na svojih nedeljskih izletih in na planinskih turah.«
Tedaj (namreč pred osemnajstimi leti) so bili taki izleti izključeni ali vsaj močno omejeni. Zaradi tega se je že leta 1947 •odila misel za ustanovitev posebnega botaničnega oddelka v lraaškem naravoslovnem muzeju.
Tedaj so po načrtu profesorja kdoarda Grideli.ia v muzeju od-Prli dvorano, kjer so razstavljene slike vseh pomembnejših rastlin bližnjega Krasa, ki jih J* napravil akvarelist Mario Silani in ki so verna podoba pred-stavljenih rastlin ter hkrati tudi Prave umetnine.
V začetku leta 1928 se je zbirka Po zaslugi švicarskega inženirja Alberta Bois de Chesneja povečate za slike planinske flore ob |znožju julijskih očakov, ki jih •'e na samem kraju napravil Sil-»ini. Tako je Bois de Chesne hote* ohraniti spomin na alpine-tem «Juliana», ki ga je več let Prej ustvaril v Trenti.
Sredi preteklega leta pa je iz-sia v uvodu omenjena Mezzenova knjiga «La flora del Carso», ki Prinaša opis rastlinstva v tržaški okolici in na bližnjem Krate- Meja ni sedaj več tako zaprte, kot pred devetimi leti, a Je vedno še meja in človeka še Posebno miče, kar je onstran meje. med drugim, ali morda še Posebej tudi flora. Imela je, kakor pravi avtor knjige, od nekdaj Poseben čar na strokovnjake in izletnike, ima ga, dodamo mi, ne-"v°mno še večji danes. Ljubezen Premnogih Tržačanov do Krasa Je zelo velika, tako da avtor opravičeno govori o «kraški boječni« (mal del Carso). Toda med JjJUhi so prav redki, ki bi pozna-I1 vsaj najbolj pogostne rastline 'ega ozemlja. Razlog tega, pravi teror, pa ni pomanjkanje zani-teknja za naravne lepote, tem-.eč pomanjkanje naravoslovne
vzgoje
s tem sta označena značaj knji-in ton, v katerem je napisana, fte&ga ni strokovno-znanstvena, temveč poljudnoznanstvena. V njej j® avtor dal duška svoji veliki ‘JObezni do narave in še posebej Krasa. Ta ljubezen pa je taji0 velika, da meji že, kakor ču-11 sam avtor, na navdušenje. Spričo značaja in namena knji-si kot laik, to je kot eden iz tenožice, kateremu je knjiga namenjena, dovoljujem o njej potekati in prikazati bralcem njeno jjtebino. (Strokovno oceno pa se-Veda prepuščam strokovnjakom).
* vsakem pogledu moramo prišteti, da je avtor najbolje iz-P°*nil svojo nalogo. Nevarnost je, ?a sem se tudi jaz nalezel ne-teJ tistega navdušenja, s kate-nte je avtor napisal svojo knjigo. „ zunanje lice knjige je silno tebeče. Format je velik, 23 x 30 (tetimetrov. Knjiga je vezana v °e*° platno in zavarovana s ščit-fbm ovitkom, na katerem je pri-tetena ena izmed barvnih slik ,a črnem ozadju. Papir je prvoten, tako da je tisk barvnih tek brezhiben. Tisk besedila je btev pester in, lahko rečemo, tezkošen. Knjiga obsega 355 stra-2,'- Izdala jo je založba LINT v itetu, tiskal pa grafični zavod ■^rredici v Padovi.
Spremno besedo h knjigi Je na-Pteal tržaški župan Mario Fran-
zih Avtorju knjige, Renatu Mez-zeni, so pomagali s podatki profesorji Carlo Lona, Carlo D’Am-brosi in Silvio Polli. Ilustrativni del je delo tržaške slikarice Licie Pitacco.
Četrtino knjige Je avtor odmeril splošnim pojasnilom. Na prvem mestu je poglavje o geologiji tržaške okolice in Istre, ki je, podobno kot naslednja poglavja, ustrezno bralcem, katerim je knjiga namenjena, pisano v splošno dostopni obliki. Pri tem pa u-porablja tudi slovenske izraze, in sicer ne samo že splošno udomačim izraz «dolina», temveč tudi manj rabljene izraze, kakor «gri-ža», ki je pravilno tiskan s kljukico, čeprav je to delalo pa-dovski tiskarni težave zaradi pomanjkanja ustreznih tiskarskih črk. To se opaža zlasti v pregledu literature, kjer je zlasti pri malih črkah izostalo marsikatero znamenje, ne vsa,
obliki: tako Planik, Koinik (pra-
ča in vsebine knjige je jasno, da bo knjiga v polni meri ustrezala namenu, kateremu jo je posvetil avtor. Dobrodošla pa ne bo samo italijanskem bralcem, temveč tudi slovenskim, zlasti še, ker prinaša tudi slovenska imena za rastline in komentar italijanskih botaničnih izrazov.
Toda taka knjiga bi bila potrebna in koristna tudi Slovencem, ki bivajo na drugi strani državne meje in ki ne znajo italijanskega jezika, katerim je opisani rastlinski svet še bližji in prav tako pri srcu kakor Tržačanom. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi dobili Mezzenovo «Kraška flora« tudi v slovenski izdaji. Morda bi se dala v tem pogledu doseči nekakšna kolaboracija. Kolikor mi je znano, pripravlja ((Mladinska knjiga« v Ljubljani podobno knjigo o alpski flori in so barvne sli-
enje. Avtor piše, čeprav j obojestranskem ^interesu" da ° bi geografska imena ,_v naši ; ljubljanska založba izdalk Mezze-
«Kraško floro« v slovenski
j prhedbL hiteška zsdožba
Mlačni) pri Pivki (nekdanjem Sv. s^0 fioro» v italijanski priredbi.
knjige, to je ki prikazujejo
Petru na Kr.).
Drugo poglavje govori o klimi Tržaškega krasa, kjer je posebno zanimiv prikaz inverzije (sprevrženost) temperature v dolinah.
Tretje poglavje z naslovom ((Rastlinstvo Tržaškega krasa« je naravno najdaljše. Po dokaj izčrpnem zgodovinskem pregledu botanične literature o Krasu opisuje avtor najbolj značilne kraške vegetacijske združbe s poimensko navedbo ustreznih članov. Posebna pozornost pa velja vegetaciji dolin, kjer so za neko specifično dolino pri Briščikih podani nadrobni podatki o temperaturi ter koledar rastlin od februarja do septembra.
V naslednjem poglavju se avtor z' veliko vnemo zavzema za varstvo rastlin. Rešitve tega vprašanja pa ne vidi v nastavitvi čuvajev in v denarnih kaznih, temveč v vzgoji človeka.
Sledi poglavje o morfologiji rastlin, kjer avtor opisuje štiri značilne dele rastlin, ki jih obravnava: korenino, steblo, list in cvet.
Nadaljnja poglavja naj rabijo bralcem za spoznavanje posameznih rastlin, ki jih sreča na Krasu. Najprej je pregled več kot sto rastlin z navedbo njihovega latinskega imena, njihove fito-geografske karakteristike, priljubljenega nahajališča (travnik, gozd, njiva ipd.), višine nahajališča in časa cvetenja.
Temu sledi jedro 110 barvnih tabel, ki _ vsaka po eno kraško rastlino. Sliko so po akvarelih, ki jih je izdelala po naravi v začetku omenjena. slikarica Licia Pitacco. Slike niso samo z botaničnega, temveč tudi z estetskega vidika res posrečene. Vsaki sliki je dodan krajši opis z navedbo značilnosti rastline, njene razširjenosti, časa cvetenja, morebitne uporabe in drugih zanimivosti (etnografskih ipd.). Omenjeno je tudi, ali je rastna zavarovana, s„rVrj Sledijo razni pregledi, ki utegnejo biti za bralce zanimivi in koristni: najprej je pregled opisanih rastlin po cvetnih barvah, nato je besednjak, kjer so pojasnjeni razni botanični izrazi, uporabljeni v knjigi, dalje jezikovna razlaga splošnih latinskih rastlinskih imen.
Slovenskega bralca bo prijetno presenetil primerjalni besednjak, v katerem je za okoli 250 rastlin navedeno ime v latinskem, italijanskem, francoskem in angleškem ter v slovenskem in nemškem jeziku. Slovenska imena so pravilna, tudi pravilno natiskana s potrebnimi črkami (le nekatera imena imajo po nepotrebnem veliko
Knjigo zaključuje pregled bibliografije, kjer je med drugim navedenih tudi 14 del jugoslovanskih avtorjev v različnih jezikih (3 od L. Adamoviča, 1 od A. Hara-čiča, 1 od S. Horvaiča, 1 od E Ma-yerja, 2. od A. Paulina, 1 od A. Piskemikove, 2 od F. Seidla in 3 od M. Wraberja). Škoda, da je v tem delu knjige nekaj tiskarskih napak in da niso dosledno uporabljeni znaki č š in ž.
2e po tem prikazu zunanjega 11-
italijanski priredbi. Profesor Mezzena je v nekem pogledu že storil prvi korak z navedbo slovenskih rastlinskih imen v svoji knjigi. Tako sodelovanje bi bilo treba pozdravljati in prof. Mezzeni moramo biti hvaležni, da je s svojo v vsakem pogledu posrečeno knjigo zbudil misel za takšno kolaboracijo.
L. C.
Najnovejše na Knjižnih policah
«Sedmina»
B. Zupančiča
Osma knjiga Prežihovega Voranca
To je lepa žena predsednika Sukama Ratna Dewi v družbi z neko manekenko v Rimu. Na tiskovni konferenci, ki jo je imela, je bila bolj diplomatična od svojega soproga, ki je pred kratkim nekatere ameriške časnikarje spodil iz Džakarte z besedami: »Pojdite k vragu vi in vaše laži!«
Ob taki izdaji, kot so zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, res ne more biti pomembno, ali bo izdana knjiga postala last širokega kroga bralcev ali pa bo ostala omejena le na ožji krog znanstvenih in kulturnih delavcev. Gre pač za edicijo, ki naj prinese v kritični izdaji vse delo naših največjih pesnikov in pisateljev, za izdajo, ki jo moramo imeti, pa čeprav so morda posamezne knjige zanimive le za ožji krog. Tudi osma knjiga zbranega dela Prežihovega Voranca ne bo toliko zanimala širši krog bralcev, pa čeprav gre za tako velikega pripovednika kot je Prežihov in čeprav so njegova dela danes močno brana. Ce zasledujemo slovenski knjižni trg in izdajo zbranega dela Prežihovega Voranca tudi te knjige ne moremo prezreti.
Medtem ko je že sedma knjiga prinesla Prežihov najzajetnejši roman iz kmečkega življenja Jamnica, pa prinaša osma knjiga zbra-neag dela tretji del Jamnice. Ta ima v nasprotju s prvima deloma, ki imata vsak po osem poglavij, še deveto, zaključno poglavje, ki predstavlja nekak epilog, v katerem je nakazal možnost izhoda iz situacije ali morda izhod sam. Izhod iz
ZA PRIMER, ČE BI KDAJ POTOVALI PO ČEŠKOSLOVAŠKI
ne pozabimo obiskati in njegovih pivovarn
Med vojno je mesto bilo domala do tal porušeno, a je po njej kmalu bilo obnovljeno - Nekdanje Škodove tovarne se danes imenujejo po Leninu - Ponos Plzen-eanov pa je tudi njihova pivovarniška industrija - Nekaj šaljivih v zvezi s pivom
Nikar
Plzna
Ime češkega mesta Plzna ni neznano po svetu. Nasprotno, a od njegovih 120.000 prebivalcev jih najmanj četrtina dela v o-gromnem metalurškem kombinatu «škoda», ali — kot se imenuje od leta 1951 dalje ((Zavodu Vladimira Iljiča Lenina«. Druga četrtina pa je zaposlena v plzenski pivovarniški industriji.
Čeprav so ob koncu druge svetovne vojne škodove zavode hudo poškodovali letalski napadi ameriških bombnikov (nad 70 odst vseh objektov je bilo do tal porušenih), so jih po osvoboditvi naglo obnovili. V znak priznanja za uspešno opravljene planske naloge so kombinat Vladimira Iljiča Lenina odlikovali z najvišjimi češkoslovaškimi odlikovanji, redom republike in redom Klementa Gotwalda.
Kombinat skrbi za družbene, zdravstvene in kulturne probleme svojih delavcev ter nameščencev, o čemer pričajo naslednji podatki: v domovih učencev v gospodarstvu stanuje in se hrani okrog 2300 mladih fantov zgrajenih je bilo enajst moderno urejenih poslopij za samce, v katerih prebi-vd 1900 delavcev; na leto zgradijo približno 300 novih stanovanj ; v restavracijah omenjenega kombinata dnevno pripravijo nad 12.000 obrokov, ki so delavcem na razpolago po izredno nizkih cenah.
Za zdravstveno zaščito delavcev so organizirali 19 zdravstvenih centrov, vsaka tovarna pa ima
svojo ambulanto za prvo pomoč. Tu sta še dve lastni bolnišnici ter otroške Jasli. Pet počitniških domov v najlepših krajih CSSR o-mogoča delavcem in nameščencem, da udobno in poceni prežive letni dopust. V okolici Plzna so organizirali tudi pionirska taborišča, v katerih je mesta za O-krog 1800 dečkov in deklic.
Plzen pa se lahko pohvali še z mnogimi drugimi stvarmi — s svojim gledališčem, opereto, sim-foničaaSa. orkestrom in novo radijsko postajo, kjer se nahaja tudi studio za snemanje gramofonskih plošč, kot tudi z ansamblom narodnih plesov in pesmi, za katerega trde, da je eden najboljših v CSSR. Kako pa tudi ne bi bil, če pa sta Smetani prav Plzen in njegova okolica posredovala navdih za njegovo »Prodano nevesto«!	•
Preprost meščan Plzna pa vam bo še s prav posebnim ponosom govoril o slavi, ki jo je njihovemu mestu priborila proizvod-
nja slovitega plzenskega piva. Obvezno vas bo spomnil na to. kako so najpomembnejši češki vladarji skrbeli za gojenje hmelja in proizvodnjo piva. Opozoril vas bo na zasluge, ki sta jih na tem področju imela Premisi Otokar II. in «Oče države« Karl IV., ki je poleg drugega tudi odredil, naj bo sv. Vaclav patron «sladovni-kov« — proizvajalcev piva.
In v nobenem primeru ne smete, če bi kdaj obiskali Plzen, zavrniti v restavraciji «Pivnica» vrček piva, ker bi s tem gostitelje «smrtno» užalili. Takoj vam bodo začeli pripovedovati, kako močno so se čutili prizadete, ko ob priložnosti neki član kitajske delegacije ni hotel pokušati «piva, kakršnega ni na vsem svetu«.
Tudi si bodo prizadevali, da bi vas prepričali, kako plzensko pivo zdravi mnog? bolezni, predvsem one na želodcu.
Ce bi vam pivo po naključju zares škodilo, potem pa niso da-

Radio Trst A
1-30 Jutranja glasba; 11.30 So-P°k slovenskih pesmi: 11.45 Ansambel Pina Calvija; 12.00 Kultur-te odmevi; 12.25 Za vsakogar ne-jtej; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasovna oddaja za mladino; 16.00 Gddaja za avtomobiliste; 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne; 16.55 Dunajske melodije; 17.30 Le-P° pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 17.45 Glasbeni kalei-ooskop; 18.15 Umetnost, književ-o°st in prireditve; 18.30 Panorama Jazza; 19.00 Pojeta Wilma De Angelis in Peter Kraus; 19.30 Re-viJa solistov; 20.00 Športna tribu-20.35 Teden v Italiji; 20.45 "loški vokalni kvintet; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vate*0 na ples; 22.30 Koncerti za Pihala in orkester; 22.45 V ritmu ‘n melodiji.
Trst
12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo-*ek; 12.25 Tretja stran.
Koper
SOBOTA, 22. JANUARJA 1966 Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12h; 14.30 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled likovnih umetnosti; 16.35 Koncert za dijake; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Lirična glasba na ploščah; 18.40 Iz albuma pesmi leta; 19 30 Glasbeni vrtiljak; 20.30 (dl matrimonio di Ludro«, radijska igra; 22.00 Kabaret ob 2"h; 22.30 Plesna glasba.
II.	program
6.30	Jstranja glasba; 8.30 Mali
koncert; 9.00 Poje Merie Laforet; 10.35 N"' 'ue ital. pesmi; 1105 Glasba za dobro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 12 25 Operna glasba; 13.00 Srečanje ob 13h; 14.00 Pevski nrogram:	14.45 Glasbeni
kotiček; 15 00 Glasbeni trenutek; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Ransodiia; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.50 Vaši najljub-ši pevci; 20.00 Koncert lahke glasbe, nato pesmi brez besed; 21.40 Oddaja o znanosti; 22.00 «(talian East Coast jazz Ensemble«.
III.	program
18.30	Pregled znanosti; 18.45 Koncert Giusepna Sartija; 19.30 Vsa-kovečemi koncert; 20 30 Revija revi); 20.40 Johanne* Brahms: «Edward», škotska balada; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Simf. koncert.
7.00 Prenos RL; 7.40 Jutranja SJksba; U.oo Uspele melodije; 11.20 teotester Henry Jerome; 11.30 Pev-e* danes; li.45 Plošče; 12.00 Glas-?a P° željah; 12.45 Lahka glasba; iuv Nadaljevanje glasbe po že-Jfh; 13.30 Za prijetno razpoloženj®; 14.00 Popevke za konec ted-S?*	Zabavna	glasba; 15.00
J"®**	koncert;	15.45	Pojeta	Lilja-
Jte Petrovič in Ivica Serfezi; 16.10 glasbena medigra; 16.20 Izbrali 17.00 Iz	operetnega	sveta;
•'•45 Jazzovska glasba; 18.00 Pre-
h°3, RL; 19.00 ftport; 19.05 Glas-	„ „ „
Ste*	vložek;	19.30	Prenos RL;	8.05	Glasbena	matineja;	8.56 Za
?2*6	Plesna glasba;	22.30	Vesti;	šolarje;	9.25	Mladi	glasbeniki; 9.45
‘A35 Plesni program; 23.00 Pre- Ansambel Jožeta Kamplča; 10.15 h°s Rl	Iz oper Italijanskih skladateljev;
Slovenija
11.15 Nimaš prednosti!; baleta ((Konjiček grbavček« Ro-diona Sčedrlna; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Kvintet Avsenik in Vaški kvintet; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Pojo sopranistke ljubljanske Opere; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.35 Popevke tega tedna; 18.20 Iz naših relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe; 20.30 Pokaži, kaj znaš;
21.30	Orkester Ray Connlff; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.30 Sola; 14.30 Ev-rovizija: Mednarodne smučarske tekme v spustu za moške; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik, nato izžrebanje loterije; 19.55 Šport, nato vesti iz gospodarskega in sindikalnega življenja; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena oddaja Gi-gliole Cinquetti; 22.35 «Un uomo pieno di fascino« — TV igra;
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21 15 ((Simon Boc-canegra«, opera Giuseppa Verdija.
