LETO XVIII. ŠTEV. '469 GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 1. JANUARJA 1964 SRED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST. UL. GEPPA 9 TEL 3R-933 Pogumno v novo leto! Tudi leto 1963 je svet razmeroma srečno prestal. Vsa žarišča nemirov in spopadov niso sicer ugasnila — tako še vedno tli žerjavica v Vietnamu in marsikje v Afriki ter je prav ob prazniku miru vzplamtela na Cipru — vendar nam prav srečna poravnava nekaterih mednarodnih sporov lani in v prejšnjih letih vliva upanje, da tudi v novem letu ne bo hujšega. Prav leto 1963 nam je prineslo resne poskuse za zbližan j e med najmočnejšima državama na svetu, med ZDA in Sovjetsko zvezo, in iz teh poskusov se je rodil tudi moskovski sporazum o prekinitvi atomskih poskusov. Prepričani smo, da ni neposredna telefonska povezava glavnih mest teh dveh najvplivnejših držav na svetu zgolj simbol dobre volje na obeh straneh, temveč tudi u-iinkovito sredstvo za to, da se z neposrednim stikom takoj odstranijo morebitni nesporazumi in nevarnost svetovnega obračunavanja. Tragična smrt predsednika Kennedyja je za stvar miru in mirnega sožitja med narodi res velika zguba, a Kennedyjev duh lebdi tudi nad zunanjo politiko novega predsednika Johnsona, ki je sam izjavil, da je pripravljen tudi na sestanek s predsednikom Hruščovom, ako se ustvari ustrezno mednarodno ozračje, ki bi zajamčilo uspeh. Znižanje izdatkov za državno obrambo v Sovjetski zve-zi zasluži v tem pogledu še posebno omembo. Smrt papeža Janeza XXIII je obžaloval ves svet, obžalovali so jo tudi državniki brez verskega prepričanja, ker so začutili, da so se ob toploti njegovega humanizma in razumevanja za težave človeka, narodov in držav pričele topiti meje med narodi in državami, ne glede na to, kdo jim vlada. Tudi njegov naslednik hoče hoditi po isti poti, kakor je sam dejal ter naglasil še v svoji božični poslanici; tudi njegovo romanje v Jeruzalem naj bo v spravo med narodi. Utrditev vpliva Organizacije združenih narodov,,,, ki od leta do leta uspešneje tiosredu.ie v mednarodnih sporih in ki ji pri tem učinkovito pomaga politika nevezanih držav, nam vliva upanje, da bo ta mednarodna ustanova tudi v bodoče preprečila večje spopade med narodi pa tudi ublažila trenje med njimi, ki ga povzročajo razni nerešeni problemi, tako tudi pogosto nerešeno manj-8’npko vprašanje. Ako si človeštvo zagotovi mir, si s tem ustvari glavni pogoj za dosego gospodarske in socialne blaginje. Samo v miru je ta blaginja dosegljiva, sicer propadejo vse ugodne napovedi gospodarskih strokovnjakov. Ti so splošno mnenJa, da se letos dviganje življenjske ravni in blaginje sploh ne bo nadaljevalo v dosedanjem koraku, vendar so še dani pogoji za ugoden razvoj gospodarstva. V Italiji smo doživeli važen peptičen in gospodarsko-social-ni preobrat z vstopom socialistov v vlado. Mislimo, da ne gre samo ra začasen poskus, temveč da stopa Italija na pot novega gospodarsko-socialnega razvoja. Oblast se približuje širokim množicam in očitno hoče pokazati več razumevanja za njegove potrebe oziroma potrebe malega človeka. Bivši predsednik Gronchi, ki mora že iz svoje politične skušnje dobro poznati gibala visoke italijanske politike, je prav, ko je šlo za izglasovanje zaupnice novi vladi, opozoril, da skuša v zadnji vojni pobiti fašizem v raznih oblikih zopet dvigniti glavo; pritegnitev socialistične stranke na oblast je torej prišla ob pravem času. Ob pričetku novega leta se vprašujemo, ali bo nova vlada pokazala več razumevanja za gospodarske potrebe Trsta, ki v svojem razvoju še vedno močno zaostaja za drugimi pristanišči in velikimi mesti v Italiji, in vseh obmejnih krajev, pa tudi za zahteve Slovencev, ki še vedno potrpežljivo čakamo na dvojezičnost, resnično enakopravnost v javnih uradih, na priznanje enakopravnega položaja našim kulturnim, zlasti šolam in gospodarskim ustanovam. Jamstvo, da bomo končno le prodrli s svojimi zahtevami, ki so konec koncev tako skromne, vidimo tudi v prijateljskih odnosih in gospodarskem sodelovanju med sosednima državama. PREBITEK V ZAHODNONEMšKIZUNANJI TRGOVINI Po poročilu iz Frankfurta se je zahodnonemška zunanja trgovina zaključila s preoitkom. U-voz je znašal okoli 32 milijarde DM, izvoz pa 57 milijard PM, tako da je nastal prebitek okoli 5 do 5,5 milijarde DM. Leta 1962 je izvoz narastel za okoli 6 odst., leta 1961 za okoli 6 odst., uvoz pa za 12 odst. leta 1962 in 4 odst. leta 1961. Prebitek v zunanji trgovini je bil leta 1961 najvišji (gg odst.), medtem ko je leta 1952 padel na 3,5 milijarde DM, Gospodarstvo vzhodnih držav stopa v ospredje Kljub vsem prizadevanjem, j tu moral napredovati v tem da bi se trgovinska izmenjava času za 20 odsto. To pomeni, med Zahodno Nemčijo in vz- da je razvoj zaostal skorai za hodnim «blokom» pospešila, ka- eno leto. Do tega zastoja je'prirejo statistični podatki, da je šlo zlasti zaradi počasnejšega ta trgovina v prvin devetih mesecih leta 1963 celo upadla. Za-hodnonemški zvezni statistični urad ugotavlja v svojem poročilu, da je uvoz iz vzhodnega «bloka» v Zahodno Nemčijo v tem času nazadoval za 1 odstotek in znašal 1,5 milijarde nemških mark, izvoz na Vzhod pa je upadel kar za 10 odstotkov in dosegel 1,3 milijarde DM. Ti podatki ne zanimajo «.medconske trgovine* med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Leta 1962 je vrednost vse trgovinske izmenjave dosegla 4 3 milijarde DM, med uvozom in izvozom je vladalo precejšnje ravnotežje. Delež vzhodnih držav na zunanji trgovini z Zahodno Nemčijo je glede izvoza nazadoval na 4 odsto, glede izvoza pa na 3 odsto. Najvažnejši partnerli med vzhodnimi državami je Sovjetska zveza, katere izvoz v Zahodno Nemčijo je v devetin mesecih prejšnjega leta predstavljal 40 odst. vsega izvoza iz vzhodnih držav, uvoz pa 20 odst. vsega uvoza vzhodnih držav iz Zahodne Nemčije. Ako upoštevamo «medconsko trgovino« med Vzhodno in Zahodno Nemčijo je uvoz iz vzhodnih držav v Zahodno Nemčijo leta 1962 znašal 3,1 milijarde DM, izvoz pa 3 milijarde DM. To predstavlja približno 7 odst. vse zunanje trgovine Zahodne Nemčije. Med najpomembnejšimi klienti vzhodnih držav so Italija, Švedska in Danska, medtem ko je sta uvoz in izvoz Združenih ameriških držav malenkostna ter znaša trgovina ZDA - Vzhodni blok komaj 0,3 odst. glede uvoza in 0.6 odst. glede izvoza. V letu 1961 je zunanja trgovina vzhodnega bloka z zahodnimi dr-žavami predstavljala okoli tretjino vse zunanje trgovine teh držav. Delež zahodne zunanje trgovine v izmenjavi s Kitajsko je relativno naj obilnejši in znaša trenutno 52 odst. Poljsko gospodarstvo zaostaja za načrtom Poljsko gospodarstvo bi se moralo razvijati v okviru petletnega načrta 1961-1965. Po tem načrtu bi sc do leta 1965 moral narodni dohodek dvigniti za 40 odsto v primeri z letom 1960; potrošnja posameznega državljana bi morala napredovati za 23 odsto. Poljski gospodarstveniki so na podlagi dosedanjega razvoja (v prvih treh letih) prišli do zaključka, da teh rezultatov ne bo možno doseči. V prvih treh letih se je narodni dohodek dvignil za o-koli 15,5 medtem ko bi po načr- razvoja v letu 1962 in ta je neugodno vplival na razvoj v letu 1963. Največji zastoj se opaža v kmetijstvu, ki ga je prizadela slaba letina, V prvih treh letih (do leta 1963 vključno) so dohodki od dela v socializiranem gospodarstvu napredovali za 17,5 odsto, povprečna realna plača pa za 5,6 odsto. Poljski gospodarstveniki pripominjajo, da pomeni to, da gospodarski voditelji niso mogli obvladati področja zaposlitve, iz česar nastajajo neugodne gospodarske in socialne posledice. Predvidevali so, da se bo število zaposlenih (brez vajencev) v socializiranem gospodarstvu dvignilo v petih letih za 735.000, medtem ko kaže razvoj v prvih treh letih, da se bo število dvignilo za 785.000, to je za 50.000 več, kakor je bilo predvideno. Po petletnem načrtu bi se industrijska proizvodnja v prvih treh letih moral', dvigniti za 20 odsto, v resnici je napredovala samo za 15 odsto. Naraščanie števila zaposlenih čez mero, ki je bila predvidena, pripisujem naraščajočemu številu zaposlenih žensk, ki se hitreje množi kakor število moških. Z dežele prihaja čedalje več delavcev v industrijo, in sicer je podeželje v prvih treh letih dalo 150 000 novih delavcev. Politika vzhodnih držav nasproti nerazvitim Ob zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč O - zasedanju Sveta za vzajemno pomoč v Bukarešti še ni podrobnih poročil glede samih zaključkov tega posvetovanja, ki se je bavilo zlasti s trgovinskimi odnosi med država mi Sveta za vzajemno gospo darsko pomoč in državami v razvoju. Na sestanek so bili povabljeni pomočniki ministrskih predsednikov in ministrov za zunanjo trgovino, pa tudi ministri za težko industrijo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje dobav Kubi, kamor je Svet meseca oktobra poslal svoje strokovnjake, da bi proučili gospodarski položaj. Svet naj bi zavzel gledišče tudi gle-le zahteve egiptovske vlade, da bi ji Poljska podelila posojilo v čvrsti valuti. S podobno zahtevo je prišla tudi Gana. Polja ki so postavili na dnevni red tudi vprašanje trgovinske izmenjave v Vzhodno Nemčijo ki naj se še posebno razvije to leto. Svet zanima tudi načrt Zahodne Nemčije, da bi čim bolj raz- vila trgovino v vzhodnimi evropskimi državami. V Bukarešto so odšli tudi ministri za težko industrijo, ker so Sovjetska zveza, Poljska in češkoslovaška javile, tako poročajo nekateri listi, da ne morejo izvršiti svojih obvez glede dobave industrijske opreme drugim državam Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ker bi bile takšne dobave na, škodo njihove trgovine z a-friškimi in azijskimi državami. Češkoslovaška je prevzela velike obveze v tem pogledu nasproti Indiji in Braziliji, Poljska pa nasproti Egiptu in Gani. Pomočnika ministrskih predsednikov Češkoslovaške (Simonek) in Poljske (Jaroszewicz) sta se že pred odhodom v Bukarešto posvetovala v Pragi. V Bukarešti naj bi tudi govorili o poslovanju velikega jeklarskega kombinata v Bhilaju v Indiji, ki so ga postavili sovjetski strokovnjaki. Do jeseni tega leta bodo spustili v obrat še zadnje objekte tega velikega obrata. Poživitev v pomorstvu posledica sovjetskega nakupa žita «THE FINANCIAL TIMES« presoja nov položaj, ki je nastal za pomorstvo v trenutku, ko je Sovjetska zveza napoveda la svoje nakupe velikih količin žita v Severni Ameriki, nekako takole: Ko se je Sovjetska zveza pojavila v jeseni kot velik uvoznik velikih količin žita, ni ta pojav izzval samo skoka cene žitaricam in oljnatim semenom, temveč je tudi poživil trg s prevozninami. V resnici bodo spričo tega več zaslužile plovne družbe, kakor sami trgovci, ki bodo sklenili kupčijo in s tem tudi prevzeli prc Leto 1964 dobro obeta Manjši skok cen - Pocenitev nekaterih živil Inštitut za svetovno gospo- • v letu 1963 razvijalo ugodno darstvo (Institut fuer Welt-1 napredek surovega narodnega vvirtschaft) v Kielu napovedu je razmeroma ugoden razvoj svetovne trgovine v letu 1964. To velja zlasti, ako bodo Združene ameriške države v resnici izvedle načrt za znižanje davkov. Zboljšanje bo zlasti na stopilo, ako pride do temelji te spremembe v mednarodnem prometu s kapitalom. Glede raz. voj a v industrializiranih zahodnih evropskih državah pred videvajo, da se bodo cene vi šale v manjšem razmerju. Nar stop proti višanju cen v Franciji in Italiji bo vplival ugodno v tem pogledu. V mednarodnem prometu s surovinami bodo cene še viso ke, toda ni pravega povoda, da bi bilo treba resno računati z mnogo višjimi cenami v svetovni trgovini s pšenico, čeprav se je povpraševanje po žitu povečalo. Nikakšnega znamenja še ni, da bo cena pšenici dosegla plafond, ki je bil določen v dogovoru glede med narodne trgovine s pšenico. Cene krmnega žita bodo v začet ku nihale, trg bo za olje m mast v bližnjem času kazal težnjo navzdol. V Združenih ameriških državah je bila namreč zelo dobra letina za sojo; tudi ponudba zemeljskih lešnikov, palmovega olja, repice in lanu bo leta 1964 večja kot leta 1963 Inštitut je mnenja, da bo v svobodni svetovni trgovini cena sladkorju popustila. Tudi glede kave ni razloga za vzne mirjenje; ni verjetno, da bodo ponudniki dosegli cene, ki jih zahtevajo. Bolj verjetno je, da se bo cena kakavu dvignila Vidna bo težnja za zvišanjem cen neželeznih kovin, zlasti cina. Izmenjava z naravnimi vlakni se bo ugodno razvila, morda bo tudi bombaž prestal sedanjo šibkost, medtem ko se cene surovi volni ne bodo izpre menile. Na cene naravnega kav čuka bodo tudi to leto pritiskale cene sintetičnega gumija. ZAHODNONEMŠKA VLADA NAPOVEDUJE UGODNO KONJUNKTURO Zadnje poročilo zahodnonem-ške vlade napoveduje, da se bo zahodnonemško gospodarstvo dohodka bo znašal 4,5 odsto, cene se bodo zvišale kvečjemu za 2 odsto. Ker se izvoz že tako ugodno razvija, bo vlada kri tično proučila vse predloge za pospeševanje izvoza. Zahodnonemško ministrstvo za gospodarstvo je nasprotno mnenja, da bo treba olajšati uvoz, toda, ker je Zahodna Nemčija vezana z obvezami nasproti Evrop ski gospodarski skupnosti, ni svobodna več glede uvozne po litike. Prebitek v zunanji trgovini trenuttio ne bo kvarno vplival na razvoj cen na notranjem trgu, kar pomeni, da ni strahu pred pretiranim povišanjem cen. Po mnenju ministrstva za gospodarstvo mora za hodnonemška vlada odločno nastopati pred Evropsko gospodarsko skupnostjo pa tudi pred drugimi svojimi trgovinskimi partnerji, da se zagotovi usta Ijenost cen. cejšen rizik. Zaslužek trgovcev ni velik. Pri prodaji ene tone kanadskega žita Sovjetski zve zi bo trgovec zaslužil nekako 5 stotink dolarja, medtem ko so prevoznine za vožnjo čez ocean poskočile za 4 do 5 dolarjev pri toni v zadnjih mesecih. Pri vsem tem pomeni ta sprememba za pomorstvo še vedno skromen dobiček, ki gie de na prejšnje izgube pa le nekaj predstavlja. Sovjetski nakupi žita so mečno vplivali na položaj samega pomorstva. Nastopilo je močno povpraševanje po ladijskem prostoru. Poleg tega je vožnja iz Amerike do Črnega morja dolga, vprašanje, kako uporabiti čas za povratek in v resnici ustreza ena tona na progi do Črnega morja dvema tonama na progah iz Združenih držav v Severno Evropo. Na trgu s prevozninami je prej vladalo toliko večje mrtvilo, ker so se na morju pojavile hitrejše ladje. Napoved sovjetskih nakupov žita je vplivala tudi na trg za nakup oziroma prodajo ladij. Cena ladjam tipa «Liberty», ki si jih popicj lahko kupil za 160.000 dolarjev se je nenadoma dvignila na 300.000 dolarjev; cena hitrejšim ladjam tega tipa pa je poskočila od 450.000 na 600.000 dolarjev. Pogajanja za prodajo ameriškega žita Sovjetski zvezi so v začetku zadela na precejšnje težave zaradi zahteve ameriških plovnih družb, da se tem pri prevozu ameriškega žita zagotovi prednost. Končno pa je bil v razgovorih s Sovjetsko zvezo dosežen dogovor, ki priznava ameriškim plovnim družbam prednost, toda s pripombo, «kadar so ameriške ladje na razpolago». V resrnci je ta klavzula pravzaprav neizvedlji- Tržaške banke in zaledje V Frankfurtu se je te dni začela obravnava proti bivšim Hitlerjevim sodelavcem, ki so zavzemali visoka m.esta in si umazali roke s krvjo neštetih nedolžnih žrtev. Vsi seveda nastopajo zdaj z lilijo v rokah. A Mnogo uspeha in zdravja v novem letu želi vsem bralcem in oglaševalcem « GOSPODARSTVO » ENI posluje v svetovnem merila Njeno poslovanje pa ni več tako donosno (Nadaljevanje na 2. strani) Spričo zadnjega poročila državne petrolejske ustanove ENI (Ente Nazionale Idrocarburi) si strokovnjaki postavljajo vprašanje, ali bo ta ustanova lahko svoje delovanje še tako širila, kakor je bilo to v zamisli njenega pobudnika E. Matteia. Ta je pač imel pred seboj lepo misel, kako bi se Italija osvobodila pritiska velikih zahodnih petrolejskih koncernov ne samo navznotraj, temveč tudi v svoji zunanjetrgovinski politiki. Strokovnjaki so mnenja, da je ENI te svoje cilje v glavnem dosegla in da po vsej verjetnosti spričo sedanjega finančnega položaja ne bo mogla širiti svojega delovanja in nadalje utrjevati svojega vpliva na zunanjih trgih s takšnim tempom kakor doslej. Spričo položaja, ki ga je ENI že dosegla ji morda takšno širjenje niti ni več potrebno. Med njene uspehe sodi prav gotovo navezava poslovnih stikov s Sovjetsko zvezo, ki je Italiji zagotovila velike količine petroleja po nižjih cenah, kakor so ga ji poprej dobavljali zahodni petrolejski koncerni, na drugi strani pa tudi razmah ustanove, ki gradi naftovod iz Genove v Srednjo Evropo (do Ingoldsta-dta na Bavarskem), a hkrati čedalje bolj utrjuje svoje postojanke v severni Afriki. Bralca zadnjega poročila ustanove o njenem delovanju v poslovnem letu 1962-63 (do 30. aprila) preseneča podatek, da je družba za to poslovni leto imela samo 234 milijonov lir čistega dobička (ter ga izročila državi), medtem ko je znašal čisti dobiček za prejšnja poslovno leto (1961-62) 6,162 milijarde lir. V zadnjem poslovnem letu je družba ustanovila 11 novih podružnic (ki imajo navzven značaj neodvisnih družb); od teh je bilo 10 ustanovljenih v tujini. Obrat se je povečal za 27 odsto na 511,68 milijarde lir, naložbe pa za 67 odsto na 263,64 milijarde lir. Vprav velikansko je število zaposlenih nameščen-cev in delavcev, ki znaša danes 55.800 ter se je v poslovnem letu povišalo za 8.000. Od leta 1953 so naložili za izpopolnitev in gradnjo raznih obratov 907,92 milijarde lir. Večina novih podjetij je bilo ustanovljenih za prodajo proizvodov obratov ustanove. ENI si prizadeva, da bi svoj vpliv razširila zlasti v Afriki, kjer ima svoje sedeže: v Adis Abebi (E-tiopija), Tannanarivu (Madagaskar), Freetovvnu (Sierra Leone), Brazzavillu (Kongo), Li-brevillu (Gabon), Leopoldvillu (Kongo) in Limassolu (Ciper), kakor tudi v .Atenah. V Leopoldvillu je ENI ustanovila družbo za čiščenje petroleja, v Lagosu (Nigerija) pa družbo za raziskovanje in vrtanje za petrolejem. V Vastu v Italiji je ENI ustanovila družbo Societa Italiana Vetro S.p.A. za proizvodnjo ravnega stekla, kristala in steklenih vlaken; pri glavnici 3,744 milijarde lir sodelujejo s tretjino ENI, družba SOFID (ki jo je ustanovila ENI), Breda Fi-nanziaria in Libbey Owens Ford Glass Co. V sami notranji organizaciji družb in podjetij ENI je prišlo do raznih sprememb. Tako sta se združili AGIP Mineraria in AGIP, in sicer tako, da ostane samo AGIP, ki je doslej imela zgolj trgovinski značaj. Družba SNAM, ki sodi tudi pod okrilje ENI, je zajela tudi družbo AGIP Nucleare, ki se bavi s proučevanjem in proizvodnjo jedrske e-nergije. SNAM skrbi za organizacijo prevoza ter gradnjo raznih petrolejskih obratov in naf: tovodov. Tri okvirne družbe poslujejo z dotacijo 34,944 milijarde lir. Družba AGIP razpolaga s kapitalom 59,904 milijarde lir, družba ANIC