Razno, i..........................................................; Kongres jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo se bo vršil letos dne 8. septembra v Ljubljani. Vspored je določen takole: Dopoldne zaduš-nice za padle dobrovoljce, po zadušnici veliko manifestacijsko zborovanje, popoldne občni zbor „Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo", in zvečer velik koinerz združen z ljudsko veselico. Kongresa se udeleže vsi slovenski dobrovoljci, kakor tudi vse dobrovoljske organizacije Jugoslavije in zastopniki čeho-slovaških dobrovoljcev. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je sedaj uradni naslov za našo državo ter se ne sme več uporabljati ime „Kralje-stvo SHS«. Ljudsko štetje v naši državi se izvrši dne 31. decembra letos. Pogodba med Jugosavijo in Češkoslovaško je sklenjena in podpisana. Naša država bo prodala Češkoslovaški 250 vagonov moke, !v zameno pa dobimo več premoga. Podražitev vožnje po železnicah nastopal je dne 15. t. m. Plačati bo treba v tretjem — 3 — razreda vsaki osebi za kilometer vožnje v brzovlaku 72 v, v osebnem vlaku pa 48 v. Tarife za blago se zvišajo za 300 odstotkov, t. j. današnjo pristojbine se potroje. Mesto Celje šteje 6301 prebivalca, od ka. terib je 4835 Slovencev, 1279 Nemcev in 187 oseb brez pripadnosti. Leta 1910. so našteli le 2043 Slovencev in 4807 Nemcev. S a-daj šele je prišlo na dan, kako krivično so nas zapisovali. Velik požar je uničil vas Jesenje v občini Hotic pri Litiji. Zgorela so vsa poslopja z vsemi pridelki in veČina živine. Škodo cenijo na poldrugi milijon kron, a vsa zavarovanja znašajo samo 10.000 kron. Usmilite se kruto prizadetih tovarišev ter pošljite pomoč za nje na „Odbor za nabiranje darov za po-gorelce v Hotiču pri Litiji" ! Sorodnikom padlih vojakov je dovolilo ministrstvo četrtinsko vožnjo po vseh železnicah, ako nameravajo obiskati grobove padlih, jim napraviti spomenike ali prepeljati njih ostanke v domovino. Ta ugodnost pa velja samo za tisti, ki dokažejo, da plačujejo manj kot 60 kron neposrednjega davka. Naši vojaki v Stari Srbiji pošiljajo domov pritožbe, kako se čutijo zapuščane in preži-rane, da morajo deloma nositi svojo obleko ter svoje perilo in obuvalo. Značilno je, da prihajajo take pritožbe poglavitno od fantov, ki so doma okrog Maribora, kjer so še vedno hujska preti Srbiji in našemu ujedinjenju. Pritožniki se še vedno podpisujejo Johann, Pranz. Ker najbrže med seboj nemškutarijo, zato jih Srbi gotovo ne gledajo prijazno kot svoje brate. Umevno je, da vsak vojak ne more služiti doma med svojimi, saj Srbi tudi morajo služiti v naših krajih, daleč od domovine, nekateri že neprestano šest do osem let, a ne mrmrajo. Tudi naši fantje in možje niso smeli kritizirati med vojno, ko so morali cela leta prebiti v strelskih jarkih, še v vse drugačnih krajih, kakor je n. pr. Knjažovac v Srbiji- Vojaška služba ni letovišče, temuč resna državljanska dolžnost! Francoski vojaki morajo služiti v Afriki, angleški v Indiji itd., a ne mrmrajo ! Vsekakor pa poživljamo naše poslance, naj se tudi za te stvari resno zanimajo, zahtevajo preiskavo in odpravo vsake krivice ter posebno zahtevajo, da bo država vojake primerno oblačila, obutovala in hranila. Tam pa, kjer morajo vojaki trgati svojo obleko, obuvalo in perilo, pa se jim mora dati popolna odškodnina v denarju, da no pridejo domov nagi in bosi.Enaka pravica za vse! Vojaška rokodelska šola. V smislu razglasa polkovne okr. komande se sprejme 100 učencev v voj. zanatlijsko (rokodnlsko šolo) v