Jug. televizija
16.20 Poročila; 16.25 Smuk za moške — posnetek lz KitzbUhla;
17.30	Kje Je, kaj Je; 17.45 Spikova trgovina - lutke; 18.10 Vsako soboto; 1825 Obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen — pripoveduje Miča Popovič; 19.40 Moda 66; 20.00 Dnevnik; 20.30 Trenutek Jazza; 20.40 Dokumentarni film; 21.10 Pri sodniku za prekrške; 22.00 Največ ja predstava na svetu — film; 22.50 Informativne oddaje.
iiiiiiiiiiiminiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiuimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiii
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ 1
Maria Chiacigh v «0li(inski>
Skupna razstava v «La Bora»
Devetindvajset olj Marije Chiacigh v občinski galeriji nam dovolj zgovorno potrjuje slikarsko nadarjenost te mlade slikarke, ki tu že tretjič razstavlja. Tokrat pa le pokrajine, morja, tihožitja z ribami in slike cvetlic. Opazno je, kako se slikarka usmerja v bolj sproščeno podajanje oblik, ostaja pa vedno v njej lastni bohotnosti barv emajlnega bleska.. Predstavlja se nam tore) bolj kot nekoč v soglasju s trenutno še prevladujočimi umetnišikml zahtevami časa, tako da ponekod prehaja že v neoblikovnost, ki pa je, seveda, le navidezna, ker podobe ponazorujejo v naravi resnično obstoječe prikaze, tako n.pr. v obeh slikah «Kamnolom» in «Požgani-na». Povsod se v slikah opaža nadvse razgibana igra zamahov lopatice, prenasičenih z ustvarjalno silo, ki uhaja in sili preko formata slik. To in viharno razgibana morja z jadrnicami v stiski pod grozečimi oblaki, kraške pokrajine, ki plamte v ognju zahajajočega dneva in v barvah jeseni, pa še temperamentno, skoraj vročično kopičenje sadja, gob, rib in rakov ter posode v slikovite skupine tihožitij, kot tudi košata obilnost cvetličnih šopkov, ves ta nemir in drget barv ustvarja dojem, da je slikarka nekako utesnjena v svoji ustvarjalnosti zaradi nezadostne velikosti izdelanih podob, kakor tudi, da se ji hoče zahtevnejše vsebine istih na večjih ploskvah. Sicer pa je tu neka) malih, a zelo dobrih slik Krasa v jeseni in spomladi, ki govore po svoji intimnosti nasprotno. Kdor pozna njena velika olja, ve, da ume mojstrsko vanje vnašati skupine ljudi, kar pač dolguje šoli svojega očeta znanega slikarja konjeniških bitk. Okus časa pa je naklonjen manjšim, nevtralno opredeljenim slikam narave. Tem zahtevam pa je Chiacigheva gotovo kos, kot kažejo slike «Gradbišče», «Konko-nel» itd., verjetno pa je za temi skrito potlačeno stremljenje za , večjimi umetniškimi ideali.
Štirinajst olj m kaka tempera pod srednjo mero velikosti, pač ni mnogo za kako razstavo. Ce pa gre za tako dobro izbrana dela, kot jih galerija «La Bora» prikazuje na svoji prvi letošnji razstavi. potem je res vredno, da si jih ogledamo. «0 mrtvih govori le dobro», pravi znani latinski pregovor. Toda Savinijev lik žene-Centavra, je že po svojem poimeT novanju nenavaden. Čuti se torej tudi v tej sliki pisateljska žila, ki je v spisih tega edinega važnejšega nadrealista v italijanski u-metnosti in brata slavnejšega Gior-gia De Chirica prišla do znatne umetniške veljave. Ce povemo, da predstavlja Cassinarijevo olje ženo, potem jo poznavalec vidi mrežasto porazdeljeno, kar je značilno za najuspešnejše obdobje tega slikarja. Točno predstavo rdeč-kasto-črnih peg dobimo tudi, če izvemo za naslov Mušičeve slike: «Istrska zemljan. Bolje nas izne-nadi olje pred meseci umrlega . Bergagne. Je to pogled z griča Sv. Justa sveže neposrednosti bežnega osnutka. Saettijeva pokrajina pa ni na znani višini del tega mojstra, stanovskega kolega z beneške akademije Guidifa, ki ima tu bolj značilno spoznavno delo kot prvi. Guttusovo olje z orodjem ni novo po vsebini. Vendar pa podaja tu klešče, kladivo in podobno na tako oseben način, da nam da slutiti značaj in skrbi njih lastnika. Srednje odlični so Bacci, Ciardo in Dalla Zorza, katerim se pridružuje kot edini Tržačan še De Vetta v dobri skladnosti barv. Po barvni dognanosti pa prekaša vse nežna barvitost, ki je lastna Corpori v najboljših informalnih delih. Tudi to je, kot da bi gledali žarenje barv cveta, ki se odpira v jutranjem soncu. Je to edino olje sodobnejše struje z zapleteno abstraktno-konstruk-tivistično figuro.
MILKO BAMBIČ
leč Karlovi Vary. O tem zdravilišču niti ne gre, da bi o njem kaj več govorili, saj je znano po vsem svetu! Pravijo, da tu pozdravijo celo nesrečne zaljubljence.
Zanimivo je tudi prisluhniti nekaterim anekdotam o tekmovanjih, ki so Jih pred leti prirejali v Plznu. Seveda je šlo pri tem za to, kdo bo spil največ vrčkov piva. Za zmagovalca so bile pripravljene lepe nagrade.
Ob neki takšni ((manifestaciji« je eden od sodelujočih, neki ko-renjaški meščan Plzna, spil od jutra do večera 124 (z besedami: stoštiriindvajset) vrčkov piva, kar je natančno 62 litrov. Na vprašanje, ali je junak sploh ostal živ, se domačini sladko nasmehnejo, nakar zgodbico nadaljujejo. Ne le da je ostal živ in zdrav, ampak je, potem ko Je prišel iz gostilne domov, opazil, da je tamkaj pozabil svoj klobuk; vrnil se je ponj in ponovno na dušek izpraznil še dva vrčka Tako, vidite, se je končala ta zgodba, ki se prejkone z njo ne more ponašati vsako mesto.
Nadalje m nič manj zanimivo, kako so nekoč, v starih časih, lastniki pivovarn ugotavljali kakovost svojega piva Najprej so delavcu ukazali, da se vsede na leseno Klop Ob'ečen je moral biti v usnjene hlače. Nato so po klopi razlili določeno količino piva. Mo?ak pa je moral na klopi sedeti, vse dokler mu ni njegov poslovodja ukazal, da vstane. Ce se je lesena klop v času sedenja krepko. prilepila na delavčeve hlače ln sp skupno z njim dvignila, je to pome nilo, da je pivo odlične Kakovosti. Ce pa se to ni zgodilo. Je delavec prejel nagrado z leskovo palico. «Kaže. da to ni bila destimulativna metoda,« pravijo Plzenčani danes v smehu.
To sta samo dve od mnogih zanimivih in šaljivih anekdot iz pestre zgodovine pivovorniške industrije Plzna Podobnih je še mnogo.
Zato pa, če vas pot kdaj zanese v češko mesto Plzen, v nobenem primeru ne zamudite priložnosti, da bi si poleg številnih drugih znamenitosti ne ogledali tudi slovite plzenske pivovarne, ustanovljene že leta 1847. Pri tem si v prijetni restavraciji «Pivnica» obvezno naročite dobro kosilo in se med obrokom nikar ne bojte popiti štiri pollitrske vrčke plzenskega piva. Zakaj, šele po četrtem vrčku — kot zatrjujejo domačini — vam bo uspelo doumeti, kako to, da je plzensko pivo pridobilo tolikšen sloves in priljubljenost po svetu.
D. K.
stanja, v katerem so se ob porastu domačega in tujega kapitala, ki zmaguje nad Jamnico, znašli jamniški ljudje. Urednika zbranega dela Drago Druškovič in Jože Koruza sta v knjigi objavila posebej še osmo poglavje tretjega dela Jamnice in to po tipkopisu, ki ga hranijo na Prežihovem vrhu, in tako omogočila primerjavo med izvirnim tipkopisom in kasnejšimi popravki. Osma knjiga zbranega dela prinaša nadalje še fragmente drame Pemjakovi pod naslovom Kmečka drama ter Skrivno bralnico, edino poglavje iz nameravanega Prežihovega romana Pristrah.
Umrl je v Gradcu slovenski odvetnik dr. Ferdo Miler
Minulo nedeljo je v Gradcu, kjer je živel po svoji upokojitvi, umrl dr. Ferdo Miler, dolga leta edini slovenski odvetnik v Celovcu. Dočakal je lepo starost 92 let.
Rojen kot sin puškarskega mojstra je Ferdo Miler obiskoval gimnazijo v Celovcu, študiral pravo na Ehnvaju in opravil sod-nijsko prakso v Mariboru. Leta 1907 je v Celovcu odprl lastno obvetniško pisarno ,ki pa so mu jo leta 1919 povsem razdejali nemški šovinisti, katerim se je pogumni zagovornik narodno zatiranih in socialno odvisnih koroških Slovencev tako zameril, da je zaradi njihovega nasilja moral zapustiti svojo domovino. Odvetniško prakso je nadaljeval v Mariboru. kjer na so aa ob prihodu nacistov znova pregnali in izselili v Srbijo. Leta 1954 se je vrnil na Koroško l.i spet odprl takrat še edino slovensko odvetniško pisarno v Celovcu.
Dr. Miler r.i bil odvetnik le no poklicu, marveč v nravem pomenu besede zagovornik teženj koroških Slovencev tudi na političnem in kulturnem področju. Vse življenje je bil med aktivnimi narodnimi delavci, naitesneie povezan s svojim ljudstvom, kateremu ie požrtvovalno služil k-ot svetovalec, učitelj ir.- neustrašen pobornik za enakopravnost. kulturni d vic in gospodarski napredek. Na-kai časa je v Celovcu izdajal list «Korošec» sicer na ie do zadnjih let sodeloval v ra-mih drugih listih in DUblikaciiaVi. kier so bili zlasti koristni njegovi poljudno napisani pravni nasveti.
«Drahoaniakovo orizr.a-nje» ki mu -a (e Dodelila Slovenska prosvetna zveza, je le skromen izraz zahvale, ki io dr MMeriu tiolmvelo koroški Slovenci za vs" nircčvo dragoceno dolo v korist ohranitve razvola in vseoniošneea nanredka slovo-ncVega naroda na Koroškem.
Končno je objavhen še spis Dezerterji pred sto leti, ki spada h gradivu za roman Pristrah.
V opombah k osmi knjigi urednik Drago Druškovič pojasnjuje komnoz-ciio tega zvezka zbranega dela Prežihovega Voranca. sicer pa v opombah k tekstu razpravlja predvsem o Jamnici, pri čemer ne ovušča običajnih pripomb k bese dilu samemu, le da so te v tej knjigi bolj v ozadju. Tako torej osma Knjiga zbranega dela Prežihovega Voranca vsebuje sama fragmentarna dela. In prav to ie vzrok, da pač knjiga ne bo predstavljala branja za tiste, ki knjige pač jemljejo v roke zaradi branja samega in užitka. Morda bi bilo tudi umestneje. da bi bil vsaj tretji del Jamnice priključen sedmi knjigi in bi tako Jamnica bila zaokrožena v eni sami knjigi. V opombah k sedmi knjigi urednik pojasnjuje svoj koncept ureditve posameznih zvezkov, vendar pa poglavitni razlog prevelike obsežnosti sedmega zvezka ni povsem prepričljiv.
Osma knjiga zbranega dela Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca — je izšla v običajni opremi pri Državni založbi Slovenije, ki skrbi za izdajo zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Je pa to že 78. zvezek te zbirke.
Prijatelje domače književnosti opozarjamo na roman SEDMINA, delo Bena Zupančiča. Ne samo zato. ker gre za uspelo delo priznanega pripovednika mlade povojne slovenske pisateljske generacije, ki se je uvrstil med naše najvidnejše pisatelje, temveč tudi zato, ker je Sedmina po vsej verjetnosti v slovenski književnosti najboljša stvaritev s tematiko ilegalnega dela in okupacije. Pri tem pa Sedmina ni samo roman o okupiranem mestu,
— kot je zapisal kritik Mitja Mejak, — ampak govori predvsem o ilegalnem anonimnem heroizmu v tem mestu in o generaciji, ki jo je vojna doletela med zemljepisno uro v šolskih klopeh in jo nenadoma presadila v vrtinec krvavega obračuna. Njegovo prizorišče je Ljubljana. Ta odlični tekst Bena Zupančiča, ki ga poznamo sicer po njegovi knjigi novel štirje molčeči in druge zgodbe, po novetistični zbirki Veter in cesta, po potopisni povesti Mrtvo morje, po noveli, oziroma scenariju za nadvse uspeli film Veselica ter po številnih drugih novelah in črticah, objavljenih v revijalnem tisku, je zdaj ponovno izdala Mladinska knjiga v zbirki Sivi Kondor. V zbirki izbranih del domače in svetovne književnosti, namenjenih ne samo študirajoči mladini, temveč širokemu krogu bralcev. Tako je to zanimivo in kvalitetno delo iz naše revolucije ponovno prišlo v roke naših bralcev. In prav gotovo je bil za to že čas.
Svoje doživetje in svoje spoznanje o ljudeh je Beno Zupančič izpovedal v svojih novelah m črticah. Najobsežnejše in najgloblje pa se je tega vprašanja lotil v romanu Sedmina. V njem pripoveduje dijak Niko svoje doživetje iz dni okupacije, predvsem pa o ilegalnem delu skupine mladih ljudi, med katerimi je bil tudi sam; o skupini mladih fantov in deklet, ki so opravljali najtežje naloge in se za ceno svojega življenja na vseh koncih in krajih okupiranega mesta in ob vsakem času z orožjem v roki spoprijemali z okupatorji in njihovimi domačimi pomočniki. Svojo pripoved začenja z obsodbo pred italijanskim vojaškim sodiščem, kjer je bil obsojen na petindvajset let ječe. nato pa se na vožnji v Italijo spominja minulih dni in podoživlja burne dogodke. Svojo pripoved zaključi z begom, pri katerem mu pomaga sojetnik, ranjeni železniški delavec, ki ga vsega pretepenega in poškodovanega vlečejo v fašistične ječe.
Osrednja pripoved je vsekakor v orisu ilegalnega dela pogumnih mladih ljudi sredi fašističnega gnezda. Dejanje pa je Zupančič poglobil s tem — je zapisal v kritiki Mitja Mejak — da se ni omejil samo na boj z okupatorjem, ampak da je glavnega junaka zapletel v boj z njegovo domačo okolico in lastno preteklostjo. Srednješolec Niko, doma iz značilne predmestne vrtičkarske družine, na zunaj idilično umirjene, znotraj moralno uničene, se spoprime z lenobno miselnostjo svojih domačih. Ze od vsega začetka se pridruži Osvobodilni fronti, toda' resnično nov človek postane šele po smrti prijatelja in soborca Po-paja, ki je padel v neki akciji, ko je ščitil njegov um k. Pod površino zunanje razgibanega dogajanja — patrol, zased in akcij — se pran tako zagrizeno bojujeta dva etična principa; v zanimivih in fabulativno spretno zapletenih drobcih iz vrtičkarskega življenja je utelešen pr.ncip malomeščanske etične degeneracije in neodpornosti, nasprotno pa v likih mladih ilegalcev in njihovem nemtetičnem. iskrenem h-roizmu živi princip etičnega zdravja, občutka za odgovornost in vere v dostojnejše življenje.
Naj dodamo še nekaj besed o formi, ki je sodobna, celo izrazito sodobna, šot je zarisal kritik. Pisatelj pa modernizma ne pojmuie kot razkroj vsebine in izraza, ampak kot pojem za višje orgari-i-ran literarni organizem. Vse ja pravzaprav v tem romanu, kar predpisuje sodobna literarna alkimija, toda življenje je kljub temu organizirano v logično in resnično idejno celoto Brez faktografije m naturalizma, celo z nekaterimi nerealističnimi prizori Tudi ti ljudje premorejo podzavest tn pogosto blodijo po njenih temnih labirintih, a vendar ie njihova najvišja človeška kvaliteta ramo zavest — o dobrem in zlu. o veličmi in tragiki in v smislu žrtvovanja za etične vrednote In srečanje s takimi junaki — ne heroji, ampak z ljudmi — je no toliko žalostnih nesporazumih z bolestno razkrojenimi polbitji v domači in tuji knjigi spodbuden doživljaj.
Zupančičev roman Sedmina bo z novo predstavitvijo (škoda le, da ni izšel v boljši onremi. kar bi sicer zaslužil) znova dragocen domač tekst na naših knjižnih policah.
Sl. Ru.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pot, ki ste se zanjo odločili, ni tako lahka, kot se zdi. Omogočite ljubljeni osebi zadoščenje, ki ga zasluži.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neka vaša zamisel v zvezi s ponudbo, ki ste jo prejeli, je na tem, da se uresniči. Trenutni čustveni odnosi niso trajnega značaja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zdaj je ugoden trenutek, da predložite na ustreznem mestu svoj načrt. Storite vse, da bi v družini preprečili neki spor.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nujno potrebno je, da prepričate nekega svojega sodelavca za iskrenejše sodelovanje. Imeli boste odlično priložnost, da pokažete nekatere dobre strani svojega značaja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Močno boste zaposleni na področju intelektualnega dela. Ne domišljajte si,
HOROSKOP
da bi mogli sedeti na dveh stolčkih hkrati.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo uspešen dan za tiste, ki razpolagajo z ustvarjalnimi sposobnostmi. Pazite se pred psihološko napako, ki bi vas utegnila spraviti v zagato.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zahvaljujoč se svojemu zdravemu načinu presoje, vam bo uspelo ogniti se pasti, ki vam jo je bila nastavila brezvestna oseba.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Posvetite se bolj raziskovalnemu in vzgojnemu delu. Ne pričakujte večjih uspehov na čustvenem področju.
iiituiiiiiniiMiiiiiiiiiiUiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiimiiiiiiiHiniiiimiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiifiifiiiii
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkoristite predvsem vse možnosti, ki jih boste imeli v teku jutra. V čustvenem življenju ni moč živeti od rente, marveč jih Je treba gojiti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite se pred indiskretnimi ljudmi tn navezujte svoje stike samo z resnimi osebami. Le s pomočjo razuma vam bo uspelo razrešiti nekatera srčna protislovja.