s kapitalom 71,760 milijarde lir in SNAM 14,664 milijarde lir. Vse te družbe, nad katerimi stoji ENI, imajo 73 obratov (prejšnje leto 56). Surovi dobiček 201,24 mil. lir (prejšnje leto 140,4) se je razdelil takole: 45,4 odsto (prejšnje leto 38,7 odsto) za vzdrževanje osebja, 28,4 (prejšnje leto 29,3) odsto za amortizacijo, 5,3 (6,9 prej nje leto) odsto za neposredne davke, 9,8 (prejšnje leto 19,6) za obresti na dolgove in dividende. čistega dobička je ostalo samo 234 mil. lir (prejšnje leto 6,162 milijarde). Bančni nameščenci so s svojim gibanjem v glavnem le u-speli; banke bodo vsakemu, ne glede na njegov položaj izplačale enkratno nagrado 120.000 lir — lahko tudi v obrokih — ki naj velja do julija 1964, še ta mesec pa se bodo nadaljevala pogajanja za rešitev drugih spornih vprašanj. Mi se v sam spor ne bomo spuščali, pač pa želimo, da bi se vsa sporna vprašanja rešila sporazumno, da bi se tako bančno poslovanje odviialo brez neprijetnih motenj. Ob tej priložnosti naj nam bo dovoljeno, da se dotaknemo drugega vprašanja, ki prav tako zadeva bančne nameščence in poslovanje bank na Tržaškem in v obmejnih krajih sploh. Ker si danes ne moremo zamisliti razmaha trgovinske izmenjave, zlasti ne izmenjave mednarodne narave brez posredovanja bank, je logično, da bi razvoju trgovinskih stikov ob meji in gospodarskega sodelovanja sploh moral slediti z i-stim korakom tudi razvoj bančnega poslovanja. Banke so sicer samo kanal, po katerem se izvrši poravnava poslov, toda gotovo je, da je od njihovega točnega in hitrega poslovanja v veliki meri odvisen tudi razplet same trgovine. Kljub tej medsebojni poveza vi imamo vtis, da poslovanje bank ob meji ne dohaja, vsaj kolikor gre za poslovne zveze z Jugoslavijo, same trgovine (blagovne izmenjave) in sploh gospodarskega sodelovanja s sosedno državo. Morda se sama vodstva tukajšnjih in goričkih bančnih denarnih zavodov — po večini gre za podružnice velikih italijanskih bank — teg% tudi zavedajo in da se je prav iz te zavesti rodila tudi pobuda za nedavni obisk predstavnikov teh bank bančnim zavodom v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Od kod to zaostajanje samih bank za hitrejšim razvojem trgovine in gospodarskega sodelovanja na splošno? Gotovo je več razlogov za ta pojav. Morda prepočasno dojemanje gospodarske realnosti, nujne povezave in odvisnosti obmejnega gospodarstva, posebno 'odvisnosti Trsta od zaledja, gotovo pa tudi nepoznavanje razmer v Jugoslaviji in vseh možnostih za učinkovitejše sodelovanje, ki prav zaradi tega ostanejo neizkoriščene. Vemo, da ni lahko slediti naglemu razvoju in spremembam v sosedni državi, v kateri se gospodarstvo razvija po drugih, nekapitalističnih načelih. Pri znajmo, temu so napoti tudi razni predsodki pri samem tukajšnjem bančnem oseoju, ki izvirajo še iz starih časov in so posledica nacionalistične propagande, deloma pa tudi neznanje jugoslovanskih jezikov. Spričo te medsebojne gospodarske povezave in nujne potrebe za Trst da išče nove možnosti za izhod iz gospodar skega mrtvila prav v pospešenem sodelovanju z bližnjim zaledjem, človek ne razume zakaj npr. nimajo tukajšnji denarni zavodi med svojimi nameščenci ljudi našega jezika, ki bi jim pomagali pri poslovanju z jugoslovanskimi bančnimi in drugimi gospodarskimi ustanovami. Nasprotno, v personalni politiki teh denarnih zavodov v Trstu je šla po vojni dosledno za tem, in to cčtino pod vplivom pritiska italijanskih nacionalistov, ki se ne morejo sprijazniti z gospodarsko realnostjo in današnjim položajem Trsta, za tem, da povsem izloči še tisto malo slovenskih nameščencev, ki so jih tukajšnje banke nasledile iz prejšnjih časov. (Vemo npr. tudi, da je neki tržaški denarni zavod pred leti odbil nekega slovenskega kandidata, ki je imel sicer tudi že po svojih osebnih stikih vse pogoje za sprejem, samo zato, ker se je predstavil z izpričevalom tržaškega slovenskega šolskega zavoda in da je isto usoda doletela vse podobne poskuse naših izobražencev). Last, but not least! če je tu- Bcle noči Med otoki, ki največkrat brez obale vstajajo iz morja, se pomikamo vedno bolj proti severu. Tu pa tam srečamo ribiško barko ali potniški parnik, ki vozi v obratni smeru. Veselo si zapiskamo v pozdrav. Velika in majhna pristanišča si slede v neenakomernih presledkih. Povsod se potniki izkrcajo, pa zopet pridejo drugi na krov kot na provincialnem avtobusu, če je med izhodnim pristaniščem in ciljem, nič zato. Kabine tako ni mogoče dobiti, ker jih zasedejo večinoma turisti, ki opravijo celo vožnjo v obe smeri. Mlajši preplešejo vso polmračno noč na krovu. Nekateri pa zlezejo v spalno vrečo na ležalnikih in tako v zavetju pričakajo jutra. Saj pa je noč res zelo kratka. Sonce zahaja ob enajstih zvečer. Stemni se za dober poletni mrak, pa se sonce zopet dvigne nad obzorje. To so pač bele nordijske noči, ki jih je le težko opisati. Zopet se približamo novemu pristanišču-Tromsoe. Moj norveški sopotnik iztopi. čudno se mi zdi. Tudi v najmanjšem prista- Rafkl>l)olliar: «Na evropski sever!» nišču natovarjajo in raztovarjajo desetine zabojev rib. Še danes ne vem, zakaj si med raznimi pristanišči izmenjavajo zaboje rib. Zopet se na obrežju pomikajo pred očmi pisane lesene hiše. Samotni svetilniki, nizki otoki, na katere gredo počivat samo galebi, ki nam sledijo proti severu. 4.000 KM OD TRSTA Nekako štiri tisoč kilometrov sem sedaj oddaljen od Trsta in že tisoč od Osla, pa še vedno nismo na skrajnem evropskem severu. Sploh se zavedam, da prihajamo v Skandinavijo s čisto srednješolskimi pojmi zemljepisa. Ali pa so temu krivi le zemljevidi, ki nam ne dajo pravilnega pojama o razdaljah, ker nam ne pokažejo vseh dežel v istem merilu. Vrstijo se nepoznana imena otokov in pristanišč, dokler se ne ustavimo na Lofotenskih otokih. DOMOVINA KITOLOVCEV To je pa že pojem. Domovina kitolovcev. Nad 53 milijonov kilogramov nalovljenih rib, to je še za norveške pojme precejšen tovor! Končno vidim na lastne oči za lov na kite opremljene čolne. Majhen top s primitivnimi naboji na pupi. Na kolobar vrvi privezana harpuna. To je preprosta priprava, ki je glavno delavno orodje na tem otoku. In vendar je vsa ribiška kolonija na otoku zaposlena z ribolovom, ki ga je na teh otokih izvohal en sam človek — Julius Johansen Z velikim gospodarskim čutom je pred nekaj desetletji na teh otokih postavil prva ribiška naselja ter financiral gradnjo ribiških čolnov in ribjih predelovalnih tovarn. Bil pa je pogodbeno edini odkupovalec vsega nalovljenega tovora. Danes njegovo dediščino upravlja zadruga ribičev, ki lovi po vsej Arktiki, ribe pa razpošilja po vsem svetu. TEMNO, A NE PRAVA TEMA V Tromsoe imamo na kopnem dve uri časa za ogled mesta. Hitro se med potniki zve, da se je mogoče v bližini z žičnico povzpeti na neki vrh, od koder je lep razgled. Zopet nekaj za mene. In res se odpre čudovit razgled na že s snegom obložene vrhove. Toda ta vrh ni le razgledna točka, temveč tudi zelo prikupen cilj za smučarje. To mora biti edinstvena stvar. Tisoč metrov nad morjem ob pogledu na mesto in pristanišče se tu smučajo. A kako, če pa je tu pozimi nekaj mesecev tema? sem vprašal. Tema že res, toda ne prava terna, temveč ie mrak, na katerega se človek kaj hitro privadi. Mislil sem si, da to ne more biti prav prijetno, pa sem zvedel, da so na zimski mrak prebivalci teh krajev zelo navezani. ŽIVIJO OD RIBOLOVA Sploh, čim bolj se približujemo Severnemu rtu, tem bolj se čudim, kako lahko ljudje v teh krajih vztrajajo na delu vse leto, saj smo že tako daleč na severu, da bi lahko zamrla vsaka oblika življenja. In vendar se morajo prebivalci teh krajev zahvaliti nevidnemu pojavu za vzdržne razmere v tem življenjskem prostoru, namreč toplemu zalivskemu toku. Niti ob najsevernejših norveških obalah namreč morje ne zamrzne in o-mogoča tako delo na morju tisočerim ribičem. To delo pa je čisto sezonsko. Za vsako vrsto rib je namreč nek določen mesec najprimernejši za lov. Tako se takoj po božiču zbere na tisoče. ribiških čolnov na Lofotenskih otokih za lov na kite, februarja pa se zopet zberejo v pristaniščih okrog Severnega rta, ko lovilo tu neke slanikom podobne ribe ki prihajajo iz Arktičnega morja. OKROG SEVERNEGA RTA Tako priplovemo v Hammer-festm naj severen j še mesto na svetu in prvo v Evropi, ki je imelo električno cestno razsvetljavo. Še nekaj ur plovbe in končno smo na odprtem Arktičnem morju! Parnik sicer solidno drži morje, vendar je čutiti vpliv močnejših valov. Ko nekaj krat močno zapiska ladijska sirena, nas opozorijo, da plovemo (Nadaljevanje na 2. strani) di gospodarski razvoj po prvi, pa tudi po drugi svetovni vojni potrdil staro neizpodbitno resnico, da je rešitev Trsta pač v poživitvi trgovine, prometa in gospodarskega sodelovanja sploh z zaledjem, zakaj ne bi prav za dosego tega nar mena, to je poživitve stikov z zaledjem izkoristil tudi denarni zavod, ki ima že po tradiciji, katero je nasledil za prejšnjimi našimi denarnimi zavodi v Trstu ter izvežbanosti in izkušnji svojega osebja med prvimi poklican za to važno nalogo. V mislih imamo Tržaško kreditno banko, ki še vedno čaka na obljubljeno pooblastilo za poslovanje s tujino. JUGOSLOVANSKI DOGOVOR GLEDE ČEŠKOSLOVAŠKEGA TRANZITA ČEZ REKO V Beogradu so podpisali nov sporazum, ki zadeva tranzit češkoslovaškega blaga v izvozu m uvozu čez reško pristanišče. Predvidevajo, da bo dosegel češkoslovaški blagovni tranzit čez Reko v prihodnjem letu milijon ton. V naslednjih letih se bo ta še povečal ter bo dosegel v letu 1970 že 1,5 milijona ton blaga. nase 111 senae Se vedno lepa navada Res je, mnogo prelepih navad prehaja že v golo formalnost, ali povsem izginejo. Današnji človek nima v svojem življenju, ki je podobno bolj hlastanju kakor zavestnemu doživljanju vsakega trenutka, ure in dneva, si ne da niti časa, da bi pomislil, kakšen smisel imajo razne navade. «Dobro jutro!», «Dober dan », «Dober večer!« ali «Nasvidenje!» — vse te pozdrave izgovarja že tako mehanično in brezdušno, da jih so,m niti ne razlikuje in jih včasih celo zamenja. Izgovarja jih enako, ne glede na to, ali ima pred seboj tega ali onega človeka, tovariša, gospoda ali damo, kaj šele, da bi pozdravu dodal njihovo krstno ime. kakor je bilo včasih navada. Kakor da krstno ime ne sodi v atomske čase. Gotovo je tudi novoletno voščilo lepa stara navada, čeprav se naglo odmikamo časom, ko je še vsa cerkev na vraznik Novega leta zapela: «To srečno nOvo leto, vam voščimo vselej — vsem vernim kristjanom. kar nas je tukef. .» z verskega doživljanja in globljega čustvovanja do svojega bližnjega, iz zanimanja za n e-govo zdravje in njegovo usodo prehaja navada v golo vsakdanjost, na področje uradnih odnosov med ljudmi in kar v poslovno življenje. Svojim starim znancem in prijatel em voščimo morda še iz prijateljstva in spoštovanja, svoj m šefom pa bolj za'o, ker so šefi in smo od njih odvisni; hkrati pošiljamo vrsto prelepih tiskovin z značilnimi zimskimi motivi pa tudi z okraski iz vsakdanjega delovanja naših obratov svojim poslovnim partnerjem. Voščila te vrste sodijo pravzaprav že e samo poslovanje — navadno niso niti podpisana — ter jih pogosto narekuje znano geslo «Posel je posel«. Prvotna izvirna navada resničnega voščila iz dna duše torej že močno izginja, a je vendar še lepa vsaj relativno — v primeri s popolno brez-dušnostjo poslovnega življenja. Prijetna je za naslovljenega, ko mu na poslovno mizo, polno hladnih in včasih tudi bridkih računov prinese vsaj nekaj ne povsem poslovnega ali vsaj vzbuja pri njem domnevo, da ni voščilo povsem preračunano. Koristna je ta navada, ker prisili poslovne ljudi, da vsaj enkrat na leto pregledajo spisek svojih partnerjev in se ob črni črti tez ime marsikaterega, ki je medtem propadel ali umrl, zamislijo v vzroke, ki so ga do tega privedli, ali v smisel Prešernove «o.l’ dneva ne pove nobena prat’ka«. Kako lepa navada še posebno, če voščilo res izvira iz duše in je tudi prejemnik prepričan v to. V času popolne nadvlade stroja in avtomacije je človek res majhno in šibko bitje, tako šibko, da navadno ti ne more pomagati, toda, občutek, da je na tem praznem in zledenelem svetu še nekdo, ki s teboj vsaj sočustvuje, ti je toliko bolj prijeten. — Ib — Obstajata samo dve vrsti glas-imajo več problemov kakor ženske. V prvi vrsti morajo tekmovati z ženskami. (Francoise Sagan) Najbolj nerodno je glede političnih obljub to, da jih politiki dajejo v enem letu, v drugem pa nanje pozabijo. Obstaja samo dve vrsti glasbe — dobra ali slaba. — Jaz imam rajši dober jazz kakor slabega Beethovna. (L. Bernstein) MEDNARODNA TRGOVINA SCELBA — VATIKAN — MO-RO. Bivši ministrski predsednik Scelba načeluje opoziciji desnega krila v krščansko-demo-kratski stranki proti vladi levega centra, ki ji predseduje prav-tako krščanski demokrat Moro. Scelba očita Moru, da je pod vplivom socialistov sprejel vladni program, ki ni dovolj protikomunističen; po njegovem mnenju bi bilo bolje, ko bi krščanski demokrati sodelovali z liberalci namesto s socialisti. Kljub temu so Scelba in vsi njegovi somišljeniki, kakor Bella in Gonella, v poslanski zbornici disciplinirano glasovali za zaupnico Morovi vladi. Na vprašanje, kako je do tega prišlo odgovarja Rene Pa-yot v listu «Joumal de Gene-ve». Scelbo je vatikansko glasilo «Osservatore romano» pozvalo, naj spoštuje disciplino stranke, «da ne bo podpiral sovražnikov demokracije)) in Scelba se je vdal. NA JUŽNOTIROLSKEM PROCESU IŠČEJO POVEZAVO. Ne samo avstrijski, temveč tudi zahodnonemški tisk podrobno sledi z veliko pozornostjo velikemu procesu v Milanu proti južnim Tirolcem, ki so obtoženi organizacije atentatov na javne naprave. Med temi je predvsem J. Kerschtoaumer. Nemški listi poročajo s procesa, da vodi sodišče, zlasti pa državni tožilec proces tako, da bi Kerschbaumerju dokazali, da je imel stike zlasti z avstrijsko organizacijo Berg-Isel-Bund in da je deloval za to, da bi si južni Tirolci izvojevali pravico do samoodločbe, kar naj bi pomenilo toliko kakor, da je delal za odcepitev Južnega Ti-rola od Italije. Takšno početje kaznuje zakon strogo. Kerschbaumer se brani, češ da se je zakonito boril za to, da bi deželi priznali avtonomijo. Imel je sicer zveze s predsednikom orne-n.iene avstrijske organizacije Waldmoserjem, toda vsi razgovori so se sukali o avtonomiji Južne Tirolske. Zahodnonemški. listi so objavili zanimivo izjavo zahodnonemškega poslanca Ertla, ki je predsednik organizacije Kulturwerk Suedtirol v Muenchenu, Ertl zavrača «pod-tikanja» državnega tožilca na milanski obravnavi, da sta Kul-tunverk Suedtirol in Berg-Isel-Bund povezani in naglasa, da je Kulturwerk fuer Suedtirol popolnoma neodvisno združenje s pravili v smislu, da podpira kulturne in socialne zahteve južnih Tirolcev. NOVI PREDSEDNIK ŠVICAR-SKE REPUBLIKE. Združeni švicarski parlament, ki sestoji iz državnega zbora in zbora stanov, je izvolil dosedanjega ministra za pravosodje Ludvika von Moosa za zveznega predsednika za leto 1964. Zanj je glasovalo 177 poslancev od 187. Von Moos je katoliški konservativec. Za podpredsednika je bil izvoljen minister za notra nje zadeve Hans Peter Tschudi, ki pripada socialnim demokra tom. V Švici volijo predsedm ka vsako leto, združeni parlament pa vodi vlado vsaka štiri leta. Do sedaj je bil predsed nik republike Willy Spuehler, SOV JETSKO-KIT A J SKI BOJ ZA SEVERNO AFRIKO. Kitajski ministrski predsednik Ču En-lai se je v spremstvu zunanjega ministra čen Yija mudil dober teden v Združeni arabski republiki in nato še teden v Alžiriji. Po letu 1960 kitajski ministrski predsednik sploh ni bil v tujini. Zato je ta njegov obisk severne Afrike zbudil toliko večjo pozornost. Prevladuje prepričanje, da skušajo Kitajci utrditi svoj vpliv v severni Afriki in tam izpodriniti, kolikor se le da, Sovjetsko zvezo. Kitajska državnika sta se večkrat sestala z Naserjem ter se posvetovala tudi z Ben Belo. Uradno sporočilo pravi, da bosta Naser in ču En-lai nadaljevala boj proti imperializmu in kolonializmu ter delala za ohranitev mira in atomsko razorožitev. Prav tiste dni se je mudil v Kaira tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Sergej Lapln, ki se je sestal z Naserjem in zunanjim ministrom Fawzijem. Načela sta tudi vprašanje morebitnega obiska predsednika Hraščova. ZAHODNA NEMČIJA ŽELI DOBRE ODNOSE Z JUGOSLA VIJO. Načelnik zveznega tiskovnega urada von Hase je izjavil, da želi zahodnonemška vlada korektne odnose z Jugoslavijo. Obsodil je poskuse, da bi se politično ozračje med obema državama poslabšalo. Pri tem je obsodil stališče nemških državljanov in Jugoslovan skih izseljencev, ki hočejo podpirati prizadevanje hrvatskih skrajnežev; ti so lansko leto organizirali napad na jugoslovanski oddelek švedskega poslaništva ter pri tem umorili vratarja — Jugoslovana. Med Jugoslavijo in Zahodno Nem čijo so bili prekinjeni diplomatski odnosi, za te skrbi zdaj švedska. Glasnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo organizatorji tega napada kaznovani v smislu zakona. Nedavno je bil nam-reč proces proti njim odložen. ALI BO PAPEŽ POSREDOVAL? Grško katoliški nadškof Hakim, ki deluje v Izraelu, je izjavil, da bi bil papež Pavel VI pripravljen izkoristiti svoje romanje v Jeruzalem tudi za to, da bi posredoval med Arabci in Izraelci. Tako naj bi prišlo do boljšega ozračja med kristjani, mohamedanci in Židi. KRI NA CIPRU. Na Cipru, kjer živijo Grki in Turki — okoli 30 odsto je turškega pre- Sporazum ECtS glede kmetijskih proizvodov V Bruslju so na sestanku 20 ministrov iz 6 držav Evropske gospodarske skupnosti končno dosegli prvi važnejši sporazum, ki zadeva trgovino z rižem, govejim mesom, mlekom in mlečnimi izdelki. Poleg tega zadeva sporazum tudi trgovino z rastlinskimi mastmi; za to bodo izdelali podrobne določbe do 1. novembra 1864. Dosežen je bil tudi sporazum glede skupnega nastopanja na konferenci tako imenovane Kennedyjeve runde pod okriljem GATT. Sporazum predvideva tudi olajšave za izvoz olivnega olja (iz Italije) v severne dežele. Tako je bila u-resničena zahteva predsednika De Gaulla, da se morajo države glede kmetijskih proizvodov sporazumeti pred novim letom. VELIK IZVOZ FRANCOSKIH AVTOMOBILOV Po računih združenja francoskih tovarnarjev avtomobilov je Francija leta 1963 izvozila 625.000 avtomobilov, to je 15 odsto več kakor leta 1982. Po vojni rekord iz leta 1959 je zna-šal 604.000 vozil. Izvoz francoskih avtomobilov v ostale države Evropske gospodarske skupnosti se je leta 1963 dvig nil za 40 odsto v primeri z letom 1962, tako da znaša zdaj ta izvoz 50 odsto vsega francoskega avtomobilskega izvoza. V države EFTA (Združenja za svobodno trgovino) je znašal 13 odsto, na področje franka 9 od-sto, v Severno Ameriko 7 odsto. Francija je