Kragujevcu. Prošnji se mora bri!ožiti: 1. dovoljenje starišev ali varuha, potrjeno od politične Oblasti, 2. krstni list (starost med 12. in 15. ktom), 3. šolsko spričevalo (štirje razredi ljudske šole), potrdilo pristojne občinske oblasti o državljanstvu SHS. Carinska obmejna postaja se je preselila iz Špilja v Maribor. Na progi Špilje Ljutomer se uvede dnevno po en mešani vlak v vsaki smeri zgolj za jugoslovanske potnike. .Na avstrijskih postajah ne bodo smeli vstopati potniki. Kaj je politika? Pod besedo poiitika je razumeti toliko kot nekako ,,državno modrost" v delu za obči blagor, tedaj dobro urejevanje in vodstvo vseh panog državne in deželne uprave. Našo državo upravljajo sedaj narodno predstavništvo (ki snuje zakone, odloča v davčnih, splošnogospodarskih, trgovinskih, ca-carinskih, prosvetnih, verskih, obrtnih, vojnih in raznih drugih zadevah), dalje ministrstva, deželne vlade in njim podrejeni uradi. Ta oblastva imenujemo „politično obla3t". Politika, bodisi splošna, t. j. državna, bodisi deželna, oziroma občinska, zadeva vsakega posameznika zasebno in gospodarsko življenje, vsled česar je torej vsakdo v svojo lastno korist dolžan, da se briga za politiko. Kaj je politična Stranka ? Politična stranka je skupina državljanov, katere si sestavijo gotova načela, ki jih hočejo uresničiti, Ta načela so sestavljena iz zahtev, Želj in dobrih misli strankinih pristašev. Danes imajo najboljša načela stranke, ki so stanovskega zna- čaja, kakor n. pr. kmetijske stranke za kmetijske zadeve, meščanske stranke pa za zadeve meščanov. Stranke, ki hočejo spraviti zahteve kmetov, delavcev, meščanov i. dr. pod enim klobukom v sklad, so za nič in so podobne početju človeka, ki hoče lepo mirno v košaro spraviti ogenj in vodo ter ne verjame, da voda iz košare izteče, ogenj pa košaro upepeli. Katere politične stranke imamo v Jugoslaviji? V Sloveniji so: 1. Stare stranke: Slov. ljudska stranka ali klerikalna stranka ali SLS ; Jugoslovanska demokratska stranka ali JDS ; Jugoslovanska socijalno-demokratska stranka ali JSDS. Železo. Prvovrstno železo lahko naročimo po ugodni ceni v poljubnih množinah. Da poznamo potrebo železa, prosimo takojšnih poročil, koliko bi se ga trebalo za posamezno okraje ali zadruge in.kake vrste. Jednako želimo poročil glede barv. — Iz naše zaloge se dobi še sedaj fini in gorljivi špirit, mizarski klej in svinčena gledica (Bleiglatte) po ugodnih cenah. Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Obrtna razstava v Zagrebu. 18. avgusta se otvori v Zagrebu" „Obrtna razstava Hrvatskega radiše", ki traja do 3. septembra. Namen razstave je: pokazati domačemu in tujemu svetu stopnjo, na kateri se nahaja danes naša obrt, dalje posvedočiti sedanje stanje naše industrije, trgovine, novčarstva, šolstva, higijene, zdravilišč, letovišč in pri-rodnih krasot Jugoslavije. Razstava bo obsegala razun tega tudi poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjerejo, pomorstvo, umetnost, šport itd. Povodom razstave bo „Hr-vatski radiša" prirejal ankete in predavanja o raznih aktuelnih vprašanjih, vprizorili se bodo koncerti pevskih društev, narodni plesi, tekme športnih društev za prvenstva in nagrado. Opetovano pozivljemo slovensko javnost, da posveti tej razstavi svojo pozornost in se jo udeleži v čim večjem številu. Južna železnica je dovolila udeležencem razstave polovično vožnjo od 15. avgusta do 3. septembra. Dotične izkaznice se dobijo pri podpisanem druStvu in se naj takoj zahtevajo. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Žalostna smrt. Rudarski podjetnik Adolf Fogler iz Poljčan je šel 17. avgusta v Ljubljani proti Frančiškanskemu mostu. Naenkrat mu pride hudo. Spodrsne in z glavo zadene ob železno mostovo ograjo tako nesrečno, da si prebije črepinjo na desnem čelu. Ostal je na licu mrtev. Železniški tarifi v dinarjih. Od 15. t. m. se pri vseh železnicah računajo cme le v dinarjih, ne več v kronah. Treba se bo privaditi računanje v dinarjih. Koroški plebiscit. Ponovno pozivamo vse našince, ki imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu s^etu v Velikrtvec. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili 1. 1. januarja 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. januarja 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsaj še enega izmed sledečih treh pogojev : a) rojeni morajo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. januarja 1912 ali pa c) ki so v katerikoli občini pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico in sporoče svoj naslov z natančnimi podatki. Milijonsko sleparstvo v tržaškem žitnem zavodu. Tudi v Trstu so imeli žitni zavod, ki naj bi oskrboval z živili razne aprovizacije. Voditeljem pa ni bilo toliko za ljudstvo, nego več za lastni žep. Zato so rajši na sleparski način prodajali blago v tuje države. Pri tem so zaslužili milijone, seveda za se. Dognali so, da manjka za približno pet milijonov lir blaga (je 20 milijonov naših kron). Ljudstvo v Trstu je sicer radi tega razburjeno in radovedno, kaj store njihove italijanske oblasti. Ali oblasti pa sleparski voditelji bodo že znali s prigoljufanimi milijoni ljudstvo potolažiti ali ga pa celo še naščuvati nad nedolžne Slovence. Socializem V praksi. Socialisti se bore, kakor znano, proti kapitalistom, ljudem, ki imajo v primeri z drugimi delavci neprimerno večje dohodke. Kako je pa pri njih samih ? Angleški socialistični voditelj Thomas ima na leto plače 3600 funtov šterlingov (nad 1 milijon naših kron), reprezentacijske doklade 2400 funtov (nad 700.000 K.) Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolezni in uboštva. Po zadnji statistiki se je zapilo na Kranjskem v enem letu 5,500.000 litrov piva in 15,200.000 litrov vina. Za to množino pijač se je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo vsako leto za opojne pijače blizu 100 milijonov kron, a zemljiškega davka plačamo na leto kake 3 milijone kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako leto 2500 milijonov kron. To je več kakor je leta 1913 izdala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem in na morju. Žganje so pričeli kuhati v 11. stoletju. Dobilo se je prvotno le v lekarnah, kjer so ga hranili med strupi. Šele 300 let je, odkar ga ljudje uživajo kot pijačo, V žganju je 20 do 45%, v konjaku 45 do 60°/o, v rumu 50 do 70% alkohola. Vinstvo v Jugoslaviji. Po statistiki znaša površina vinogradov v Jugoslaviji približno 250.000 ha in sicer pride 1. na staro Srbijo.......56.000 ha 2. „ Bačko in Baranjo.....45.000 „ 3. „ Hrvatsko in Slavonijo . . . 40 000 „ 4. „ Dalmacijo........76.000 .. 5. „ Bosno in Hercegovino . . . 6.000 „ 6. „ Slovenijo (brez Goriške in Primorja) .... . . . . 35.000 .. skupaj torej 258.000 ha. Na tej površini se pridela po 10 letnem povprečju letno najmanj 5 milijonov hektolitrov .vina. Od tega se po statistiki (20 1 vina na osebo prebivalstva računjeno) porabi približno 2 in pol milijona hI vina doma in in ga torej preostane za izvoz tudi 2 in pol milijona hI v vrednosti 2.500 milijonov, ako računamo liter po 10 K.