VODNAR (od 211. do 19.2.) Vsekakor branite z večjo odločnostjo svoja stališča in se postavite po robu vsem kritikam. Skušajte nekoliko bolj zategniti svojo denarnico.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spričo včerajšnjega uspeha, se bo vaša dejavnost danes še bolj povečala. Prenesli boste svojo dobro voljo M na druge družinske člane.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.2, najmižja 0, ob 19. uri 4: vlaga 81 odst., zračni tlak 1013.2 raste, veter 5 km severozahodnik, nebo pooblačeno z meglo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 22. januarja
Viktor
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16,56. Dolžina dneva 9.19. Luna vzide ob 8.32 in zatone ob 17.33 Jutri, NEDELJJA, 23. januarja Rajko
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Preiskava o nepravilnostih pri prodaji blaga na zelenjadni tržnici na debelo
Kritike zaradi izdajanja brezplačnih voznih izkaznic Acegata raznim državnim funkcionarjem ■ Začetek razprave o proračunu
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Fran-zil najprej počastil spomin pokojnega ravnatelja občinskega predsednika filozofske rakultete tržaške univerze prof. Ferrera.
Zatem je odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina odgovoril na vprašanje liberalnih svetovalcev Traunerja in Della Santa, ki sta hotela vedeti, kaj je občinska u-prava ukrenila, potem ko je Zavod za socialno zavarovanje—INPS preklical konvencijo z otroško bolnišnico Burlo Garofolo o zdravljenju otrok bolnih za tbc v omenjeni o-troški bolnišnici v Trstu. Svetovalca sta v svojem vprašanju tudi poudarila, da namerava zavod pošiljati tržaške otroke na zdravljenje v razna druga mesta, daleč od Trsta, kar bo seveda prizadelo tako otroke kot starše, ki ne bodo imeli več priložnosti pogostoma obiskovati svojih otrok. Odbornik je poudaril, da je občinska uprava že posredovala glede tega vprašanja in da je župan nedavno posredoval tudi pri ministru za delo in socialno zavarovanje, naj prepreči, da bi se uresničile namere tržaškega ravnateljstva INPS.
Precejšnje zanimanje je vzbudilo vprašanje, ki ga je svoj čas poslal odborniku za mestno policijo in prehrano dr. Venierju demokristjan-ski svetovalec Stopper. Svetovalec je želel vedeti, kako poteka preiskava v zvezi z nekaterimi nepravilnostmi, ki naj bi se pripetile na zelenjadni tržnici na debelo. Kot je bilo že svoj čas govora, je po nalogu podprefekta dr. Pasina odbor za nadzorstvo nad tržnicami ugotovil, da baje nekateri trgovci na debelo ne spoštujejo pravilnika tržnice in prodajajo na tržnici blago, ki so ga kupili od drugih trgovcev na debelo na tržnici, namesto da bi ga sami neposredno uvozili v Trst. Ta način trgovanja na debelo na tržnici povzroča povišanje cen, kar seveda občutijo predvsem potrošniki. Svetovalec je vprašal tudi, kakšne ukrepe namerava občina podvzeti proti tistim trgovcem, za katere je ali bo preiskava ugotovila, da so kršili poslovni pravilnik tržnice.
da mu ni znano, da bi obstajala 1961, ki bi bil moral urediti do-
kaka pobuda v zvezi z gradnjo avto ceste Benetke-Muenchen namesto gradnje avto ceste Videm-Tr-biž. Sedaj je v teka, pravi minister, gradnja avto ceste skozi Bren-ner, ki se bo v Veroni povezala z avto cesto Milan-Benetke. Zato pobude za gradnjo avto ceste Be-netke-Toblak sedaj niso možne.
Glede gradnje avto ceste Videm-Trbiž do avstrijske meje, nadaljuje minister, gre za sedaj samo za pobudo družbe Autovie Venete, ki upravlja gradnjo avto ceste Trst-Benetke in ki je že sestavila zadevne načrte v glavnih obrisih. Avto cesta Videm-Trbiž bi predstavljala nadaljevanje avstrijske avto ceste Dunaj Celovec-Beljak in bi se povezala z avto cesto Trst-Benetke z vozlom Videm-Palmano-va, ki je sedaj v gradnji, in s tem z italijanskimi avto cestami.
Minister za trgovinsko mornarico pa je odgovoril poslanki Mariji Bemetič na njeno vprašanje glede nekaterih popravljalnih del v palači Tržaškega Lloyda. Minister zagotavlja, da so ta dela potrebna zaradi slabega statičnega stanja palače ter da bo v kratkem Tržaški Lloyd razpisal dražbo za dodelitev del. Ta dela pa da bodo stala približno okrog 2 milijardi lir, ker je treba obnoviti tudi streho.
Odbornik Je najprej pojasnil, da je tržaška tržnica premajhna in da nekateri trgovci na debelo niso mogli dobiti svojih ustreznih mest v namenoma zgrajenih skladiščih, ter da so bili zato postavljeni na ploščad v sredini tržnice, kjer imajo svoja prodajna mesta tudi domači kmetje. Priznal je, da nekateri trgovci že dlje časa kupujejo od drugih trgovcev na debelo blago na tržnici in ga nato. prodajajo trgovcem na drobno, da pa se sedaj preizkuje, ali so te kupčije presegle običajni odstotek. Da bi to ugotovili, je dejal odbornik, je občinska uprava takoj naročila, naj se izvede točna statistika o uvozu blaga posameznih trgovcev na tržnico in o količini blaga, ki so ga trgovci prodali na tržnici, če bo ugotovljeno, je dejal odbornik, da so nekateri trgovci kupili čez mero količine blaga od drugih trgovcev na sami tržnici, bodo proti tem trgovcem podvzeli ukrepe na osnovi pravilnika.
V odgovoru je značilno, da Je odbornik priznal, da se te nepravilnosti že dlje časa dogajajo na zelenjadni tržnici na debelo, toda le v omejenih mejah. Ni pa povedal, do kam sežejo te meje. Kljub temu pa se nam vsiljuje vprašanje, kako mora sploh občinska uprava dovoljevati kakršno koli kršitev poslovnega pravilnika zelenjadne tržnice na debelo. Kršitelje je treba preganjati tako za male kot za velike prekrške. Znano je, da bo oseba, ki je ukradla eno jabolko prav tako prijavljena sodišču zaradi kraje, kot oseba, ki Je ukradla en milijon lir. Zato ne moremo razumeti, kako mora občinska uprava dovoljevati kupčije trgovcem na debelo od drugih trgovcem na debelo v sami tržnici tudi majhnih količin blaga, saj je to po pravilniku prepovedano ln je Izrecno določeno, da morajo grosisti prodajati na tržnici na debelo blago, ki so ga neposredno uvozili.
Nato so svetovalci razpravljali ln odobrili nekaj upravnih sklepov. Ostre kritike so izrekli številni svetovalci opozicije na račun sklepa uprave Acegat o razdelitvi 1869 brezplačnih izkaznic odnosno izkaznic po polovični ceni za mestne prevozne proge. Svetovalci so zlasti kritizirali dejstvo, da podjetje Acegat poklanja te izkaznice številnim visokim državnim funkcionarjem in drugim osebam, ki bi si lahko same plačale vožnje ali pa bi lahko za njih plačale razne ustanove. Po drugi strani pa so šele letos prvič izdali 20 brezplačnih izkaznic za civilne invalide m pohabljence. Sicer pa je velik del teh izkaznic namenjen predvsem vojnim invalidom in pohabljencem. Za sklep so glasovali svetovalci strank levega centra in misovcl, proti so glasovali liberalci ln svetovalca Ferfoglia (UNE) ter dr. Pinkerle (PSIUP), komunistični svetovalci pa so se vzdržali.
Na sinočnji seji se je začela razprava o proračunu. Prva sta govorila demokristjanska svetovalka Slati in misovci dr. Tagliaferro. župan je sporočil, da se bo od prihodnjega tedna dalje občinski svet sestajal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih, do glasovanja o proračunu.
Danes seja deželnega odbora PSI
končno še vrsto nerešenih vprašanj na slovenski šoli, kljub neštetim vlogam na pristojne oblasti, mnoga zelo važna vprašanja še vedno zaman čakajo na rešitev. Se vedno je večina slovenskih u-čiteljev in profesorjev v o toliko letih nastavljena začasno 'na šoli, ne da bi imela najmanjše zagotovilo za zaposlitev, V svoji vlogi je sindikat pojasnil tudi razloge, ki so prisilili slovenske šolnike, da so v preteklem decembru proglasili splošno stavko.
Slovenski šolniki upravičeno pričakujejo, da bodo oblasti na njihove pritožbe vsaj odgovorile■ Preteklo je namreč nekaj mesecev in profesorji neke višje slovenske šole še vedno pričakujejo odgovor šolskega skrbnika na njihove u-pravičene pritožbe. Znano je tudi, da Državni znanstveni licej, čeprav teče že drugo šolsko trimesečje, že vedno nima ravnateljskega sveta.
NAMESTO SVEČANO ZAG0T0VUENIH 2,5 MILIJARDE LIR
Končno samo 1,5 milijarde lir za okrepitev tržaškega pristanišča
To je izjavil podtajnik ministrstva za trgovsko mornarico Riccio v senatu ■ Za nastajajočo pristaniško ustanovo 1,5 milijarde rednega nakazila in 2 milijardi izrednega nakazila za kritje primanjkljaja Javnih skladišč
Na včerajšnji seji senata je podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico Riccio, ko je odgovarjal na razna vprašanja o petletnem načrtu za razvoj in modernizacijo italijanskih pristanišč, za kar je predviden izdatek 260 milijard lir, dejal, da bo tržaško pristanišče iz prvega obroka 75 milijard prejelo le 1,5 milijarde lir in ne 2,5 milijardi kot je predvideval odlok, ki so ga 17. novembra podpisali rnini-stri za zaklad, proračun, trgovinsko mornarico in javna dela.
Po objavi vesti, da je vlada namenila prvih 75 milijard lir zlasti za mehanizacijo pristanišč, so se razširili glasovi, da bo Trst dobil samo 1 milijardo. Tedaj so predstavniki raznih strank v občinskem in pokrajinskem svetu takoj zahtevali posredovanje župana in pokrajinskega predsednika za večje nakazilo tržaškemu pristanišču. Ko pa se je 15. novembra mudil v Trstu na zasebnem obisku minister za trgovinsko mornarico Spagnolli, je
zagotovil, da bo Trst prejel sicer nekaj več kakor je bilo prvotno določeno, vendar ne bo mogel prispevek v nobenem primeru prekoračiti 2,5 milijardi.
Čeprav tudi nakazilo 2,5 milijardi Ur ne bi predstavljajo zadostne vsote za potrebe tržaškega pristanišča, so tržaški gospodarski in po-Utični krogi vendarle z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo Trst dobil vsaj 2,5 milijardi lir. Sedanja izjava podtajnika Riccia, da bo Trst dobil samo milijardo in pol predstavlja zaradi tega hladno prho za upanja tržaških gospodarskih in poUtičnih krogov.
Podtajnik Riccio je tudi dejal, da je vlada prav v teh dneh vzela v upoštev načrt za ustanovitev tržaške pristaniške ustanove in da je sklenila predložiti zakonski dekret, v katerem bo predvideno redno nakazilo ustanovi v višini ene milijarde in pol lir in izredno nakazilo v višini dveh miUjard lir.
To je potrdil tudi minister Spa-
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii im iiiiiitiiiiiiiii mili iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii n niiiiiiiiiiiii
PO POOSTRENEM NADZORSTVU NAD UVOZOM Z ONSTRAN MEJE
Čudna in protizakonita merila italijanskih carinskih oblasti
Danes ob 15. uri se bo na sedežu na Trgu Goldoni sestal deželni odbor PSI. Razpravljal bo o vprašanjih v zvezi z vstopom socialistov v deželni odbor.
Sporočilo Odbora za pomoč razlaščencem
Odbor za pomoč razlaščencem, sekcija Dolina, vabi vse prizadete zaradi razlaščevanja za naftovod, na zborovanje v srenjski dvorani v Dolini, ki bo danes ob 20. uri.
Na zborovanju bo med drugim govora o cenah in vrednosti zemljišč v dolinski občini.
Posebna vloga sindikata slov. šole predsedniku vlade
Sindikat slovenske šole iz Trsta je poslal posebno vlogo predsedniku vlade in v vednost ministru za javno izobrazbo ter tržaškemu šolskemu skrbniku, v kateri opozarja, da po dvajsetih letih obnovitve slovenske šole na Tržaškem in po petih letih, odkar je bil izglasovan Zakon št. 1012 od julija
Carina na 1 kg telečjega mesa, prinesenega z rednim potnim listom, ne znaša 20 odst. kot predpisuje zakon, temveč'skupno s trošarinskimi pristojbinami kar «44 odst. ad valorem»
O poostreni carinski kontroli na italijansko-jugoslovanski meji smo že večkrat pisali v našem listu. Poudarili smo, da so se stvari po 7. januarju letos tako zasukale, da smo zaradi videmskega sporazuma, ki naj bi prinesel prepotrebno olajšanje iz zemljepisne in gospodarske tesnobe, v katero so prišle obmejne pokrajine brez lastne krivde po zadnji vojni, dejansko na slabšem kakor italijanski državljani, ki ne spadajo v kategorijo «frontalierov». Ti smejo i-meti pri sebi, ko se vračajo iz tujine s potnim listom, štiri kilograme mesa, dva kilograma masla, 2 kilograma sira in 2 kilograma mleka, ne da bi morali plačati za to kakšno carino. Državljani, ki imajo stalno bivališče v obmejnem pasu, pa morajo nasprotno plačati za iste količine blaga razmeroma visoko carino.
Vnos manjših količin živil je o-proščen carinjenja na podlagi zakona št. 1105 z dne 26. decembra 1958, ki našteva omenjene blagovne vrste v navedenih količinah pod točko 9 člena 14. Ta zakon, pravijo na carinarnici, bi veljal tudi za Tržačane, Goričane in Vi demčune, če bi
c,	zanje ne veljal
specialni zakon (videmski sporazum), ki je prav zaradi te svoje kakovosti, da je namreč specialen,
močnejši kakor zakon iz leta 1958
•iiiuimiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiitimiiiiiifiiiiiiiifmiiimiifiimiiiiiiiiimiiHiiMiiiiiiiHiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJI PRVI SEJI ODBORA ZA PRAVILNIK
Proučevanje predlogov za spremembe notranjega pravilnika deželnega sveta
Danes bo v Vidmu slavnostna otvoritev sedeža deželnega odbora za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki se je preseki iz Trsta
Na vprašanje senatorja Vidalija
Ministrov odgovor o gradnji avto ceste Benetke-Muenchen
Minister za javna dela je odgovoril na vprašanje senatorja Vit-toria Vidalija v zvezi z govoricami, da se pripravljajo načrti za gradnjo avto ceste Benetke-Muen-ehen skozi Toblak, namesto da bi •prejeli zahtevo za gradnjo avto ceste Videm-Trbiž. Minister pravi,
Na pobudo predsednika deželnega sveta de Rinaldinija je bila včeraj popoldne seja odbora za pravilnik, na kateri so proučili nekatere predloge za spremembe, ki naj bi jih vnesli v notranji pravilnik deželnega sveta Furlanije — Julijske krajine. Odboru za notranji pravilnik sveta pripada namreč naloga, da med svojo poslovno dobo predlaga spremembe in dopolnitve k pravilniku, ki so se v praksi pokazale za potrebne. Temu organu, kateremu predseduje sam predsednik deželnega sveta, pripada tudi naloga proučevanja predlogov za spremembe pravilnika, ki Jih postavljajo posamezni svetovalci. Sklepe odbora mora seveda potrditi deželni svet z absolutno večino svojih članov.
V posebnem razgovoru Je predsednik De Rinaldinl obrazložil razloge, zaradi katerih so potrebne nekatere spremembe notranjega pravilnika deželnega sveta in pri tem dejal, da bodo deželni organi morali prvenstveno proučiti razsodbo ustavnega sodišča in tej razsodbi prilagoditi pravilnik. Po zakonu imajo razsodbe ustavnega sodišča takojšnjo veljavnost. Sklicanje odbora za pravilnik Je zaradi tega še tako v zamudi, kar pa ni povzročilo nobene škode. De Rinaldinl je dejal, da Je predlagal odboru za pravilnik, naj bi proučevali člen za členom od začetka teksta tako, da bi lahko svetu predložili že or-ganično razviti predlog in ne posamezno razne spremembe. Zaradi tega se bodo lahko dela odbora za pravilnik zavlekla na več sej, vendar bo zaradi tega rezultat dela boljši. Na vprašanje, če lahko imamo kljub predvidenim spremembam obstoječi notranji pravilnik sveta Furlanije — Julijske krajine za «dober pravilnik«, je de Rinaldinl dejal, da je bil ta pravilnik sestavljen na osnovi pravilnika Sardinije ln poslanske zbornice in da se je v teh dvajsetih mesecih pokazalo, da se razen v kakšnem manjšem vprašanju tolmačenja, skupščina nad njim ni mogla pritoževati.
Danes bo deželni odbor za kmetijstvo, gozdove ln gorsko gospodarstvo začel uradno svojo aktivnost v Vidmu. V teku tedna so preselili urade, arhive in sploh vse gradivo odborništva iz Trsta v Videm v novi sedež v Ul. Caterina Percoto štev. 16 v bližini železniške postaje.
Tukaj bo odbor začasno nastanjen v trinadstropni palači, kjer bodo poleg uradov odbornika Comellija še ravnateljstvo za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo ter uradi za lovski sektor. Vsi ti uradi skupno zaposlujejo okrog 100 funkcionarjev. V Trstu bo ostal le urad zastopništva odbornika Comellija in urad za zvezo z deželnim odborom in drugimi deželnimi odbornl-štvi. Otvoritev novega sedeža odbora za kmetijstvo v Vidmu bo danes ob 10.30 s slovesnostjo, katere se bo udeležil predsednik deželnega odbora Berzantl skupno z drugimi predstavniki oblasti. Odbornik Comelli bo v svojem nagovoru orisal na kratko dosedanje delo dežele v korist kmetijstva v Furlaniji Julijski krajini.