meseca oktobra 1963 uvozila 18.639 avtomobilov (17.227 osebnih), v prvih desetih mesecih 1983 pa 130.227 avtomobilov (v istem razdobju prejšnjega leta 100.791); uvoz v letu 1963 se je torej povečal za 30 odsto. IZVOZ SRBSKEGA VINA RASTE Od januarja do novembra le tos je izvozilo beograjsko podjetje «Navip» 772 vagonov vina v vrednosti 1,478.000 dolarjev. Podjetje «župski rubim v Kru-ševacu (Srbija) je v istem razdobju izvozilo 599,7 vagona vina za 720.420 dolarjev. Novosad sko podjetje «Produktiva» pa je izvozilo 490 vagonov vina v vrednosti 435.000 dolarjev. Računajo, da bodo vsa tri podjetja v prihodnjem letu povečala izvoz vina. Podjetje «Navip» naj bi izvozilo 1078 vagonov, «žups rubin» okrog 600 vagonov ni «Produktiva» nekako 550 vagonov vina. ; „1 \ : 6» IZVOZ IZ SLOVENIJE — 40 MILJARD Do konca novembra 1963 je Slovenija izvozila za 35.930 milijonov deviznih dinarjev blaga. Računajo, da je izvoz v vsem letu dosegel 40 milijard (leta 1962 32,7 milijarde, leta 1961 24,1 milijarde din). Slovenija je izvozila meseca novembra zlasti mnogo tekstilnega blaga (za 450 milijonov din). AVTOMOBIL V VZHODNIH DRŽAVAH Izmed vseh vzhodnoevropskih držav je češkoslovaška na prvem mestu glede posesti avtomobila. Na češkoslovaškem pri- de na vsakih 1000 prebivalcev 23 tovornih ali osebnih avtomobilov, v Vzhodni Nemčiji 21, v Sovjetski zvezi 20, na Poljskem 10 in na Madžarskem 7 avtomobilov. Proizvodnja v teh državah je leta 1961 znašala: na Češkoslovaškem 75.000, v Vzhodni Nemčiji 80.000, v Sovjetski zvezi 560.000, na Poljskem 30.000 in na Madžarskem 3.400 na leto. IZVOZ PARAČINSKEGA STEKLA Srbska steklarna v Paračinu je izvozila v prvih desetih mesecih tega leta za 410.000 dolarjev stekla. Največ so ga nabavile: Zap. Nemčija, Velika Britanija in Italija. Medtem ko je tovarna v Paračinu izvažala v prejšnjih letih ročno izdelano steklo, je pričela letos izvažati tudi avtomatsko proizvedeno steklo za embalažo. PROIZVODNJA PAPIRJA SE DVIGA Po cenitvah italijanskega ministrstva za industrijo in trgo vino je dosegla proizvodnja papirja in lepenke v juliju tega leta (podatki za poznejše mesece še niso znani) 1.707.075 sto tov ali 7,8 odstotka več kakor v juniju in 9,8 odstotka več kakor v juliju lanskega leta, ko je znašala 1.554.764 stotov. V prvih sedmih mesecih letos je dosegla 11.302.047 stotov (9 milijonov 448.788 stotov papirja in 1.855.259 stotov lepenke) ali 10,1 odstotka več kot v istem času preteklega leta, ko je znašala 10.269.898 stotov (8.768.153 stotov papirja in 1.501.545 stotov lepenke). Kaže, da bo vsa letošnja proizvodnja prekosila lansko, ki je znašala 17.617.071 stotov (15 milijonov 4.177 stotov papirja in 2.612.904 stotov lepenke). Leta 1961 je znašala 15.996.005-stotov (13.592.422 stotov papirja in 2.403.583 stotov lepenke). Vsaka tri leta dve novi torbici V enem letu 60 milijard za kožne torbice VELIKA NESREČA NA MORJU Grška potniška ladja «Lako-nia» (22.000 ton) je bila v predbožičnih dneh na prijetnem krožnem potovanju v vzhodnem Atlantiku. Ko je plula severno od otoka Madere, je nastal ponoči na krovu požar, menda v brivnici. Zaradi lesenega ogrodja, s katerim je bila grajena notranjost ladje, se je ogenj bliskovito razširil. Na krovu je bilo 1041 ljudi; od 651 potnikov je bilo 630 Angležev in 21 Francozov, Nemcev, Avstrijcev, A-meričanov in Ircev; od 385 članov posadke pa 89 Nemcev, 9 Avstrijcev, 5 Švicarjev in 1 Ita-lijap. Pri brodolomu je izgubijo'Žitd j in j e 96 ljudi, 31 pa še iščejo, vendar ni več upanja, da bi bili še živi. Na isti ladji, ki je stara 33 let, je že poprej večkrat nastal ogenj. V Italiji so 604 obrati za izdelovanje kožnih izdelkov, v katerih je zaposlenih vsaj po pet uslužbencev; v - 212 takih obratih izdelujejo skoro izključno ženske .torbice, v 126 kovčke, v približno 40 oblačila, v ostalih pa razne potrebščine kot pasove, denarnice, aktovke, torbe za poslovne ljudi, tulje in še mnogo drugega. Več kot tretjina vseh usnjarskih obratih v Italiji je v Milanu in Vareseju ter okolišu. Zato sta Vsedržavno združenje proizvajalcev kožnih izdelkov in Italijanski trg za kožne izdelke Mipel (Mer-cato italiano della Pelletteria) postavila svoj sedež prav v Milanu. MIPEL je svojevrstna organizacija za predajo in nakup na debelo, v okviru katere je v Milanu vsako leto mednarodna razstava najbolj kakovostnih, zlasti pa «modernih» kožnih izdelkc-v, v prvi vrsti o-blačil in pritiklin. Mipel je s to razstavo zaigral vidno vlogo tudi v mednarodnem smislu: kajti italijanski kožni izdelki so zasloveli v svetu zaradi izvirne modne zamisli, po ka teri so oblikovani; glavna pohvala za to gre seveda njiho vim stvariteljem — dobrim po-znavateljem modne zgodovine daleč nazaj v njeno preteklost, njenega razvoja, dalje barv in najbolj neznatnih barvnih odtenkov in v prvi vrsti potrebnih surovin. Doslej je bila razstava Mipela trikrat, obiskalo pa jo je 905 operaterjev iz 30 držav, zlasti iz Nemčije, Švice, Francije, Nizozemske, Belgije. Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Avstrije, Švedske in Danske. Prihodnja razstava bo cd 1. do 5. februarja prihodnjega leta. Med vsemi italijanskimi kožnimi izdelki uživajo brez dvoma največji ugled ženske torbice. V tujini pravijo, da sc te torbice, skupno z obutvijo in nekaterimi drugimi kožnimi izdelki »najboljši italijanski industrijski proizvodi)). V Italiji živi 25 milijonov žensk, od tega jih vsaj 15 milijonov kupuje usnjene torbice. Izračunali so, da nabavi italijanska žena vsaka tri leta dve torbici. Prodajna cena usnjenih torbic se suka med 5.000 in 40.000 lirami, če postavimo na primer, da kupijo Italijanke v enem letu 10 milijonov torbic, lahko zaključimo, da potrošijo za to 60 milijard lir, kar se precej pozna pri družinskih izdatkih. Vsaka industrijska panoga i-ma svojo hibo. Tako je v ita lijanski kožni industriji razlika med prodajno in proizvodno ce no prevelika. Stroški za delovno silo znašajo od 25 do 28 odstotkov proizvodnih stroškov, zato se ti polagoma večajo, s čimer narašča tudi prodajna cena na drobno. Tako so letos zabeležili v Rimu kar 100-od stotno podražitev kožnih izdelkov v primeri z lanskim letom. To povišanje cen seveda ovira naraščanje proizvodnosti v tozadevnih industrijskih o-bratih. Strokovnjaki upajo, da se ne -bodo proizvodni stroški več dvignili, kajti le tako bo lahko domača kožna industrija uspešno tekmovala z inozemsko in le tako se bo okrepila tudi zunanja trgovina s kožnimi izdelki. V 10 letih dvakrat več aluminija Nova industrija v državah EGS na škodo drugih držav Norveški strokovnjak za aluminij Ramm je izvršb zanimi vo poizvedovanje, ki je pokazalo, da se poraba aluminija čedalje bolj veča po vsem sve tu, najbolj pa v Severni Ameriki. Zato bodo tovarne z aluminijem v zahodnoevropskih državah in v Združenih ameriških državah v prihodnjem letu skušale v celoti izkoristiti proizvodno zmogljivost. Menijo, da bo svetovna proizvodnja a luminija v prihodnjem letu pr vič prekosila 4 milijone ton (v enem samem letu); to pomeni, da se je v zadnjih desetih letih kar podvojila. Največ aluminija porabijo v ZDA, in sicer 12 kg na osebo letno; v državah članicah EGS pride na vsakega prebivalca let-no 5 kg aluminija, na Norveškem pa 6 kg. V ZDA uporabijo 23 odstotkov vsega aluminija pri gradbeni industriji, bivalstva — je prišlo prav pred božičnimi prazniki do spopadov. Samo od nedelje do božičnega večera je bilo. tako trdijo Turki, ubitih 60 Turkov. Ni znano, koliko je vseh žrtev, nekateri listi so celo poročali, da je bilo ubitih okoli 200 Grkov in Turkov. Nekaj dni pred krvavimi dogodki, ki so se odigrali v mestu Nikoziji, je ciprski poglavar nadškof Ma-karios izročil Turkom načrt za preosno-vo ciprske ustave. Turki so odbili ta načrt, (ki ga je odbila tudi turška vlada), češ da je neugoden zanje. Verjetno je prav zaradi tega prišlo do krvavih spodapev. Ciper uživa neodvisnost v sklopu Britanske državne skupnosti, podpredsednik vlade je Turk, sicer je oblast v glavnem v rokah Grkov. Grki so se zbali, da bo posegla vmes Turčija z vojsko, vendar je odgovornost za javni red prevzel poveljnik angleške posadke. Nadškof Makarios se je obrnil za posredovanje na‘ Varnostni svet. DVOJEZIČNOST NA KOROŠKEM. Navada je, da si ob novem letu izmenjajo voščila tudi velesejemske uprave in u-redništva gospodarskih listov. Tako je naše uredništvo prejelo od ravnateljstva avstrijske, ga lesnega sejma v Celovcu naslednje voščilo: »Frohe Weih-nachten und ein erfolgreisches Neues Jahr wuenseht — Buon Natale e felice Anno nuovo au-gura — Joyeux Noel et Bonne Annee Vous souhaite — Vesele božične praznike in uspešno Novo leto želi...» Voščilo je torej sestavljeno v štirih jezikih, v nemščini, italijanščini, francoščini in slovenščini. Razvoj gospodarskih stikov in gospodarska povezanost obmejnih dežel ter upoštevanje vloge domačega slovenskega gospodarstva na Koroškem so dovedli do priznanja jezika, ki se uveljavlja ne samo na Koroškem, temveč tudi v vsem obmejnem gospodarskem življenju. Zanimivo je, da gospodarske ustanove v tem pogledu prednjačijo pred kulturnimi in političnimi ter dajejo poslednjim lep zgled, kako je treba upoštevati ne samo gospodarsko realnost, temveč tudi same ljudi v gospodarskem življenju. REKA, decembra V prvih desetih mesecih letošnjega leta so na Reki zabeležili že 5 milijonov ton pomorskega prometa. Zmogljivost luških naprav presega zmogljivost železniškega vozla na tamkajšnji končni postaji v pogledu ranžirnega prostora, števila prog v zaledju in razpoložljivih vagonov v konicah tranzitnega prometa. Hribovit kraj in nerazvita obalna črta v Reškem zalivu, kjer se strmo spuščata v velike globine, nista tako po-voljna, kot je to za Trst in njegovo okolico. Kljub tem tehnič-nim ugodnostim ne privlačuje več tržaško pristanišče dovolj prometa, medtem ko se promet čez reško pristanišče nenehno veča, tako da postaja to pristanišče eno izmed najpomembnej-ših na Jadranu. Za razbremenitev Reke je bilo treba pritegniti Koper, ki svoje luške naprave že usklaja z zahtevami specializacije, in Bakar. Še celo Pulj prihaja v poštev za daljno razbremenitev reške luke navzlic daljši poti po kopnem, ki je manj rentabilna od morske. Kaj je vzrok takim premikom v usmerjanju prometnih tokov, je bilo že večkrat objav ijeno; spričo nove razmejitve po zadnji vojni ne moremo pričakovati zboljšanja za tržaško luko brez novih tehtnih prijemov v določenih panogah luške dejavnosti in tarifne politike, ki bi jo bilo treba uskladiti s trgovinskimi sporazumi na meddržavnih pogajanjih za celo področje severnega Jadrana. Na proslavi ob 20-letnici rojstva nove Jugoslavije (29. novembra t.l.) je reška organizacija SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) na svojih sestankih razpravljala o današnji problematiki reškega pristanišča ter se pri tem dotaknila tudi njegove preteklosti. Pod fasiz mom je reška obala opustela in je razpolagala s trgovinskim brodovjem, katerega skupna nosilnost je znašala 40 tisoč BRT. Nemci so razrušili luške naprave in uničili reško ladjedelnico, ki je bila še iz časa pred prvo svetovno vojno projektirana za graditev največjih ladij. V novi Jugoslaviji je Reka vstaia iz razvalin, luka je bila izgraje-na na novo, hkrati je bila obnovljena in razširjena industrija. Obnoviti je bilo tudi potrebno stanovanjske stavbe in postaviti nove. Računajo, da je bilo vloženih v investicije za Reko okoli 218 milijard din. Glavna ladjedelnica kot . največji industrijski objekt reškega bazena je dosegla 190 milijard din brutoprodukta; zdaj je v njej v delu 10 večjih ladij. Obnavljanje luke in ladjedelnice je oteževala velika morska. globina; saj ima dolgi valolom na glavi globino nad 40 metrov. Znamenita je tudi tvomica Tor pedo, svoječasni Whitehead; \ njej so nekdaj izdelovali prve torpede sploh, zdaj pa iz nje razpošiljajo daleč po svetu dobre motorje za razne namene. V novem letu bo Jadranska linijska plovba, Jadrolinija, pridobila 2 novi potniški ladji po 5.000 BRT. Namenjeni sta daljnim križarjenjem po Sredozemskem morju v zabavo turistom. Imenovali se bosta «Istra» in »Dalmacija)). Za dvig turizma in hitre prevoze na krajših progah pričakujejo še 4 nove motorne čolne iz beograjske ladjedelnice, odkoder jih bodo po suhem prepeljali na Reko. vedno bolj pa ga uporabljajo tudi pri embalaži. Norvežan Ramm predvideva da bo znašala letošnja proizvodnja aluminija na Norveškem 225.000 ton aii skoraj toliko, kolikor aluminija lahko da sedanja zmogljivost norveš. tovarn (265.000 ton letno). Po izvedbi nekaterih načrtov bo narasla proizvodna zmogljivost norveških tovarn na 400.000 ton letno. V Husnaesu, v južnem delu države, bodo menda zgradili s francoskim in švicarskim kapitalom tovarno aluminija, katere zmogljivost bo znašala 60.000 ton letno. Podobno tovarno, z enako zmogljivostjo bodo postavili tudi na norveškem otoku Karmoey. Mednarodna cena za kos aluminija se je dvignila, od oktobra do danes od 22,5 na 23 stotink dolarja za funt, vendar so cene aluminija še vedno pod hudim pritiskom, zato je povprečna vrednost surovega aluminija znatno nižja od vrednosti, ki bi bila najprimernejša. Zunanje tarife, katere bi rada dosegla šestorica — 9 odsto za surov aluminij in 15 odsto za alum: nijeve polizdelke — bodo ostro pobijale že itak šibko konkurenco proizvajalcev aluminija iz tretjih držav, saj bo tako nastala v okviru EGS nova industrija aluminija, ki jo bo o-menjeni tarifni obrambni zid ščitil pred zunanjim vplivom. Dva slavljenca V soboto zvečer so Openci priredili domačo zakusko v počastitev 70-letn-ice dveh zaslužnih rojakov ge, Zore Čokove in prof. Ivana Sosiča. Priložnostni govorniki so naglasili njune zasluge za razvoj našega gospodarstva in kulture, čeprav deluje ga. Čokova na gospodarskem področju je vselej mnogo žrtvovala tudi za uspeh naše pro-svete in kulture sploh. Donava bo gnala velike elektrarne Po zajezitvi umetno jezero ■ Olajšana plovba Med Jugoslavijo in Romunijo so pogajanja in proučevanja i-dejnih načrtov za izgraditev hidroenergetskega in plovnega sistema v Djerdjapu (Železnih vratih) trajala več let; razgovori so končno dovedli do uspešnega zaključka in 30. novembra je bil med obema državama podpisan dogovor o pogojih za dovršitev tega velikanskega načrta. Na loku, ki ga napravi Donava na meji med tremi državami — Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo — bodo dva kilometra južno od Sipa, kjer se Donava prebija izmed Miroča in zadnjih odtenkov Transilvanskih Alp, začeli z delom. Čez Donavo bodo zgradili jez, ki bo po velikosti drugi v Evropi; idejni načrti za to delo so bili že dokončani, te dni bodo izvedli še zadnjo revizijo. Že samo proučevanje terena z geološkega in topografskega vidika, toka Donave ter vseh posledic, ki jih bo povzročila zajezitev, je zahtevalo mnogo vztrajnega dela in truda. Strokovnjaki so izdelali več variant, da bi čim bolj pravilno in u-godno povezali ves hidroenergetski sistem. Vzporedno z idejnim načrtom so proučevali tudi izvedbo teh s tehničnega vidika. Z zajezitvijo bo nastalo veliko zbirno jezero, ki bo preplavilo več naselij; treba je bilo proučiti in predvideti vrsto ukrepov, s katerimi bodo zavarovali o-zemlje ob strugi Donave, v kateri se bo zaradi te zajezitve dvignila raven vode. Potrebno je bilo rešiti vprašanje, kako zavarovati razna naselja in industrijske obrate ter zgraditi nova naselja, da bi se lahko vanje naselili prebivalci krajev, ki bodo potopljeni. Z izdelavo teh načrtov in proučevanjem vseh potrebnih ukrepov sta se bavila istočasno Ener-goprojekt v Beogradu in ISPE v Bukarešti. Čez Donavo bodo zgradili jez, ki bo 1200 metrov dolg in 54 metrov visok. Z zajezitvijo Donave bodo dosegli dva namena: z ene strani bodo občutno olajšali plovbo po Donavi na mestu, kjer jo podvodni grebeni občutno ovirajo, z Neka ameriška revija je objavila pred kratkim zanimive podatke, ki jih je sestavil «Co-munity Council of New York» in se nanašajo na tipično družinsko bilanco« povprečne new-yorške družine. Povprečna družina je sestav Ijena iz petih članov (starši izpod 40 let, šestnajstletni sin, trinajstletna hči in desetletni sin). Družina, ki ima 7220 do larjev . (približno 4.5 milijona lir). letnega dohodka je smatra na za revno, in vsekakor potreo-no podpore. Če malo razčlenimo življenjske stroške te družine, vidimo, da bo šlo čez 100 tisoč lir mesečno za hrano, ki ne bo niti preveč izdatna; kajti poleg jutranjega zajtrka bo opoldansko kosilo precej skromno s kloba so oz. sa,ndwichem in kako o-svežujočo pijačo. Le ob šestih zvečer bo večerja vsebovala tu di meso s prikuho, mleko in sadje. Edino enkrat tedenske Italijanska zunanja trgovina v letu 1963 Velik primanjkljaj zaradi povečanega uvoza živil Končnih podatkov o razvoju italijanske zunanje trgovine v vsem letu 1963 še ni; vendar sklepajo strokovnjaki na podlagi razvoja v prvih devetih mesecih, da bo italijanska trgovinska bilanca za leto 1963 močno pasivna, nekateri govorijo celo o primanjkljaju 1500 milijard lir. Sam primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci ne vznemirja posebno gospodarstvenikov, pač pa se jim zdi bolj vznemirljivo dejstvo, da tega primanjkljaja ne krijejo nevidni dohodki, kakor so pošiljke izseljencev, dohodki za usluge trgovinske mornarice in turistične usluge. Skratka, tudi plačilna bilanca je postala pasivna. Razvoj trgovinske bilance v preteklem letu je bil neugoden iz raznih razlogov; neugodno je zlasti vplivala slaba letina, zaradi katere je bilo treba uvoziti toliko več živil. Uvoz se je večal v trikrat večjem razmerju kakor izvoz. V času januar-september 1963. se je uvoz povečal za 25,9 odsto, izvoz pa samo za 8,1 odsto. Uvoz narašča tudi zaradi dviga življenjske ravni. Naslednja preglednica kaže, kakšno blago je Italija leta 1963 izvažala, oziroma uvažala; tem podatkom so dodani tudi podatki za prvih devet mesecev leta 1962, da bralec lahko primerja lanski razvoj z razvojem v letu 1962, Glede same trgovinske politike ugotavljajo gospodarstveniki, da se nekatere uvozne postavke, kakor uvoz surovega petroleja, premoga, na- dalje bombaža, volne, železnih odpadkov, bakra in surovega lesa, ne dajo skrčiti, ker so nujno potrebne italijanski industriji. Izredno močno pa je narastel uvoz živil, in sicer kar za 33 odsto uvoz oljnatih semen, za 53,2 odsto koruze, 138,1 odsto mesa, 163,3 živih volov, pa tudi olivnega olja, ki je bil 29-krat večji in sladkorja (50-krat večji kakor leta 1962). Močno se; je dvignil tudi uvoz valjanega železa in jekla (za 24,2 odsto po vrednosti). Italijanski komentatorji pripominjajo, da je do tega prišlo zaradi dumpinga, ki ga izvajajo vzhodne države in Japonska. Visoka oblast namerava fe ta mesec razpravljati o povišanju zunanje carinske tarife. RAZVOJ ITALIJANSKE ZUNANJE TRGOVINE V PRVIH DEVETIH MESECIH L. 1962 IN 1963 (V milijardah lir) IZVOZ 1962 1963 Razi. UVOZ 1962 1963 Razi. Motorna vozila in nad. deli 171,0 169,6 — 0,8 V1/) Sveže sadje 105,7 80,4 —24,0 Surov petrolej 263,4 300,0 + 13,9 Volnene tkanine 70,5 69,3 - 1,7 Valjanci železa in jekla 157,7 195,9 + 24,2 Krznena obutev 60,8 67,6 + 11,2 Motorna vozila in nad. deli 79,8 153,2 + 91,9 Pletenine in vol. nogavice 45,6 63,4 + 38,9 Meso (sveže in zmrz.) 42,3 100,8 + 138,1 Pisarniški stroji 50,7 53,4 + 5,3 Koruza 65,3 100,0 + 53,2 Predivo iz sintet. vlaken 46,4 53,1 + 14,4 Nečiščena volna 88,8 93,0 + 4,7 Plinska olja 40,5 49,6 + 22,5 Rezan les 64,0 72,7 + 13,7 Sočivje in sveža povrtnina 55,8 44,7 —20,0 Navaden premog 68,6 72,4 + 5,5 Južno sadje 24,6 40,7 + 65,6 Baker in njegove zlitine 73,9 71,3 — 3,5 Tkanine iz sintet. vlaken 38,8 40,3 + 4,0 Surov bombaž 64,7 68,4 + 5,7 Valjane! železa in jekla 38,5 35,9 — 6,9 Železne razbitine 75,3 63,7 — 15,4 Plastični material 32,1 34,3 + 6,6 Govedo 22,7 59,9 + 163,3 Letala in nadom. deli 22,5 33,3 + 47,5 Olivno olje 1,7 50,0 + 2891,2 Umetna gnojila 32,3 33,1 + 2,5 Orodni stroji 48,8 47,1 — 3,4 Ostanki destilacije petroleja 33,4 32,8 - 1,9 Oljnata semena 34,8 46,3 + 33,0 Tkalni stroji 31,1 31,4 + 0,9 Sladkor 0,9 44,9 + 5009,1 Pleten., nog. iz umet. vlaken 27,0 30,8 + 14,0 Neobdelan les 41,2 43,4 + 5,4 ob nedeljah bo kosilo bogatejše. Za skromno stanovanje z dvema spalnicama v stari stavbi ali v ljudskih hišah bo najemnina 50 tisoč lir mesečno. Za ostale nujne stroške, kot so: pranje, obleka, zdravniško zavarovanje, prevozni stroški, zavarovanje na življenje itd. pa bodo gotovo znašali dragih 40 tisoč lir tedensko, h katerim je treba še dodati drugih i2 tisoč za takse in druge pristojbine. Mož, ki gre na delo, si na podlagi te bilance ne sme privoščiti več od dolarja dnevno za prevoz, cigarete in opoldansko hrano. Iz uradnega poročila newyor-ške skupnosti vidimo nadalje da si more mož kupiti nov plašč vsakih pet let, obleko vsaka tri, tri pare hlač vsako drugo leto Žena pa plašč vsaki dve leti, boljšo obleko vsaka tri leta, vsako leto tri slabše obleke, dva para čevljev in enajst pa rov nogavic nylon. Za otroke preostane možnost menjati celotno oblačilo enkrat letno. Za zabavo lahko družina potroši le 65 dolarjev letno in r,o sa~ kino. Moški si lahko ostrižejo lase vsake tri tedne in žene, če hočejo imeti pričesko v redu, si jo morajo naučiti napraviti same. Ta kratek pregled nam pove, da niti v državah z visoko živ Ijenjsko ravnjo ni vse najboljše. Poleg tega se mora v teh državah tudi povprečna druži, na uskladiti z ritmom potioš nje (televizijski sprejemnik, telefon in avtomobil ne predstav Ijajo več luksuz) in potrošiti vsaj minimalno potrebno, da zadosti ciklusu splošne proizvodnje. m. B Beograjski! sporazum Na desetem zasedanju mešanega italijansko-jugosiovanske-ga odbora, ki je bil sestavljen v smislu londonskega sporazuma, so v Beogradu dosegli sporazum glede naslednjih vprašanj: o izmenjavi enega pedagoškega strokovnjaka za vprašanja metode pri pouku materinega jezika; o organiziranju letnih seminarjev za usposabljanje učnega osebja z drugega področja; na podlagi recipročnosti bodo podeljene po tri štipendije za obisk izpopolnjevalnih tečajev na visokih šolah; sporazum o izmenjavi knjig za šolske knjižnice in po možnosti tudi učbenikov; sporazum o organizaciji izletov za učence in o proučevanju učnih načrtov in sestavi učbenikov zgodovine s strani strokovnja-kov. Glede teh učbenikov so se svojčas že načelno sporazumeli jugoslovanski in italijanski zgodovinarji. Doseženi sporazumi zadevajo slovensko manjšino na Tržaškem in italijansko na Koprskem oziroma v republiki Hrvatski. druge strani pa bodo velikanske količine vode, ki se bodo zbirale v umetnem zbirnem jezeru izkoristili za pogon dveh hidroelektrarn, izmed katerih bo vsaka imela po šest velikih agregatov; turbine v velikosti 10 metrov bodo vsaki dve sekundi požrle 780 kubičnih metrov vode. Med hidrocentraia-ma bodo na sredi jezu zgradili še poseben jez, ki bo uravnaval raven vode v zbirnem jezeru. Gradbeniki so izračunali, da bo treba za izvedbo teh načrtov izkopati okoli 36 milijonov kubičnih metrov materiala, vgraditi okoli 25 milijonov kubičnih metrov betona in 80.000 ton jekla ter nič manj kakor 30.000 ton razne opreme in kovinske konstrukcije. Seveda bo treba za to mnogo denarja, in sicer okoli 300 milijard dinarjev. Stroški bodo torej visoki, toda delo se bo izplačalo; kajti čez sedem let, ko bo delo zaključeno, bo dajala Donava okoli 11 milijard kilovatnih ur električne energije, na drugi strani pa bo plovba, ki je bila prav na tem odseku izredno težavna — saj morajo zdaj vleči ladje s posebnim železniškim strojem, ki teče po progi ob Donavi, da lahko prebrodijo velike zapreke na tem mestu. Ladje bodo poslej plule hitreje in varneje; kajti voda bo visoko preplavila znane podvodne grebene Juc, Kozle, Dojke in Stenka, čez katere danes vodijo ladje z veliko težavo tudi najbolj spretni piloti. Pod vodo bo ostal tudi Sip-ski kanal, ob katerem, kakor rečeno, mora ladje vleči posebna lokomotiva. Promet na tem odseku Donave bo po izvedbi teh velikih načrtov štirikrat hitrejši. Danes dopušča Donava na tem mestu 12 milijonov ton letnega prometa, v bodoče bo možno prepeljati tudi skozi Djerdjap nekoliko manj kakor 48 milijonov ton tovora. Potem bodo lahko ladje plule podnevi in ponoči, in to rečno-morske. ladje tudi do 5000 ton nosilnosti. Tudi ko bo voda v Donavi najnižja, bodo lahko po njej priplule tako velike ladje iz črnega morja do Beograda. Oviro, ki jo bo predstavljal sam jez za plovbo, bodo premagali tako kakor drugod v prekopih, kjer je treba ladjo dvigniti iz struge z nižjo ravnijo vode na višjo raven. Ladje bodo zaplule v posebne «pre-vodnice«, dolge 300 metrov in široke 35 metrov. Prevodnica bo lahko sprejela rečni vlak z devetimi vlačilci ter ga dvignila na višjo raven vode v eni uri in 15 minut. Po jezu bodo speljali železni-i co in cesto, ki bosta po najkrajši poti vezali Jugoslavijo in Romunijo. Izvedba teh načrtov bo dala vsej pokrajini drugačno lice. Ob jezeru, ki bo dolgo čez 100 kilometrov bodo nastale nove naselbine in pobudniki turizma računajo, da bo jezero privlačevalo tudi turiste Po načrtih bo hidrocentraia Djerdjap spadala med največje električne centrale na svetu. Večje hidrocentrale so «Kras-nojarskaja« in «Bratskaja» v Sibiriji; prvo še gradijo, druga pa je že deloma v obratu. Po inštalirani moči je za tema naj večja centrala «Kujb:-ševska hidrocentraia« na Vq1-gi, ki ima večjo inštalirana moč, kakor jo bo imela hidrocentraia Djerdjap. «Na evropski sever 1» (Nadaljevanje s 1. strani) okrog Sever. rta. v sive megle ovit strm skalnat nos, s katerega butajo peneči valovi Severnega morja, to je najsevernejši rob evropske celine, še nekaj časa plovemo, potem se parnik zasidra na odprtem, nedaleč od ribiškega pristanišča Honning-svag, ki je premajhno, da bi nas lahko sprejelo. Zato se tja peljemo z motornim čolnom. Kot orehove lupine, a opremljene z najmodernejšimi navigacijskimi pripomočki, se majejo ribiški čolni, v najsevernejšem pristanišču na-svetu. Z avtobusom se peljemo potem na Severni rt. Zemljepisna širina 71” 11. 6”, bolj na sever se po kopnem v Evropi ne da. Tu smo torej v pravem kraljestvu polnočnega sonca, kjer traja poletni dan skoraj 1500 ur. Pa je nekdo zračunal; če temu dolgemu poletnemu dnevu prištejemo še mesečno svetlobo in polarni sij, potem je tu skupno letno več ur svetlobe kot na ekvatorju. (Nadaljevanje sledi) Poživitev v pomorstvu (Nadaljevanje s 1- strani) va, ker so prevozni11? za pre-voz na ameriških ladja.u previsoke, na drugi strah1 Pa nimajo ameriške družbe niti na voljo posebno ustreznih ladij v ta namen. Med 15 ameriškimi družbami, ki jih podpira država vzdržujejo samo štiri družbe redne proge s morjem in nobena izmed teh nima sodobnih ladij za prevoz množic-nega blaga. Ako pride do zaključka velike kupci!6 Slede nakupa sovjetskega ž)ta v Ameriki, bodo za prevoz vehkih količin potrebne veliKe ladje, kakršnih ameriške plovne družbe nimajo. * >v ■ & K- 4, 7 ; • • „ ' • -M. ' "• * " I I ■ I ^4/ F z. • LETGy ■ sfe ' • * * • » * * . ■ II k • v "TN Z/Z/Z/Z/Z/Z/Z/Z/I/Z/l TVRDKA Otto Krainer GORICA, VIA RASTELLO 71 — TEL. 3524 PREJE - VLAKNA - TKANINE IMPORT - EXP01iT «SULKO» IMPORT. ENPORT GORICA, Via Ariosto 14 — Tel. 5663 in agencija «ELLO» GORICA, Via Mameli 8 — Tel. 5265 voščijo srečno novo leto? Če imaš čut do brata, hodi ie v B KATIJŠEVO kavarno v GORICI Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA UL. DON BOSCO 104 — TEL. 26-08 Vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno svojim članom obilo uspeha v letu 1964 GOLOB IVO GORICA TRG E. DE AMICIS - Tel. 21-38 Prodaja in izyaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa Ekskluzivni zastopnik za motorje «GARELLI» IMPORT - ekport JOŽEF KER ŠE VANI GORICA —- Corro Italia 76 — Tel. 26-43 TRST — «Imporex» - Strada del Friuli 102 Motorji, radio aparati, televizorji, pralni stroji, hladilniki itd. F.IIi RIZZI GORICA — Ulica Morelli 4 — Tel. 52-65 E X P O R T — IMPORT vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave TRGOVINA S PORCELANOM IN GOSPODINJSKIMI POTREBŠČINAMI KOREN GORICA — Ulica Carducci 4 — Corso Italia 42 ELIJA ČUK GORICA, TRG CAVOUR 9 Telefon 35-36 KOLESA, MOTORNA KOLESA, RADIJSKI SPREJEMNIKI, ŠIVALNI STROJI, PRITIKLINE UVOZ — IZVOZ IVAN VETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA— Ulica Lantieri 5 — Tel. 25-27 KMEČKA BANKA------------------------ -----—------------r. z. z o, j. ---- GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 GOSTILNA «AL CAVALLIN0» (lastnica Cecilija Bertolin vel. Waltritsch) Gorica, Ul. XXIV. maja 18 Tel. 28-26 JOSIP LUTMAN LA MOTOMECCANICA GORICA, UL Marconi 9 Razne vrste motorjev in koles KONFEKCIJA «M1RELLA> GORICA DROGERIJA Ho'to GORICA Corso Italia 104 Telefon 26-83 DROGE, BARVE, COPIC1, PARFUMI, KEMIČNI PROIZVODI SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje umetnike itd. GOSTILNA «Pri Maksu* BAZOVICA GOSTILNA «Pri Mi če tu» TREBČE št. 17 Telefon 221-170 GOSTILNA KRIZMANČIČ JOŽE «PRI PEPITU» BAZOVICA TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA MAHNIČ BAZOVICA št. 202 TRGOVINA JESTVIN Karel Pahor TREBČE št. 111 GOSTILNA PLES DEVIN Se priporoča ! BAR METLIKA BAZOVICA želi vsem gostom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN HERMAN BAZOVICA št. 5 TRGOVINA JESTVIN Jožica Škrk ŠEMPOLAJ št. 36 želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1964 GOSTILNA PRI POŠTI BAZOVICA št. 95 gostom in prijateljem srečno in uspehov polno novo leto ! TRGOVINA JESTVIN Josip Rebula SALEŽ Št. 60 TRGOVINA JESTVIN EDVARD GRUDEN NABREŽINA ST. 100 TRGOVINA JESTVIN Angela Marušič SALEŽ št. 20 želi veselo novo leto 1964 Gostilna in tobakarna MILIC BRISCEKI, 10 — Tel. 221-480 Pekarna in slaščičarna Albin Malalan PROSEK 160 — želi 'srečno novo leto vsem odjemalcem TRST - TRIESTE Corso Italia 25 Telef. 37-951,87-652 Obiščite nas brezobvezno! KOŽUHI (BUNDE) ZA MOŠKE IN ŽENSKE DEŽNI PLAŠČI MOŠKE IN ŽENSKE JESENSKE IN ZIMSKE SUKNJE PRIZNANIH ZNAMK PO NAJNIŽJIH CENAH! GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 221-482 želi cenjenim gostom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN Škabar Josip OPČINE — Narodna ulica 42 Telefon št. 221-026 Cartoleria — Casalinghi C0BEZ TULLI0 OPČINE — Narodna ul. 30 ELEKTROTRGOVINA Malalan Ernest OPČINE - Narodna ul. 123 Telefon 221-189 SOSSI MARIJ OPČINE VIA DEI SALICI, 1 Trgovina z električnimi potrebščinami in inšta lacije — Štedilniki, kuhalniki vseh vrst, sodobne * peči, navadni in električni hladilniki TELEVIZORJI — RADIO APARATI GOSTILNA SOSIČ (Vremec Emilija) OPČINE — NARODNA ULICA 65 želi cenjenim obiskovalcem obilo uspehov v letu 1964 PEKARNA M. CHIARUTTINI (M. Verč) VIA ROMA, 24 vošči srečno novo leto! URARNA — ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI Anton MALALAN Marcel OPČINE — TRST Proseška ulica, 18 (pri cerkvi) — Telefon 221-465 Walter Knez Šivalni stroji, radio-aparati, kolesa in nadomestni deli NABREŽINA - Telef. 20-123 VREČE Margon Ugo Via Fonderia, 10 Telefon 90-720 LASTNIK Kina na Opčinah vošči srečno novo leto! Restavracija DANEU Opčine, Narodna ulica 194 Kmečka in obrtna posojilnica NABREŽINA Vsem poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu Zaloga drv in premoga Bernard Pangos NABREŽINA —- Kamnolomi T R '(A) VI^aK. JESTVIN GRUDEN JOSIP DEVIN TRGOVINA JESTVIN Zdravko Kante PROSEK sr. 152 PEKARNA BAZOVICA ST. 55 MARC RUDOLF želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem GOSTILNA DOLENC PROSEK — Devinščina 3 Telefon 221-319 ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA ST, 124 Telefpn, 20-122 UVOZ — IZVOZ vseh I 1 »A ' I I g JAZBAR STANISLAV vrst blaga stavbeništvo vezane plošče vseh vrst PEKARNA -IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA, 98 — Tel: 20-174 — MODNI KROJAČ F. KRAMA& y OPČINE — Narodna ul. 63-1 ZALOGA DRV IN PREMOGA ŠULIGOJ DANILO OPČINE — Telefon 221-172 TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA Marinac Vladislav TRST, Strada Vecchia dellTstria, 64 — Telefpn 41-176 Umetna gnojila — Krma za živino — Prvm^stna semena -lastnega pridelka in inozemska sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. — Poljedelski stroji in »druge _potieb$4ine. rvm^stn^ Sirti Vsem kmetovalcem in vrtnarjem želip\o srečno novo leto! ■■ TVRDKA SILA JOŽEF uvoz o r ti o y r',1 I AV' . IZVOZ TRST . Via Milano, 4 . Telefon 28-944 LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA . PAPIRNICA £ tfc TRST - TRIESTE Ulica Mazzini 44 Telefon 63-667 Znane ure DARWIL dobite V trgovini «LA CLESSWRA» TRST, Piazza S. Antonio, 4/1 . " ' F. SPADARO ŠPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST — TRIESTE Via Milano 21 telefon 35-785 Scalo legnami - Servola telefon 96-847 PONTEBBA Via Mazzini 19 . Tel. 59 Poštpi predal 184 Telegr. SPADSPEDIT — ORGANIZACIJA VITTADELL0 VIA DANTE, 12 (na vogalu Ulice Genova) Telefon 37-861 fr/ j I ! mvvvvimkV priporoča svojim cenjenim klientom svp je konfekcijske izdelke in jim želi obilo sreče V LETU 1964 ! ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA BTr* %, CELESTIN DANEU OPČINE, Narodna 77 Telefon 221-034 Kmetijska zadruga v Trstu ta ULICA U. FOSCOLO 1 — TEL. 94-386 niceK*®r*fc- Ul. Flavia |3 - Milje, Ul. Roma 1 — ef*nfcui- —— -.... Nudimo vam vse potrebščine za vinogradništvo, ji^ljedelstv^n jži^inorejc! % jfc RADIO TRIESTE TRST — Viale XX Settembre, 15 — Telefon 95-250 se priporoča in vošči srečno novo leto! URARNA — ZLATARNA M. ŠULIGOJ GORICA, Ul. Carducci 19 HOTEL Pri zlatem jelenu GORICA, Ul. Bellinzona 11 n:::;::::::::::::::::: Zeli srečno novo leto! BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH L l’R 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FTLZI ŠT- 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov*. BANKRED tržaška knjigarna TRST — Ul. sv. Frančiška 20 — Telefon 61-792 želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe knjige GOSTILNA OSTROUŠKA TRST — ULICA S. N1COLO’ 1 Telefon 37-918 CVETLIČARNA MARIJA Se priporoča vsem odjemalcem in jim vošči srečno novo leto! TRST — Piazza Vico, 7 Telefon 41-511 GOSPODARSTVO Sreda,-1.. januarja 1964 IMPORT ENPORT «TECHNA» TRST Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEGR.: .TECHNALUIN. RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA MEHANIČNA DELAVNICA SIMIČ MARIJ Predstavništvo motociklov «Cimatti» OPČINE — NARODNA 46 Telefon 221-322 Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315 IMPORT - EXP0RT C. G. H. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST- TRI ES TE enport TBLEF.: 37-940, 28-352 VIA DELLA GEPPA, N. 9 TELEGR.: CIGIERRE C. P. 185 TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pr! nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga n damič TRST, Via S. Lazzaro 23-11 - Tel 28-449,31-996 Gostilna „&c Uf/fiZO* e m, / ar ul, caaou c TRST, Ulica Udine, 37 Telefon 24-938 želi cenjenim gostom srečno novo leto 1964! MIRODILNICA GIUSEPPE CEKET TRST, Ulica Solitario 11 Telefon 95-442 JESTVINE A. D UJMO VIC TRST, Ulica Settefontane 62 Telefon 90-802 TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ TRST (Rojan) Trg tra i Rivi Ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni. ZALOGA VINA IN KRAŠKIH PRŠUTOV MARCEILO SIEGA TRST — Via Romagna 24 — Telefon 31-207 Priznana istrska in vipavska vina ter-vstekleničena kvalitetna vina: KABERNET, REFOŠK, BURGUNDEC in RIZLING Velika zaloga kraškega pršuta! REPENTABOR - Telefon 221-331 se priporoča in želi srečno novo leto vsem svojim gostom! Hciel KKAS URARNA IN ZLATARNA KAREL GRUDEN TRST — Via C. Battisti, 13 — Telefon 96-306 Velika izbira daril za vse priložnosti Interprogress S. r. I. TRST - Via Machiavelli, 17 - Telet. 24-964 IMPORT . EXPORT . ZASTOPSTVA NADOMESTNI DELI-SERVIS TRST, ul. Coroneo 39 telefon 24-955 Bife Pino «PRI JOZKU» TRST Prvovrstna istrska in bri- Ulica Ghega št. 5 ška vina. Dober prigrizek Telefon 24-780 ___________in pristna domača kuhinja JESTVINE Obersnel Andrej TRST — Ulica Maiolica št. 1 Tvrdka ustanovljena leta 1883 Destilacija esenc Janoušek TRST — BARKOVLJE — TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov ss *-« ss ,gg ss s trgovina Giovanni TRST Via Imbriani, 12 . Telefon 29-297 TEKSTIL, KONFEKCIJA, PERILO, BOMBAŽNI IN VOLNENI IZDELKI RAZPRODAJA DEŽNIH PLAŠČEV 'S NAJCENEJŠA TRGOVINA V TRSTU PEKARNA Zafred Marij TRST Čampo Belvedere, 2 Telefon 23-148 .... UVOZ — IZVOZ i' Miran Kure! TRST — Ulica Valdirivo, 3 — Telefon 28-926 Poleg drugih vin vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran ■ po ugodnih cenah Z’ Zaloga domačih in žlahtnih vin ter likerjev Z TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE Narodna ulica ■ št. 61 - Tel. 221-046 Znana trgovina z manufaktur ni m blagom in drobnarijo Peter Pavel Čepar TRST — ULICA UDINE 36 — TELEFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte! STARA PRIZNANA GOSTILNA ^u^att TRSI - Via COMICI, 2 Telefon 95-577 DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK se priporoča in- želi cenjenim, gostom obilo;-razvedrila ; v •-letu-. 1964 ! Prvovrstna domača in-druga vina - V- ;T: Lepa dvorana Prostoren vrt v središču?