V teku marca bi morali v Vidmu začeti delovati tudi uradi deželnega oddelka za krajevne ustanove, ki ga predvideva zakonski osnutek, ki bo v kratkem odobren in ki bo uvedel nov način nadzorstva dežele nad akti pokrajine, občin in javnih podpornih in dobrodelnih u-stanov.
Proslava 45-letnice ustanovitve KPI
Danes ob 19.30 bo tržaška federacija KPI priredila v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 proslavo 45. obletnice ustanovitve KPI. Na proslavi bo govoril občinski svetovalec in bivši partizanski poveljnik Arturo Calabria. Nato bo nastopila skupina ((Bertold Brecht« iz Tridenta s programom partizanskih pesmi z vsega sveta pod nar slovom «Borba, ki se nadaljuje«. Sodelovali bodo Tatiana Nisi, Car-lo Demanega in Fabio Vialli. Vstop brezplačen.
Jutri dopoldne bo proslava obletnice ustanovitve KPI v Miljah, popoldne ob 16. uri pa v Križu v Ljudskem domu, kjer bosta govorila Lino Crevatin in Dušan Furlan.
S Danes ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Moran-di» na Trgu S. Giovanni 1 predavanje z razpravo o temi: ((Ameriška politika v jugovzhodni Aziji«. Govoril bo član osrednjega vodstva PSIUP Pino Tagliazucchi.
Ta razlaga ni povsem jasna, kajti če naj videmski sporazum nadomesti zakonsko določilo iz leta 1958, potem bi morala obmejna prepustnica za državljane obmejnih pokrajin zamenjati redni potni list. Tako se pa zdaj dogaja, da potujejo «frontalien» čez mejo s potnim listom, pri tem pa jim na carini aplicirajo določbe, ki ne veljajo niti za potovanje s potnim listom (po teh bi smeli uvoziti, ne da bi morali plačati carino, 4 kg mesa itd.) niti za potovanje s prepustnico (po katerih sme imetnik dokumenta vnesti čez mejo, ne da bi moral za to plačati kakršnokoli carino, nol kg mesa, 1 kilogram kruha, pol kilograma testenin itd. (glej seznam na prilogi štev. 5 k videmskemu sporazumu). "Kljub temu, da rhcfrajo' cariniki od 7. Januarja dalje cariniti prav vse,'kar imajo pri sebi državljani, ki se vračajo iz sosednje države s potnim listom, je na mejnih prehodih opaziti, da to velja zlasti za mleko, maslo, olje In za druge vrste živil, predvsem pa za meso. Cariniki aplicirajo pri carinjenju mesa določbe in količnike, ki so zbrani v posebni tabeli priloženi dekretu predsednika republike št. 1105 z dne 26. decembra 1958.
Iz te razpredelnice je razvidno, da znaša carinska dajatev na uvoz svežega ali konserviranega govejega mesa 20 odst. «ad valorem«. Toda tudi pri izvrševanju te določbe je opaziti, da veljajo od prehoda do prehoda precejšnje razlike. Tako npr. ocenjujejo enkrat na bloku pri Pesku teletino po 1.000 lir kilogram, drugič pa na Fernetičih govedino po 1.400 lir kilogram. Vprašanje zase pa je poleg tega še realna višina carine in stranskih dajatev, ki jih mora odšteti tisti, ki bi rad prinesel domov kilogram govedine brez bi-sulfita in podobnih osvežujočih začimb.
Skušajmo slediti takemu kilogramu mesa na njegovi poti od sežanske mesnice do domačega hladilnika. V mesnici plačaš za kilogram govedine brez kosti 2.000 dinarjev, do katerih si prišel tako, da si v menjalnici zamenjal tisoč lir. Kilogram mesa te stane torej točno 1.000 lir. Na carinarnici pri Fernetičih ti ocenijo meso na 1.400 iir ter nabijejo na to vrednost carino 20 odst. ad valorem, torej 280 lir K temu pribijejo 10 lir za kritje upravnih stroškov ter 50 lir za kolek, tako da naraste celoten znesek na 340 lir. Toda to še ni vse. V posebnem stranskem uradu carinarnice moraš registrirati carinsko prijavo, na kar se moraš podati na najbližji trošarinski urad (v tem primeru na Opčinah), kjer moraš plačati trošarino na uvoženo meso Na trošarinskem uradu moraš plačati okroglo 100 lir. Na podlagi zadnjega sklepa pokrajinske komisije za cene, velja namreč sveže goveje meso iz uvoza 104.000 lir za stot, ali 1040 lir za kilogram. Od Fernetičev do Opčin je torej meso zgubilo približno 26 odst. svoje vrednosti, na to zmanjšano vrednost pa je treba plačati 6 odst. trošarinskega davka, to je 62,40 lire, 26 lir prometnega davka ter 10 lir za statistično službo. Vsega skupaj znaša strošek na trošarinskem uradu 98,40 lire, ali okroglo 100 Ur. Zdaj greš lahko mirno domov, saj si zadostil vsem carinskim in trošarinskim predpisom, ter si izpolnil vse obveznosti, ki si Jih imel do države in do občine.
Toda ko doma sedež za mizo in napraviš za kratek čas majhen obračun vseh navedenih postavk, so zaključki takšni:
Izdatek na carinarnici pri Fernetičih:
20 odst. «ad valorem«	280 lir
Upravni strošek	10
Kolek	50
Izdatek na trošarinskem u-radu na Opčinah:
6 odst. «ad valorem« okroglo 63 Prometni davek	26
Statistika	10
Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Vse tri sindikalne organizacije avtoprevoznikih uslužbencev, so za danes napovedale splošno stavko. Stavko so napovedale v znak protesta, ker vsedržavna zveza avtoprevoznikov noče pričeti s pogajanji za obnovo delovne pogodbe, ki je potekla 30. septembra 1965.
Zaradi nepopustljivega stališča zveze bodo torej uslužbenci avtoprevoznikih podjetij danes stavkali, kar pomeni, da bo ves avtobusni promet ustavljen.
Sprejemi pri deželnem odborniku Vicariu
Deželni od Dornik za javno vzgojo in kulturo Vicario je včeraj na sedežu na Trgu Oberdan sprejel predsednika tržaške ljudske univerze prof. Maria Picottija, ki je tudi član vsedržavnega sveta za raziskave. Nato se je prof. Vicario sestal z gospo Adriano Brollo Selan, podpredsednico pokrajinskega vsedržavnega zavoda za mater in otroka v Vidmu, s katero je podrobneje razpravljal o nalogah in pobudah ustanove.
gnolii v svojem odgovoru senatorju Vidaliju. Z izrednim nakazilom, ki ne bo moglo biti višje od 2 milijard lir, bodo krili finančni primanjkljaj tržaških Javnih skladišč, ki bo ugotovljen v trenutku, ko bodo Javna skladišča vključena v novo pristaniško ustanovo. Ena milijarda in pol je predvidena za kritje primanjkljaja do konca leta 1965, pol milijarde pa za kritje primanjkljaja, ki bo ugotovljen naknadno. K rednemu nakazilu je treba dodati še pol milijarde v breme dežele Furlanije - Julijske krajine.
Sestanek koordinacijskega odbora družbe za naftovod
Na sedežu državnega podjetja za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI v Rimu se je včeraj sestal koordinacijski odbor družbe Trans Alpine Pipeline, ki gradi naftovod iz Trsta na Bavarsko. Odbor sestavljajo predstavniki najvažnejših mednarodnih petrolejskih družb, ki se od časa do časa sestajajo, da bi proučili zadnji razvoj dogodkov, ki so povezani z realizacijo omenjenega načrta, in sicer si sestanki sledijo izmenično enkrat na sedežu ene, drugič zopet na sedežu druge zainteresirane družbe.
Na Opčinah pri gostilni Daneu
Avtomobilist podrl kolesarja iz Jugoslavije
Včeraj okrog poldne se je na križišču Narodne ulice na Opčinah in ceste, ki vodi na Repentabor pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal jugoslovanski državljan 61-letni upokojenec Alojz Rudež iz Kobjeglave pri Štanjelu štev. 10.
Rudež se je na kolesu pripeljal navzdol po Narodni ulici in pri restavraciji Danev začel obračati na levo ker je bil namenjen na Repentabor. Prav v tistem trenutku, je s Fernetičev in namenjen proti Trstu, z avtom fiat 500 TS 67043, privozil 45-letni Daniele Smatlak iz Ul. Vecellio 9. Smatlak je prepozno opazil kolesarja in vsi poskusi, da bi pravočasno ustavil avtomobil, so bili zaman Treščil je v Rude-ža, ki je zaradi sunka padel na prednji del avta in se potem preko strehe prevrnil na pločnik, kjer je obležal.
Ponesrečencu so mimoidoči priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Rudeža so odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 12 dni zaradi več udarcev in ran po čelu in levem sencu ter živčnega pretresa.
Na Kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiillliiiiililllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiH,,,m,„„„„„„„„„
NA ENOTNO POBUDO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
\YiIliam Shakespeare
V-
SKOZI ŽIVLJENJE
Recital
Izvaja JOŽKO LUKEŠ Izbor in režija BRANKO GOMBAČ Glasba	MARJAN VODOPIVEC
Prevod	OTON ZUPANČIČ, MATEJ BOR,
JANEZ MENART, JOŽE JAVORŠEK
Danes, 22. januarja ob 21. uri
V nedeljo, 23. januarja ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA)
Zaradi omejenega števila sedežev v Mah dvorani prosimo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže na tel. 734265.
ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV PREVOZNIH PODJETIJ JE UPRAVA SG MENJALA OKOLIŠKI ABONMA NA NEDELJO 23.1.
V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CARLO GOLDONI
GRUBJANE
komedija v dveh delih
Prevedla: MARIJA KACINOVA — V tržaški dialekt prestavila: LELI NAKRSTOVA — Scena: JOŽE BABIC in DEMETRIJ CEJ — Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Režija: Jože Babič
PREMIERA
V četrtek, 27. januarja ob 21. uri (premierski abonma)
PONOVITVE
V	soboto, 29. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev)
V	nedeljo,	30.	januarja	ob 16.	uri	(abonma nedeljski popoldanski)
V	sredo,	2.	februarja	ob 20.	uri	(študentski	abonma)
V	četrtek,	3.	februarja	ob 21.	uri	(invalidski	abonma)
V	petek,	4.	februarja	ob 21.	uri	(sindikalni	abonma)
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Večer mladih literatov v p. d. «1. Cankar»
Včeraj zvečer je v prosvetnem društvu šivan Cankar» nastopila skupina mladih literatov. Niso nastopili prvič, saj je ista skupina pred časom imela podoben večer že na Opčinah in smo o njem tedaj tudi poročali.
Tudi včeraj je Neva Lukeš prebrala svojo črtico V svobodi zdaj nam je skrivnost očitna, nato Ivan Verč pesmi Sergeja Kocjančiča O revoluciji in Gneča, Sergej Verč črtico Jelke Daneu Zaklad na dvorišču, Milojka Sosič črtico Nocoj bo sreča zapela, Živa Gruden sestavek Za spoznanje zrelejši, Sergej Pre-mru Dolg sprehod na Nanos, Mara Rogelja črtico Nadje Kriščak Na cesti in končno je Sergej Verč bral iz svojega cikla Fragmenti iz slikarjeve ulice št. 4.
Skupaj	440 Ur
Iz vsega tega sledi, da znašajo dajatve na kilogram mesa, ki si ga plačal v Sežani 1.000 Ur, kar 440 Ur, to se pravi ne 20 odst., kakor pravi zakon, temveč kar 44 odst. ad valorem. Glede tega smo torej še precej daleč od tistega ((skupnega tržišča med Trstom, Krasom In Istro«, ki vznemirja določene kroge na Tržaškem.
Zborovanje upokojenih pomorščakov v prostorih Delavske zbornice
Zbranim so govorili predstavniki sindikatov Semilli, Križman in De Cillis
Včeraj zjutraj je bilo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta napovedano zborovanje upokojenih pomorščakov. Zborovanje so sklicale strokovne sindikalne organizacije FILM-CGIL, FILM-CISL in UILM-UIL. šlo je torej za enotno protestno akcijo v sklopu stavke, ki so jo proglasih italijanski pomorščaki.
Upokojenci pomorščaki, katerih je v Trstu okoli 800 so se zborovanja polnoštevilno udeležili.
predstavniki organizacije so pojasnili razloge, ki so napotili sindikalno organizacijo, da je preklicala stavko ter temeljne zahteve, ki jih prizadeti delavci postavljajo.
Glavni razlog za preklic stavke tiči v dejstvu, da je minister Delle Fave (upoštevati pa je treba dejstvo, da je vlada včeraj podala ostavko) pristal, da se vršijo razgovori na podlagi zahtev, ki jih postavljajo sindikati. Vsakršna druga rešitev bi namreč pomenila le izgubo časa, ker bi meseci minevali brez vsakršnega obtipljivega rezultata.
Na zborovanju so govorili predstavniki CGIL Semilli in Križman ter predstavnik CISL De Cillis.
Zbrani upokojenci so odobrili delovanje sindikatov ter jih pooblastili, da še naprej nadaljujejo začrtano pot. Zborovanje je trajalo od 10. do 12. ure.
Lažji zastrupitvi s plinom
Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ju sprejeli na prvi medicinski oddelek zaradi lažje zastrupitve s pUnom, 63-let-nega upokojenca Antonia Sabbo iz
Ul. Stuparich 4 in njegovo prijateljico 68-letno upokojenko Stefa-nio Gianni vd. Pertot, ki stanuje istotam. Oba se bosta morala zdraviti od 6 do 8 dni.
Povedala sta, da sta se malo prej v spalnici počutila slabo ker sta nekaj časa vdihavala plin, ki je uhajal iz pipice pri gorilniku zaradi verjetne okvare gumijaste cevi. Na srečo sta se upokojenca kmalu zavedla nevarnosti in nemudoma poklicala pomoč.
O prebranih delih se je že na več mestih pisalo in ne bi kazalo karkoli ponavljati ali zavračati. Zdi se nam pa bolj pomembno poudariti voljo in pogum skupine, ki se je odločila, da iudi javno nastopi. Saj to še ne pomeni, da se je pri nas pojavilo toliko in toliko novih literatov, toda zelo je mogoče, da bomo katero od teh imen še srečavali tudi tam, kjer se bo od sodelavcev zahtevala določena umetniška kvaliteta. Tej skupini gre priznanje tudi zaradi tega, ker bo s svojim zgledom gotovo potegnila za seboj še druge mlade literate.
Ko je skupina nastopila na Opčinah, smo brali grajo zaradi slabega obiska. Zal tudi včerajšnji obisk ni bil takšen, da ne bi mogel biti boljši, tudi znatno boljši. Mislimo, da se vsaj deloma lahko graja ponovi tudi za včerajšnji večer. In to ni prav. Ce se za mlade ljudi ne zmenimo tedaj, ko nam hočejo pokazati, da v njih nekaj kipi, da se v njih nekaj rojeva, da niso taka brezčutna bitja, kot prepogosto starejši o njih mislijo — potem se drugič nad mladino ne pritožujmo, da se ne zmeni za to, kar bi mi od nje hoteli.
Pozor pred mešetarji!
Dva nerodna padca
Žrtev spodrsljaja na poledenelem snegu, je postala včeraj zjutraj 70-letna Maria Bisca z Lo-njerske ceste 324, ki je pred svojo hišo stopila na poledeneli sneg, spodrsnila in padla. Ponesrečenko so r.ekaj časa potem z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo morala dva meseca, ker si je pri nesreči verjetno zlomila desni kolk.
Ko je včeraj zjutraj 15-letna dijakinja Alessandra Martellani iz Ul. Giulia 41 stopala po stopnišču šole, ki jo obiskuje, se je na stopnici neredno spotaknila in padla vznak. Pri padcu se je Martella-
Lastnike zemljišč v Dolini, ki jih nameravajo razlastiti za naftovod, opozarjamo, naj ne nasedajo govoricam spletkam in obljubam raznih mešetarjev ter naj ne sklepajo sami nobene pogodbe za prodajo zemljišč. Vsakemu mešetarju, pa naj si bo tuj ali domač, naj pokažejo vrata.
Podpišite pooblastilo organizaciji, ki zastopa vaše koristi, in skupno nastopajte. Tako boste najbolje ščitili svoje in skupne koristi.
nijeva hudo pobila po zatilju Dijak'
_ injo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter jo nujno spre-
jeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti teden dni.
Prispevajte sta DIJAŠKO MATICO I
Citatel ji
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1966, TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO ŠE LEPO SLOVENSKO KNJIGO
TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 21. januarja 1966 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 58-lefcna Glorgina Schi-lanl por. Negroni, 87-letni Cesare Cecchetti, 80-letni Simeone Fattovlch, 69-1 etn 1 Carlo Debernardi, 77-letna Margherita Volpe por. Stocca, 67-let-ni Giovanni Versa, 53-letnl Alberto Maganja, 61-letna Iolanda Gandolfo vd. Donneri, 76-let>na Carla Russ vd. Stefanln, 66-letna Anna Glarinl por. Vascotto, 82-letna Alessandra Prachl-dl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od U. do 16. ure)
AlTAlabarda, Ul. deiristrla 7: Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 6.30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Crooe Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vie-lmettl, Trg della Borsa 12; G Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
LADJE V PRISTANIŠČU
PRIHODI: Matko Laglnlja, Sraka-ne (Jug.); Maria Dormlo, Esso Li-gurla, Antonio (It.); Atlantic Star (Liber.).
ODHODI: Ornella I, Tranagerma-nla, Isonzo (It,); Iddan (Isr); Tom (SZ); Chevlot (VB); Trepča, Trebl-nlje (Jug.),
Gledališča
VERDI
Blagajna gledališča Verdi sprejem* še danes abonmaje za drugi del ®" perne sezone, ki se bo začei v soh®" to, 29. tm. z gala predstavo Saifl1' Saensove opere »Samson in Dalil**-Ta drugi ciklus bo obsegal še op® re: Rihard Strauss — ((Nuerenburšk' mojstri pevci«, Grieg — «Peer Gy«t’ v izvedbi «London’s Festival BaM® ta«, Bellini — ((Puritanci«, Strauss — ((Arabella« in Puccini — «La B®-heme».
Nazionale 16.30 «11 magnifico irland® se« Technicolor. Rod Taylor, Jul'e Christie, Edith Evans.
Arcobaleno 16.00 «Le soldatesse« A® i na Karina, Maria L.iforet, Lea Ma® šari, Valeria Moriconi. Prepoved*' ng mladini pod 18. letom.
Ezcelsior 15,00 «Io la conoscevo u® ne« Stefania Sandrelli, Enrico M*-ria Salerno, Ugo lognazzi.
Fenice 14.30 «Per quaiche dollaro j? piu« Technicolor. Clint Eastvzoo®-Gian Maria Volonte Eden 16.00 »Madamigella di Mau?!*1* Catherine Spaak, Robert Technicolor. Prepovedano pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «L’uomo Konga Jean Paul Belmondo, UrsU' la Andress. Eastmancolor.
Alabarda 16.00 «Perche uccldl anc® ra« Colorscope. Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 14. letom-Filodrammatico 16.00 «11 sole scott» a Cipro« Technicolor. Dirk Boga® de, Susan Strassberg
Hossel«;
mladim
Hoo«
Aurora 16.00 «11 principe guerrieroa. Cristallo 16.00 «Una vergine per -*
principe« Technicolor. *Virna Lisi' Vittorio Gassman. — Prepovedan® mladini pod 18. letom Garibaldi 16.00 «1 iupi del Texa5* Technicolor. Rory Calhoum, Virginia Mayo.
Capitol 16.30 »Tabu N 2» Technicol®r Prepovedano mladini pod 18 letom-Impero 16.30 19.00 21.45 «La' donn» che non sapeva amare« Prepovedano mladini pod 14. letom Vittorio Veneto 15.30 «11 terzo gl®1" no« George Peppard, Elizabeth A' shley. Prepovedano mladini pod Izletom.
Moderno 15.30 «Weexend a Zuyd coote« Technicolor. Catherine Spa** Jean Paul Belmondo Prepovedan* mladini pod 14. letom Astra 15.30 18.30 21.30 «La conqu»l» del West».
Astoria 16.45 «Una Kolil-Royce giall** Technicolor.
Abbazla 16.00 ((Agente 077 mission« Bloody Mary» Technicolor. K* Clark.
Id*3lc ,s-')°	«1 desperados«
Ford. Technicolor.
Gl en®
Razna obvestila
Prosvetno društvo »Slavko Ska®
perle« priredi v nedeljo 23. tm. «•’ 16. uri plesno čajanko za vse član' ki so sodelovali na 8. športnem tel nti.
Tržaški filatelistični klub «L. K
šlr» bo Imel v nedeljo, 23. tm. < 10. do n. ure, redni sestanek v pr štorih kluba v Ul. Montecch. 6. D spele so novitete. Člani naj prines Jo na sestanek podatke vseh svoj zbirk, ici so pripravljene za eve tualne razstave. Na sestanek so va ljeni tudi nečlani, V mesecu februa ju bodo sestanki prvo in tretjo n boljo.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr»l . (JI. *t. FronHiku W lelelon «1-7»»
N o v o s t:
V SVETU NARAVE L 1.650.-
Včeraj nas je za vedno zapusti naš dragi
Albert Maganja
Pogreb nepozabnega pokojni*1 bo danes ob 15.30 iz glavne 6®
nišnice v Sv. Križ.
Žalujoči žena Nadja, hčer*
Nives
in Nadja ter sorodniki
Trst, Sv. Križ, 22.1.1966.

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Policistom je postal sumljiv ker se je skril za volan avta
V pijanosti je v baru izzval nered m sramotil javnega funkcionarja, ki ga je aretiral po poskusu pobega
Pred kazenskim sodiščem (pred-®^dnik Rossi, tožilec Ballarini, za-Piaoikar De Paoli, obramba Strudt-se je moral zagovarjati včeraj 26-letni Silvano Buligatto iz "*• Baiamonti 4, ki je bil obtožen, aa je ukradel avto.
,®° je 15. novembra lani okoli 4,30 zjutraj, ko je policijska patrulja, ki se je peljala z avtom po istrski ulici, opazila na velikem ®vmku tik nad predorom Baiamonti «t°.. ki je bil parkiran na desni 'treni ceste. Agenti bi se za vozilo "iti ne zmenili, če ne bi opazili, ne je bila v notranjosti neka ose-?*■ ki se je skušala skriti za vo-«n. Policistom se je zdelo sumljivo ter so se takoj ustavili in pozanimali za istovetnost neznanca, iskoj so ugotovili, da je šlo za nuligatta. «Cigav je avto in zakaj r® J® skušal skriti« — so izpraševali agenti. Mladenič je najprej trdil, na se sploh ni skušal skriti in da 3?u je avto posodil neki prijatelj. ‘Vekoliko pozneje pa je priznal, da J® vozilo ukradel nekaj sto metrov nazaj v smeri proti središču niesta. Pozno ponoči se je vračal ,°mov. Ko je šel mimo avta, ki je sameval ob cesti, je pritisnil na Kljuko, ki se je vdala pod priti-sa°m. Usedel se je v vozilo, ker je ?* oaje utrujen, in se odpeljal, ne ?a. oi vžgal motor, po klancu na-vtdol. Po 200 metrih pa se je vo-“P ustavilo.
Agenti mu seveda niso spočetka Popolnoma verjeli ter so med dru-sim pregledali motor, ki pa je bil Popolnoma hladen. Tudi startni K1iuč ni bil vključen.
,. Te ugotovitve pa niso rešile Bu-“Satta pred prijavo kazenskemu sodišču zaradi tatvine avta in u-Pravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Agenti so Potem ugotovili, da je bil lastnik vozila šofer taksija Mario Ban iz Praga 21. Ta je bil parkiral avto prejšnji dan okoli 14 popoldne ^Istrski ulici blizu poslopja št. 87. Naslednji dan je tatvino prijavil Policijskim oblastem. rt.^a razpravi pred kazenskim so-2« ra je obtoženec priznal pre-atsek. Javni tožilec je zahteval, naj S* sodniki obsodijo na 8 mesecev ““Pora in 40.000 lir globe ter na 2 jneseca pripora in 30.000 lir denarna kazni (zaradi vožnje brez voz-!“®k®ga dovoljenja). Obramba pa skušala dokazati, da dejanje, kot ‘“ko, ni kaznivo, ker ni šlo za tatvino.
Sodniki so v bistvu sprejeli to-«ičeve zahteve ter so obsodili Bu-{'satta na 8 mesecev zapora in 30 nsoč iir globe ter 2 meseca prička in 10.000 lir denarne kazni, so pogojne.
“r®d pizivnim sodiščem se je
moral zagovarjati 22-letni Antonio i gnal za ubežnikoma, ki sta se od-
Quinto iz Ul. Giuliani 34, ki ga je svoj čas že kazensko sodišče spoznalo za krivega raznih prekrškov ter ga obsodilo na 4 mesece zapora ter 60.000 lir denarne kazni. Prizivno sodišče je potrdilo prvotno razsodbo.
Policijske oblasti so prijavile Quinta sodišču pod številnimi obtožbami, ker je neke noči povzročil v mestu vrsto izgredov zaradi pijanosti. Bilo je 17. septembra lani, ko se je Quinto znašel v precej poznih urah v baru «Piccolo» v Ul. 30. oktobra. Ker Je bil vinjen, je začel razgrajati ter nadlegovati prisotne. Se Drav posebno pa se je zaganjal v Giulia Giglia, ki je mirno stal in pil pri točilni mizi. V določenem trenutku je Quinto zgrabil Giglia za suknjič ter ga porinil proti izhodu. Zaradi zaleta sta oba padla ter povzročila velik ropot. Prav tedaj je šel mimo gojenec šole stražnikov javne varnosti Car-lo Porceddu. Čeprav je bil oblečen civilno, je menil, da je njegova dolžnost, da ugotovi, za kaj gre. Vstopil je v lokal ter pozval oba mladeniča, naj se nehata prepirati. Giglio je pristal, toda Quinto jo je z nekim prijateljem umo pobrisal iz lokala. Porceddu se je po-
daljila proti Ul. Zonta. Po poti je agent zahteval od nekega civilista, naj mu pomaga. V Ul. Zonta sta dohitela Quinta, medtem ko je drugi neznanec izginil brez sledu. Quin-to pa se ni hotel sprijazniti z usodo. Divje se je otepal in potem se še valjal po tleh. Med drugim je tudi pljunil policistu v obraz. Umiril se je šele, ko so prišli agenti letečega oddelka.
Zaradi omenjenega dogodka so ga prijavili sodišču ter ga obtožili: 1. nadlegovanja oseb; 2. telesnih poškodb (laže je poškodoval Giglia); 3. pijanosti; 4. upora proti javnemu funkcionarju in 5. sramotenja javnega funkcionarja.
Kazenski sodniki so bili zelo milostni pri razsodbi, saj mu niso sodili zaradi telesnih poškodb, ker ga Giglio ni tožil. Poleg tega so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe upora. Za druge prekrške pa so mu naložili že zgoraj omenjeno kazen.
Proti razsodbi se je pritožil obsojenec, ki je menil, da ni bila dokazana obtožba upora. Posku? pa se mu je izjalovil, ker so ga prizivni sodniki spet spoznali za krivega ter potrdili prvotno razsodbo.
Goriško-beneški dnevnik
IZ POROČILA NA OBČNEM ZBORU
Leto težav in borb za avtonomijo
v
Kmečkega društva iz Standreža
Kuhanje domačega žganja bodo sami upravljali • Popravilo gozdnih poti v Stari gori Kritične pripombe preglednika računov - Kako je z javno tehtnico v Štandrežu
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiHmiiHiit
VČERAJ DOPOLDNE V OBČINSKI PALAČI
Priznanje prof. Rolettu za delo , v korist Združenja jadranskih luk
Imenovali so ga za častnega predsednika tehnične komisije združenja - Predstavitev novega predsednika
Včeraj dopoldne je predsednik Združenja jadranskih pristanišč beneški župan inž. Favaretto Fisca slovesno imenoval strokovnjaka profesorja G. Roletta za častnega predsednika tehnične komisije omenjenega združenja. Dr. Roletto je bil deset let efektivni predsednik tehnične komisije, zdaj pa ga bo na tem mestu nasledil glavni ravnatelj družbe Linee Marittime dell’Adria-tico iz Ancone Michele Cimaglia.
Slovesnosti, ki je bila v občinski palači, so se udeležili tržaški župan dr. Franzil, ki je hkrati podpredsednik združenja, prof. O. Balice namesto župana mesta Bari, ki je drugi podpredsednik organizacije, glavni tajnik dr. Desidery, tajnik tehničnega odbora dr. B. Mercan-ti, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ter številni
i|,ll|||||||||||||||||||||t|||||||||||||t|t|t||||||||||||||MI||„||||lf|||||||||||||||iii||||||||||||||||||||||lltllllllllllllllllHII
Razburljiva noč za agente letečega oddelka
-— --------------------------------------------; : ,
Tri policiste je ranil ho so ga hoteli ukrotiti
^grajati je začel v nočnem lokalu «Mexico», nadaljeval pa je na ^Mturi - Končno so razgrajača spravili v umobolnico pri Sv. Ivanu
- Komaj minula noč je bila zelo Jj^curljiva za agente letečega od-u^‘*a kvesture. Na pozorišče črne fjV.hlke je spet stopil stari znanec tSfclje, 30-letni Emilio Štirn iz Ul. r^jamonti 14, ki je včeraj ponoči , ajprej v nočnem lokalu «Mexico» J hato v bolnišnici in na kvesturi ^vzročil cel direndaj.
, “tim je okrog 1 ure ponoči pri-jjJ. v nočni lokal in meni nič, tebi j.!,^odšel k mizi, kjer sta stala dva .irjnika, ju zagrabil in raztreščil e,??1 Plesišča. Potem je začel no-
stn mlze do mize ln mot11 80-\ Ua bi se odkrižala razgrajača, -,.,‘astnica lokala EUsabetta Faga-p®1~-Callbotta iz Ul. Ireneo della r°ce gl, poklicala agente leteče-5* oddelka, ki so nemudoma pri-v Ul. XXX. Ottobre. PoMci-p* so Štirna prijeli in ne brez te-r*v spravili v policijski avto ter ga rpaPremili v bolnišnico. Dežurni Javnik je Štirna pregleda! In h?, ovil, da Je pijan. Nudil mu je
Pono
Pomoč, nato pa so ga agenti
-ovno spravili v policijski avto, J* 8a odpeljejo na kvesturo. Se Stif0 Jim Je t0 uspelo, se Jim Je j ,rn začel upirati, med vožnjo pa aačel kričati in agente psovati. uTJ-o/naJ so policisti prispeli r.a e8turo in Štirna hoteli zo.preti v
celico, se jim je ta izvil iz prijema in kot razdivjana furija začel brcati in pestiti na levo in desno, da je ranil 45-letnega podčastnika Giu-seppa Delio iz Ul. Toscanc-ili 4 in dva agenta, 41-letnega Pasquaia Del Monaca iz Ul. Cattaneo 2 in 39-1 et-nega Gina Marandolo iz Ul Udine št 40. Komaj Je agentom uspeio, da so razgrajača nekoliko pomirili, je ta z brco še razbil steklo na vratih.
Policistom ni preostalo drugega, kot da so Štirna ponovno pospremili v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdravnik je namreč ugotovil, da je bil Štirn zelo razburjen zaradi popitega alkohola. Štirna so agenti seveda zastražill, medtem oa so trem ranjenim policistom nudil! prvo pomoč v ambulanti. Okrevali bodo v enem tednu. Vsem trem Je Štirn povzročil podplutbe in udarce
Toda Štirn se ponoči ni pomiril. Dežurno osebje v bolnišnici Je bito zato prisiljeno, da je Štirna spravilo v rešilni avto, s katerim so ga od-peijall v umobolnico pri Sv. Ivanu. Kljub vsemu so policisti Štirna aretirali in prijavili sodišču zaradi upiranja in žaljenja'javnih funkcionarjev, povzročitev telesnih poškodb, pijanosti in motenja javnega miru.
predstavniki krajevnih oblasti.
Predsednik Združenja jadranskih pristanišč inž. Fisca je kratko orisal življenjepis prof. Roletta. Ta se je rodil v kraju Bobbio Pellicce v deželi Fiemonte, izšolal pa se je v matematičnih vedah in leposlovju. Marca 1927. leta je bil imenovan za rednega profesorja na tržaški univerzi, kjer je poučeval gospodarski zemljepis do leta 1960. V vojnem času je bil nekaj časa tudi rektor tržaške univerze, dolgo let pa je bil predsednik kulturno-gospodar-ske organizacije Cenacolo Triestino. Ministrstvo za zunanje zadeve ga je večkrat zaprosilo za posebna študijska raziskovanja, prof. Roletto pa je poleg tega objavil več monografij ter knjig o gospodarskem u-stroju in razvoju v raznih državah.
Ko je Združenje jadranskih pristanišč leta 1955 ustanovilo posebno tehnično komisijo, je bil prof. Roletto imenovan za njenega predsednika, kar je ostal polnih deset let. Kot načelnik komisije je prof. Rolletto poskrbel za izdajo 6 zvezkov, posvečenih najraznejšim problemom, ki zadevajo jadranske luke, v zadnjem času pa je pripravljal vse potrebno za izdajo sedmega zvezka iz omenjene serije.
Inž. Fisca je izročil slavljencu zlato medaljo, ki mu Jo je v znak hvaležnosti za njegovo vsestransko prizadevanje v korist organizacije poklonilo vodstvo Združenja jadranskih pristanišč. Inž. Fisca je nato predstavil zbranim gostom in strokovnjakom novega predsednika tehnične komisije dr. Cimaglia.
Tržaški župan dr. Franzil se Je zahvalil prof. Rolettu za njegovo plodno delo na kulturnem in znanstvenem področju, v našem mestu. Prof. Roletto se je na koncu zahvalil vsem za čast, ki so mu jo izkazali in še posebno za spominsko medaljo, ter je zagotovil, da se bo še nadalje tudi kot častni predsednik tehnične komisije zavzemal za uresničevanje ciljev, ki si jih je od vsega začetka zadalo Združenje jadranskih pristanišč.
Člani kmečkega društva poslušajo poročilo odbornikov o lanskem poslovanju
problemih društva
in o raznih perečih
MIMO «IKIS» »»KOMEli
Predvaja danes, 22. t m. ob 19.30 Technicolor film:
STAZIONE J TOP SECRET
(POSTAJA 3 TOP SECRET)
po romanu Jana Stuarta
*8Tajo:	GEORGE MAHARIS, RICHARD BASEHART, ANNE
FRANCIS ANDREWS
usmmmmm-
predvaja danes, 22. t. m. ob 18. uri Technicolor film:
1R1NNEGAT1 DELL' 1S0LA MISTERIOSA
(Odpadniki skrivnostnega otoka)
Igrajo:
DANA ANDREWS JANE POVVELL DON DUBBINS ARTHUR SHELOS in drugi
Dražba za oddajo del na avto cesti Palmanova-Videm
Na sedežu družbe »Autovie Venete., ki gradi avto cesto Trst-Benetke z odcepom Palmanova-Videm, se je včeraj dopoldne vršil natečaj za oddajo del pri gradnji zaščitnih ograj vzdolž avto ceste Palmanova-Videm.
Natečaja, ki ga je vodil glavni ravnatelj Autovie Venete ing. R. Visintin in kateremu je prisostvoval tudi tržaški župan dr. Franzil. se je udeležilo šest podjetij, in sicer rimska Industria Prodotti Si-derurgici, podjetje Officine Trafi-lerie iz Bologne, tvrdka Albertini iz Benetk, podjetje Gallett; iz Coma, milanska Montecatini Segna-letica ter Latisana Plastic iz istoimenskega kraja v Furlaniji.
Vodstvo »Autovie Venete, bo zdaj proučilo ponudbe in prepustilo izvedbo del tisti izmed šestih konkurentk, ki bo zagotovila najboljšo izvedbo del pri konkurenčni ceni Odsek Palmanova-Videm je dolg 40 km, to se pravi, da bo zaščitna ograja merila vsega skupaj 80 km. Med zahtevami, ki jih ie postavila družba Autovie Venete. je tudi klavzula, da mora biti delo izvršeno v roku 30 dni. Za tem delom bo družba dala v zakup še načrtovanje cestne signalizacije. Odsek Palmanova Videm nameravam izročiti prometu že letos poleti.
iiiHiitiiiiiiHiimiii.HttiiiiiiiiiiiiiiMtuiHiiinmiiiifi.
Pogajanja o zahtevati uslužbencev v trgovinah
Pokrajinska federacija trgovcev, včlanjenih v CISL, sporoča, da se bodo na sedežu Confcomerclo sestali zastopniki te ustanove in sindikatov ter nadaljevali pogovore o pogodbi za uslužbence v trgovinah. Na poprejšniem sestanku je prišel do izraza precejšen razpon v stališčih posameznih strank, ker delodajalci niso hoteli spoštovati sporazumov iz leta 1964, ki govorijo o dopolnilnih pogajanjih na nivolu obratov, medtem ko so bili priprav-| ljeni na obnovo vsedržf^e delovne pogodbe, ki zapade meseca ju-, nija.
Neposredni obdelovalci iz Standreža, ki so združeni v Kmečkem društvu, so imeli v petek zvečer v domači prosvetni dvorani svoj redni letni občni zbor. V lanskem letu se je v okviru društva zgodilo marsikaj novega, kar je bilo razvidno tudi iz poročil posameznih odbornikov. Prav zato je bilo za občni zbor precejšnje zanimanje in se je oh določeni uri zbrala večina članov, da bi poslušali obračun dela in izvolili nov odbor za tekoče leto.
Zborovanje je otvoril začasni predsednik Savo Hoban, ki je prevzel to funkcijo do občnega zbora potem, ko je prejšnji predsednik Viljem Zavadlal podal ostavko. Nato je tajnik Emil Cingerli pre-čital zapisnik z zadnjega rednega občnega zbora ter nato na zahtevo prisotnih navedel tudi glavne sklepe dveh izrednih občnih zborov, ki so bili med letom.
Nato je Viljem Zavadlav poročal o poslovanju v dobi, ko je bil on za predsednika društva. Omenil je akcijo za popravilo poti v Stari gori ter podrobno opisal akcijo za pridobitev pravice za kuhanje žganja za domače potrebe. To zadevo je imela prej v rokah izključno Coltivatori diretti iz Gorice, odnosno kmetje iz Podturna, ki celih 12 let niso pokazali računov in niso delili dobička s Standrežci in drugimi kmeti, ki so bili pri tem soudeleženi. Prav zato je Kmečko društvo iz Standreža, skupaj s kmetovalci sovodenjske občine in s pomočjo Kmečke zveze začelo akcijo, da bi sami prevzeli to zadevo v svoje roke kar se tiče njihovega deleža. Temu se je uprlo vodstvo Coltivatori diretti iz Gorice in jim stavilo vse mogoče ovire. Končno pa so le uspeli in dosegli svojo pravico tudi naši kmetje.
Savo Hoban je poročal o delu društva v zadnjih mesecih, zlasti kar se tiče nabave semenske pšenice, nafte, preskrbe dovoljenja za uvoz svojih pridelkov iz obmejnega pasu itd. Emil Cingerli je poročal o akciji za javno tehtnico v Stan-drežu, ki so jo zaprli 1. decembra lani. Dva tedna pozneje je šla delegacija na županstvo v Gorico, kjer je govorila z uradnikom Danelo-nom. Ta je dejal, da je tehtnica pokvarjena in bi potrebovali za njeno popravilo okrog 1,8 milijona lir, dodal je tudi, da je nerentabilna. V petek pa so le dobili z županstva sporočilo, da jo bodo popravili in zopet odprli.
Perugio, kjer se je ustanovila v zad-V zvezi s tem poročilom so bili I nJem času. zborovalci mnenja, da je potrebno | Pri trčenju so bili hudo ranjeni
luimiinimiiiiiHiHiiiHiMiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiuiiiMiiiHiMiimiuiiiiiiiiiintiiiiMiiiiiitiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiitiiii
ZARADI OBNOVITVE DELOVNE POGODBE ZA ŠOFERJE
mnogo manj za popravilo tehtnice; če je bilo njeno poslovanje pasivno pa je kriva slaba uprava pri njenem delovanju, ker so uporabniki redno plačevali določeno pristojbino, baje pa niso vedno prejeli potrdila za tako plačilo.
Sledila so poročila tajnika in blagajnika, iz katerih je bilo razvidno, da je imelo lani društvo dva izredna občna zbora in 17 sej odbora, v blagajni pa je po izplačilu stroškov za vzdrževanje strojev in drugih, ostalo še nekaj prebitka, čeprav nimajo več dohodkov od smeti. Pri tem je bilo tudi govora o potrebi večje pažnje pri uporabi in vzdrževanju strojev. Med temi je tudi snopovezalka, ki so jo nabavili lani in deluje dobro.
Za preglednike računov je podal poročilo Franc Lupin. Povedal je, da so našli račune, v kolikor so jih imeli na razpolago, v redu. Kritiziral pa je razne nerednosti. Tako pregledniki niso bili vabljeni na številne odborove seje, niti niso dobili na vpogled zapisnikov. Dejal je tudi, da bi morali po odstopu predsednika in nekaterih odbornikov sklicati občni zbor in izvoliti nov odbor društva. Priporočal je, naj v bodoče upoštevajo njegove pripombe ln naj se izognejo tem in drugim napakam.
Po kratki debati so sledile volitve novega odbora, ki bo imel predvidoma že danes zvečer svojo prvo sejo. O tem bomo poročali prihodnjič.
POKRAJINSKI KONGRES KPI V VIDMU
Podpora pravicam Slovencev ki bivajo v Nadiških dolinah
Ugodna ocena govora poslanca Fortune v klubu «Ivan Trinko» in posredovanja KD za uporabo slovenščine pri cerkvenih obredih
Prejšnji teden je bil v Vidmu 11. pokrajinski kongres videmske federacije KPI, na katerem je imel glavno poročilo tajnik Baracetti, ki je v svojem obsežnem poročilu, v katerem je obravnaval vsa pomembna vprašanja, zlasti pa teze za vsedržavni kongres, govoril tudi o slovenski manjšini, ki prebiva v Beneški Sloveniji, in njenih narodnostnih potrebah. Poudaril je, da stranka priznava obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini ter se bori za odpravo krivic, ki se ji delajo v pogledu uporabe materinega jezika.
O potrebah slovenske skupnosti v Nadiških dolinah je spregovoril tudi prof. Petričič iz Spetra, ki je poudaril, da se mora tudi majhen narod kot je naš, svobodno razvijati, stranka pa mu mora pri tem pomagati.
V diskusijo je posegel tudi Izidor Predan, ki je omenil predvsem dva pomembna dogodka, ki zadevajo Slovence: govor poslanca Fortune in nastop KD.
«Po dolgih letih smo dočakali izdelavo stališča PSI do slovenske manjšine v videmski pokrajini. Povedal ga je vidni predstavnik te stranke poslanec Loris Fortuna na shodu emigrantov v krožku «Ivan Trinko« v Čedadu, ko je zbrane delavce pozdravil v Imenu centralnega, deželnega in federalnega komiteja PSI iz Vidma. Dejal je, da socialistična stranka prizna prebivalcem dolin pravico do razvoja njihove kulture v lastnem jeziku in da se bo borila za
ski KD. Dasiravno stranka ni javno povedala svojega stališča, smatramo za pozitivno posredovanje videmske KD pri nadškofiji, da dovoli našim duhovnikom pravico u-porabe svojega jezika pri liturgičnih obredih v skladu z določili ekumenskega koncila.
Naša stranka se bo še nadalje borila za priznanje narodnih pravic slovenske manjšine v Nadiških dolinah; prepričani smo, da bo ta borba kronana z uspehom, ker j« pravična.«
Razprave v Tržiču zaradi cestnih prekrškov
priznanje teh pravic. Mi smo hvaležni poslancu Fortuni za njegovo javno obvezo ter njegovo izjavo visoko cenimo.
Končno naj omenim spremembo stališča do Slovencev tudi v videm-
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču dr. Mannarinom se je včeraj zvrstilo enajst obdolžencev, izmed katerih jih je bilo pet obsojenih. Povečini gre za prekrške cestnega zakona.
Silvano Volpi, star 39 let, bivajoč na Proseku 381 pri Trstu, je bil obdolžen, da je na Trgu republike v Tržiču izsiljeval prednost pred vozili, ki so prihajala z njegove desne; prekršek je storil 26. avgusta leta 1964; oprostili so ga z dvomljivo formulo.
Ob upoštevanju splošnih olajševalnih okolnosti so obsodili na 29 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov (brez vpisa v kazenski list) 27-letnega Giuseppa Požarja iz Ro-cola 24, ker mu je prometna policija prisodila globo, ker 27. decetn-čimprejšnje 1 bra leta 1964 v Rediougli ni zasen-
.............................................................iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiliiiiiiiiuiiimilimimuimliMliiiHimiiiliHHiiiiimiltrinHiiiuiiiiiimHii.......
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
Trije mrtvi in dva ranjena pri trčeniu avtov blizu Stivana
čil luči na križišču, kjer se je srečal z nekim vozilom.
Guido SelveJli, star 49 let, doma s Trga Oberdan v Ronkah pa ie bil obdolžen, da je prehitro vozil v središču blizu šole, da je trobil in da se na poziv karabinjerjev ni ustavil. Sodnik ga je obsodil na 20 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov.
Na 10.000 lir globe je obsodil 38-letnega Lorisa Manzatta iz Ul. Rossini 14 v Ronkah, ker je dovolil svojemu sinu Rizzieriju, ki nima vozniškega dovoljenja, uporabo svojega motocikla. Za ta prekršek je Manzatto že plačal globo.
Od štiričlanske družine je ostala živa samo žena - Iskala je službo in
Včeraj dopoldne se je moral za- 35-letni Umberto Martongalli, nje-govarjati pred goriškim okrožnim gov 3-letni sin Ezio, komaj šest me-sodiščem 50-letni trgovski zastop- secev stara hčerka Daniela, ki jo je nik iz Tržiča Alberto Prato, zaradi mati držala v naročju ter njegova avtomobilske nesreče, ki se je pri-1 žena 27-letna Marcella Calb pcr. petila dne 6. septembra 1964 na dr- Martongalli. Umberto, ki je šofi-žavni cesti med Tržičem in Seslja- ] ral je umrl zaradi poškodb že na nom in pri kateri so bili trije mrt-! prevozu v tržiško bolnišnico, oba vi ter dva ranjena.	otroka pa naslednji dan istotam.
žena, ki si je zlomila levo roko v
Tistega dne okrog 7.45 zjutraj se je peljal Prato z avtom fiat 1500, ki si ga je izposodil od Francesca Nobila iz Bologne, po državni cesti od Tržiča proti Trstu. Pred njim je, po njegovih izjavah, vozil neki nemški avto. V bližini hriba Mon-te Spaccato med Tržičem in Seslja-nom se je Prati zdelo, da hoče nemški vozač obrniti svoje vozilo in je naglo pritisnil na zavore. Ker je bila cesta mokra in je vozil precej naglo, je njegov avto zaneslo na levo ravno v trenutku, ko je prihajalo nasproti iz tržaške smeri drugo vozilo, fiat 500 D. Prato ni mogel preprečiti trčenja ter se je z vso silo zaletel v fiat 500 D, v katerem se je peljala družina Martongalli, ki je malo prej kupila nov avto ter se je vračala iz Trsta v
Požar v baraki
Včeraj popoldne ob 15.30 so po-
izmaknila zlatnino iklicali g°riSke gasilce v Gradiško,
kjer je nastal požar v baraki delniške družbe Fondacem iz Milana, v Ul. Lunghisonzo med Gradiško in Zagrajem. Gasilci so bili na delu poldrugo uro, vendar niso mogli preprečiti, da ne bi zgorela baraka. Škodo cenijo na okrog 800.000.
Požar je povzročil transformator, ki je bil nameščen v baraki in zaradi okvare ni dobro deloval.
Stavka v avtobusnih podjetjih ki imajo koncesije za prevoze
Izjemoma bo mestni avtobus vozil čez Oslavje in Grojno v Steverjan - Na progah, kjer ni železnice, bodo vozili vojaški avtobusi - V mestnem prometu nobenega zastoja
Zaradi stavke uslužbencev avto-, civilno motorizacijo uvedla vožnje
z vojaškimi vozili, ki bodo vozili na tistih progah, kjer ni železniških zvez Za pojasnila prizadete osebe lahko vprašajo uslužbence pri okencih na avtobusnih postajah Ribi in
busnih podjetij, ki imajo koncesije za vožnje na avtobusnih progah, danes ves dan ne bodo vozili avtobusi Ribi iz Gorice in Bonezzi iz Tržiča. Stavko so oklicala vsedržavna vodstva treh sindikalnih or- Bonezzi v Tržiču, ganizacij CGIL, CISL in UIL, da bi podprla svojo zahtevo po obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe.
Zavoljo tega danes avtobusi ne bodo vozili na progah med Gorico in ostalimi središči; redno bodo vozili mestni avtobusi.
Na posredovanje pristojnih oblasti bodo danes vozili avtobusi samo na progi Gorica, Oslavje, Steverjan, Grojna, in obratno. Izpred cerkve Srca Jezusovega odpelje avtobus v Steverjan ob 6.50 čez Oslavje, ob 7.30 čez Bukovje, ob 10. čez Oslavje, ob 12.30 in 13.30 čez Bukovje, ob 19.30 čez Oslavje. Iz štever-jana odpelje ob 7.10 čez Bukovje, ob 7.50 čez Oslavje, ob 10.20 čez Bukovje, ob 12.50 in 13.50 čez Oslavje in ob 19.50 čez Bukovje.
Goriška prefektura je sporočila, I Tagllacuzzi govoril o da je skupno z Inšpektoratom za | miru.
Sne/,n« razmere na goriških smučiščih
Na vseh smučiščih goriškega območja je prejšnje dni zapadel nov sneg, najnižje temperature pa so se ravno včeraj nekoliko unesle.
Lokve, 15 cm pršiča, vlečnica deluje; Lažne, 20 cm pršiča, vlečnica deluje; Črni vrh nad Idrijo, 30 cm pršiča, deluje nova vlečnica; Log pod Mangartom, 11 cm, Bovec 5, Livek 10, Cerkno 6, Idrija 10 cm pršiča.
V nedeljo 23. januarja ob 17.30 bo v dvorani Roma v Tržiču član vsedržavnega vodstva PSIUP Pino vprašanjih
podlaktu in desno nogo v kolenu, se je morala zdraviti kakih 40 dni Tudi Prato sam, ki se je po trčenju zaletel s svojim vozilom še v skale ob cesti, je bil ranjen na čelu ter so ga pridržali za nekaj dni v bolnišnici. Obe vozili sta utrpeli pri močnem udarcu precejšnjo škodo, kar je ugotovila cestna policija iz Trsta, ki je napravila zapisnik.
Pri včerajšnji razpravi se je obtoženec zagovarjal, da je vozil zmerno, največ 40 km na uro in da ga je zmešal nemški šofer s svojim negotovim manevriranjem.
Po daljšem posvetu je sodišče spoznalo obtoženca za krivega ter ga je obsodilo na 20 mesecev in 20 dni zapora, plačilo sodnih stroškov ter odvzem šoferske knjižice za tri leta. Poleg tega bo moral plačati odškodnino prizadeti civilni stranki, ki jo bodo določili na drugi razpravi, že sedaj pa mora izplačati vdovi Cal6 5 milijonov na račun ter po 120.000 lir vsaki od civilnih strank za njihove sodne stroške.
Obtoženca je branil odv. Poilucci iz Trsta, ki je vložil priziv. Civilne stranke sta zastopala odv. Ginaldi iz Tržiča in Devetag iz Gorice,
Pri drugi razpravi je prišla na vrsto 41-letna Leonessa De Paolo iz Tržiča, Ul. Roma 39. Z njo se je morala zagovarjati tudi gostilničarka Onorina Stecca iz Tržiča. Prva je bila obtožena kraje, druga pa nakupa ukradenega blaga.
V začetku septembra 1964 je De Paolo prišla v stanovanje Giuliane Viset v Tržiču in zaprosila za službo gospodinjske pomočnice. Spotoma je izmaknila zlato zapestnico in potem odšla. V stanovanju Marije Vetturel je z enakim manevrom odnesla zlat prstan. Zapestnico Je pozneje zastavila pri gostilničarki Stecca, ki ji je posodila 12.000 lir, prstan pa je prodala nekemu neznancu v Trstu. Obtoženka je še povedala, da je nujno potrebovala denar za zdravila svoji bolni 18-letni hčerki, da je brezposelna in brez kakršnih koli sredstev.
Ker je bila že enkrat kaznovana, Jo je sodišče obsodilo na tri mesece in 20 dni zapora ter globo 30 tisoč lir. Gostilničarko pa so oprostili ker dejanje ni kaznivo. Proti razsodbi je De Paolo vložila priziv.
Branilca Pascoli uradno in Catta-rini. Državni tož. dr. Baiti; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Mancuso.
ški pokrajini v drugi polovici meseca decembra 1965 504 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 154, Tržiču 188, Ronkah 32, Škocjanu 27, Zagraju 20, Gradiški 16, Krminu 13, Gradežu 12, špije-ru 7, Foglianu 5, Mošt 5, Roman-su 4, Villessah 4, Starancanu 3, Marianu 3, Farri 3, Doberdobu 3, šlovrencu 2 ter po eden v Kapri-vi, Dolenjah in Turjaku.
Upravitelji PSI razpravljali o delovanju konzorcija CIPES
Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča;
Pod pokroviteljstvom sekcije krajevnih ustanov federacije PSI je bil v četrtek v Gorici shod socialističnih upraviteljev, posvečen ustanovitvi posoškega konzorcija za gospodarski in družbeni napredek (CIPES).
O namenih konzorcija je spregovoril odgovorni za krajevne ustanove Marko Waltritsch; sledila je obsežna diskusija. Ob zaključku shoda so določili stališče socialističnih upraviteljev v konzorciju.
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v gori-
Jutri v Jamljah sestanek lastnikov jusarskih zemljišč
Občinska uprava iz Doberdoba sklicuje za jutri, nedeljo ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah sestanek lastnikov jusarskih zemljišč, kjer bo speljan naftovod. Na sestanku se bodo pogovorili o najbolj primernem načinu za odstop zemlje družbi, ki gradi naftovod.
Občinske svetovalce v Tržiču seznanili z načrtom za industrijski razvoj
Občinska uprava v Tržiču je razdelila sedmim načelnikom skupin v občinskem svetu obsežno dokumentacijo konzorcija za industrijski razvoj mesta, ki se nanaša na izgradnjo naprav v Moščenici ter Schiavettiju - Brancolu. Obsega tehnično in splošno poročilo o načrtih, ki Jih je skupščina družabnikov že odobrila ter jih sedaj proučuje dežela, da jih prav tako odobri.
Občinski svetovalci so svojčas zahtevali, naj se jih seznani z namenom konzorcija; predlog je odbor osvojil in ga tudi uresničil.
Predvidevajo, da bodo na prihodnji seji občinskega sveta, ko bo prišel na vrsto proračun za leto 1966, govorili tudi o poročilu zgoraj o-menjenega konzorcija.
Gorica
CORSO. 16.30: «L’affare Blindfold«, Rock Hudson in Claudia Cardi-nale; ameriški barvni kinema-skopski film.
VERDI. 17.00: «11 rltorno dl Ringo«. G. Gemma In N. Navaro; Italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30, zadnja ob 22.30: «L’uomo dl Hong-Kong«, Jean Paul Belmondo in Uršula Andress,francoski film v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Non disturbate«, Doris Day in Rod Taylor, ameriški film v barvah; zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «OSS — Tl — operazione Fior di Lotto«, R. Kent in D. Boschero. Italijansko-španski cinemaskopski film v barvah.
Tržič
PRINCIPE. 17.30: «Patto a tre«. Frank Sinatra, Deborah Kerr In Dean Martin; barvni kinemaskopski film.
AZZURRO. 17.30; «Questa pazza, pazza, pazza gioventu«. Joselito In Irina Simoni; barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 16.00:	«Operazione
Crosbow». Sofia Loren in George Peppard; ameriški barvni film.
NAZIONALE. 17.30: «Se spari tl uc-cido». Edmond Purdon; barvni kinemaskopski film.
S. MICHELE. 18.00: «Due mafiosi nel Far West». Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; barvni Ulm.
Starancan
EDISUN. 19.ou: «Rio Negro«. Elga Andersen in Edmond Purdon; barvni kinemaskopski film.
Ronke
EXCELSIOR. 18.30: «11 nudo e tl morto«, Clift Robertson; barvni kinemaskopski film.
OE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNKR, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
dežurna cvetličarna
Jutri, 23. januarja bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 2,4 stopinje ob 15. uri, najnižja —7,7 stopinje ob 24. uri v četrtek; povprečne vlage 82 od sto.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Nocoj za 8, kolo
Bor-Gobbi (Piacenza) dijaškega doma v Trstu
Tekma bo ob 21.15 na stadionu «Prvi maj»
Za današnji Borov nastop je bilo med tednom mnogo skrbi in negotovosti. Predvsem je veliko uganko predstavljala telovadnica. Zveza je namreč prepovedala pred prazniki nastope na stadionu ((Prvi maj». Zato je bilo vodstvo v velikih skrbeh, ker ni našlo primerne dvorane. Po večkratnih telefonskih pogovorih s centralno federacijo v
Rimu, so končno dovolili nastopanje v telovadnici stadiona in to do konca januarja. To se pravi, da Do Bor odigral še eno tekmo na igii-šču, kjer trenira in kjer je navajen razvijati svojo igro. Tekma bo ob 21.15.
Današnji nasprotnik, gasilci Gob-bi iz Piacenze, zasedajo trenutno drugo mesto v lestvici in plavi se bodo morali krepko potruditi, če hočejo obdržati neporaženo.-t na domačem igrišču. Gobbi je prejšnji teden gostoval v Bologni, kjer je premočno odpravil Zavattaro. Domačini so zmagali le v tretjem setu, a to je bil le prah v oči in končni 3-1 je bil neizbežen.
Veliko presenečenje prejšnjega kola tvori tudi gladka zmaga Me-negole nad milanskim CS1. Mo-denčani so dobesedno pomedi z nasprotnikom, ki je precej dober, saj je njegovo moč okusila tudi borova ekipa ko je gostovala v M !anu.
Preostaja še tržaška CRDA, ki pa zbira poraz za porazom. V nedeljo
sl je zapravila še poslednjo možnost, da bi si nekoliko popravila neljubi položaj zadnjega na lestvici.
Jutri se bo v telovadnici zavoda ENAOLI v Ul. Campanelle 226 začelo deželno juniorsko prvenstvo. Na tem prvenstvu sodeluje poleg Bora še ekipa zgoniškega Krasa. Ker ne poznamo še moči teh ekip ne moremo izraziti našega mnenja o končnem zmagovalcu. Mislimo pa vseeno, da bo prvo mesto pripadlo borovi šesterki.
Jutrišnji spored.
Ob 8.30: CGS — Kras
ENAOLI — CGS Kras — Bor Bor — ENAOLI
f.v.
ODBOJKARSKI ODSEK BORA naproša igralce juniorskega moštva, naj se zberejo jutri 23. t. m. ob 9. uri na Trgu Stare mitnice (Barriera Vecchia) za nastop v okviru mladinskega prvenstva
ZA PRIJATELJSKE ŠPORTNE SPOPADE
Koprčani gostje gojencev
Nastopili so v namiznem tenisu, odbojki in košarki
V soboto in nedeljo so se gojenci in gojenke slovenskih dijaških domov iz Trsta in Kopra srečali v prijateljskih dvobojih v namiznem tenisu, odbojki in košarki.
Tekme v namiznem tenisu so bile že v soboto popoldne. Domači igralci so bili boljši tako v moški kot v ženski konkurenci.
Barve Galeba, ekipe dijaškega doma iz Trsta, so med fanti branili Kobal, Bidovec in Tavčar Adrijan, nasprotniki pa so nastopili v postavi Blažič, Kastelic in žužek. Tako Tavčar kot Bidovec sta
dosegla
vsak po tri zmage ter skupno 6 točk; ostale tri točke pa so si osvojili Koprčani, in sicer vsak po eno proti Kobalu, ki v soboto ni bil v dobri formi. Malo presenečenje pa je bilo med dekleti, kjer so Tržačanke, čeprav s tesnim rezultatom 3:2, nadvladale nasprotnice. Dve točki je prinesla Galebu odlična Faletič Lučka, eno pa Kosmina Sonja. Obe sta pokazali dobro igro.
Fantje: GALEB — KOPER 6-3
Postavi.
Galeb: Tavčar A., Bidovec, Kobal.
Koper: Blažič, Kastelic, žužek.
Posamezni izidi:
Kobal — Blažič 0-2 (10-21, 20-22) Tavčar — Kastelic 2-0 (21-14, 21-16)
| Bidovec — žužek 2-0 (21-13, 21-14)
Kobal — Kastelic 0-2 (9-21, 19-21) Bidovec — Blažič 2-0 (21-15, 21-12) Tavčar — žužek 2-0 (21-13, 21-15) Bidovec — Kastelic 2-1 (21-17, 16-21, 21-18)
Kobal — žužek 1-2 (21-17, 14-21, 17-21)
Tavčar — Blažič 2-0 (21-17, 21-15)
■iiiiiii.....im i mn iiiiinii m ■iinui m n im mi...............
DOMAČI NOGOMET
Jutri v Nabrežini Primorje-Juventina
Jutri ob 14.30 bo proseško Primorje sprejelo v goste za prvenstveno tekmo II. amaterske kategorije štandreško Juventino. Tekma bo v Nabrežini, kjer bo ob 12.30 polfinalna tekma mladinskega turnirja med Primorjem in Ponziano.
V Boljuncu pa bo ob 14.30 zaostala tekma III. kategorije Union-Campanelle Fides.
ZA EVROPSKI POKAL
Simmenthal 95 Racing 66
MILAN, 21. — Simmenthal je nocoj pregazil belgijske tekmece Ra-cinga iz Malinega (Belgija) v povratni tekmi četrtfinala za pokal evropskih košarkarskih prvakov.
Italijanski prvaki, ki so zmagali 95:66 (44:34), so se uvrstili v finalni del turnirja
SCHRANZ ZOPET PRVI?
Danes v Kitzbuehlu smuk Hahnenkamma
KITZBOHL, 21. — Danes je bil «no stop training« za jutrišnji smuk Hahnenkamna. Po neuradnih časih Je bil najhitrejši zmagovalec smuka v Wengenu Avstrijec Karl Schranz pred rojakoma Messnerjem in Nenningom. V francoskih vrstah so se najbolj izkazali Killy, Perillat in Jaufret.
V jutrišnjem smuku bo imel Schranz startno številko 1, Nenning bo startal drugi, Messner (vsi Avstrija) tretji, Giovanoli (Švica) četrti, Killy (Francija) pa peti. Italijan Zandegiacomo bo startal s št. 10 pred rojakom Mahlknechtom.
SMUCA NJE
PRED VELIKIM FIS A TEK-MOVANJEM NA POHORJU
Karavana s štirih celin prispela danes v Maribor
Komu tradicionalna zlata lisica: Francozinji, Avstrijki ali Kanadčanki Green?
(Od našega posebnega dopisnika)
MARIBOR, 21 — Največji mariborski hotel Slavija je poln tako rekoč do zadnjega kotička. V sobah vse tja do 10. nadstropja so se nastanile tekmovalke iz 12 držav: Švice, ZDA, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Avstrije, Kanade, Češkoslovaške, Norveške in Jugoslavije.
Vrvež je tak kot predlansko in
lansko leto. Skratka v Mariboru se je zbralo 60 tekmovalk iz štirih celin. V središču pozornosti so pri tem Francozinje in Avstrijke, ki so danes ob 14. uri prispele v Maribor in so oblegane od številnih občudovalcev dajale že tudi prve avtograme. Zvenečih imen je letos v Mariboru toliko, ds so nujno ostale nekatere «amazonke», ki so sicer sijajne na snegu in ki bodo — o tem smo prepričani — pokazale na progi vse kar znajo. Pri tem mislimo predvsem na drobceno in skromno Belgijko Patricio Roy du Blicquy, ki je ena med prvimi 15 na dosedanjih FIS A tekmah, zatem Italijanko Demetzo-vo, Francozinjo Marlen Bochatay in Annie Famose.
Danes namesto veleslaloma —
slalom
številni novinarji iz šestih držav so bili močno presenečeni, ko je organizator spremenil načrt tekmovanja, ko je namesto sobotnega veleslaloma napovedal slalom. Ko so tekmovalke zvedele za to spremembo so bile različno razpoložene: Francozinje so bile vesele, svojega veselja niso prikrivale niti A-merikanke, medtem ko so Avstrijke sprejele novico z mešanim občutkom, Švicarkam pa je tudi bolj ugajal veleslalom.
Danes so izžrebali tudi startne številke sobotnega slaloma. Prva se bo podala na pot Američanka Robin Moming; druga bo Christine Teraillon (Francija), tretja Mariel-
le Goitschel (Francija), četrta Hil-debrand (Švica), peta Digruber (Avstrija), šesta Demetz (Italija), osma Famose (Francija), deveta Adolf Ruth (Švica) in deseta odlična Kanadčanka Nancy Greene. Z jugoslovanske strani bo imela An-keletova startno številko 33, Fa-nedlova pa 44.
Za Traudl Hecher pravijo, da je prva dama avstrijskega smučanja. V resnici pa ni tako važna osebnost. Za bralce Primorskega dnevnika je odgovarjala s plašnim glasom in ko je zagledala beležnico, ni bila tako samozavestna kot na snegu. 22-letna Traudl Hecher, rojena 25. septembra 1943 v tirolskem Schwarzu, je za današnji slalom izrekla naslednje prognoze: «Pred izredno ledeno progo na Pohorju sem pesimistka: bolj bi namreč ležijo mehkejše proge. Zato sem mnenja, da bo prvo mesto zasedla Kanadčanka Greenova pred Marielle Goitschel, medtem ko bom sama verjetno obtičala na tretjem mestu. Lansko leto nisem nastopila na Pohorju predvsem zaradi tekmovanja v Davosu, ki je bil za nas Avstrijke pač važnejši, saj lani na Pohorju niso nastopile najboljše kot letos. Ker pa je Pohorje letos na FIS A koledarju in ker bo najboljšo tekmovalko nagradil tudi francoski športni dnevnik «L’Equipe», se bo izplačalo potruditi, da se bom na pohorskih strminah uvrstila vsaj med prvo pe-torico.
JANEZ UJČIČ
Dekleta: GALEB — KOPER 3-2
Postavi.
Galeb: Faletič L., Kosmina S.,
Tamara.
Koper: Škrinjar B„ Volk S.
Posamezni izidi:
Faletič — Škrinjar 2-1 (21-17, 15-21,
21-17)
Kosmina — Volk 2-1 (21-18, 10-21,
21-18)
Faletič - Tamara — Škrinjar - Volk
0-2 (19-21, 16-21)
Kosmina — Škrinjar 0-2 (12-21, 9-21) Faletič -- Volk 2-0 (21-13, 21-16)
V nedeljo popoldne pa so bila na stadionu «Prvi maj» srečanja v košarki in odbojki.
Najprej je bila na sporedu košarka, kjer so se srečali le fantje. Koprčani so pokazali boljšo individualno in ekipno igro, posebno v prvem polčasu, v katerem so nanizali kar 35 točk. medtem ko so igralci Galeba prišli le do polovice točk nasprotnikov. Ti pa so se organizirali
v drugem polčasu in bili potem do konca tekme enakovredni nasprotnikom, saj so dosegli 28 točk v drugi polovici tekme proti 26 Koprčanov, med katerimi se je posebno izkazal Kastelic, ki je sam z meti od daleč in pod košem zabeležil 22 točk. Po 17 in 12 točk pa sta dosegla galebovca Peric in Prinčič, prvi zelo močan pod košem, drugi pa v metih od daleč.
Postavi.
Galeb: Prinčič (12), Peric (17), Daneu (6), Tomšič (5), Tavčar (3), Bidovec (1), Flego.
Koper:	Kastelic (22), čebohin
(20), Mršnik (12), Potepan (5), Mahnič (2), Kiran, Skorja.
Sodnika: Lakovič B„ Košuta D.
Končni rezultat:
KOPER — GALEB 61-44
Sledila je tekma v ženski odbojki. Tudi tu so Koprčanke zabeležile zmago, in sicer v dveh setih. Dekleta Galeba so se potrudila komaj v drugem setu, katerega bi lahko z lahkoto osvojile, če ne bi popustile prav na koncu in s tem prepustile zmago nasprotnicam.
Takoj za tem pa so si galebov-ci privoščili gladko zmago v moški odbojki. Na strani Tržačanov sta nastopila tudi Orel in Vodopivec, znana igralca ŠZ Bora. Prav ta dva sta bila temelj cele ekipe. Z dobrimi servisi in močno tolčenimi žogami sta vnesla zmedo v vrste Koprčanov, ki so dosegli le po 7 in 8 točk. Njihov poraz bi lahko bil še hujši.
Fantje: GALEB — KOPER 2-0 (15-7, 15-8)
Dekleta GALEB — KOPER 0-2 (11-15, 13-15)
Sodniki: Šušteršič, Dougan A„ Dougan M.
T-ar
AVTOMOBILIZEM
OD 4. 00 6. FEBRUARJA
Od Mester do Zagreba na 393km dolgi progi
Gre za tekmovanje v sposobnostni vožnji z raznimi preizkušnjami
MILAN, 21. — Ljubitelji avtomobilskih rallyejev bodo imeli novo priložnost, da preizkusijo svoje sposobnosti in tudi stroje. Milanski avtomobilski klub je namreč organiziral tekme v regularni vožnji za «1. avtomobilsko trofejo Esplanade Intercontinental« od Mester do Zagreba na 393 km dolgi progi, ki bo razdeljena na dve etapi. 4. fe-
bruarja bodo tekmovalci odpotovali iz Mester s posebno startno preizkušnjo do Latisane, Tržiča in Trsta, kjer bo druga sposobnostna preizkušnja na cesti do Opčin. Iz Trsta bo avtomobiliste pot vodila v Postojno in Ljubljano, kjer bo tretja preizkušnja. Druga etapa bo od Ljubljane do Zagreba, kjer se bo tekmovanje zaključilo z zadnjo posebno preizkušnjo. Tekmovanja se lahko udeleže vsi člani italijanskih avtomobilskih klubov z vozili vrste «Turismo» in «Gran Turi-smo».
BEOGRAD, 21. — Februarja (5. in 6.) bo v dvorani beograjskega velesejma mednarodna boksarska prireditev za ((Amaterski Oskar». Tekmovanja se bodo udeležili bo-
ksarji Jugoslavije, džarske in Italije.
Bolgarije, Ma-
NOGOMET
VERONA, 21. —■ Jutri se bo začel mednarodni nogometni troboj reprezentanc «Under 23» Italije, Romunije in Avstrije. Jutri bo dvoboj Italija . Romunija, 26. t. m. bo, vedno v Modeni, tekma Avstrija - Romunija, 31. t. m. pa v Veroni Italija - Avstrija.
ŠD BREG
javlja, da bo avtobus za izlet v Nevegal odhajal jutri v nedeljo po naslednjem umiku: ob 5. uri iz Domja, ob 5.05 iz Doline, ob 5.10 iz Boljunca, ob 5.15 iz Boršta in ob 5.20 iz Ricmanj.
KOŠARKA
MOŠKA C LIC]
Po nedeljski zmagi Italsider tretji
Kar trije izidi osmega kola moškega prvenstva C lige zavzemaj0 vidno mesto. Naj omenimo najprej ponovno zmago tržaškega Italst derja. Atleti škedenjske livarne so v domačem derbyju z lahkoto pf* magali salezijance, ki so v tem dvoboju popolnoma zgrešili taktik0 igre in so prav zaradi tega morali z igrišča pod težo nepričakovan0
visokega poraza. S tem uspehom se je Italsider povzpel na tretje mesto in to kljub nepotrebnim porazom v uvodnem delu prvenstva. Spomnimo se le na tekmo z Bas-sanom, ko so igralci Salicha zamudili odlično priliko v zadnjih minutah ter so morali na lastnih tleh prepustiti obe točki gostujoči peterki. Zamujene priložnosti bi mu danes omogočile zasedbo samega prvega mesta in bi lahko tako bolje izkoristili spodrsljaj Leacrila v Vidmu.
Zmaga videmskega Morettija predstavlja glavno presenečenje tega kola. Doslej nepremagani Leacril je povsem nepredvideno klecnil na videmskih tleh proti peterki Morettija, ki v dosedanjih nastopih ni še nikoli zablestela po svoji vzdržnosti. Padec vodeče ekipe, proti tako šibkemu nasprotniku, priča, da ekipa občuti težo svojega vodečega položaja in kdaj pa kdaj izgublja hladnokrvnost. Ta poraz, kateremu bi lahko sledili še drugi, pa bi istočasno lahko omogočil nov potek tega prvenstva. Zasledo-
Informacije turistične zveze Slovenije
PRIMORSKA
V	Piranu in Portorožu je v vseh hotelih dovolj prostora. Prostor je tudi v vseh krajih na Bovškem, Goriškem in Tolminskem. V Idriji i-majo prostor v hotelu Nanos, v Cerknem pa v zasebnih gostiščih. Planinski dom Rudar na Vojskem ima 10 prostih postelj. Avtobus na Vojsko ne vozi, dovoz z osebnimi avtomobili pa je precej težaven. V črnem vrhu nad Idrijo je 18 prostih postelj v gostiščih »Pri Pagonu« in »Pri Metki«. 46 prostih postelj pa je v zasebnih turističnih sobah. Od jutri dalje bo obratovala v črnem vrhu nova smučarska vlečnica. Vlečnica bo na razpolago vsako soboto popoldan tn ob nedeljah. Planinsko društvo Idrija sporoča, da je pozimi oskrbovana tudi koča na Hlevišah. Zavetišče na Sivki bo odprto ob sobotan in nedeljah, na posebno željo pa bodo odprli tudi kočo na Javorniku.
GORENJSKA
V	Bohinju je povsod dovolj prostih postelj. Dom na Komni bo zaseden do 4. februarja. Dovolj prostora je na Bledu. V Radovljici ima restavracija ((Šlander« 40 prostih postelj, gostilna ((Kunstelj« 4, zasebniki pa 40. v Kranjski gori je v hotelu Erika 20 prostih postelj, v Prisanku jih je 22, v Razorju 16 in v motelu 29. Vse kurjene sobe pri zasebnikih bodo zasedene od danes do 5. februarja. Dom v Planici je zaseden. Hotel Vitranc v Podkorenu ima 18 prostih postelj. V Gozd Martuljku je v hotelu špik
Cagliari—Bologna	1	X
Catania—Brescia	X	1
Fiorentina—Atalanta	1	
Foggia—Juventus	2	X
Milan—Lazio	I	
Roma—Vicenza	1	
Spal—Napoli	X	2
Torino—Sampdoria	1	
Varese—Inter	2	X
Triestina—Marzotto	1	
Rapallo—Piacenza	1	
Crotone—Bari	2	X
Siracusa—L’AqulIa	1	
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
X
1
1
1
2
1
X
2
X
8 prostih postelj, v gostilni «Pri Jožici« pa 6. V kurjenih sobah pri zasebnikih je prcstor še v Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču je zaprt Tičarjev dom. Erjavčeva koča pa bo od 22. januarja dalje zasedena. V koči na Gozdu je 28 prostih postelj. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Koča v Krnici je zaprta. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 14 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 60. Dom pod Golico ima 25 prostih postelj. V smučarskem domu pa črnem vrhu bo od 20. do 26. januarja prostih le nekaj postelj, žičnica Planina ima 6 prostih postelj. Zasebniki jih imajo v Žirovnici 60, v Hrušici 2 in in na Potokih 5. V Tržiču bo do 15. marca zasedena restavracija «Pošta». Prostor pa je pri zasebnikih. V Podljubelju, na Kofcah in Pod Storžičem je povsod še dovolj prostora, žicnica na Zelenico obratuje. Na Zelenici so odprli novi planinski dom. Prenočišče stane za člane PD od 900 do 1.300 dinarjev za nečlane pa od 1.800 do 2.600 dinarjev. V Kranju je dovolj prostora v hotelih Evropa in Jelen in prav tako tudi pri zasebnikih. Hotel na šmarjetni gori ima 32 postelj. Dom na Joštu bo od 23. januarja dalje zaseden. Hotel Air-port na Brniku ima 15 prostih postelj. grad Hrib v Preddvoru 40, zasebniki pa 30. Dom na Jezerskem 50, zasebniki na Jezerskem 58 in Dom na Krvavcu 50. Drsališče v Kranju je odprto. V Škofji Loki je v gostišču Krona 25 prostih postelj, pri zasebnikih pa 35. Planinski dom na Lubniku ima 20 prostih postelj.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani ima Se nekaj prostora hotel Lev. Hotel Slon bo zaseden do 25. januarja, hotel Turist do 24. januarja, hotela Union in Ilirija pa do 23. januarja. Pri zasebnikih je dovolj prostora. V Litiji je prostor v restavraciji Pošta in pri zasebnikih. V Zasavju ima gostinsko podjetje Rudar v 'Trbovljah 12 prostih postelj, gostišče Klek 7, planinski dom na Mrzlici 65, planinski dom na Kumu 16, dom borcev NOV na Vrheh 6 in sindikalni dom na Partizanskem vrhu 30. Hotel Šimnovec na Veliki planini je zaseden; nekaj prostora je v drugih domovih. V Kamniku ima nekaj prostora restavracija Planinka. Dovolj prostora pa ima turistični dom na Starem gradu. Tudi dom v Kamniški Bistrici ima dovolj prostora. Dovolj prostora je pri zaseb-
nikih v Domžalah. Turistični dom na Travni gori ima še nekaj prostora v sobah, medtem ko so skupna ležišča zasedena; cesta trenutno ni prevozna. Dom na Polževem ima še prostor. Turistični dom na Kureščku ima dovolj prostora; med zimskimi šolskimi počitnicami bodo v domu nudili otrokom hrano po znižanih cenah. Podobno bodo napravili tudi v gostišču na Turjaku. Na Vrhniki je dovolj prostora pri zasebnikih in tudi v hotelu Mantova. V Logatcu so zasedene vse zasebne turistične sobe. Hotel Krpan pa bo zaseden do 23. januarja. V Rovtah bo do 23. januarja zasedeno gostišče «Pri Rezki«. V žireh je 14 prostih postelj pri zasebnikih. Dom na Goropekah ima prostor samo še na skupnih ležiščih. Na Rakeku je dovolj prostora pri zasebnikih. Gostišče Rakov Škocjan je zaprto. V Cerknici je v restavraciji Jezero 6 prostih postelj, pri zasebnikih pa 4. Doin na Slivnici ima 40 prostih postelj. Zasebniki in zasebna gostišča imajo v Begunjah 4 proste postelje, v žlicah 6, na Velikih Blokah 15 in v Loški dolini 12. V Loškem potoku je dovolj prostora pri zasebnikih; v gostišču bodo med šolskimi počitnicami dobili otroci hrano po znižani ceni. Mladinsko okrevališče in zasebniki na Rakitni imajo še prostor.
lllllllllll■llllUIlllllll„,  ........lil   Hlinili,,,um, ................uniimmiiiiiiiiniiiuimiuii^
valci so v dobri formi in še KjJ spodrsljaj bi postavil znova vpj> šanje končnega zmagovalca v " skupini na dnevni red.	j
Tretji rezultat, ki ga bomo_* * * * v*'’ danes v pretres, je poraz trža»' ga Hausbrandta v Castelfrancu *. netu. Tržaška ekipa je pričela j* deljsko tekmo prav porazno, v kaj minutah je zaostala za skot* dvajset točk. Z močno voljo in P žrtvovalnostjo so Tržačani res * hiteli svoje nasprotnike, a v o® čilnem trenutku je ta dolgi nar le pokazal svoje negativne dice in tako so vsi atleti prve ? terke morali z igrišča, kar je mačinom olajšalo nalogo. S porazom je tržaška ekipa zdrkir v lestvici na mesto, ki še zMr. ne odgovarja začetnim upom zahtevam.
V zadnji tekmi tega kola je Tj; viso povsem prepričevalno odpn vil Bassano ter se izkazal za i* resnejšega zasledovalca Leacril®
I. PATRIZ10
ŽIČNICA
ZELENICA
LJUBELJ
1.081 m — 1.544 m
«»
smučišča • Vlečni«* enici • Restavracij*
Idealna
na Zelenici _ ________________
pri spodnji postaji • Sana® 50 minut od Ljubljane P* modemi avtomobilski cesti-
Snežne razmere v Sloveniji
(v petek
21. t. m )
Pohorska vzpenjača, vreme jasno, temperatura —8 45 cm P^# vse naprave delujejo; žičnica Krvavec, pretežno jasno —6 20 P novega na 65 cm podlage; žičnica na Vogel, jasno —5 180’cm ga; Kredarica 220 cm; žičnica na Veliko Planino jasno —8 90 c1t žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Vitranc jasno —12, 8 sredini 80 cm, na vrhu 130 cm, žičnice obratujejo’; Kranjska jasno, —12, 55 cm pršiča; žičnica na Zelenici postaja Ljubelj, ^ 60 cm; Vrtača —12, 100 cm, vrh —10, 150 cm, žičnica in vleči^ obratujejo; žičnica na Španov vrh, jasno, —5, 55 cm pršiča žiči^ obratuje; Bled jasno, —12, 16 cm pršiča, žičnica in vlečnica’ obrs® jeta, jezero zamrznjeno; Pokljuka jasno, 110 cm pršiča cesta P8 vozna s snežnimi gumami, vlečnica obratuje; Rakitna oblačno, 3-?,cp. dostop možen, vlečnica obratuje, jezero zamrznjeno- Log«1* oblačno, —4, 23 cm snega, vlečnica obratuje; Lokve—Lažno de1" oblačno, —10, 15 cm snega, vlečnica obratuje; Bovec aelno obla#11 —11, 5 cm, vlečnica ne obratuje; Log pod Mangartom delno obl* no -14, 11 cm; Livek, delno oblačno, -12, 10 cm- Vojsko del8 oblačno, —18, 35 cm snega, žičnica ne obratuje; Erjavčeva koča - * šrč, jasno, —15, 130 cm snega; Planica jasno, —14, 66 cm Don* 8 Komni, delno oblačno, —6, 150 cm snega, pot prehodna cesta Pr' vozna, tovorna žičnica obratuje; Jezersko, jasno —15 on m & vrh nad Idrijo, delno oblačno, -6, 30 cm, v nedeljo otvoritev ’vl^-8 ce , Zaplana, jasno,—7, 25 cm, cesta orana; Cerkno, delno obla«8' —14, 6 cm; Idrija, delno oblačno, —15, 10 cm.

Piero Caleffi:
LAHKO JE REČI LAKOTA...
45. ...............♦♦♦♦«♦♦
«Andre,» mu pravim, srečen ob tem trenutku jasnosti v možganih, «razumeti moraš, da se ne bi potem nikoli končalo. Vsi bomo morali napeti vse sile, da ozdravimo to bolno človeštvo. Morali ga bomo ozdraviti te kuge.»
Andre skremži obraz in zatisne oči. Moje besede so ga razočarale in ne ve več, kam bi položil svoje revne otekle noge, polne ran.
Skušava zaspati. V temi nastane tepež, čuje se peklenski trušč, v katerega se mešajo psovke v ruščini in v jidišu.
((Poslušaj Andrč. Tudi jaz... Vojna v Italiji bo kmalu segla v Padsko nižino. Morda se -ne želim niti vrniti iz strahu, da ostanem	sam.	Toda nekdo bo le poskrbel	za	to,	da se
zgradi nov	svet,	o katerem smo sanjali, ko smo	se	borili.«
«Ah, je	m’en	fiche! Enfin... (Požvižgam se	na	to.	Konec
koncev), če	ti to	pomaga živeti...«
Komaj sva zaspala, pa že zazvoni k budnici. Z velikim naporom vstanemo, stegnemo otrple ude, si nataknemo običajne cape, se skušamo izogniti gumijevki, ki nam pada po ramenih, da bi pohiteli. Prah, ki se dviga iz na pol praznih slamnjač in iz odej, ki jih preganemo kot vsako jutro, nas skeli v grlih. Z nekaj revnih okostnjakov potegnejo cape ter jih vlečejo za noge na dvorišče. To delajo sami tovariši, ki ne čutijo več nobenega usmiljenja, ker so jim popolnoma otrpnili živci. To so trupla drugih tovarišev, ki so izdihnili ponoči.
Poženejo nas na dvorišče v mrzli jutranji polsvit. 2e mesec dni se ne umivamo. Andrč se vleče poleg mene. Hoče mi še pripovedovati, hoče, da mu odgovarjam. «Ali misliš, da se bo kmalu končalo? Ce ne bo temu kmalu kraj, ne bom več zdržal.« Iz oči mu berem obupno voljo in slo po življenju. Iz njih odseva živalski strah, da bo tudi on končal neko jutro na kupu trupel, ki čakajo v kotu dvorišča, da pridejo ponje nosači iz krematorija. Boji se, da ga bodo premestili v revir, od tam pa uvrstili v žalostno procesijo tistih, ki so namenjeni v plinske celice «Sales boches. Toda če se vrnem...« Stalno premleva to misel. Hoče se maščevati, grozno maščevati. In tedaj začne naštevati vse rafinirane muke, ki jih pripravlja našim mučiteljem.
«Franzosen! Alles!« (Francozi, z vsemi svojimi stvarmi!)
Kličejo Francoze. Zbirajo se okrog blokača. Andrč se z muko zavleče med nje. Nato se skupina napoti skozi vrata v ograji karantenskih blokov.
Vrnejo se čez kako uro. Ni jih mogoče prepoznati, saj imajo vse blede in posinjele obraze, ker so jim obrili lica ter jim brada in umazana skorja ne prikrivata več strašne mrša-vosti. Sa umiti in oblečeni v manj zlizane cape.
Andre se mi približa z razširjenimi očmi, v katerih sine poblisk norosti. Ne more govoriti. Le jeclja pretrgane stavke, iz katerih lahko le s težavo razberem, da so Nemci pristali na zamenjavo ujetnikov, ki jo je predložila francoska vlada po Mednarodnem rdečem križu.
Iz razcapane, ušive tolpe se zasliši mrmranje, ki postaja vedno močnejše, dokler se ne spremeni v nečloveški, divji zborni krik. Je krik iz temnih globin duše, krik veselja za francoske tovariše, ki se vračajo v življenje; krik veselja za nas, ki slutimo, da se naše ponižanje bliža koncu.
Zbogom Andrč!
TISTI DAN SMO PIROVALI
Vsako jutro ob budnici nas poženo na dvorišča, na prosto, kjer počasi minevajo ure dneva. Ob zori je zrak še oster.
Stiskamo se drug k drugemu v množičnem objemu ter se premikamo s sončnimi žarki, da ulovimo v tem ali onem kotu malce toplote. Ko se sonce dvigne visoko na nebo in se zrak segreje, ležimo na kamnih ali v blatu. V teh zadnjih aprilskih dneh nas nihče več ne muči. Ostala je samo še formalnost zborov. Najbolj osovraženi blokači in drugi ((predstojniki« si prizadevajo, da bi pozabili na njih krutosti.
Prvega maja ob svitu se je zopet pojavila zima. Skozi okna vidimo, kako padajo debele snežinke. Zadržani smo v blokih. Neki esesovski vojak, ki ga nismo še nikoli videli, nas hitro in leno šteje.
Kmalu zatem, ko pregibamo odeje, se prikaže na vratih namestnik blokača, plavolas Avstrijec z velikimi sivimi izbuljenimi očmi, in zdi se, kot da bi mu hotele uiti iz očesnih votlin. Morda je znorel. Kriči in kriči ter ponavlja vedno isto frazo, iz katere razberem le dve imeni: Hitler, Doenitz. Toda vsi smo v trenutku ponoreli. Prišel nam je povedat, kričat, da je Hitler mrtev, da je začel Doenitz razgovore za premirje, da so taboriščni esesovci vsi zbežali, da se je poveljnik ustrelil v sence.
Ne razumemo več ničesar, ne slišimo več ničesar razen nepretrganega kričanja, medtem ko od daleč votlo bobni, nato pa trga ozračje rezek ropot. Vsi jočejo, se objemajo. Poleg mene je Tino Barbieri. Molčiva in po licih nama tečejo solze.
Toda zakaj sem tako “ brezbrižen, tako zbit? Zakaj ne kričim in tulim kot drugi, se ne prepuščam norosti kot vsi. Ali se je kaj pretrgalo v meni?
Neki glas intonira v ruščini Internacionalo in številni glasovi se v vseh jezikih zlijejo v mogočni in slovesni napev. Mi Italijani zapojemo takoj zatem zbor iz Nabucca. Poslušajo nas in nam ploskajo.
Kasneje jih gre nekaj iz bloka pogledat, kaj se dogaja zunaj na dvorišču in v «svobodnem» taborišču. Vrnejo se in nam pripovedujejo o zadnjih zločinih esesovcev. Ustrelili so 38 avstrijskih Jetnikov, poklali so vse tiste, ki so bili zaposleni v plinski celici in v krematoriju. Hoteli so uničiti vse
neposredne priče ogromnega zločina Kaj pa teh 40-'
niškfpdelkT vTdelilmo1 hhmko VTstaSf??ti£3 stolpičev v zelenih uniformah, z brezizraznimi oblimi in h* timi obrazi. Delali so se, kakor da nas sploh ne vidijo.
Nato je nastala v mojem spominu vrzel. Minilo je n®1 dni v pričakovanju, a vse to je nekam zamegleno.
5. maja nekaj pred poldne se je začulo iz doline vo bobnenje, ki je vedno bolj naraščalo. Bloki so se blisko* izpraznili. Vsi so tekli na glavno dvorišče, jaz pa seifl skupino tovarišev počasi krevsal za njimi. Ko smo prišli zbirni prostor, so nešteti deportiranci mahali na zidovih, so bili obrnjeni proti dolini, s cunjami in odejami Uro * neje se je pripeljal skozi mrki vhod oklepni avtomobil. p prepadena obraza sta opazovala skozi linico množico zanih prikazni	in nista najbrž	nič razumela.	Bila sta	**
riška vojaka,	ki	so ju poslali	pogledat, kaj	se dogaja
tem griču.
Novi človeški način življenja je trajal za nas mesec dokler ni prišel po nas Italijane Mednarodni rdeči križ-
8.000	italijanskih	deportirancev	nas je ostalo živih le	J
In v tem mesecu je smrtna kosa še vedno neusmiljeno 1‘ in redčila naše vrste, kajti nobena oskrba, niti čudežna h* svobode, ni mogla več ozdraviti že skoraj razpadlih te' in razkrojenih duš.
Vsi drugi, mi vsi, ki smo ostali živi, smo skušali pon0^ navezati stike	z	življenjem in	v nas sta se	ponovila	^
začudenje, isti čar. kot takrat, k6 smo bili otroci in s° nam začela odpirati prva čuda narave.
«Rusko taborišče« so izpraznili, bolnike so poslali v vojaške taboriščne bolnišnice, ki so jih pripravili Ameriki
Deportirani italijanski zdravniki so se nam pridr**, Calore, Negri in Manconi so prišli k nam v blok št. 10, smo bili zbrani vsi Italijani, ter so nadaljevali svoje koljubno delo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93 898 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - VnšPg, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 " p SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega' stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaš*8 ,	'	’	goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.	>