-vas), (''iTiniicflin TRST, Via S. Maurizio, 2 Lestenci, svetilke, oprenje za,kopalnice, razne vrste ploščic, vodne pipe - Svoji cenjeni- klienteli želimo obilo uspeha v letu 19641 EXPORT IMPORT I. E. L. M. A. T. TRST — TRIESTE — Ulica F. Filzi 23 Telefon 29-970 — Telegr. IELMAT . Trieste liji! it1 MAG A Z!Z I N I .M TO L E NT IN 0 Via XXX Ottobre, 5 T E ST, KONFEKCIJSKA TRGOVINA TRST — Corso Italia, 7 želi cenjenim klientom srečno novo leto! VSE ZA .. KMETOVALCE« ^ V ■■ r> ■ TRST — Ulica MILANO št. 18 — Telefon 35-169 Vi Krma za živino -— žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski 1 stroji - — Orodje ■—Vsakovrstna semena itd,- Cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto! i — MEHANIŠKA DELAVNICA VLADO ŠVARA TRST, Via Giulia, 28 — Tel. 96-742 ;,r TRGOVIN A j, ČEVLJEV TRST — Drevored XX septembra št. 18 CALZOLERIA 'Uiaie - ' .copate^ pedule' za moške,1 genske in otroke ter " .smučarske"-čevlje- vafati nudi za novoletna darila; čeVljč' hajnovejščga tipa, po najnižjih cenah. Giacouio Vatovec Succ TRST S. n. C. Ulica Torrebianca 19 — Telefoni: 23-587, 37-561 Izvaža brazilsko kavo od 1,20 dolarja odnosno: 750 lir za kilogram, kakor tudi vsako drugo kdlonialno blago Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in raznih drugih znamk PAPVROS ■■ TRST — Ulica F. Severo, 10 — Telefon 36-453 . Export — Import papirja in grafičnih potrebščin .Vsem odjemalcem želimo srečno novo letoI ŽELEZARNA Store Store pri Celju Telefon 31-71 do 73 CELJE in ŠTORE 1, teleprinter 034-18 Proizvaja: Surovo železo: belo, sivo, hematitno in specialnih kva> litet Z SM jekla: kvalitetna ogljikova, plemenita ogljikova, kvalitetna nizko legirana, plemenita nizko legirana in jekla za vzmeti vseh vrst S vsa prednja jekla izdelujemo v toplo valjanih profilih: okrogla, kvadratno, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih © Litoželezne valje: za potrebe črne in barvaste metalurgije, industrijo gume, papirja in mlinske industrije Z Kokile: vseh vrst in tež 5 Litoželezne vod- o dne cevi Z Cevovode za ladjedelništvo — tankerje '5 Strojno litino do kosovne teže 15 ton v vseh kvalitetah po JUS-u, modificirano litino, modificirano KGR litino, ki se odlikuje z zelo visokimi mehanskimi kvalitetami, og-njeodporno in proti kislinam odporno litino Z Samotni material: opeko standardnih oblik In oblik po zahtevah naročnikov ter malto v kvalitetah SK34 in več S Zahtevajte katalog naših proizvodov! sioroiumis Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA Beethovnova 11 Telefon: 23-930 do 23-939 Brzojav: SLOVENIJALES LJUBLJANA Telex: 03-112 - 03-138 IZVAŽAMO: žagan les montažne hiše stavbeno pohištvo zaboje in platoje gozdne sortimente S parkete ladijski pod vezane plošče panelke trde lesovinske plošče • izolirke • iverice • furnir • čevljarska kopita • športne artikle • šolske ‘ potrebščine in merila strojil ne extrakte izdelke lesne galanterije stole fino in serijsko pohištvo Čestitamo vsem našim kupcem Ur, poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto! TOVARNA MOTORNIH VOZIL T0m0§ KOPER Kolektiv tovarne «Tomos> želi srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem!! PROIZVODNI PROGRAM ZA LETO 1964 obsega mopede, kolibri, Izvenkrmne motorje za čolne LAMO-06R, črpalke MP 20-250 in univerzalne stabilne motorje UMO 06 K DIMU LIVARNA PROIZVODNI PROGRAM S 1. vlečeni proizvodi bakrovih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) S 2. Odlitki zlitin barvnih kovin - a) v pesek - b) v kokile © 3. Tienjenci zlitin barvnih kovin • a) brizgani in tisnjeni liv S 4. Bloki barvnih kovin * a) Ms bloki • b) bron bloki • c) bloki Al zlitin - č) bloki Zn zlitin * d) bloki is bele kovine © 5. Armature - a) vodovodne - b) parne - c) sanitarne © 6. Industrijske cevi * a) gibljive iz Fe in Ms - b) gibljive cevi za sejalne stroje -c) gibljive cevi za tahometre - č) gibljive tekalemit cevi - d) cevi za prednapeti beton MARIBOR* Heroja Jevtiča 11 Telefoni: 39-63 do 39-65 Brzojavi LIVARNA MARIBOR Vsem, svojim odjemalcem v Jugoslaviji, kakor tudi kupcem v Italiji ielimo uspeha polno novo teto/ GOSTINSKO PODJETJE MALALAN SEŽANA se priporoča cenjenim gostom in želi srečno NOVO LETOl RESTAVRACIJA MOHORČIČ SEŽANA se priporoča in vošči srečno novo leto! 0 ŠČETINE B USNJE B USNJENA KONFEKCIJA Industrija usnja Vrhnika (JUGOSLAVIJA) Tel.; 16, 40 Z Brzojav; JU V Vrhnika Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, skladišča in trgovske poslovalnice z avto. • rezervnimi deli, avto-moto-gu-mami, splošnim in električnim avto-materialom, bicikli in gradbenimi stroji domače proizvodnje. g avlo LJUBLJANA, Prešernova 40 SODOBNO e UREJENA Z SERVISNA Z IN Z REMONTNA Z DEJAVNOST Z TOVARNA EMAJLIRANE POSODE Proizvajamo: emajlirano posodo . sodobne oblike kopalne kadi transportno mlekarsko posodo sodobne predmete za gospodinjstvo in «TR1KA» jeklene radiatorje Posebno priporočamo naše izdelke; EGONOM LONEC - ALU-PEKAC - SOKOVNIK — DUAL — ABC - f RIU ME in POMIVALNO OMARICO Vsem potrošnikom naših proizvodov v domovini in inozemstvu želimo srečno novo leto! CELJE-JUGOSLAVIJA TOVARNA EMAJLIRANE POSODE - CEDE JUGOSLAVIJA Telef. 39-21 • Brzojav: EMAJL CEUE - Telex: 034-12 3: * t '■*%* i i i • > - -• r- ^ - -x. - . - 5. :V~ z KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE želi obilo uspeha v letu 1964 vsem delovnim kolektivom širom Jugoslavije in izven nje H fenomene della motorizza-zlone ha eliminato la figura del turista tradizionale, il quale si aggirava intorno ai gran-di al-berghi e che passeggiava al massimo lungo i sentieri ai verdi parchi. II turista moderno, munito di automobile, non si intrattiene a lungo negli a-trii degli alberghi, ne in alcun altro luogo, ma passa, in rapi-da visita, da un luogo interes-sante ad un altro. I turisti italiani si soho spar-pagliati per tutta la Slovenia e non vi 6 quasi nessuna lo-calitši dove non ci si imbatta in qualche automobile italiana. I turisti italiani amano passare a tavola alcune orette in gaia compagnia nelle trattorie e nei ristoranti di campagna. La Slovenia, e specialmente Lubiana coi suoi dintorni piu o meno prossimi, e nota per le sue caratteristiche trattorie di campagna frequentate da alle-gre brigate di gitanti. Appena qualcne chilometro a nord di Luoiana, suil autostrada per Bled si trova il noto motel Medno. Verso occidente, alle porte di Lubiana, si trova Vič, li ci sono due buone trattorie dalPatmosfera perennemente al-legra: da «Zabar», che regata dei bei ricordini ai suoi clien-ti, e da «Jamnik». Un po’ oltre (15 km) vi e il noto centro di convegno per automobilisti di Polhov Gradec, con l’eccel-lente trattoria «Pratikar» e con un Rifugio.. turistico molto o-spitale. Il viaggio in automobile da Polhov Gradec su per bel-le serpentine alpme fino a Črni vrh e una meraviglia sia per le delizie panoramiche, sia per guelle gastronomiche ene atten-tiono il viaggiatore nella citata trattoria. Anche in direzione sud-ovest verso Trieste vi sono vari centri di convegno per bri gate di automobilisti; a Brezovica, la trattoria «KovaC», a Podpeč, vicino al fiume Ljubljanica, la trattoria «Km», a Kamnik, sopra Preserje, tutte localita a sinistra deirautostra-da Lubiana — Vrhnika. A Vrh nika la vecchia trattoria «Man-tova» si e trasformata in un moderno ristorante ene della prima ha pero conservato le an-tiche caratteristiche e l’inti-mita. Da Vrhnika si snodano belle strade che conducono a varie trattorie in montagna: a Zaplana, dove sempre parcheggiano molte automobili; a Rovte, nel cui rifugio turistico gli ospiti si trovano veramente a loro a-gio; oppure, ancora piu su, fino alla localita Sveti Trije Kralji, da cui si gode la veduta di tutta la zona occidentale. Con-tinuando per la bella strada Bi giunge a «Goropeki», nuova base turistica a Žiri. A Loga-,tec, sulla strada per Postumia, c’6 il contrabbandiere «Martin Krpan« (albergo!). Da Logatec parimenti si dispartono varie strade fino alle trattorie da noi elencate parlando di Vrhnika. Anche da Logatec si giunge, dunque, a Zaplana, Rovte, Goropeki. Vicino a Planina, prima di giungere a' Postumia, vale la pena di inoltrarsi con 1’automo-bile nella misteriosa valle, par-co nazionale, di «Rakov škoc- rali atoli della --------------1--— — jan«, frequentata da comitive di turisti perfino di notte. Vi-cina e Cerknica con 1’aibergo «Jezero», meta di. convegno dei cacciatori ed anche di coloro che vanno a pescare nel Lagu di Cerknica. Se inveee il turista motoriz zato si avvia da Lubiana, a sud, trovera sulla strada verso la Dolenjska anzitutto la buona trattoria «Da Dolenjec« (Češ- Pubblichiamo ora questi articoli, che non jsiamo riusciti, per mandanza di spazio, a inserire ; nel no-stro supplemento sul turi-smo invernale jugoslavo. novar), quindi quella «Vicino a Krim« (Jesih), e, dopo. essere passato attraverso Barje (Paiu-de), potra scegliere fra tre at legri lccali: il bel rifugio tun-stico sul Kuresčsk, U rifugio nelFiški Vintgar, o il soht-ario ristorante suha cima del Krim. Sulhaucostrada Lubiana — Za gabria c e un confortevoie pusto di ristoro a Trebnje, easo e la trattoria «Dal'la sprmgsr-ca». Seguehdo una breve deria-zione vale la pena di andare a Nevo mesto, e non solo per le sue aurattive naturah e sto. riehe, ma anche per le sue buone trattorie e per i suoi leggeri, deliziosi vini. Ritorna-ti, quindi, sulVautostrada si po-tranno bsn presto ammirare le bellezze del castello di Otočec, in mezzo alle rapiae asi limm Knta. Moiti turisti no volentieri a " ___ aicri nei castello. di Mokrice, la maggiorahza, pfeio, preierisce" U pošto di ristoro annesso aV.a-stazione di servizio automooili-stico di Čatež, presso Brežice. Altn automobilisti non traia sciano mai di sostare nella trattoria dl Šentjernej. Anche la 'strada da Lubiana verso ii nord e pasna di tenta-ziom. At-Diamo gra accennato al motel til Medno. E’ prereri bile sesnaervi di sera, ritoi-nando aalia Gorenjska. Puco prlina dei motel vi e la buona, vecenia trattoria Cirman. A. di la del motel la strada por ca ai iirtnugio ai Slavico«, che e tut-tora nnomato come luogo di ccnvegni notturni di aliegre brigate ai gnanti. Pju su, sul mon-te Katarina, C’e la trattoria di »Katarina na Grapcah«, dove s* giunge in automobile partendo dalla valle in direzione dl Polhov Gradec. Fino a Kranj ci sono altre trattorie di campagna. Subito dopo Kranj, pero, a Naklo, c’e (-.Marinšek«, un grande ritrovo di gente allegra. I turisti si fermano volentieri anche - nella trattoria Potočnik, a Bistrica,, lungo una stretia strada automobilistica. Proee-dendo verso Bled e Jesenice ci si viene a trovare in una zona piu propriamente turistica, dove sorgono numerbsi gli alberghi e le ospitali trattorie. Lungo 1’autostrada che por-ta da Lubiana verso oriente, at-tendono il turista un po’ ovun-que buone trattorie di campagna: al di la del fiume Sava, a černuče, la trattoria «Da Ro govilček«, «Da Pečnikar« a St. Jakob, altre buone trattorie a Fšata, Radomlje, Trzin, oltre ' Kamnik nella valle secondaria della Orna «Da ..Logar.«, e sulla strada maestra verso Celje, in cima al passo di Trojane, la 'trattoria «Da Konšek«. A Vrho-le dopo Celje e presso Slovenske Konjice c’e 1’ospitale trattoria «DaH’allegro štajerc — Stiriano«. Seguendo la strada maestra verso Maribor o verso Ptuj e Ljutomer, troviamo aap-pertutto allegre ed accoglienti trattorie di campagna con buo-ni vini e sane pietanze: non c’e che 1’imbarazzo della scel-ta. Abbiamo citato soltanto alcu-ni fra i piu rinomati csntn al-jcerghieri di campagna, e. pre-jcisamente ci-jem i une i turisti - stranieri, specialmente italiani, hanno scoperto gia da parec-chio tempo. Ce ,;ne sono perč .moiti altri, piu iiaseosti o sorti da poco, lungo 1? strade, del turismo gastronomico e buon-tempo-ne. ASSICURATE NUOVE PRESENZE TURTSTICHE L’ufficio turistico .Kompas di Lubiana ha. stipuiato recente-mente un accordo con la ditta italiana Pierbusseti di Milano per un totale di 430 pernotia-menti di turisti italiani in Ju-gcslavia; altri acuordi sono stati conclusj con agenzie tede-sche per compiessivi 9.0j0 per-nottamenti e con agenzie oi-an-desi ed austriache per un am-montare irnprocisato di pre- Ricclrc riserve di caccia in Jugoslavie &&5K —___ La variete della configurazio-ne del terreno, la ricchezza dei-la flora, le favorevoli condizio-ni elimat.iche e le accurat.e tee-niche d’allevamento, hanno fat-to si che la Jugoslavia abbon-di di innumerevoli specie di selvaggina e che sia percio con-siderato uno dei paesi europei piu rinomati per la caccia. Le sue regioni, conosciute altresi per le bellezze naturah e per le attrattive turistiche, osnita-no numerose e ben tenute ri-serve di caccia, nelle quali si possono cacciare orsi, cervi, ca prioli, camosci, cinghiali, lepri, fagiani, pernici, anitre selvati-che ed altre specie di selvaggina grossa e minuta. In Slovenia le riserve di cae cia sono in gran parte dispo-ste nelle regioni montane; altre si trovano anche in pianura o in terreni ondulati e collinosi. IMPORTAZIONE IN JUGOSLAVIA DI ARMI, MUNIZIO-NI E-D ACCESSORI A SCOPO DI CACCIA I cacciatori stranieri, quando chiedono il visto, hanno 1’obbLi-go di denunciare le armi, muni-zioni ed accessori, che verran-no notificati nel passaporto e saranno esenti dal dazio. Alla uscita dal Paese i cacciatori hanno il ..vere di riesportare le armi e gli accessori notificati, eccettuate le munizioni. Fer un fucile con canna rigata e permesso di importare fino a 50 cartucce spezzate e pei un fucile con canne lisce 500 cartucce al massimo. .Hi Ji - II piu importante ufficio turistico sul!’ Adriatico KWSJ1NEE -Express assicura tutto cio che pub servire al viaggiatore ed al turista Direzione: Opatija, Telegrammi: KVARNEREXPRES5 Le filiali: Rijeka, Opatija, Lovran, Crikvenica, Rab, Mali Lošinj, Senj, Malinska, Moščenička Draga, Zagreb e la Sezione Caccia e Pešca, SONO SEMPRE A VOSTRA DISP0SIZI0NE 9 V\ nisi, CON 0UEST0 SIMBOLO OGNI VIAGGIO DIVENTA PIA CER E! 1I!T 11 obrat koper •©« o "šS e*a i emona H? želi svojim ? 1 'S cenjenim .s @ odjemalcem srečno in veselo i novo leto! METALMINGRARIA T R S T* Ulica Trento 15-III Telefon 23-049 Telegrami: METMIN UVOZ — IZVOZ Pretstavništva IZVOZI: abrazivni materijal, umjetne smole, stroje za šolane, kamenolome i ostalu industriju, stakleno predivo itd. UVOZI: kvarčni pjesak, blokove mramora, lomljenac, felspat i ostale minerale IRLAS - KOPER Material odporen proti agresivnim kislinam MONTAŽE IN NAPRAVE Projektiramo in gradimo popolne ventilacijske naprave iz plastične mase, proizvode iz plastične mase, merilne naprave, akumulatorska ohišja, armature, elektrokemične naprave, centrifugalne črpalke, hladilnike, ventile, naprave za fotografske laboratorije, razne posode, posode za galvanizacijo itd. IPREN Najnovejši proizvod za prevleko vozil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu. v industriji pohištva, industriji kože in v gospodinjstvu. RIV1L Emulzija za tekstilno, lesno in gradbeno industrijo. ODLIČNO LEPILO ZA VSAKRŠNO POTREBO BRIZGANI IZDELKI GALANTERIJA igrače torbice posode za gospodinjstvo TEHNIČNA SREDSTVA za tekstilno in kemično industrijo EMBALAŽNE ŠKATLE za farmacevtiko ŠČETKARSKI IZDELKI zobne ščetke krtače za obleko EMBALAŽA v kvaliteti platen plavin mošnjički placel folije vrečice REKLAMNI TISK na mošnjičke in vrečice NORME RIGUARDANTI I CANI DA CACCIA I cacciatori stranieri possono portare seco i cani da caccia, che alVingresso in Jugoslavia devono essere denunciati ne! modulo doganale e riesportati alVuscita dal Paese. E’ necessa-rio esibire agli organi doganali un certificato veterinario uffi-ciale, in data non anteriore a 15 giorni, da cui risulti che il cane e sano. I cani posono viaggiare in fer-rovia, in piroscafo, in aeropla-no ed in automobile privata. In ferrovia: nello scompartimento speciale del bagagliaio, col cae-ciatore in scompartimenti a questo scopo destinati, o negli scompartimenti comuni, se gli altri viaggiatori lo permettono La tariffa ferroviaria per 1’ani-male e del 50 % computato sul prezzo del biglietto di 2.a classe per treni accelerati. In aeropla-no, i cani vengono trasportari nel bagagliaio in casse o gab-bie apposite. Viene applicata la tariffa come per i bagagli. ESPORTAZIONE DI TROFEI DI CACCIA I cacciatori stranieri che de-siderano esportare trofei di caccia devono presentare alla do-gana un certificato rilasciato dall’ufficio della riserva di caccia .con i seguenti dati: nome della riserva, valutazione dei trofeo in punti, conferma che la tassa di abbattimento 6 stata pagata o che il pagamento e stato assicurato. Il certificato viene rilasciato in due esempla-ri, di cui uno rimane al caccia^ tore e 1’aitro viene consegnato agli organi di dogana. PER INFORMAZIONI. Relati-vamente a tutte le riserve della societa della caccia della Slovenia Si possono avere informa-zioni e stipulare accordi presso l’e'nte della caccia: Lovska sveža Slovenije (Federazione della caccia della Slovenia), Ljubljana, Zupančičeva 9 (Tel. 21-245) e la Sezione caccia della Kvamer Express - Opatija (Abbazia). UNIVERSAL TELERAD IiPEX TRST Ulica Coroneo 31 Telefon 35-975 ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške telezivijske in druge električne aparate KROJACN1CA Košuta Viale G rfAnnunzjo, 11/1 Hiša kina «C A P 1 T O L» ŠTEDILNIKI PEČI na kerosen. plin, elektriko, les in premog. E L$9CTRIČNI LIKALNIKI, PRAL-a, vodo> hladu-LUCi V SE H, I", UEKUHA-iz keramike," NAMIZNI N lil VKST. -SERVISI IN riVNl PREDMETI porcelana in kristala PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, ■dom. 'estavracije gostilne in podobno TRST S I5 ebbe S Giovanni 1 M. Švab-Soave TRST, Ul. San Giusto 16 Telefon 93-609 IMPORT C EXPORT vsega električnega materiala JESTVINE Alojz Jerkič TRST Strada Vecchia per 1'Istria 266 Telefon 41-175 Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1964! Elektro - Sl I italacijsko podjetje BROŽIČ AN TRST Miramarski drevored št. 29 Sprejemamo vsa popravila in -f naročila za nove inštalacije vseh_vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322 ! TRST - Ul. Molino a Vento 3 Telefon 95-392 LEPO DARILO: -COPATE ZA OTROKE l ,N % ČEVLJI ■Eti. TRGOVINA ČEVLJEV TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV BUFFET rri v•v 1 omazic TRST Telefon 35-301 Ul. Cassa di Risparmio 3 želi vsem svojim gostom in prijateljem DOMŽALE - JUGOSLAVIJA Tel.: DOMŽALE 317,319 - Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG. HI ii lil I it n «r< U Podjetje nudi vsem svojim odjemalcem kvalitetne izdelke, usnjene galanterija n j on ■ in jim želi srečno novo leto 1964 = Kombi-bus cTAM 2000 Diesel motor 55 KS CB», 12 sedežev proizvod TAM nov T ovarna Avtomobilov Maribor PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: --------------—--------------------- Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični. 32 sedežev. Sperininn vozilu: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. 4-cilindrski, 6-cilindrski zračno hlajeni Diesel motorji * il i! H in motorjev »i l t* ffliiblsiiii REZCRVNI DEU IA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem voščimo srečno novo leto! Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga Na političnem obzorju MANJŠINSKI PROGRAM TRŽAŠKEGA LEVEGA CENTRA. Večino tržaškega občinskega sveta in tržaškega pokrajinskega sveta sestavljajo krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci. Glede narodnostnega vprašanja je prišlo med temi skupinami do naslednjega sporazuma: Politika do slovenske manjšine mora zlasti pospeševati razvoj soglasnega in kulturnega sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika; pri tem je treba dajati pobude za človeški razvoj manjšine ter zaščititi upravičene zakonite jezikovne in kulturne potrebe ter običaje. Popolno uveljavljanje demokratične metode bo ugodno vplivalo tudi na neobhodni proces ocenjevanja . vrednot italijanske civilizacije in s tem u-stvarjalo ponovne pogoje za prepričano in popolno udeležbo državljanov slovenskega jezika v življenju republike. Le tako bodo odstranj en i morebitni razlogi za trenje v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih in manjšina bo mogla sodelovati, da se doseže boljše medsebojno razumevanje različnih izročil in civilizacij. GLEDIŠČE TRŽAŠKIH KOMUNISTOV. Na svojih dveh zadnjih sestankih je vodstvo tržaške komunistične stranke zavzelo stališče glede raznih javnih vprašanj na Tržaškem. Tržaški komunisti so proti odlaganju deželnih volitev. Nadaljevali bodo boj za poživitev tržaškega gospodarstva in koristi tržaškega pristanišča, ladjedelnic in pomorstva. Prav tako se bodo zavzemali za ustrezne plače delavstva. Po njihovem mnenju ne vsebuje sporazum štirih strank, ki sestavljajo večino v občinski in pokrajinski upravi, nasproti Slovencem konkretnih obvez in socialistična stranka je bila v tem pogledu preveč popustljiva. GLEDIŠČE SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI. Na zadnji seji širšega odbora Slovenske katoliške skupnosti v Trstu je politični tajnik dr. Po-štovan poročal o delu ožjega odbora. Skupnost je sama ali v sklopu Skupne slovenske liste, «ki je volilna formacija vseh demokratično usmerjenih Slovencev na Tržaškem«, posredovala v važnejših vprašanjih po večini uspešno. Pri tržaškem občinskem odboru je ta nalogo opravil svetovalec dr. T. Simčič. Med obravnavo političnega položaja v Italiji ih na Tržaškem je odbor prišel do zaključka, da je treba zavzeti jasno stališče do nastalih sprememb tin v Trstu računati z novo sredinško-levičarsko občinsko in pokrajinsko upravo ob sodelovanju Italijanske socialistične stranke, v kateri je tudi skupina bivše Neodvisne socialistične zveze. (Za občinskega svetovalca dr. Simčiča, ki je bil izvoljen na Skupni slovenski listi ter je navadno glasoval na strani prejšnje večine, v kateri ni bilo socialistov, je očitno nastal nov položaj. Prip. ur.). Posebna komisija naj izdela osnutek temeljnih občinskih zahtev Slovenske katoliške skupnosti ter določi jasno stališče do ostalih skupin v okviru Skupne slovenske liste in do italijanskih strank; hkrati naj zbere gradivo za sestavo programa za deželne in pokrajinske volitve. KOROŠKI SLOVENCI IN POLITIKA CELOVŠKEGA ORDINARIATA. «Naš tednik - Kronika« je že pogosto zavzel kritično gledišče glede stališča, ki ga zavzema celovški ordinariat nasproti Slovencem. List se je tudi pritožil nad vzgojo bogo-slovcev, češ da jih v bogoslovnim ne pripravijo dovolj za pastirstvo med Slovenci; tako se tam ne naučijo dovolj slovenskega jezika. Ordinariat pospešuje razkol med starim in mladim rodom slovenskih duhovnikov. Slovenske katehete odslovijo, ako poučujejo v slovenskem jeziku. Čeprav država list var j a zakonito možnost za poučevanje verstva v materinem jeziku, ni ordinariat izkoristil te možnosti, tako da praktično slovenskega veronauka ni. Ordinariat je zaradi tega uredništvu poslal popravek, ki ga pa to ni objavilo. Zato je ordinariat tožil odgovornega urednika Janka Tolmajerja. Sodišče je sestavilo krajši popravek, ki ga je list tudi objavil, ter je ordinariat obsodilo na poravnavo stroškov procesa, urednika pa je oprostilo. ZA SLOVENSKE SREDNJE STROKOVNE ŠOLE. Poslanka Marija Bernetič je skupno z drugimi komunističnimi poslanci postavila ministru za javno šolstvo vprašanje, ali bi ne bilo koristno ustanoviti za slovenske dijake v Trstu in Gorici Strokovnega poklicnega inštituta (Istituto tecnico professio-nale); to je potrebno, ker so bile po zadnji šolski preosno-vi ukinjene slovenske nadaljevalne šole. Poslanka je tudi za htevala, naj se končno izvede šolski zakon, s katerim so bile uzakonjene slovenske šole in ki Je bil izglasovan v parlamentu ze Pred dvema letoma. OB OBLETNICI USTRELJENIH SLOVENCEV. Kljub nude-mu mrazu se je proslave 22. obletnice ustrelitve tržaških borcev Pinka Tomažiča, Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala udeležilo lepo število Slovencev, de loma pa tudi Italijanov. Ob tej priložnosti sta govorila Milan Folčič in senator Vittorio Vidah. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «BIed» je priplula 20. decembra v Takoradi, odkoder je odpotovala proti A-bidjanu, kamor dospe 30. decembra. Ladja ((Bohinj» se je zasidrala 23. decembra v reškem pristanišču. «Bovec» je pristala 28. decembra v Genovi. »Zelen-gora« priplove 31. decembra na Reko. ((Pohorje« je 23. decembra odplula iz Dakarja, namenjena proti jadranskim pristaniščem. ((Kraljeviča« je v drugi polovici decembra zapustila pristanišče v Dakarju in odplula proti Anconi, kjer se bo zasidrala 3. januarja 1964. ((Dubrovnik« bo zapustila 15. januarja 1964 Jadransko morje, namenjena proti afriškim lukam. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE ODHODI Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Učka» 30. dec./ 5. jan. 1964; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Primorje« v zadnjih dneh decembra ali v začetku januarja, «Kostrena» v zadnjih dneh januarja ali v začetku februarja; Proga Jadransko morje - Daljni vzhod (ekspresna linija): »Velebit« 15. februarja; Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Treči maj« 5./15. januarja; Proga Jadransko morje - Severna Evropa: «Pula» 31. decembra; Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael: »Labin« 31. decembra. PRIHODI »Baska« (Združene ameriške države) 31. decembra; »Slovenija« (ZDA) 15. januarja; Trepča (ZDA) 10. januarja. MNOGO ŽITA V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU. Grška ladja «Diamantis Spateras» je pripeljala v Trst 12.000 ton ameriških žitaric za katoliške misije, norveška ladja «Ravnanger» in italijanska «E-lettra Fassio« pa sta privozili skupaj 32.000 ton žitaric, namenjenih Madžarski. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo številne tovorne ladje pripeljale še večje količine žitaric, za vzhodnoevropske države. Te dni je zasidranih v tržaški luki 32 trgovinskih ladij, doslej pa so izkrcali blago samo s petih zaradi slabega vremena. NA TRSTENIKU SE JE PODRLA RADIJSKA ANTENA. V noči med torkom in sredo se je z ledom otežena antena za oddajanje valov slovenske radijske postaje v Trstu zaradi silovite burje podrla. Kaj takega se v našem mestu še ni bilo pripetilo. Slovenska radijska postaja je tako obmoknila za ves božični dan. Zaradi popravil so za nekaj časa morali prekiniti tudi oddajo italijanske postaje. NAFTA SE JE PODRAŽILA. V zvezi z borbo, ki so jo vodila tržaška podjetja s tekočim gorivom (gorilnimi olji) proti prefekturi in pokrajinskemu odboru za cene, ker sta že pred sedmimi leti blokirala ceno nafti, tako da je bila v našem mestu najnižja v vsej državi, sporočajo, da je borba uspela. Od- Božič, kakršnega Tržačani ne pomnijo Na božični večer, v torek, je vse kazalo, da bomo imeli sicer mrzlo, toda suho vreme. V večernih urah, nekako med 17. in 18. uro pa se je začel ples. Burja je brila po mestu čedalje močneje kakor bi hotela razpihati na vse strani brezštevilne gruče oseb, ki so arobencale po plicah, obložene z vspkovrstpi-. mi pisanimi paketi ter se veselo pripravljale na praznovanje božiča. Nenadoma se je z neba vsul zledenel dež, ki je na mah prekril mestne ulice, pa tudi kraško planoto s tanko in zahrbtno ledeno skorjo, ki je kar izpodnašala noge in kolesa vozil. Mestnim avtobusom in filo-busom so nadeli verige, prav tako zasebniki svojim avtomobilom, a vse to ni nič pomagalo. Kdor je le mogel, se je takoj odpeljal domov, ali pa celo pustil vozilo na licu mesta, saj so kolesa brzela v prazno. Marsikdo sploh ni mogel domov, zlasti velja to za ljudi z okoliša, ki so prišli v mesto kupovat darila in drugo, pa so se morali vdati in prespati pri sorodnikih ali prijateljih, ko pa javna prevozna sredstva sploh niso mogla več poslovati, še huje je bilo naslednjega dne, kajti čez noč je mesto prekrila enotna ledena plast, prav tako drevje in grmičevje na Bregu in drugod in zdelo se je, kakor da smo nekje na Severu švedske. V opoldanskih urah v sredo je pričelo deževati, kajti temperatura se je bila medtem dvignila in dež je že v popoldanskih urah skoraj docela stopil ledeno skorjo, tako da so se po mestnih ulicah že pokazale prve skupine ljudi, ki so nameravali praznovat božič v mestni restavraciji ali celo izven mesta. Pravijo, da so sunki burje dosegli v torek pozno zvečer celo čez 120 km na uro. Zdaj je vreme jesensko in mirno, temperatura pa nekje pri 5 ali 6 stopinjah nad ničlo, in upamo, da se za Silvestrovo le ne bo ponovil predbožični direndaj. bor za cene je končno pristal na povišanje cene nafti od 22,25 na 26 lir za liter. Lastnik nekega podjetja z gorivom nam je pojasnil, da še ni povsem zadovoljen z novo ceno in da bo odslej laže doseči od prefekture ponovno zvišanje kakor pa poprej. Vprašanje je seveda, kaj porečejo potrošniki. STAVKA BRIVCEV IN FRIZERJEV. V torek, 24. t.m., je bila v Trstu 24-urna stavka brivcev in frizerjev. Ti so se odločili za nastop, ker noče pokrajinsko združenje • obrtnikov pristati na sklenitev nove delovne pogodbe. Brivci in frizerji zahtevajo poleg drugega zvišanje plač, izplačilo draginjske doklade in 13. plače, ki je doslej niso prejemali, nadalje skrajšanje tedenskega delovnega urnika, podaljšanje dopustov, zvišanje odpravnine in končno u-reditev še nerešenega vprašanja vajencev; ti ne uživajo vseh socialnih pravic. NOVA ŽUPNIJA V TRSTU. Od župnij v Barko vi j ah in v Rojanu so odcepili določana področja in na Greti ustanovili novo župnijo s cerkvico. Matere božje Karmelitanske, ki jo bo vodil red karmslitov pod okriljem beneške province. V svojem nagovoru ob podelitvi zadevnega odloka, je tržaški nadškof Santin pohvalil prizadevanje tržaškega župana dr. Fran-zila, da so lahko izvedli to spremembo. CENTER ZA TEORETSKO FIZIKO V TRSTU. V zvezi s postavitvijo mednarodnega centra za teoretsko fiziko v našem mestu, in sicer v bližini Miramar-skega gradu, je obiskal Trst pakistanski profesor A. Salam, docent nuklearne fizike na londonskem »Imperial Golile gg«.’ Z romunskim strokovnjakom , prof. Sanielevicem in dr., Marinitčci De Reguardatijem, članoma Mednarodne agencije za atomsko e-nergijo pri OZN, . katera ima svoj sedež na Dunaju, se je raž-govarjal o vprašanjih tehničnega in upravnega značaja, ki ‘zadevajo postavitev, centra. , IHCI— HHUIIIII II IH MAŠE S O/. A L JE Umrli so: 75-letna Marija Ze-dinovič por. Bizjak iz Trsta, .ki je napravila samomor, skočila je s tretjega nadstropja na dvorišče; 51-Ietni Renato Cittadini iz Trsta pri prometni nesreči v Sečovljah v Istri, z avtomobilom se je zaletel v obcestno drevo; 72-letni Edvard Budal, prav tako iz Trsta; 73-letna Lojzka škerk roj. Bratina iz Trnovce pri šempolaju, žena dolgoletnega predsednika Kmečke zveze in mati dr. Josipa Šker-ka; _64-letni Janko Grilanc iz Saleža; 20 dni star Zoran Lo-catelli iz Doline in 65-letni Lovrenc Vouk iz Dekanov, ki je bival v javnem prenočišču v Ul. Gaspare Gozzi in ki so ga našli mrtvega menda zaradi mraza pri Vižovljah. Slovenci na tržaški šoli pred 50 leti Neki naš bralec nam je prinesel pokazat zanimivo šolsko iz-vestje nemške osnovne šole v Socialni —- m HINKI VPRAŠANJE MEŠANIH ZAKONOV PRED KONCILOM. Hamburški tednik «Der Spiegel« pravi, da ie sedanji cerkve, ni zbor koncil nemškega kardinala Fringsa; tako močan vpilv naj bi ta imel na potek sedanjega cerkvenega zbora. Ne samo Nemčijo, kjer živijo katoličani mešano s protestanti, ampak druge države, kjer so pripadniki raznih veroizpovedi prav tako pomešani in so zato tudi mešani zakoni pogosti, zanima gledišče cerkvenega zbora o mešanih zakonih. Na zboru sicer niso še dokončno sklepali 0 tem vprašanju. Značilno pa je mnenje kardinala Fringsa, ki ie sicer pristaš odločnih preosnov. Ta je predlagal, naj bi Cerkev priznavala tudi zakon, ki ni bil sklenjen strogo po kanonskih predpisih: zato naj bi se odpravile cerkvene kazni, ki jih predvideva kanon. Toda kardinal Frings je dodal, da sme katoličan privoliti v mešani zakon samo pod pogojem, da se nekatoliški zakonec obveže, da bodo otroci vzgojeni katoliško. Glede na to kardinalovo zahtevo bi se torej predpisi za sklepanje mešanega zakona v bistvu ne izpremenili. Neki nemški protestantski list pripominja: Po vsem tem se kardinal Frings ne strinja z jezuitskim patrom Courtney Miir-rayjem, ki je na koncilu izjavil: Odločitev za ali proti Bogu ,mora biti osebna. Zato ne sme nikdo, še najmanj kristjan izvajati na drugega človeka telesnega, moralnega ali pravnega, pritiska.« SPOLNE BOLEZNI SE ŠIRI-JO. Na kongresu. dermatologov v Genovi so te dni ugotovili, da se spolne bolezni širijo in da javnost prenalahko gre mimo tega vprašanja. V Italiji bo: luje danes za sifilisom okoli 1 milijon ljudi. Tako je Italija za Grčijo prišla na drugo mesto v tem pogledu, že okoli z0 let uporabljajo penicilin za zdravljenje te bolezni. To zdravilo je do sedaj še najboljše; toda motijo se vsi tisti, ki mislijo, da se, da bolezen z njim popolnoma ozdraviti. Dermatologa Cottini in Mesumeci sta .navedla razne vzroke, iz katerih se bolezen širi; med temi so: množična selitev z Juga -na Sever, naraščajoči dotok tujcev in upadanje 'rfitirale. Premalo je tudi propagande med mladino, ki naj bi tej odprla oči. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva, da je treba nastopiti proti tajni prostituciji, bolj nadzirati ženske, ki se ji vdajajo, pa tudi kaznovati tiste,, ki so krivi okužbe; pogosto je treba" izvršiti množične preglede ter poizvedovati sistematično o vzrokih širjenja bv-lezni ter razviti ' propagando proti njej. v ,. g ; Slovensko gospodarsko združenje URNIK- TRGOVIN ZA PRAZNIKE. .Slovensko, gospodarsko združenje, sporočaj da bodo po veljavnem prefekturnem odloku imele trgovine za novoletne praznike naslednji urnik: V torek, 31. decembra za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure. V sredo, 1. januarja (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30. V ponedeljek, 6. januarja (sv. Trije kralji) bo enak urnik kot za Novo leto. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ŽELI SVOJIM ČLANOM MNOGO USPEHA V POSLIH IN ZDRAVJA V DRUŽINI V NOVEM LETU. Trstu za leto 1905-1906. Po njem si lahko ustvarimo precej jasno sliko tudi o tedanjih narodnostnih odnosih v Trstu. Gre sicer za nemško šolo, vendar so to šolo obiskovali poleg Nemcev tudi Italijani in Slovenci. Kakor stoji že na naslovni strani, je bila osnovna šola v Ulici Della Fontana št. 18. Izvest j e je natisnila tiskarna Mor-terra et C. seveda v nemščini. Na koncu je zanimiva statistika o Šolskem obisku v Šolskem letu 1904-1905. Šola je imela pet razredov s paralelkami, nekateri razredi so imeli celo po dve paralelki; v njih je bilo po 32 do 68 učencev oziroma učenk. Ob koncu leta je bilo vsega 1203 učencev in učenk. Na šolo je bilo v šolskem letu 1905-1906 sprejetih 1242 učencev in učenk, med letom jih je izšlo iz šole iz raznih vzrokov 75. Tako je ostalo ob koncu leta še 1166 učencev in učenk. Po veroizpovedi so se učenci in učenke delili takole: 1118 je bilo katoličanov, pet protestantov in 34 Židov. Izdelalo je 921 učencev oziroma učenk, padlo 218, ne-razredovanih je bilo 27. Zanimivi so podatki o narodnosti učencev: 405 je bilo Nemcev, 426 Italijanov in 311 Slovencev, 5 Hrvatov, 3 Čehi, 6 Poljakov, 3 Madžari, 1 Arabec in G Grkov, število Slovencev je torej bilo visoko. Tudi med učnim osebjem je bilo več Slovencev, kakor nor. Štefan Čampa, Ivan Vrščaj, Sabina Farozič, Julija Klodič-Sabladoski. Zanimivo je, da so slovenska in hrvat-ska imena učiteljev, kakor tudi dijakov bila tiskana v izvirnem pravopisu, torej tudi s strešicami, ki se jih danes italijanski tržaški tisk tako plaši. šolnike bo morda zanimalo, da se je šolsko leto začelo 16. septembra, vpisovanje v šolo pa je bilo od 25. do 30. junija za naslednje leto. Za vpis so bile potrebne naslednje listine: rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in zdravniško spričevalo o očeh. Značilna je tudi določba: učenec, ki ne pride v šolo prvi dan, ko se začne pouk in ne navede upravičenega razloga za svoj izostanek, se takoj izključi iz šole. Za plačilo šolnine je bil dovoljen enomesečni odlog. Revnejši učenci, ki so svoje ubožne razmere dokazali z ubožnim spričevalom, so bili oproščeni šolnine. Vsi Učenci, ki so umrli med šolskim letom so bili Slovenci, in sicer: Marija Blažina, Angela Šenk, Marcel Stegu in Franc Žitnik. Učni načrt je odobrilo namestništvo v Trstu. Izvestje naglasa, da so z velikim uspehom med letom poučevali «sodobno risanjem; učenci so svojo risarsko spretnost pokazali .na posebni razstavi, ki jo je obiskala tudi princezinja Hohenlohe-Schillingfuerst. Poročilo pravi, da so na šoli gojili risanje, da bi razvili čut za umetnost in da so v ta namen učence tudi pogosto vozili v naravo in na ogled umetnostnih galerij v Trstu. Otrokom so priredili tudi dva koncerta, na katerih so sodelovali razni pevci. Italijanščina je bila prost predmet, za katerega se je prijavilo 564 učencev in učenk, prav tako slovenščina, katere pouk je obiskovalo 221 učencev in učenk. 10 let slovenske socialne demokracije v Trstu (Dušan Kermavner: Začetki Slovenske Socialne demokracije v desetletju 1884-1894. Ljubljana 1963). Kermavner je že nekaj desetletij poznan slovenski javnosti po svojih temeljitih proučevanjih slovenske politične zgodovine, odkar smo se Slovenci po 1. 1848 začeli politično udejstvovati. Primorskim Slovencem je avtor še posebej znan po svojih obširnih opombah k Tumovim Spominom. V začetkih socialne demokracije je bilo najteže sploh zbrati kakšno gradivo, to je iz drobcev sestaviti delovanje in politična načela skromnih začetnikov organiziranega delavskega gibanja, ki je preraslo z začetnih radikalno-anar-hističnih stališč v novo socialnodemokratsko organiziranje. Prelomnica naj bi bila okoli 1884, ko je avstro-ogrska policija zatrla poganjke radikalnih maksi-malistov in so prevzeli vodstvo med delavskimi množicami redni socialnodemokratski voditelji. Zanimivo je, da so se v Trstu že kmalu po prvih letih narodne sloge v okviru prebujanja narodne zavesti med Slovenci že začeli politično ločiti duhovi, pričela se je politična in razredna diferenciacija. Prvi javni ljudski shod so imeli socialni demokrati v Trstu v dvorani hotela 'Evropa’, o katerem je bilo v prijavi rečeno, da bodo zborovalci na njem lahko »govorili, če bodo zahtevali, tudi po slovensko«, že 11. novembra 1888 je bil ustanovljen slovenski odsek delavske 'Confe-derazione Operaia’ (Delavske zveze), a 2. oktobra 1890 je izšel 'Delavski list’, cd tega leta dalje so delavci v Trstu redno praznovali prvi maj. Najbolj znana delavska organizatorja v tej dobi sta bila Andrej Klemenčič in Ludvik Zadnik. Klemenčič se je kmalu izselil v Ameriko, kjer je. okoli 1908 umrl. Zadnik je pa dolgo delal kot delavski organizator in izdajatelj delavskih listov. Zanimivo je dejstvo, da so za socialno demokratsko gibanje Trst, Ljubljana, zasavski rudniki in kateri koli drug industrijski kraj na slovenskem o-zemlju predstavljali celoto, po katerem so Zadnik, Klemenčič, Petrič, Kordelič in drugi teh prvih socialnih demokratov hodili, agitirali in bili kajpada preganjani od takratne cesar-sko-kraljeve policije. Kakor drugod po svetu so-te- prve soi cialiste napadli in.- kritizirali narodni listi, v Trstu konkretno 'Edinost’ in 'Piccolo', v Ljubljani 'Slovenec' in 'Slovenski narod’. Nekateri teh prvih delavskih voditeljev so še omahovali med socialno demokracijo in narodnjaškimi gibanji. Poglavitna in skoro edina skrb teh socialistov je bila takrat samo to, kako bi delavcem skrajšali delovni čas in izboljšali mezde. V večnarodnem Trstu, kamor so prve ideje o socialnodemokratskih organizacijah prinesli najprej nemško govoreči krojaški vajenci iz štajerske in Koroške — tem so se pridružili slovenski in italijanski delavci — je ohranilo enotnost socialdemokratskih vrst prav izmikanje narodnostnim vprašanjem. Kasneje seveda, ko je socialdemokratsko giba- Boljši pogoji za naše delavce v Švici BOLJŠE PLAČE ZIDARJEM V ŠVICI. Med predstavniki gradbenih podjetij in sindikatov v Ženevi je prišlo do sporazuma, po katerem bodo zidarjem zvišali plačo za 30 stotink švicarskega franka na uro (za okoli 45 lir). Osnovne plače so bile zvišane za 10 stotink, draginj-ska doklada pa za 20 stotink. Obvestilo o zvišanju plač je bilo objavljeno tik pred božičnimi prazniki, ko italijanski zidarji odhajajo na obisk družin v Italiji, verjetno z namenom — tako poročajo italijanski listi — da bi zvišane plače zopet privabile italijanske zidarje v V našem mestu je nič koliko grosistov (trgovcev na debelo), med njimi je tudi mnogo Slovencev. Med Slovenci je že prav-cata tradicija, da se ukvarjajo v prvi vrsti s prodajo živil. V tej stroki je bilo že za časa Avstrije pri nas dosti slovenskih grosistov. Ti, kakor ostali italijanski kolegi, se morajo v zadnjem času baviti s perečim vprašanjem: s konkurenco novih veleblagovnic z vsakovrstnim blagom, kot sta UPIM in STANDA, in drugih velebla govnic, kjer so v prodaji samo nekatere vrste blaga, kot COIN. V zvezi z nastankom teh veleblagovnic, ki so skoraj preobrazile potrošni sistem posebno v družinah srednjih m nižjih slojev, nekoliko manj pa bogatih slojev tržaškega prebivalstva in ogrožajo tako grosiste, nas je zanimalo gledišče slovenskega trgovca na debelo v živili, ki nam je rad ustregel in povedal, kaj misli o tem kočljivem vpra šanju. Trgovci na drobno nabavlja jo blago pri grosistih, ti pa ga prejemajo neposredno od proizvajalcev. Odkar so nastale veleblagovnice, so izgubili zasebni trgovci precej odjemalcev, tako da jim ostaja v skladiščih zmerom več neprodanega blaga. Zato se čedalje redkeje oglaša- Ali bodo veleblagovnice izpodrinile grosiste? jo pri grosistih za nakup novega blaga, saj se morajo po najkrajši poti prej iznebiti u skladiščenega blaga; to namreč predstavlja hudo nevarnost za trgovca, saj je osnovno načelo vsake zdrave trgovine čim hitrejše kroženje (prodaja) blaga, še posebej pa živil, ki se rada kvarijo. Pri tem so oško dovani tudi grosisti; kajti tudi pri njih ostaja vedno več neprodanega blaga, tako da je njihovo poslovanje otežkočeno, njegov tempo pa počasen. Pa žiti morajo, da ne zaidejo v težave in v primanjkljaj. Bolj kot kakovost, zanima danes kupca cena. Zasebni trgovci nabavijo blago posredno, to je s posredovanjem grosistov, zato ne morejo prodajati blago po tako nizki ceni, kakor bi ga radi. Veleblagovnice prejemajo blago neposredno od proizvajalcev, torej brez vsakršnega posredovanja, razpolagajo pa z najširšimi sredstvi za kar najbolj učinkovit distribucijski sistem. Važno vlogo igrajo pri tem njihova prevozna sredstva, ki so izkoriščena povsem do-zadnjega. Nekatere veleblagovnice imajo celo svojo tovarno ali pa vsaj direkten dogovor s to ali ono tovarno, od katere odkupijo večji del njene proizvodnje po razmeroma ugodnih cenah, tako da lahko z njim postrežejo odjemalcem po absolutno konkurenčnih cenah. To in pa dejstvo, da so nekatere veleblagovnice, kot Upim in Standa založene z vsakovrst nim blagom, od tehničnih pa do živilskih potrebščin, privla čuje kupce, kakor med privlačuje lebele. Distribucijski ustroj sam in pa bogata izbira pritegneta tudi take, ki sicer nimajo namena, da bi kaj kupili, a gredo v veleblagovnice iz gole radovednosti. Ko so pa enkrat že notri, si ne morejo kaj, da ne bi kupili tega ali onega predmeta, »ko pa je vse tako pestro in živahno.in... poceni!« Lahko rečemo, da je najboljša reklama veleblagovnicam prav njihova izvirna upravna in teh nična organizacija. Najbolj so pri tem oškodo vani zlasti zasebni trgovci, ki poslujejo v bližini veleblagovnic, pa tudi za druge zasebne trgovce, se nevarnost veča. V veleblagovnice ne zahajajo samo ljudje iz središča mesta. temveč vedno več tudi iz pred mest j a in celo s podeželja. Veleblagovnice radi obiskujejo tudi Jugoslovani, ki odnašajo iz našega mesta velike količine vsakovrstnega blaga, saj so od nog do glave obloženi s paketi, paketiči, kovčki in torbami. Tudi državni nameščenci, kakor na primer železničarji, imajo svoje trgovine. Takšna je »Provvida«, ki ima v Trstu še nekakšnih 7 prodajaln. Te uživajo posebne davčne olajšave in pogosto pokrije njihove morebitne primanjkljaje z izrednimi podporami Ministrstvo za promet. Primanjkljaji nastajajo pretežno zaradi pretirano ve likega upravnega aparata. Pri vseh težavah, ki jih povzročajo veleblagovnice grosistom in detajlistom, bo ostalo tem še vedno določeno področje, na katerem se bodo lahko uveljavljali, čeprav v ožjem obsegu, še vedno bo namreč ostalo precej kupcev, ki bodo iskali dobro in izbrano blago, in ga bo lahko nudila samo specializirana trgovina, to je specializirani detaj-listi; v veleblagovnicah takšnega blaga navadno ne najdejo. Na drugi strani pa je gotovo, da bodo veleblagovnice omejile svoje poslovanje na velika središča, ker se odpiranje veleblagovnic v manjših krajih ne bo izplačalo! Švico. Sicer oblasti priporočajo podjetnikom, naj samo v primeru skrajne potrebe nameščajo tujce, da bi se ne povečalo število tujih državljanov, ki so na delu v Švici. (Med temi je tudi nekaj Slovencev s Tržaškega). Pred švicarskim parlamentom je zakonski osnutek, s katerim bodo zvišali invalidnino in pokojnino delavcem; tega poviška bodo deležni tudi italijanski delavci. NOV DOGOVOR MED ITALIJO IN ŠVICO O POLOŽAJU DELAVCEV. Kakor znano, je v Švici na delu čez -100.000 Italijanov z italijanskim državljan stvom. Italija si nenehno prizadeva, da bi za te delavce dosegla čim ugodnejše delovne pogoje, zlasti glede socialnega zavarovanja. Znan je nastop ministra Sulla, ki bi bil dovedel kmalu do diplomatskega incidenta med obema državama. Sullo je med svojim obiskom v Švici o-stro kritiziral ravnanje z njegovimi rojaki, ki so tam na delu. Te dni je prišlo med predstavniki Italije in Švice do novega sporazuma, s katerim je bila revidirana konvencija iz leta 1951, kolikor gre za socialno zavarovanje. Italijanski in švicarski delavci bodo glede zavarovanja proti nezgodam in boleznim, proti invalidnosti in starosti deležni istih ugodnosti, ne pa glede družinske doklade, ki je bila priznana samo kmečkim delavcem iz Italije. Po novem sporazumu se za socialno zavarovanje priznava tudi doba, ko je bil zavarovanec na delu v drugi državi. Italijanski delavci še niso popolnoma zadovoljni z dosedanjim uspehom. Novi dogovor namreč še vedno ne priznava ugodnosti socialnega zavarovanja družinskim članom italijanskega delavca, ki je zaposlen v Švici. Prav tako ne priznava družinske doklade italijanskim delavcem, te so deležni samo italijanski kmečki delavci, ki pa so v manjšini. nje zajelo velik del delavskih množic, so pričeli sprejemati v svoj program tudi narodnostne zahteve. Pisec je moral nekaj let zbirati skromno gradivo o voditeljih prve socialne demokracije po arhivih: Državnem arhivu Slovenije, Mestnem arhivu v Ljubljani, Archivio di St ato v Trstu ter še v bogatem socialnodemokratskem tisku v dunajski Nacionalni biblioteki, da bi podal zaokroženo podobo prve rasti socialne demokracije. Nekaj preseneča bralca te obširne študije, da so kljub skromnim početkem socialne demokracije že takoj takrat izbruhnile velike dolgotrajne stavke zidarjev in nato kamnosekov, ki so zajemale tisoče naših slovenskih delavcev v Trstu in okolici, pa čeprav niso takratni neizkušeni voditelji znali pritegniti delavcev na velike zbore ali pa iim zbuditi zanimanje za delavske liste. Od kod je izvirala ta disciplinirana navdušena borbenost tisočev teh slovenskih delavcev na Tržaškem? Manj presenetljivo je dejstvo, da je že takrat in kasneje po ustanovitvi jugoslovanske socialdemokratske stranke v teh zgodnjih desetletjih delavskega gibanja, tržaško soc!aldemokratsko slovensko gibanje vodilo pred ljubljanskim, saj Ljubljana takrat skoraj ni imela tovarn in le malo pravega mezdnega delavstva. — ar — Mlad koroški pesnik Valentin Polanšek je v Celovcu objavil svoje pesniško zbirko pod naslovom »Grape in sonce«. Njegovo ime se je že nekaj let redno pojavljalo v raznih slovenskih publikacijah na Koroškem. Kakor piše Rado Janežič v Slovenskem vestniku, je ta zbirka neke vrste obračun doslej prehojene poti, ki sega v leto 1944, ko je Polanšek kot učiteljiščnik napravil na njej prve plahe korake začetnika. Danes ni njegov korak več boječ in negotov; njegova beseda je odločna, njegova govorica samozavestna. Dozorel je v pogumnega pesnika, ki z globokim občutkom in strogo kritičnostjo niza besedo za besedo v izklesane verze. Polanšek je umetnik; ki je že v otroških letih kot/ nezakonski sin — v uvodni pesmi, »Kdo sem« sam pravi, da mu je mati bila dninarsko dekle, a oče kmečki sin — oku- sil grenkobo življenja. Zato je njegova pesem lirično otožna. Zbirko »Grape in sonce« je založila »Založniška in tiskarska družba Drava«. NOVA VEČINA V SINDIKATU ITALIJANSKIH ŠOLNIKOV. «Vita nuova« z zadovoljstvom ugotavlja, da je pri zadnjih volitvah v vodstvo sindikata italijanskih profesorjev v Trstu prodrla lista katoliško orientiranih profesorjev, ki je zbrala 204 glasove, medtem ko je lista laično orientiranih (vseh drugih struj) prejela 178 glasov. Skoraj 20 let je imela lista laično orientiranih večino. Slovensko gledališče v Trstu Predstave v Avditoriju v Trstu V sredo, 1. januarja ob 17. url William Shakespeare O T H E L L O V soboto, 4. januarja ob 20.30 VVilliam Shakespeare — J. Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE V nedeljo, 5. januarja ob 16.30 J. Ribičič V KRALJESTVU PALČKOV mladinska igra V petek 10. januarja ob 18. uri v dvorani na stadionu Prvi maj V KRALJESTVU PALČKOV Rezervacija vstopnic v Ulici. S. Vito 17, telefon 38-236 ob delavnikih od 9. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM ZELI SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU tSWKmb»1Wl3fl PRIVREDNI ADRESAR SFRJ Izdalo Novinsko izdavačko i štamparsko preduzeče Privredni pregled, Beograd, Kosma j ska 3. Gre za gospodarski priročnik, ki je doživel že četrto izdajo ter se od leta do leta izpopolnjuje. Natisnjen je bil v srbohrvaščini, nemščini, ruščini, francoščini in angleščini. Podatki so zbrani po dejavnosti posameznih podjetij pa tudi po krajih, kjer imajo ta svoje sedeže. Zato se iz njega vidi, kaj kdo proizvaja, s čim trguje in kakšne usluge nudi; razvidna je tudi gospodarska struktura posameznih krajev. Adresar stane 16.000 dinarjev. drami Motel Toplice-Kleil Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 % popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije. BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi • Prometne zveze ugodne # - ha Gorica eososassoo: Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Hotel «ZLAT0R0G» BOHINJ 180 postelj Hladna in topla tekoča voda v vseh sobah Kopalnice — Garaže železniška postaja Bohinjska Bistrica SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-PUTN1SK1MI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka . Split - Neapelj - Genova • Marseille-Casablanca . Dakar . Conakry • Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo. Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24 telegrami; Plovba Pi-ran, telexi: 035-22 035-23. telefoni; 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z živili je v času praznikov zelo živahen. Kupčije si sledijo z izredno hitrostjo in tudi cene so čvrste. Zelenjavni trg je dobro založen in kupčije so se v primerjavi s prejšnjim tednom zboljšale. Trg z žitaricami je ostal neizpre-menjen, kar se tiče pšenice in koruze. Cene oluščenemu in ne-oluščenemu rižu in otrobom so se nekoliko dvignile, medtem ko so še vedno nizke cene ječmenu in ovsu. Povpraševanje po teletih in mladih prašičih je vedno živahno; kupčije s klavno govejo živino in živino či 25 kg težki 530-560, 25-35 kg pinj 910-1040, belo vino iz Ro------ — • magne 9-10 stop. 710-730, rdeče 9-10 stop. 700-730, bel mošt 9-10 težki 44U-450, 35-40 kg težki 420-440, suhi prašiči do 150 kg težki 410, čez 150 kg težki 400; konji za vprego 200-220.000 lir glava, konji za zakol 260-280 lir za kg, žrebeta 390-420, osli za vprego 50-80.000 lir glava, osli za zakol 130-150 lir kg, oslički 250-270 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi piščanci 420 do 440, zaklani piščanci 550-600, zaklani uvoženi piščanci 500-580, zaklane kokoši 650-800, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 900-1100, žive uvožene kokoši 450-460, zmrznjene uvožene kokoši 550-650, živi ka-puni 1100-1200, zaklani kapuni za rejo so zmerne. Posebno do- \ 1350-1600, žive pegatke 800-850, bro se v tem času prodaja perutnina, in to po čvrstih cenah. Trg z maslom in mlečnimi izdelki je zmeren, čeprav so kupčije številnejše. Vinski trg je spet oživel, kupčije so zelo u-godne. Posebno zanimanje vlada za vstekleničena vina in pa za peneča se vina. Cene oljčnemu olju so se znižale zaradi povečane ponudbe. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, zaklane pegatke 1100-1200, zaklane uvožene pegatke 700-750, zaklani golobi 1600-1800, žive domače pure 1000-1050, zaklane domače pure 1300-1450, zaklane u-vožene pure 700-1200, živi domači purani 650-700, zaklani domači purani 850-950, zaklani uvoženi purani 600-800, žive domače gosi 500-550, zaklane domače gosi 700 do 800, zaklane uvožene gosi od 380 do 400, zaklane domače race 650-700, uvožene zmrznjene race 0¥cStnUt KMEČKE ZVEZE kožo 750-800, brez kože 800-900, zaklani uvoženi zajci 600-700 lir za kg. Sveža domača jajca 1. 24,50-27 lir jajce, II. 22-24; ožigosana uvožena jajca 21-23 lir za jajce. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 770-820, Barbera superior 12-13 stop. 950-1010, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 750 do 780, mantovansko rdeče 8-10 stop. 720-790, Valpolicella Bar-dolino 10-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, raboso 9- CHICAGO Pšenica (stot dol. za 60 funtov) f , Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , > NEW YORK Baker (stot. dol za funt) . , » , Cin (stot dol. za funt) . . , f > Svinec (stot dol. za funt) . , . t ■ > Cink (stot. dol. za funt) . . . » i Aluminij (stot dol. za funt) . . , > Nikelj (stot. dol za funt) ..... živo srebro (dol za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . . . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . Cink (funt šter za d tono) . . , . Svinec (funt šter. za d. tono) . , . SANTOS Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg) vštevši embalažo. Jabolka 20-70, j 560;580,r zaklani^ domači zajcij delicious 70-180, hruške 30-100, grozdje 250-400, rumene pomaranče 60-85, taroki 90-100, rdeče pomaranče 90-100, limone 40-80, mandarine 60-110; suh česen (neto) 160-250, pesa 30-60, rdeča pesa 240-500, karčofi 60-80 (lir kos), korenje krajevnega pridelka 60-120, cvetača 30-70, zelje 25-70, dišeča zelišča 200-350, rdeč radič 150-230, cikorija 40-70, solata en divja 40-120, radič 90-120, navadna solata 50-100, peteršilj od drugod 50-120, krompir Bintje uvožen 36-48, zelena 50-100, špinača 115-260 lir za kg. ŽITARICE LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek ni vračunan, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina mehka domača pšenica 7450 do 7700, dobra merkantile 6950 do 7100, merkantile 6850-6900, fi na domača trda pšenica 9400 do 9600, merkantile 9100-9300, Ma-nitoba 9600-8800, fina domača koruza 6000-6300, navadna 4450 do 4500, navadna uvožena koruza 4500-4600, Plata 4675-4750; neolu-ščen riž Arborio 8000-9200, Via-lone 11-12.100, Carnaroli 9900 do 10.600, Vercelli 8350-8450, R. B. 8200-8900, Rizzotto 7600-8300, Ma-ratelli 8250-8950, Ardizzone 8200 do 8350; oluščen riž Arborio od 16.100 do 16.600, Vialone 24.000 do 24.400, Carnaroli 20.900-21.300, Vercelli 18.900-19.600, R. B. od 15.200 do 15.700, Rizzotto 14.700 do 15.300, Maratelli 15.900-16.050_, Ardizzone 13.600-14.00; domač ječmen 4400-4500, uvožen ječmen 4550-4900, domač oves 5250 do 5650, uvožen oves 5050-5200, uvoženo proso 4350-4500; pšenična moka tipa «00» 9900-11.600, tipa «0» 9350-9550, tipa «1» 8900-9050, otrobi tipa «0» 11-11.150 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI — Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez emba laže, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 900-910, uvoženo maslo 840-850, lombardsko maslo 850-860, domače maslo 860-870, emi-lijsko 840-850, maslo iz sladke smetane 820-330, zmrznjeno maslo 820-830; sir grana proizvodnje 1962 1050-1080, proizv. 1963 950-990, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-1962 1050-1200, proizv. 1962 1030-1040, proizvodnje 1962-63 970-990, proizv. 1963 900-940, grana svež (od 1 do 30 dni) 695-725 (uležan od 30 do 60 dni) 720-780, sbrinz svež 720-745, uležan 780-830, Emmenthal svež 640-660, uležan 700-720, originalen švicarski Emmenthal od 920 do 960, nemški Emmenthal 740-780, francoski 680-720, provo-lone svež 720-740, uležan 830 do 890, italico svež 510-570, uležan 640-680, crescenza svež 450-490, u-ležan 550-570, gorgonzola svež od 565 do 580, uležan 765-785, taleg-gio svež 550570, uležan 690710 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA LUGO — Krave za rejo iz Ro-magne (brez teleta) 340-360 lir za kg, breje krave 360-390, krave s teletom 390-430, krave iz Mark brez teleta 320340, breje krave 340-360, krave s teletom 370-400, junci in junice 2 do 3 leta stari, 5 stotov težki 420-450, telice 2 stota težke 550-630, krave mlekarice 190-230.000 lir glava; goveja klavna živina: krave I. 270-360, II. 250 260, junice I. 390-420, II. 375-390, junci I. 400-450, II. 375-400, teleta I. 590-675, II. 570-580; neodstavljeni praši- stop. 665-695, klasični tosKanski Chianti 12-13 stop. 435-495 lir ste-klenica, navadna toskanska vina 9-11 stop. 680-780, Aretmo belo 9-11 stop. 650-760, belo vino iz Mark 9-11 stop. 770-790, rdeče 9-11 stop. 710-720, Barlettano ex-tra 13-14 stop. 860-930, navadno 12-13 stop. 805-860, Sansevero bete 10-11 stop. 725-735, Pachino 12 do 13 stop. 830-910, Vittoria 12-13 stop. 800-840, Alcamo 12-13 stop. 760-790, mošt «Babo» 470-800, belo vino iz Sardinije 11,5-12,5 stopinje 785-825, rdeče 12-13 stop. 805-865 lir za stop/stot. KRMA GENOVA — Cene veljajo od proizvajalca do grosista, fco železniški voz, embalaža je všteta. Krmne pogače iz koruze 4900-5000 lir za stot, lanene pogače 7150-7200, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6000-6100, kokosova moka 5000-5100, iz tropin 4000-4100, moka iz koruze 4150-4200, lanena 7200-7250, iz sezama 6200-6400, moka iz prepečene domače soje 6950-7000, U-vožena soja iz Združenih ameriških držav 7200-7300, surova domača soja 6700-6800, krmne pogače iz pese 5500-5600 lir za stot. OLJE LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek ni vštet, fco skladišče. Oljčna semena: tropine 2950-3000, koruza 5150-5250, riž 4200-4250; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov od 33.300 do 33.500, iz soje 33.300 do 33.500, iz koruze 31.100-31.700, iz tropin 31.200-31.900, laneno olje za industrijsko porabo 21.900 do 22.200, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32.200-33.100; se Žganjekuha nekdaj in danes Kako so včasih kuhali srbsko slivovko KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210-220 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 230-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg Prava srbska slivovka ima sve- mazali spodaj m ob strani 210-230, v škatlah po 1/2 kg 240; t sloves seveda napravlja- mešanico ilovice, blata in plev. do 260, v tubah po 200 g 70-78 na farPZ šp-rita v Srbiji in Kuhali so namreč pri malem lir tuba, olupljeni paradižniki v 3osni še iz turških časov ognju, da je počasi teklo. To škatlah po 1200 g 180-190 lir ška- • liko Jsliv in slivovka je pra- žganje so potem hranili več let tla; grah v škatlah po 1 kg 180 va narodna pijača. Skoraj bi v sodih iz murvovega lesa. Od do 190 lir kg, v škatlah po 1/2 reku da pijei0 slivovko v teh tega lesa je žganje dobilo moc- dobi žganje le v leseni posodi, j Zemljišča hoče uprava pristani-ki med tem časom povzroči; šča odkupiti po smešno nizkih 10 stop. 745-795, Merlot 11-12 sto- mensko jedilno olje: iz zemelj-pinj 795-875, Reggiano 9-10 stop skih lešnikov 38.100-38.300, iz ko-770-820, modensko vino 9-11 sto-1 kosa 22.400-22.900 lir za stot. MEDNARODNA TRŽIŠČA 11.12.63 19.12.63 27.12.63 t t i :• 217 Vt 216 */« 220,— 118 % 118 Va 121.— 28,87 29,— 29.— 128,25 132.62 133.25 12,50 12.50 12.50 14,— 14,— 14,— 26,- 26,— 26.— 79,- 79,— 79.— 212,— 220.— 230 — 35,20 35.20 35.20 37,- 37 Vs 38 Va 236,- 236,— 236.— 999,- 1030.— 1029 Va 98,- 95.— 97 Va 75,- 74% 75 % 1728,- 1764.— 1796.— Na mednarodnih trgih s surovinami so zabeležili v preteklem tednu napredek cene bakru, volni, kakavu in kavi. Nekoliko je nazadoval tečaj svincu, kavčuku in sladkorju. Cene bombažu, juti, pšenici in koruzi se niso bistveno spremenile. KOVINE Cena bakru se je na londonski kovinski borzi po precejšnjem napredku v prejšnjem tednu ustalila. Svetovna proizvodnja rdeče kovine je znašala v novembru 322.780 ton, medtem ko je dosegla v oktobru 336.453 ton. Zaradi rahlega skrčenja potrošnje v svetu so se svetovne zaloge bakra zmanjšale za 7.000 ton, tako da so znašale v zadnjih dneh novembra 475.461 ton. Tečaj cina je na londonskem trgu napredoval zaradi špekulacij, ki jih izvajajo operaterji v pričakovanju, da sestavijo Američani dokončen načrt za prodajo svojih strategičnih zalog. Strokovnjaki menijo, da bo ob koncu tega leta svetovna poraba cina prekosila za 20.00 ton svetovno proizvodnjo. Ameriška General Services Administration si na vso moč prizadeva preprečiti neuravnovešeno nihanje tečajev cina, ki bi oškodovalo potrošnike, pa tudi proizvajalce. TEČAJI (20. decembra; v o- VALUTE V MILANU 19.12.63 27.12.63 622.41 622,41 Amer. dolar Kanad dolar Nem marka Francoski (r švicarski fr. Avstrijski šil Funt št pap Funt št zlat Napoleon Zlato (gram) 576.40 156.64 127.02 144.24 24.10 576,10 153,58 127,01 144,25 24,11 1740.87 1740,65 6400,— 6400,— 5950— 5950,— 724.— 724,— Dinar GOO) — Trst drobni 67-69 debeli 67-69 BANKOVCI V CURIHU 27. decembra 1963 ZDA : l dolar) Anglija (1 funt št.) Francija G00 n fr.) Italija GOO lir) Avstrija GOO šil.) ČSSR G00 kr.) Nemčija G00 DM) Belgija GOO b fr.) švedska GOO kr) Nizozemska < 100 goid.) Španija (100 pezet) Argentina GOO pezov) Egipt G eg. funt) Jugoslavija G00 din) Avstralija (1 av. funt) 4,30‘A 12,04 87,8d 0,691 16,55 13,— 108,35 8,57 82,80 119,40 7,13 2.85 5,75 0,55 8.85 klepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 236; cin proti tak. izr. 1.017 (1.008); svinec 741/4 (751/8); cinku je tečaj ostal nespremenjen pri 94. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 30,08 (30,10); svinec New York nespremenjeno pri 12,50; cink Saint-Louis 13,00 (12,762); alUr minij v lingotih nespremenjeno pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 321/2; lito železo pri 63,11; živo srebro v (steklenkah po 76 funtov) 215-220 (210-215). KAVČUK Cena kavčuku je nazadovala na vseh trgih. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je v prvih desetih mesecih letos dvignila na 1,692.500 ton, potrošnja pa je v istem razdobju znašala 1,932.500 ton in tako prekosila proizvodnjo. Nastali primanjkljaj so sicer krili s prodajo strategičnih zalog, vendar so se svetovne zaloge skrčile za 87.500 ton in znašajo sedaj 662.500 ton. Proizvodnja sintettr *3ga gumija je dosegla 1.990.000 ton, potrošnja pa 1 milijon 927.000 ton. Svetovne zaloge so se od začetka tega leta znatno okrepile in znašajo 440.000 ton. Malajska proizvodnja gumija bo dosegla letos po zadnjih cenitvah približno 769 tisoč ton in računajo, da bo dosegla v letu 1970 milijon 100.000 ton. TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 191/2—19 9/16 (19 13/16 d0 19 in 15/16). SINGAPUR (penij za funt): 64 5/8—64 3/4 (66 1/8— 66 3/8). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 24,30 (24.60). VLAKNA Na zadnjih dražbah z volno v Avstraliji so zabeležili zelo živahno dejavnost, sklenjenih je bilo obilo kupčij. Položaj je razveseljiv tudi na terminskih trgih. V Novi Zelandiji je letos striženje navrglo 620 milijonov funtov volne manj kakor lani. V prvih petih mesecih letošnje sezone so na avstralskih dražbah razpečali vsega 2,169.268 bal ali 191,8 milijona funtov volne; v istem času lanskega leta so prodali 2,116.000 bal ali 146,3 milijona funtov. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti tak. izr. nespremenjeno pri 35,20; volna suint proti tak. izr. 154,4 (151), tops proti tak. izr. nespremenjeno pri 180,5. LONDON: volna vrste 64’sB. (penij za funt) 120,5 (120); juta FTrst marks (funt šterling SAO PAULO v kruzejrih za kg): tono) nespremenjeno pri 110. bombaž po drž. pogodbi št. proti tak. izr. 48,50 (48,00). ANTWERPEN (v belg. frankih za kg j: volna avstralskega tipa 160 (162,50). ROUBAIK (Francija): volna 16.00 (16.30). ŽIVILA Cena sladkorja je ostala nespremenjena tako na londonskem kot na newyorškem trgu Pokazalo se je, da je Italija še vedno glavna dobaviteljica tega živila, saj je v zadnjem času kupila okoli 23.000 ton raznovrstnega sladkorja, pretežno češkoslovaškega in mehiškega rafiniranega. V prihodnjem letu bodo Združene ameriške države uvozile 9,8 milijona ton sladkorja. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izr. v decembru 23,85 (23,79); kava po pogodbi «B» v dec. 38,83 (38,50); sladkor 10,25 (10,30), proti izr. v marcu prihodnjega leta 9,66/7 (9.74). ŽITARICE V Chicagu menijo, da bodo v tej sezoni tuje države nakupile čez 71 milijonov bušlov pšenice, in sicer znatno več kakor je bilo v predvidevanjih. Združena arabska republika je naročila 50.000 ton bele moke. Japonska je nabavila 2 milijona 389.000 bušlov pšenice. Cena pšenici in koruzi se ni bistveno spremenila. TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izr. v marcu 218 5/8 (279 1/8), v maju 213 1/8 (213 1/4); koruza proti izr. v marcu 1201/4 (120 5/8), v maju 122 7/8 (123 in 1/8). kg 190-200, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 280-300, oljke 390-420, gobe v oljčnem o-lju v škatlah po 5 kg 2200-2400, čebulice v kisu 250-280, kumarce v kisu 300-330, paprika v kisu 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 260-270, marelice 270-290, češnje 260-280; tuna v oljčnem olju 1170-1270, tunina 650-690, slana polenovka tipa A 280-310, tipa B 280-290 lir za kg. KOŽE MILAN — Krave z glavo in parklji do 30 kg 210-220 lir za kg, čez 30 kg 215-230, voli z glavo in parklji 40 50 kg 200-220, biki čez 40 kg 180-190, goveji hrbti do 40 kg 440-460, goveja ramena do 40 kg 230-250, goveji boki do 40 kg 135-150, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 500-550, 4—6 kg 530-580, 8—12 kg 510-560, iunci brez glave in parkljev 12—20 kg 480 do 530, 20—26 kg 380-400, žrebeta 6—12 kg 280-300, konji 200-220, mule 100-110, osli od 75 do 83 lir kg. Eksotične kože: Buenos Aires 430-450, suhe kože 18—20 kg 390-400, slane kože 30—40 funtov 380-390, Adis Abe-ba 0—4 funtov 360 380, 4—8 funtov 380-410, 8—12 funtov 390-410, Vzhodna Afrika 0—4 funtov 650-680, 4—8 funtov 550-570, 8—12 funtov 480-510, čez 16 funtov 390-410. r-j Sadje in zelenjava r-j u na tržaškem trgu Na tržaškem trgu so kupčije s sadjem in zelenjavo bolj slabe, čeprav je bilo pričakovati, da se bo blago zelo dobro prodajalo zaradi praznikov. Temu je verjetno kriv mraz in pa visoke cene. Domače zelenjave se ne dobi več na trgu, pač pa je prihaja še nekaj z Goriškega. V glavnem prihaja zelenjava iz Italije (Chioggia). Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 35-60 (68-120), karčofi 30-52 (40-60), kapus 35-70 (68-120), cvetača 60-110 (120-200), zelje 20-80 (48-140), cikorija 30-50 (68-98), čebula 35-55 (90), solata 49-180 (60-360), krompir 23-46 (38-80), paradižniki 100-260 (180-380), rdeč radič 100-400 (200-780), zelen radič 250-320 (380-560), zelena 80-150 (120-220), špinača 80-180 (140-260); pomaranče 55-170 (98-260), limone 85-110 (140-220), mandarine 40-200 (88-360), jabolka 20-120 (48-200), hruške 50-200 (98-260) lir za kg. krajih, kakor pri nas vino. To je tudi mogoče, ker se največ slivovke popije, take, ki nima več kakor 20-25 odsto alkohola. Tej pijači pravijo «meka slji-vovica» (mehka slivovka). A sli vovko, ki ima 30 do 45 stopinj, imenujejo «ljuta šljivovicav (močna slivovka) ali prepečem KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV ŽELITA VSEM SVOJIM ČLANOM MNOGO USPEHA NA DELU IN ZDRAVJA V DRUŽINI V NOVEM LETU 1984. ca. Ta slivovka pa gre večinoma za izvoz. Najboljšo slivovko so v Sr biji v starih časih kuhali v na vadnih žganj arskih kotlih z neposredno kurjavo, in ne v kotlih, ki se grejejo s paro. Pr: neposredni kurjavi snovi (npr. tropine ali drugo) v kotlu nekoliko «karmelizirajo», Kar daje žganju poseben okus, ki ga poznavalci zelo cenijo. Seveda mora žganj ekuhar pri kuhanju zelo paziti, da vse vsebine ne prismodi. Važno pri tem je tudi, da je kotel popolnoma čist Na kotel na denejo klobuk šele tedaj, ko tropine počnejo vreV; med tem časom se mora mešati, da se ne prežge. Pozneje to odpade, ker uo ni več potrebno. Kuhanje se viši počasi, šele proti koncu zvišajo toploto. Nekdaj so v Srbiji žgali odlično slivovko, katere sloves je šel daleč preko meje. In to, kakor rečeno, v prav primitivnih kotlih, ki so imen leseni klobuk, podoben škafu. Le kotel in cev, ki je šla skozi hladilnik (kar neposredno skozi mrzlo vodo), sta bila iz bakra Kotel so v svrno izolacije na- no temnorjavo barvo in ker ga niso zalivali, je žganje sicer izgubilo na moči (alkoholu), toda zato je pa dobilo izredno cenjeno aromo. Srbi pravijo: «Rakija traži gazdu (gospodarja), a vino slugu«. Žal, da je tudi v Srbiji to drugače. Žganjekuha je ta-korekoč mobilna, ker jo opravljajo posebni žganjarji na vozičku, na katerem je montirana naprava (za kuhanje) in ki ga vozijo iz kraja v kraj Žganje teče iz kotla kar v curku v posodo, to pa slabo vpliva na kakovost žganja; toda takšna slivovka se ne more meriti z ono, ki je kuhana na stari način. Tudi stari načini žganjekuhe torej niso slabi. Sodobna nagla industrijska žganjekuha bi morala to upošte vati. Fr. K. zrak skozi doge. Tega ne dobi nikdar pijača, shranjena v stekleni posodi. Nekateri so ,ns primer majhne sode slivov.« zakopali v zemlji po več let da bi tako dosegli primeren okus in barvo žganja. Seveda je to zamudno, vendar se splača. Stara slivovka je vse kaj drugega, posebno, če ima tudi primerno jakost, to je 39-42 odsto finega etilnega alkohola. To se plačuje z zlatom, tako slivovko ie res težko najti na trgu Fr. K. (Znano je tudi, da dobi pristen vermut poseben tipičen o kus samo, ako ga hranijo v hrastovih sodih. Prip. ur.) Opozorilo razlaščenim kmetom Številni kmetje, ki imajo svp-ja zemljišča na področju med Miljami in Boljuneem, so prejeli posebne odloke, s katerimi jih oblasti obveščajo, da jim mislijo razlastiti zemljišča, ker bodo na njih gradili nove stavbe za Industrijsko pristanišče. Samo v leseni posodi dobro žganje Tudi na Angleškem je dovoljena žganjekuha brez dohodnine, kakor na primer v Jugoslaviji. Toda prodaja in potrošnja žganih pijač je dovoljena šele po treh letih, ko se je žganje hranilo v hrastovih sodih in ne v «balonih» ali cisternah. Šele po preteku te dobe je dovoljeno točiti to žganje. Finančna oblast kratko zapečati sveže žgane destilate in jih po tej dobi zopet odpečati. In to je pravilno, destdati dobijo tako lepo rumeno-rjavo barvo in prijeten starinski o-kus. V starih časih so tudi pri nas delali tako, da so v solih pred polnitvijo zamenjali tudi kakšno dogo, ali obesili v sed skozi veko sveže hrastove obla-nice, dokler ni pijača dobila prave barve in prijetnega okusa. To je znak starine, ki jo cenah, ki so daleč izpod tržnih cen. Obveščamo jih, da se po zakonu lahko pritožijo na sodišču in zahtevajo izplačilo dejanske vrednosti razlaščenega kosa zemlje. Toda na sodišče se lahko obrnejo samo v roku 30 dni po prejemu odloka o razlastitvi, sicer bo že prepozno, in zadovoljiti se bodo pač morali z oddajo svoje zemlje po tako nizkih cenah. Vsem kmetom, katerim nameravajo razlastiti zemljišča, svetujemo, naj se najprej posvetujejo s strokovnjakom, najbolje pa bo, da se obrnejo za to na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Gep-pa 9, v pritličju. URARNA IN ZLATARNA M l KOLJ K AREL T KS I Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRANSTRIESTE TR1ESTE - TRST, V. Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkle gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CK AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. ..GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.-, za Jugoslavijo din 25.-. Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din Naroča se pri ADIT Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce . Založnik: Založba ((Gospodarstva« - Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst S. P. A. Transadria IM PO RT - E X P O R T TRST ■ (JI. Cicerone 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliestere.dekorativne plastične profile . laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 • Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JnjbMJUAOfta ICopek MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in ušKISEIt ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823 Hotel POŠTA Trg Uberdan 1 iv centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti mrzla in topla tekoča voda centralna kurjava, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. adriaimpex S. p. A. TRST, Via della G t* p p a, 9 Tel.; 3R-77U, 29-135 UPORI - EXPORI industrijskih proizvodov Tvrdka ie pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM RIV v Jugoslavijo Konfekcijska trgovina FIMAR TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043 ☆ Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, zenske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR! I I J f I CJ u c o NI I A Gestisce i servizi merci e passeggeri sulic linee: ADRIAT1CO — NORD EUROPA (servizio ceiere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO - NORD AMERICA (N ort h of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEV ANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 V*0™] ADRIATICO - INDiA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ESTRE M O ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide navt, 53(1 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto dl merci anche to porti fuori delle linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JU GOL INIJA » - RIJEKA -------- RIJEKA. Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izle-tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolimje za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. MORILI M A O A LOSSO TRS I . T R 1 E S 1 E, ul. XXX Ottohre vogal ul. 1 orreliiama, telef. 35-710 Maline Pohištva dnevne sobe oprema za tirade • eozički - pusltiljiuis permafles Razstavo: Ul- 1 aldirivo, 29 Ul. F. Filsi, 7 IMPENPORT UVUZ - V Vin ZAblUFti lVA TRST, Ul. Cicerone 8 Ielei 38-136 - 37-725 Oddelek zb kolonialno blago Lil. del Hosco 21) Tel S0U11) lelegr-: Impegport - Trieste u VA*A: VSAKOVRSTEN LES C EM ENI INGRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu