m> U- ! mrt**«*»«® V glasilo TA Ul»tfsllkl la uprmTBÜkJ prostori i - i. LswaSale As» po krste stavku-jocih rudar jew so trme Pokuaj je neizpremenjen. — Sovražni podjetniki niso svojim bahavi« glasnim kri kom še nič dosegli. Indianapolis, Ind. — Poročila, ki jih prejemajo v glavnem sta nu rudarske Organizacija, doka zlijejo, da so podjetniki, posebno v Pennsylvanjji veliko in bahavo kričali, dosegli pa dozdaj se niso nobenih uspehov. V glavnem stanu rudarske organizacije nagla&ajo, da se ru danska organizacija ne bo staknila od svoje zahteve $7.50 dnevne meZde ali pa pri znanja stare pogodbe, t. jacksonvillske pogodbe. Rudarska orgiuiizacija se je .sicer trudila, da m vrše distrikt-ne mezdne konference, da se aranžira začasng obratovanje v premogovnikih na podlagi jacksonvillske pogodbe, a njena pri zadevanja niso prinesla miru na centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga v zapadni Pennsylvaniji, državah Ohio Illinois in Indiana. Podjetnik so ostali trmoglavi in račiinijo s premogovnimi rezervami, ki »o jih napravili zadnje' mesece pred dnem prvega aprila. Odborniki distrikta rudarske organizacije v Indiani poročajo, da je pol tucata. majhnih premogovniških podjetnikov pri «talo, da so pripravljeni obratovati svoje premogovnike po stari pogodbi. Čudno pa je, ako mali premogovniški podjetniki lahko obratujejo svoje premogovnike po stari pogodbi z uni-I jo, ne da bi imeli izgubo, da ve-lepodjetniki kriče, da bodo imeli izgubo, ako obratujejo svoje premogovnike po jacksonvillski Pogodbi. Podjetniki v IMinoisu in Ohiju »o izjavili, da so pri volji se sestati z zastopniki rudarske organizacije, a razgovarjati so se pripravljeni le o predlogih za znižanje mezde. v Konferenca zastopnikov rudarjev in podjetnikov iz jugoza-Padnega okraja je v načrtu, da 8e vr«i v Kansas Cityju, dasi-ravno obe stranki izjavljajo, da »e držita svojih zahtev, ki seveda ne soglašajo in so povzročile, (|a so se razbile prejšnje konference. SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE Acc,tsac f»c »aUing >t „f „ ^ BrmMtä f„ ^ |Mt> A« f p«. |>|T. M JmmM ^ Offles of Publica tla«; •SOT South LsjnxUW Ave J ŠTEV.—NUMBER 84 Važna zmaga aa sodišča * interesu tujezemcev ApHno Hodiiée- zavrglo obsodbo ni*jcga sodlftča. — Nevaren Precedent za tujezemce je ta-I»«» odpravljen. vinski governer se "ne mara vtikati" Na zahteve voditeljev rudarjev, da se mora delavcem Sdi- titi svoboda zborovanja in govora, je odgovoril, da hoče imeti mir v premogvniških okoliših, drugače ne zanima. - Illinoiski voditelji predlagajo konferenco. ' Harrisbsrg, Pa.-Philip Mur- Njegova skrb je le, da vlada ray, prvi podpredsednik Združenih rudarskih delavcev in P. T. Fagan, predsednik distriktne organizacije št. 5 v okolišu Pitta-burgha, sta 1, t. m. posetila go-vernerja Fisherja in z njim kon-ferirala nekaj časa. Po sestanku sta rudarska odbornika rekla, da nista zadovoljna z obiskom. Unijska odbornika nista hotela povedati, o čem sta govorila, doznalo se pa je, da sta protestirala proti, akciji šerifov v zapadni Pennsylvaniji, ki so prepovedali shode in obhode rudarjev pol milje od premogovnikov. Rekla sta governer ju, da je njegova dolžnost kot prvega ekse-kutivnega uradnika v državi, da se rudarjem zaščiti pravica do svobode govora in zborovanja. Governer Fisher je odgovoril, da se noče vtikati v to zadevo. povsod mir, za drugo se ne briga. Murray in Fagan sta obiskala tudi načelnika državne policije, majorja Lynn Adamsa Harrisburgu. Chicago. — Harry Fishwick, predsednik 12. distrikta rudarske organizacije, je v četrtek informiral Rice Millerja, predsednika organizacije premogovniških operatorjev, da je unija pripravljena na ponovno konferenco. Miller je odgovoril, da so lastniki rovov tudi pripravljeni, ako hočejo rudarji razpravljati o "vzeh fazah premogovne industrije," ne bodo pa razpravljali le o jacksonvillski mezdni lestvici kot bazi za poravnanje. Nadalje je Miller sporočil, da predloži Fishwickovo povabilo lastnikom, ko se snidejo v St. Loui-su. Sodnijske prepovedi proti dolaveom v N. J. Delavci petih okrajev so sklenili al i j an co za organiziranje stavbinskih delavcev in nikov. v07-- / Newark, N. Y. — Stavbinski delavci in vozniki petih okrajev severnem delu države New Jersey so sklenili alijanco, da organizirajo stavbinske delavce n voznike v teh okrajih. Organizatorji stavbinskih delavcev izjavljajo, da sodnijske prepovedi ne bodo porazile te ali-ance. ' Organizatorji so imeli v mislih sodnijsko prepoved, ki jo je izdal podkancelar Backes proti skupini lokalnih unij, ki z uspe-* om organizirajo delavce v oko-lških mestih okraja Bergen, v katerih se veliko gradi. Ta o- BolgarsU delavol pod iolozno peto fašizma V Bolgariji menda ne poznajo socialne zakonodajo. — Delavske strokovne organizacije so pod policijskim nsdzor-stvom. zasüiti otrok York, N. Y. — James Ro*an je bil rojen na Irskem in afriški državljan je postal le-¡* l'J07 v državi'Massachusetts. ta 1912 je postal član organise I. W; W. Ob času vojne histerije leta 1918 'je bil spo-znan krivim, da je kršil zakon J*01' Spijonaži. Sodnik SUnley ^etjster v Spokanu mu je vzel državljanski papir, češ, da ga je i»od napačnimi pretvezami, da > i ravno je drugi državljanski J*Pir dobil pet let preje,' pre- , ' ie posUl Član organizacije W w- 0, rnH se je na Unijo za ame-civilne svobodščine za po-■ Unija mu je preskrbela od-v,tri ka, da je vložil prlziv na lv«*zno ajH-lno sodišče, kajti ne-varnost je postala, ako sodba o-v veljavi, da se lahko črta dv*vljanatvo vsakega tujezem-n *s ga na to deportira iz '¿enih držav. /M*i je odvetnik Austin * v San Franciscu brzojavil » ¿a ameriške civilne svo-Wme. da je priziv imel uspeh fi* '»mol Rowan ostane ame-" * i državljan. koliška mesta se nahajajo onkraj reke Hudson, nasproti New Yorka. V okrajih Hudson, Essex, Jergen, Passaic in Union so tesarski delavci, zidarji, ometači, i elezostavbinski delavci in dru-stavbinski delavci izborno organizirani. 2elezostavbinski delavci so celo boljše organizirani kot v New Yorku. Stavbinski materijal je pa večinoma ne-unijskega izdelka, razen v okraju Essex, v ksterem se nahaja mesto Newark. Okraj Hudson, v katerem se nahaja Jersey City, je edini del države, v katerem so vozniki organizirani 100-odstotno. Agitacija za izgon sUvkoks- Amaterdam, Holandska__V Bolgariji so strokovno organizirani delavci -podvrženi izred nim Šikanam in trpljenju. Trpljenje dilavcev Je zdaj veliko večje, kot je bilo katerih drugih delavcev zapadne Evrope zadnjih 40 do 60 lot. Delavske razmere so slabe, država se ne briga jLk bolne in brezposelne delavca in za sanitarne razmere v delavnicah in tovarnah. Celo take strokovne organizacije, ki imajo nekaj moči, ne morejo podvzeti ničesar Za izboljšanje položajs.. Delavske strokovhe organizacije so pod policijskim nadzorstvom kot kriminalci in prepovedana jim jc vsska svobodna akcija. Shodi strokovno organiziranih delavcev so prepovedani. A-ko se pa obdržavajo, todaj jih policija s sirovo- silo razžene. Policija aretira delavce, ki za-Htavkajo, nato jih pretepe in vrže v ječo. Bolgarija je danes pravi paradiž za delavske izkoriščevalce. Bolgarska vlada posnema Mussolinija v njegovih metodsh napram delavstvu in sili jih, da se morajo pridružiti k fašistov-skim "unijam". Voditelji teh fašistovskih unij računijo z dejstvom, ds so člani, ki jih pridobe za "unije", neved/ij/ pa jih Otroci pod Štirinajstim letom lahko delajo po šoli. — ln državnozborska zbornica je zavrgla zakon sa salčlto otrok zadnje dal pasd zaključkom zborovanja. *j New York, N. Y. — Predlogs za zaščito Otrok jo bila poražena v zadnjih uTah zasedanja legi-slature. To pokazuje, da ta dr žava glede socialne zakonodaje spada med najbolj nazadnjaške države. Narodni otroški delavski komitel navaja lest dejstev, ki uvrščajo to dritavo glede socialno zakonodajo ; mod najbolj nazadnjaške države. 1. V Missouriju jc„ dovoljeno otrokom pod štirinajstim letom delati v tovarnah izVen šolskih ur. V šest in 'tridesetih državah je to nopostaVno. 3. V Missouriju Ishko otroci pod desetim letom opravljajo vsako dele za dve uri po sedmih zvečer. Kaj takega je nepo-stavno v 4} državah. 3. V Missouriju lahko otrok, star štirinajst 1st, dobi dovoljenje, da gre delat, ne da bi bil obvezen še na kaklen način spo-polnjevati ali nadaljevati ai svojo izobrazbo. Eden In štirideset držav ima določbe za izobrazbo in pet drŽav zahteva, da mora otrok dokončati najmanj štiri razrede ljudske iAe. 4. V Missouriju lahko dobi otrok, star štirinajst let, dovoljenje za dalo, no ds bi mu podjetnik obljubil, da mu bo dal delo, ali pa bi potodal, kakšno delo bo opravljal. V dvajsetih državah se to zahteva. 5. V Missouriju Ishko dobi otrok, star štirinajst let, dovoljenje sa delo, ne da bi mu bilo treba dokazati z dokumenti, da je star štirinajst let. V 32 državah se to zahteva. 6. V Missouriju lahko potrdi vsak Sdravnik, da je otrok zdrav, ki js vprašal za delo. V 27. državah so naatavljeni posebni zdravniki, ki preiščejo o-troka gleda njegovega zdravjs. Kom i tej je temu dodal, da drŽava le nima postav za zavarovanja delavcev proti nezgodam. ' , Naval na sovjetske konzu lato v kitajskih mestih Konzulat v Sangaju, ki je v mednarodni koloniji, obkoljen s caristi. Sovjetska vlada ie jfka na defajNrane ' informacije. Ameriški poslanik poroča, da je Čang-tsplin prekoračil meje. Američani* lignant it Cangie. Obrambne organizacije poplavi, le Ameriko s protestno-skrbnico. DtfNuun bor! ' je Waahlngton, D. C., 8. apr. — Ameriški konzul v Hsnkovu jo danes poročal državnemu de-partmentu, da ao kltajaki revo-lucljonarji izgnali' vae ameriške miaijonarjs In mešetarje z nji hovimi družinami vred iz Cangie. Izgnanci ao zdaj nahajajo na amsriikl topničarki "Pa-los" na reki Jangtae. Američani ao bili Izgnani v znak pro-teata radi bombardiranja Nan kinga. Poslanik MacMurray v Pekingu poroča glede navala na aovjstako poslaništvo, da ao Cangtaolinovi vojaki prekoračili avoje mejo. Poročilo ao gla si, da je ataroata diplomatskega zbora v Hskingu, holandakl poslanik Oudsnbljk, dovolil Cang taolinu, da lahko proiščo gotove privatno proators kot Js Dahl banks ln urad vzhodno kltajsks Šsleznics, ki so zravsn rusksga poalaništva In v ruskih rokah, ne pa poslaništva samega. Vojaki pa so adrli v poslanllko prostora ns svojo post. Vslsd tega prsstopka Bo Oudsnbljk formal-no protsstlrsl, Psking, 8. spr. — Sovjetsko poslaništvo js Včeraj adrsslralo emfstičen protest na zunanji u rad pekingsks vlado, kstero do-misira mandturaki diktator Cangtaolin, proti vpadu vojaštva v poslanllko prostore dno t. m. Poslsnlltvo obtožuje vojake, da so so obnalall kakor divjaki. Aretirali so osobjs in uslužbence poslsnlttva kar na debelo in jih po ftlvinsko pretepali, Vlomili so v privatna stanovanja in napadli Ionsko. Ru-al$e nsmelčsnco, ki so jih odvedli a aebgj, niso le danes izpustili na prosto. Dipiomataki zbor je naslovil na Itab * msrlala Cangtsolina protest iz razlogs, ksr so vojski prekoračili meje dovoljsnjs, Prvo demoastraoljo o tolovlzljonm aspašne Trgovinski tajnik Hoovsr ss pokazal Iz Washingtons New Yorku. ObNokl prodoodalk šol Flguerss odAel ns "dolge počit-nice". Diktator Ibanst bo vladal Dodham s pojačsno policijo in Nevada. Mo. — 83-letni Wil-1 vojaštvom. Tristo f»llcajev bo liam Pinc je bil obsojen zaradi »tratilo sodnijsko poslopje in vo-umora na pet In dvsjset let Js- Jsške straže se »>odo kreUle po ¿e: Ko je sodnik izrekel sodliojvseh ulicah, je 83-letni brezposelni starček! Sacco - Vsnzettljev obrambni rekel: "Hvsis ^odnik. Dozdaj j odbor, v katerem so zsstopsne delsvske organizacije ^^or^r^^kTTi^jln^ ^ doma, odslej naprej i vse delavske organizacije v 6JI, 28 letni delsvec k. je I>re ^ ^ Jmd „ Tgkj| jf j|u.; združenih držsvah, js izdal in i^mih M nI jiiefiw!-;^ « svojo 231etno ženo Rozo do smr- razmer. _ ti. Eno uro pozneje je bil sre- ...ali«. tiran, opoldne je že bil pr«l sod- ^[¿Z »sss- pofHsvil z nsalovom "The liumsn Protest." iYv| dsn. v četrtek, js i bilo razposlanih 10,000 izvodov I okrožnic, ki vaebu]« a|iel na de- par. lavstvo in člov««čanstvo vobče, nikom, in ko je priznsl zločin. Je ^ držsvni kaznilnici v Wau- prsdlog. ki zahtev., d. ksnsd- ^- kjer so mu odkszsli delo. i NAftOCfTB HI KlfiKMl že punu £U..U. . mmg^,At>om. ki «o "pohotne" vse- ....., AMFRISKI SLOVENCI' New York. ^ Prve prsktičtn« demonstracije s televizljonom ns dsljsvo so bile 7. sprils in so se dobro obnesle, TelevizJjon Je novs nsprsvs, ki omogočujs, ds osebe, ki govore po telefonu, tudi vidijo drugs drugo mod pogovorom. ftliks se poksls ns štiripslčnem kosu stekla in se gibljs, smeje, ksr že dela osebs, ki govori. Ko Js zvezs prstrgs ns, Izgine tudi sllks. Herbert Hoover, tsjnlk'zs trgovino v Coolidgevem ksbinstu, je omenjenegs dne govoril Iz pissrne Chesspeske A Potomst Telephone Co, v Wsshingtonu z Walter jem P. Klffordom, pred sednikom Amsrksn Telephone snd Telegrsf>h Co. v New Yorku. Rszdsljs med govornikoma je znsšsls 22A milj. Obs sta vide-Is drug drugegs in j>ogovor je tekel med njlms, kskor ds sedi-ts skupaj v eni sobi* Glfford Je prvi odpri zvezo Ko. se je pokazal H^verjev o-brsz, je i Ji f ford dejsi: "Halo gospod tajniki VI dobro lzgi«» date." Oni Js pa odgovoril:! Američasl fcščejs pomladitve. "Hvsis, tudi vi dobro UgUmla-perimentu. Glfford Js dsjsl po-1 jevsnja atarfh In izčrpanlh mo-ročevsleem, ds le ne ve, kdsj *klh, je prejel ns tiaočs plssm prid* slvsr v sploSno rsbo, tz Amerike s ptošnjo as pomoč. Hantlsgo, Chlle, (a. spr. Predsednik Flgueroa je včeraj naznanil, da odhle na "počitnice" za dva mssecs. Medtem bo premijer Ibanez opravljal pred-H^lnljjle posle kot podpredsednik v smislu ustave. Ibanez js takoj, nastopil predsedniško službo in njtgov prvi akt Je bil, da Je odslovil predsednika vrhovnega sodišča, ki Je brst )>red-»«dniks Klguerojs, nsto Je ime-novsl kapitan* Kroddena mini-atrakim prodaednlkom. Kplolno mnenje je, da ae Je predsednik republike umaknil zs vaelej na zahtevo diktatorja I-bsnezs, ki bo zdsj vlsdal po «vo-JI volji. 2rtvl bsndltskega nspsdslrs. ChicagO, 8. apr. — Hnočl je bila spet policija Koger* Park predmestjs ns nogsh, ko je "msčji hsndit" nspsdel dve de-klid. IlandIt se od časa do časa pojavlja, a ga policija ne more izslediti, ter gs rtazivlje mačjega bandlta. Izvršil Je ž« vsč na-psdov, fiosilatev in tatvin. faiiarskam delavska zha-oavnluthb «■MMB * James B. Fou bist er In Chris. R. Evens Is vol Jens ss mestna körn iaar ja. — Strokovno organizirano dola vet Vo Js pokazalo, da so zavsda politično moči. — Glsvns volilne bitke ae js adoleillo nekaj tlaoč nad polovico registriranih vollkov. t lhiluth, Mlnn. (Izvirno.) ~ James E. Foubister ln Chrls. E. Evens, kandidata za duluthska mestna komisarja, katera js odobrilo strokovno organizirano delavstvo, sta zmagala • precejšnjo vtčino glaaov. Foubister js prejel 16,808, Kvena pa 14,064 glasov. Nasprotna kandidata Farrsll ln Rsed ata ostala v maAjlini, in alesr js Fsrrsll prejel 1?,710, Rsed pa 10,608 glasov. Regiatriranth volileov je vilo 43,000, volilo Jo ps aamo 26,896 volileov. Olsvnih volitev so ss vzdržali le brezbrižni do» Isvcl, ki so mislili, da so storili, avojo dolžnost, ako so registri* rajo kot volilci. 4 Foubister Js bil vsi lot član soclsllstlčns atrinke do lota 1019, ko so so iz njo rodilo ko* munistlčns delavska stranka >n komunistično stranka. BedsJ Jst člsn farmaraks delavske stranke. Evsna jo star unionlat. Ril Js vsč lot atavblnakl podjetnik. Vedno Jo sspoilll unljlko delavce, Tudi on jo člsn farmaraks delavske atrsnks, Zmaga Js Jasns In velika, toda lahko bi bila popolnsjla la Is. bolj odločilna, ako bi dslsv-ske msss storilo avojo dolftnost ln se udelelils glsvno volilno bitke. Tlaoč! delsvakih volilesv, ki ao oatall doma, mesto ds so lil ns volltče ao postavljali ds-Isvako zmsgo v nevarnost. Ros ds ats farmaraks dslsvska snd Id a ta doblls procojlnjo ve-(fino nsd svojima nssprotniko-ms, ki ats bil« zaatopnlka lsatu-Jočega razreda, ali ta vsčins b| bila Ishko tsko vslika, ako bi as dslsvci zavedali rsanlcs, da Jih ns bo nfhčs osvobodil kapitalistične mezdne aulnoatl, sko sami ne Izvrže grobnega dela, da bi bila odločilna, kar pomoni da bi laatujoči razrsd pri pri-hoilailh volitvsh ne poatsvll niti avojih kandidatov, ksr bi vedel Is naprej, ds bodo poraženi. Tudi razlika v glasovih, ki sta ih prejela Foubister in Evens ne bi i ¡pela biti tako vsllks, kskor Js. Obs ata bila Izvoljena ns enem in latem programu. Ako Je Foubister vreden delav-skegs raupanja, ga Js tudi livetia. Ce Je Kvena vreden de-avakega zaupanja, ga Je tudi 'oubiater. Pri kandidatih la-stujočega razreda je razlika v glasovih veliko manjla In znala samo dv« «to glasov, medtem ko razlika v glasovih za delavska kandidsta znaša vsč ko dva tisoč «edem «to glasov. To pokazuje, ds veliko delavcev, ako ravno glsHuJejo za svoje kan* d Ida te. še ver jam« v boljše !■ slabše ljudi, to je, da se pridružujejo političnim sugestijsm Isstujočeg« ra/reda, a katerimi ta razred t>ega voliice, da obdrži svoje politične postojsnks. To dejatvo dok unije, da bode morali eave asrieva pom. nl, da vam ja • tem dnevom potekla narofelaa. PoMftto Jo pravrtaaa* da m vam ne nstavi liât REAKCIJONAK.il PROVOCIRAJO VOJNO NA DALJNEM VZTOKU. Brzojavke iz Pekinga pripovedujejo, da so kitajski reakcijonarji izvršili akt, ki ustvarja resno vojno nevarnost. Čete severnih vojaških diktatorjev so vlomile v poslaništvo Sovjetske Rusije. Tak akt je direktno provo-ciranje vojne. V poslaništvu je bilo aretiranih šestnajst Rusov in 36 Kitajcev. Brzojavka nadaljuje, da je.vtis tak, da Sovjetska Rusija napove vojno Pekingu. To pa povzroči, da pogodbene sile podpirajo pekingsko Vlado kar povzroči mednarodno vojno. Toda prezgodaj je, da se definitfvno izreče, kako ta stvar konča. ' Ta brzojavka pove več, kot je mislila povedati. Maršal Cangtsolin, mandžurski militaristični diktator, se gotovo ni upal na svojo pest izzvati Rusije s činom, ki u-stvarja "casus belli." Armade severnih militarističnih diktatorjev beže pred zmagovitimi četami narodne kitaj-\ ske vlade. Samo vprašanje časa je, kdaj se ttidi Cangtsolin odloči za beg in prepusti Peking armadam narodne kitajske vlade. Poraz CangtsoJina je neizogib^ji, zato je smešna misel, da je Cangtsolin sam od sebe provociral Rusijo, da njegov konec pride še preje. \ Cangtsolin se je najprvo informiral pri tujezemskih nazadnjftkih, posebno pa pri britanskih torijih, Če je upati na pomoč, ako izzove Rusijo, da mu napove vojno. Toriji so mu obljubili pomoč, kajti izguba tujezemskih koncesij in privilegijev v Kitaju pomeni za torije, da je konec tu-jezemskega imperijalizma v Kitaju. To pomeni zanje Še več. Ako se Kitaj osvobodi tujezemskega imperijalizma, tedaj bo Indija posnemala Kitaj in spodila tujezemske imperijaliste. To je treba pa preprečiti. Toda kako? Rusijo je treba provocirati, da napove vojno Pekingu, na to se bodo dale pa še druge sile pritegniti v bojni ples, da pomagajo Pekingu in tako prične nova svetovna vojna na Daljnem vztoku.• Ali tudi to je nevarna igra. Seveda je nevarna, ker nihče ne more reči, kako bo končala nova svetovna vojna, ko ljudstvo še ni pozabilo na rane, ki jih je prizadela zadnja svetovna vojna. Ali boljše je, kakor čakati, da armade narodne kitajske vlade podvržejo,ves Kitaj in narodna kitajska vlada narekuje pogoje, pod katerimi morajo tujezemski imperijalisti iz Kitaja, ker daje upanje, da vojna konča tako, da bodo zopet povsod na krmilu vlad nazadnjaki, v Rusiji se pa postavi zopet car kot absolutni vladar vseh Rusov. Tako so mislili in ugibali tujezemski nazadnjaki in končno nahujskali Cang-tsolina, da je na nesramen način izzval Rusijo, da mu napove vojno. izzivanje Rusije pokazuje, da so nazadnjaki pripravljeni izvršiti vsak zločin, da posteljejo sebi dobro in ustavijo zo})et za nekaj časa napredek v človeški družbi. Med vsemi zločini na svetu je najgrši ta, s katerim se upa ves svet pognati znova v svetovno vojno. V zadnji vojni je bilo od sedem do deset milijonov človeških žrtev. Koliko jih bo v prihodnji vojni? Mogoče sto milijonov, mogoče še več, kajti od sVetovne vojne so se morilna sredstva tako spopolnila, da ne bodo padali samo vojaki na fronti, ampak umirali bodo ljudje v tisočih in tisočih v zaledju, ker jih bodo zastrupili s strupenimi plini, ki so tako silni, vda umore celo rastline in cvetočo naravo izpremene v prazno in pusto puščavo. Nazadnjaki skušajo provociranje Rusije olepšati in pripoveduejo o "strašni zaroti komunistov," ki imajo v načrtu "svetovno revolucijo" in ki menda prične ob določeni uri iz Pekinga, in da so imeli ti komunisti, ki so hoteli pričeti s svetovno revolucijo iz Pekinga, svoj glavni stan v ruskem poslaništvu v Pekingu. Takih pripovedk je ljudstvo že tako vajeno, tla se jim smeja, kajti po svetovni vojni so Se večkrat pojavile, u so se vselej izkazale za navadne sanje bolnega človeškega razuma. Te pripovedke lahko ustrašijo le se izredno brumne tercijalke, ki v trepetu pričakujejo prihod antikrista, da s sejanjem denarja napove konec sveta. Na pametne in razsodne ljudi pa take pripovedke nimajo drugega vpliva, kakor da se ' jo nazadnjakom. ki skušajo slako nerodno sestav- Iz stavkovnega okroftja v W. Va. Fra», W. Va. — Kot Jo bilo poročimo, io pri Canesviile Bay l'roduct družbi zopet trije izgubili življenje radi lakomnega lastnika, ki živi v Clevelandu. To je bilo no 1. aprila, ko ao hote» čistiti rov. Toda plin Jih je zadušil takoj, ko ao bili zazida* ni, in našli so jih, ko ao prebili Hkogf. Istočasno je bil velikanski javni sWi na Pursglovu. Večina rudarjev jo bila tam. Oni trijo pa ao ae borili s smrtjo in vdihavali strupeni plin, a nobene pomoči ni bilo od nikoder. Mrtvi so Frank Burns, star 36 let, Roy Rustkin, 30 let, per William Haggey. 26 let, vsi trije iz Parnasusa, Pa. Prvi zapušča šest otrok in ženo, drugi leno in enega otroka, tretji pa samo ženo. Ko sO je pripetila nesreča, so klicali rešilno moštvo od vseh krajev in na zahtevo voditelja rešilnega moštva, Roberta Le-nubija, so morali rov doli zazidati. Zdaj Je rov Canesville zopet zazidan in čaka ponovnega odrešenja. Družba pa bi ravno tega rada obratovala, kajti rov v1 Scott Runu je prašen, odkar je 90 odstotkov delavcev na stavki. Nekaj jih je cela tri le-ta stavkokazilo, a sedaj so sc uprli sužnji izkoriščevalcem kakor so naredili večinoma vs rudarji pk> severni West Virgi niji, ki so se naveličali izkoriščanja. Na 2. aprila je bil aretirsn unijski delavec, ker je okara Htavkokaza. Kaznovan je bil da mora plačati 25 dolarjev kazni ter da mora poravnati stroške, poleg tega pa mora zapor 30 dni. Storili so tako njim kar na tihem in brez unij-Hkega zagovornika. Ako bo sodba veljavna, je še vprašanje. Ko so lansko leto meseca julija pomotah v zapor ui^Jske vodite-je, je bil sodnikov Izrek ovržen na višjem sodišču v Charles-town u, W. Va. \ V tem kraju hočejo organizi rane rudarje kar vse uničiti. Ce-a tri leta so imeli hud boj za Ü. M. W. of A., pa je niso mogli uničiti. Danes je ta organizacija po Zapadni Virglniji močnejša kakor je bila pred $remi eti. Zmaga bo seveda na strani rudarjev, ako se organizaciji ne izneverijo. To je pač odvisno od rudarjev samih. V slogi je moč, v neslogi pa propast ir joguba za delavca. Premogar )rez organizacije je kakor su žen j v današnjih razmerah. To so sprevideli vsi rudarji, ko se pretečeni čas delali brez organizacije. Kdor pa Še do danes ni sprogledal, kako potrebna jc za delavce strokovna organizacija, tudi ni zanj pomoči in nt upanja, da bo kdaj izprevidel.— Poročevalec. FHOBVa-T» da pridobijo te druge naročnike. Bratje in sestre, ne izgubljajte čaaa, temveč takoj se naročite in takoj se podajte na agitacijo. Če svojega časopisa ne bomo podpirali mi, ga prav gotovo ne bodo drugi, ki so naši nasprotniki, pomnimo, da je za Slovence v Ameriki Pro«veta najboljši list in tudi največji ter po kakovosti in obsežnosti najcenejši. Sedaj je ugoden 5as za nove naročnike, podajmo ie na to koristno delo vsi. Vsi na kampanjo za nove naročnike. Jaz sem dobil dosedaj tri nove naročnike za celo leto, pet novih na polleta. Mislim, da jftK bom še več. Tudi vi delajte Jako! — Anton Mravlje. SOBOTA, Nt pozabite, áa sls ša živali! sme Vsi na agitacijo za "Prosveto". Colllnwood, Ohio. — 2e dalj časa «e pripravljam, da Ijom kaj napisal za Prosveto. Ce mi čat» dopušča, vedno rad stopim okoli ter dobim nekoliko naročnikov za tn list, a na žalost naletim na vse mogoče in nemogoče izgovore. Kavno v nedeljo Hem Sel malo okoli. Prišel sem k rojaku in tudi bratu S .N. P. J., pa g« ni bilo doma. Tedaj so mc pa člunice močno prijele, Češ d« e bil zadnje dni v Žarkometu napad na collinwoodske Sloven ce. Jaz sem se seveda izgovar .al, da nimam prstov vmes. Neka članica |>a se je izrazila, da ne mara Prosvete v hišo. Rad tega bi opozarjal dopisovalce, da a o previdni v svojih dopisih katerimi lahko škodujejo 11 stu. Namesto pisanja takih dopisov, naj bi bolj živahno agi tirali za naročnike in za član stvo. Naj ne dopuste, da bi članstvo agitiralo za druge ča popise in za druge organizacije. 'Bratje in sestre S. N. P. J., n« «nit-mo posabiti, kaj sm< obljubili pri priatopu v j od no to Obljubili smo, da liomo agilni ir da bomo delali /.a njen napre dek. Izpopolnujmo to, kajti S N. P. J. je naAa naj bol j Aa orga nizaiija in tudi največja Siri mo njon lint Prosveto, ker je t< naA liat. Nobena slovenska dru Ijenimi pripovedkami o svetovni revoluciji preprečiti spo- *i,u m' blt* bros Prosvete. znanje njih načrtov, ki ho bili izdelani z fiamenom da se Thko «u,arke" In njihove stare matere Ltd. Cela panorama businessa, politike, jazza. evangelizma, ljubezni, vojne, diplomatskih intrig. štrajkov, ječe in revolucionarnega mučeništva. Dejanje ae vrši v južni Kaliforniji. Knji-ffo, katero že danes toplo priporočamo vsem angleWine veščim Mtateljem Proavete. ocenimo ob >riliki bolj natančno. Vanguard Pream Inc. v New New Yorku je nadalje izdala Uedeče nove knjige: "The War Myth in U. S. HistoryM, "Negro I*abor in the Jnited States", "War, Patrio-Ism, Peace" (po I*vu Tolato->u). Vse knjige te založniške družbe ao lično vezane In se prodajajo ne glede na obsežnost po »0 centov in i»et centov poaebej a poštnino. Vse knjigi» te drui- To se Čudno sliši. Ne pozabite, da ste živali! Mi smo vendar ljudje. Da, smo — ampak po naši telesni zgradbi nismo nič boljši od bivali. Ravno isti na-turni zakoni veljajo za nas kakor za vse živali, če se hočemo ohraniti. "Nikdar ne pozabite, da ste živali!" piše dr. Léonard Williams, znameniti angleški zdravnik, v svoji novi knjigi "The Sicence and Art of Liviryr". V tem jev tajnost zdravja in dolgega življehja. Dr. Williams pravi, da največji zločin civilizacije je pože-ruštvo. Civilizirani ljudje žre-jo tako kot nobena žival. Mi, civilizirani ljudje, se radi bahamo, da ravnamo usmiljeno z živalmi — medtem pa vsajc dan kol jemo inf davimo žival, ki je v nas, sami sebe I Hitro se bo našel kdo, ki dokaže, da konj tudi požre več ovsa kot mu je treba za obrok in pes žre meso čez mero. Torej nismo ljudje edini požeruhi! Le počasi. Konj, pes, krava itd. so tudi civilizirane živali. Divji konj se nikoli ne prenažre trave in semenja in volk ve, kdaj ima dosti. Pes ni pa nič boljši kot njegov gospodar. Tudi pes je pozabil, da je žival. Človeški želodec je normalno zelo prikladen organ, piše dr Williams. Razteza se in nared prostor za vsak tovor, ki pridrvi vanj, nakar se takoj loti dela, da se čimprej* iznebi tovora In zavzame normalno velikost. Ali ravnp v tem procesu izenbitve je nesreča za človeka. Kadar želodec zelo napeto dela, dobi človek občutke, kakor da je zopet lačen in hitro nabaše še ne-prazen želodec z novim tovorom. To neprestano in neredno basf nje je krivo, da želodec kmalu postane abnormalen in nedela ven. Želodec potrebuje časa za svoje delo. Za-običajno mesno jed potrebuje najmanj pet ur, da se popolnoma izprazni. In tem času zahteva mir. Koliko pa je ljudi, ki mu tie dajo niti dve uri miru! Dr. William piše dalje v svoji knjigi, da človek, čeprav je že 5000 let civiliziran, nima še danes želodca za hrano, kakršno uživa. Človek je po svoji naturi v večji meri vegeterijanec (zelenjava, sadež itd.) in uživalec surove hrane. Človeški želodec je še danes v onem Stadiju razvoja, ko je najbolj prikladen za surove jestvine. Zato potrebuje redno vsak dan gotovo mere sadja, mleka, solate in drugih naravnih, surovih stvari. Nabašite se na primer s sadjem kolikor hočete, prenajedli se ne boste nikdar. 2elodec prebavlja take reči gladko kot stroj in človek ne bo nikdar trpel na za peki ali kaki 'drugi bolezni na želodcu ali vTUrobu. Ako pa ba-šete želodec redno le z mesom, razno cmokarijo, sladščicami, se bo hitro uprl z vsemi štirimi in napovedal štrajk. Zlasti sovraži ¿élodec skuhane in speče-ne maščobe. Najbolj zdrav na želodcu je oni človek, ki uživa kolikor mogoče malo mesa toliko več pa sadja in sočivja, in če je le mogoče slirovega sočivja. Jesti je dovolj trikrat na dan. Najslabša navada je, Če Človek vedno cmoklja in meče vase. Najmanj štirikrat na leto se mora čio-vek postiti vsaj tri dni, da se želodec dobro spočije. -«— Žena umrla, ko je šel mož na sprehod. * Chicago, 8. apr. — Snoči je John Unsciting šel na sprehod za eno uro ; ko se je vrnil, je našel svojo ženo mrtvo v ktihinji, napolnjeni s plinom. IZ 1'redvbjaiko vežbaaje v Postojni. Glasilo fašistične stranke "II Popolo di Trieste" poroča z največjim veseljem, da -so Potem „ ^ p^ na se Slovenci v Postojni ,n okoli-j08Vojilc m,8to Kuj Kuj £ | c. odzvali vabilu predvojaškemuIgriški letal€i meta« vežbanju v impozantnem števi- na m§fito pej Fej! lu. Mladi fantje obiskujejo vo- 9. APRILA. ŽAtKOMET Sveta vojna v Nfkara^i. Vrle vladne Hete v Nikaragvi so okupirale mosto Muy Muy. mladega dijaka. Birmingham, Ala., 8. apr. — Ker je zao«tal v učenju, si je leietni William Russell pognal kroglo v glavo. Bil je zadnjelet-nih na tukajšnji srednji šoli in sin prominentnih «taršev. no«ti. Ta družba je izdala Cankarjevega "Hlapca Jerneja" v „ ^ , . . , « .Louis Adamičevem prevodu, ki « velike iiobraievalne vred- j, ithtj„ , ,Wvotl '„„.^ jaške vaje redno in povelnik je ponosen na nje. V veliko zadoščenje je Italijanom, ko vidfjo slovenske vojaške pripravnike, kako se strumno vedejo in tvorijo krasno četo. Fantiči se napravili te dni dajšo ponočno vajo z vzorno disciplino iji velikim entuiazmom . . . "Popolo" hvali danes Slovence, ni dolgo tega še, ko je pisal o Slovencih, da so ostudni svinjski pastirji in idijotje, ki delajo Italiji sramoto. Ob prvi priliki bo ponovil svoje sramotenje Slovencev. Idrijske čipke. Včasih so idrijske čipkarice veliko zaslužile, sedaj "nakleklja" na dan Idrijčanka čipk komaj za 5 lir. Zavod za pospeševanje male o-brti bi se moral pobrigati za po-vzdigo izdelovanja in prodajanja idrijskih Čipk. Svoj čas so šle idrijske čipke na Dunaj, Berlin, Pariz, London in New York. V novih razmerah trpi iz delovanje in prodajanje čipk Trgovci znajo nakupiti blago po nizki ceni, razpečajo pa čipke silno drago. Se so znane in na dobrem glasu, izvažajo se tud v. južno Ameriko, ali stvari stojijo tako, da je preveč izkori Ščanja čipkarskega dela, pre malo je zaslužka, zato pa tudi n pravega zanimanja v izpopol njevanju in napredovanju čip-karstva. Omenjeni zavod je poklican urediti čipkarsko vprašanje v korist idrijakih delavk pa bo izdelek boljši, ko bo zaslu žek večji. Ako pa se bodo čipkarice prepuščale še nadalje brezvestnim špekulantom, so kratkem času idrijsko čipkar-stvo celo lahko popolnoma za tre, kar bi bilo Idriji v strašno gorje. Slovenci v f ran cook i h premo-gokopih. V Merlebachu v Franciji dela mnogo Slovencev iz Ju^ lijske Krajine. Delo v premogo-kopih je trdo, zasluži se na dan 17 frankov, vsak delavec dobi 8 frankov draginjeke d^klade in 40 odst. poviška, tako, da pri de vsega skupaj na dan okoli 33 frankov. Poročeni dobivajo franka doklade za vsakega družinskega člana pod 14. letom Delavci na akord zasltfžijo več To zveni .precej ugodiio. Toda pojavlja se že brezposelnost in marsikak izseljenec se bo mora s časom vrniti domov najbrže v bedi. • Slovenski fantje za Libijo. Več kraških miličnikov je odjMo v Sangaj, da se bodo tam boril za bodočnost italijanske veličine. Koncem tozadovnega poroči la je stalo vprašanje, kam popeljejo prihodnjič slovenske fante? Odgovor podajamo že danes in se glasi: v Libijo Reška "La Vedetta" navaja Mussolinijev ukaz za prostovoljni nabor v libijske legije in dostavlja, da mu mora slediti fašistični odziv. Služba v libijskih legijah velja za pravo vojaško službo z mnogo večjimi dnevnicami. Na Reki se -prigla-šajo za vstop v omenjene legije pri legiji "Carnaro", v Trstu pa se bodo prijavljali pri legiji sv. Juata. Najbrže je določeno, koliko jih mora dati Julijska Kra jlna, in temu primerno bo števi lo "prostovoljcev" za Libijo, katere poiščejo v prvi vrsti med drugorodci, da bodo vršili trdo pričetno delo v koloniji. Več slovenskih rednih vojakov že-služi v Libiji. Novi podeitati. Imenovani so podeAtati za občine na Goriškem. ki imajo nad 5000 prebivalcev. Tolmin je dobil za pode-šteta svojega doaedanjega občinskega komisarja dr. Mateja tfarsana, rodom Dalmatinca. Dr. Marsan je voditelj tolminskega fašija. Cerkno je z imenovanjem podeštata vpok. podpolkovnika Martorellija, izgubilo svoje redno izvoljefto občinsko zastopstvo in župana Erne-sta Rojca, ki je bil poslednji slovenski župan na Goriškem. V so bombe » « » Enkrat ae je papež zmotil? Hearstov list poroča z velf. kim krikom, da je sveti oče bla-goslovil Chicago. Pa menda ne zato, ker so čikaški volilci dali njegovemu slugi "walking pa- pers"? , • • ♦ Osebna svoboda. Mister Grdina je pognal vse članstvo stare jednote k »pove-di. Njegov ferman se glasi: Vsi k spovedi ali fca ven iz jednote! Citatolji Žarkometa, ki se radi ukvarjajo z ugankami, naj po. skusijo rešiti tole: Kaj bi rekel Cibrov Jaka, če bi predsednik 9. N. P. J. diktiral članom: Kdor gre i spovedi, mora ven iz ¿ednotl! ( • • * Porodna kontrola v Sheboyganu. Še nedavno tega je ves she-boyganski tercijalizem vpil, da je porodna kontrola strašanski greh. A danes? Danes je po. rodna kontrola tudi pri največ-jih bogomolcty v Sheboyganu v polnem rozmahu. Gospud Sus-purfelj pa nič ne reče na račun onih ljudi, ki *nislijo, da kontrolirajo porode, v resnici pa delajo kaznjiv greh, o katerem bom še poročal.—Frluga. * * • Krtačar ae dobro počuti. . Draga Krtačica! Zdrav sem in dobro se imam. Uganka ni zanimiva, bolj me pa zanima obljubljena nagrada. Ako pride v veljavo nov koledar, bo imelo leto 18 mesecev in vsak mesec po 28 dni. Trinajsti mesec pride med junijem1 in julijem. Ako ti, Krtačica, uganeš, kako se bo ta mesec imenoval, dobiš ročišče (handle), saj veš zakaj. Pričakujem obljubljene nagrade. Pozdrav.—Krtačar iz Acoste, Pa. • • ♦ Vesti iz Moronije. Kravji blok, Stara Avstrija. —Who's clownny now? Frančiškanska gospoda je pred volitvami pisala, da bo Dever zagotovo ponovno izvoljen za župa-kajti "meščani mesta Chica-o poznajo Deverja in vedo, da je mož na mestu". Sure, they know! Zato pa so mu dali popotnico, haha! Who's clown now? —Billy iz Stare Avstrije. ♦ * * Odmev iz Elizabet«. Dragi Žarkomfet! Sijaj, sijaj po vseh kotih Amerike in najdeš marsikaj! Neka Krtačica vprašuje, koliko je mesecev v letu, ki imajo po 28 dni. Do danes je samo februar. Ali bi bil« Krtačica tako prijazna, da bi povedala, koliko časa bodo 3e v modi kurja očesa po ženskih nogah ?—Samouk iz Elizabeth«. • • • Lahko bres skrbi spim. Dragi K. T. B.! Povem ti, da se smiliš sedaj, ko se je na* "nekdo" spravil nate! Ta, ta ti bo navihal brke, če jih imai! Čudo vseh čudes je le, da je U ženij toliko časa spal. Saj ima že blizu štiri križe. — Miha M. Terre Haute, Ind. • • • Odlomki. Dvakrat ena je dve, ali kadar se strneta v lepoti, je več kakor dve. Učenec se hitreje uči od svo-jega tovariša kot od učitelja. Hladnotrezna beseda gre dalj kakor vročerazpaljena. Kdor zna danes dobro zadeti, ga takoj razglasijo, da je nevaren drŽavi. V boju človek hitro dora.«*' Pri vsakem rojstvu vlada sibirska zima: v hiši brli luč. naj pa tulijo volkovi. — Jo* P* (o vac ich. K. T. B- driji je imenovan za podplata rudarski intenjer Ak>jW Caldana. V Gorici je imenovaa za vicepodeštata bivši tolminski pod prefect L Glordsno SOBOTA, 9. APRILA. Politični pregled po Jugoslaviji liir,OSLOVANSKI PARLAMENT. (Iivira* PiwwW.) II. Policijsko batinanje. Javno policUsko batinanje je postalo livada. V okrajnih pisarnah pretepajo ne samo navadne državljane, temveč celo občinske odbornike in poslance. Obtožnica nar. kmečkega kluba navaja več primerov. Policija preganja in zapira dsžavljane čeprav jih sodišče oprošča. Poli cijski uradniki] in celo ^rišji u-radniki notranjega ministrstva, nastopajo po shodih kot provo-katerji, in pretepači, kadar se hoče razbiti opozicionalni shod. Lastnikom hiš in restavracij policija prepoveduje dajati na razpolago lokale opozicionalnim strankam za shode. In to celo v Beogradu. Sam minister policije je v Beogradu govoril na shodu o beograjski občini: "I-mamo jo in moramo jo ime£i, da pokažemo vsem, da morajo pasti pred radikalno stranko in položiti orožje." To je bil prvi odgovor ministrov na vsa na silja! Sam ministrski predsednik govori na shodu, da je cela naša kraljevina radikalna! .. Narodni poslanec -radikalne stranke javno izjavlja v "Politiki", da sa današnja policija vmešava v stvari naše stranke, ona postavlja kandidate, agitira zanje, poziva občinske odborni ke in uradnike pod grožnjo, da agitirajo zanje, zapira mirne državljane, prikriva pogreške ter na ta način ruši obširne svo-bodščine, ki jih garantira ustava. Slično se izjavlja radikalni poslanec Šuvakovič. Preganjanje občin. % Kjerkoli niso občinske uprave v rokah vladne stranke,' jih policijski oblasti razpuščajo ali pa jim s irkanami in teroriziran jem o-nemogočajo vsako delo. Kjer vladajo komisarji in to je v več sto občinah — postavlja policije za komisarje in pisarje strokovno in moralno nekvalificirane osebe. Nešteto zlorab je izvršenih od teh ljudi. Toda minister je navzlic pritožbam pri-držal krivce na njihovih službenih mestih, ker so pristaši radikalne stranke. Minister notranjih zadev sploh ne odgovarja ^a pritožbe, tudi v narodni skupščini ne. Terorističen policijski režim postal »istem. . Mnogoštevilni primeri nasilja dokazujejo, da je v naši državi ustvarjen nasilen policijski režim. Vsa ustavna načela: SHS je pravna država, z urejenimi sodišči, kazen se lahko odmeri samo na i>odlagi zakona/ potom •odiiča, enakost državljanov, osebna svoboda, nedotakljivost «tanovanja, svoboda gibanja, svoboda tiska, svoboda shoda in dogovora, svobodpe volitve narodnih poslancev in narodna samouprava, ki so formulirana jasno v ustavi, je Maksimovičev režim flagrantno kršil. Režim Maksimoviča se je postavil nad zakone in proti zakonom. Rezini je vršil kazen pretepanja, ki jo zakon ne pozna in za dejanja. ki niso po zakonu prepovedana. Režim tepta načelo nedotak-'osti stanovanja, ne dopušča KVobode shodov in dogovorov, falzificira volitve in preganja ^rooupravne organe. I'o ustavi in zakonu je mini-«ter odgovoreA za vsako proti-Mtavno dejanje. Maksimovič je u režim premišljeno ustvaril in opiral, ker ni vršil vrhovnega [podpiranja nad poslovanjem ministrstva notranjih zadev. Obtožujemo Božo Maksimoviča ** kazensko dejanje "kršitev «"tave", in Bjcer specialno zs vkr*itev ustavnega reda predpi-*»'"r:t /a odnošaje med držav-'j*ni ,n upravntf oblastjo. Na rajanj* trgovske moroa- Kakor je razvidno iz let-izročila "Jugoslovensko-r'"ke plovitbe d. d." se je y rv.rnsrica tekom lanskegs I "večala za tri parobrode. ni so bHi parobrodi: i ki" <8825 ton), "Gundu-«*>iiO ton) in "Preradovič'' ' ton). V Angliji se dovr-'eveta ladja "Jugosloven- sko ameriSke plovitbe", ki bo imela 10,000 ton. Izročena bo meseca aprila in krščena na ime 'Aleksander I.'. To mo največja ¡n najmodernejša tovorna ladja pod jugoslovensko zastavo. Grozna nesreča na Zidanem mostu. Strojevodja Senica iz Maribora je na Zidanem mostu prišel tako nesrečno pod kolesa, da so mu eno nogo odrezala, drugo pa težfco poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico. Angleški agenti zbirajo v Jugoslaviji prostovoljce za Kitajsko! Zagreb, 26. marca. Policijske in vojaške oblasti so bile obveščene, da agenti tukajšnjega angleškega konzulata nabirajo med našim prebivalstvom prostovoljce za kolonijalne čete, ki jih pošiljajo na Kitajsko. Takoj po prvih sumljivih prijavah so naše oblasti^ uvedle zaupno preiskavo, ki je dognala, da so bile prijave točne. Ugotovljeno je sledeče: Agenti angleškega konzulata v Zagrebu so v skrajno zapuščenih liških krajih pregovorili več mladeničev, da vstopijo y angleško kolonijalno vojsko, ki se bori proti Kitajcem. Tem rekrutiranim kolonijalcem se je obljubila redna dnevna plača 5 filingov poleg hrane in ostalih vojaških prejemkov. Nekega mladeniča, k/*so mu prijatelji poročali o tej rekrutaciji za Kitajsko, in ki se je tudi prijavil, so agenti angleškega konzulata odklonili, češ* da ima 26 let. Angleži sprejemajo le mladeniče do 24 leta. Od dokumentov zahtevajo domovski list, o-stale listine izdaja angleški konzulat. — Beograd, 26. marca. "Politika" objavlja iz Zagreba o novačenju angleških agentov med našim prebivalstvom in dostavlja tej vesti sledeči komentar: Po prejemu poročila iz Zagreba smo se obrnili na mero-dajno mesto, kjer so nam potrdili točnost naš4^)oročila. Pristojne oblasti v Beogradu so na podlagi ugotovljenega novačenja naših podanikov od strani angleških agentov storile sklep, da se bo na podlagi zakonov preprečilo vsako nadaljno. novačenje^ vojno na Kitajskem. Nesreča v tujini. Približno pred djit'ma letoma je odšel v Francijo Albin Narod, sin posestnika in čevljarskega mojstra v Zagoru, Josipa Naroda, da bi od tam lažje prišel v Ameriko. Albin Narod je bil skupno z rojakom Kovačem zaposlen v rudniku, je dobro zaslužil in tudi prihranil denarja. Dne 22. marca pa je prejel oče Josip Narod brzojavno obvestilo iz bolnice, da se je sin smrtno ponesrečil. Umrli v Ljubljani. Jakob Mrak, prosjak, 60 let; Marija Barbara Guggenbuechler, uršu-linka, 72 let; Marija Zaje, bivša branjevkaj 76 let; Antonija Petelin, delavčeva žena, 42 let; Ana Kobald. zasebnica, 70 let; Ana Žerjav, žena spokojenega doh. nadpaznika, 70 let; s. Ro-zalija Krista Gajšek, usmiljen-ka, 30 let; Marija Strupi, dni-narica, 64 let; Marija Pavšič, posestnica, 64 let; Marija Jela-<*in. žena veletrgovca, 62 let; Josip Prešeren, profesor, 46 let; Matej Segš. vrtnar, 49 let; Andrej Žagar, hlapec, 25 let; Marija Vidmajer, hiralka, 17 let; Anton Struna, delavec, 54 let; s. Marjja Genovefa Plevčak, u-smiljenka, 58 let; Anton Sami-da, posestnik, 38 let; Ferdinand Officia, tiskarniški vajenec, 18 let; Milan Kovač, akademik, 28 let; Lovrenc Cadež, zasebnik. 68 let; Frsnjs Clvhs, žena mizarja, 36 let._ Avti ubijajo in ubijajo. Chicago. — V četrtek je bila v avtomobilski kolizijl v Des-plainesu ubita nuna Mary Sylvester. opatinja kloštra "Naše gospe pomočnice." nahajajočega se na Iowa st. in l^eamington ave. v Chicagu. Dve drugi nuni Uta bili težko ranjeni. Dva mo-Aka v drugem avtu, ki se je zapodil v onega, v katerem so »e vozile tri nune, sta bila ranjena. Število žrtev v tem letu je s tem narastlo na 216. ZDMVSTV9 O RAKU rztfravfr.-) Človeškemu zdravju so tri bolezni radi svoje dolgotrajnosti in težke oadravljivoati najbolj nevsrne in pogubonosne; to je jetika, syphilis in rak. Smelo lahko trdimo, da deseti del človeštva konča na omenjenih boleznih, ki so si pa v svojem bistvu povsem različne. Jetike se lahko obvarujemo s pomočjo splošne higiene, s solncem, svežim zrakom itd., proti spolnim boleznim imamo uspešna sredstva, protistrupe. b katerimi naravnost uničujemo njihovega povzročitelja. Proti raku je človeštvo mnogokrat brez moči, posebno kar zadene varstvene mere, ker Človek ne pozna vzroka in se ne more izogniti tej bolezni. Z ozirom na zdravljenje smo pa toliko na boljšem, da s pravočasno operacijo, ipak dosežemo vsaj delen uspeh. 2e stoletja se Človeštvo trudi, da bi zakrilo to bolezen in njenega povzročitelja. Zadnja desetletja osobito po vojnem času so se učenjaki, med njimi največ biologi, fiziki v svojih laboratorijih s še večjo vztraj-nostjo lotili tega vprašanja, da omogočijo zdravniku-kirurgu uspešnejše, oziroma popolno o-zdravljerije raka. Po njihovem neumornem delu lahko upamo, da bo veda razrešila to uganko, in si bomo kmalu na jasnem glede povzročitelja te bolezni. Dokler tega ne poznamo, so operacija — Radium in Radio X ali Roentgenovi žarki, edina in najbolj izdatna sredstva. Redki so FKO|VETX n r> bolniki, ki se zavedajo 'svojega nevarnega stanja v početku svoje bolezni, ko je njihov organizem za operacijo še dovolj močan, in ko je bolezen še omejena na mestu in še ni ršzpoela-la svojih bolnih celic po krvi in mezgi v sosednje organe, da tam tvorijo metastaze, t. j. kolonije in ponovijo isti pogubo-nosni proces na drugem mestu. Ko bo vzrok raka znan. nam bo lažja borba proti njemu tudi z varnostnimi aiadstvi, kakor jo.izvajajmo s splošno hlgijeno proti jetiki, s umno in smotre-no propagando proti spolftim boleznim. Ni izključeno, da se bo z varstveno (profilaktično) medicino najlažje in mogoče najbolj** uspešno borilo proti temu socialnemu zlu, ki jemlje že-ne-matere in može v dobi, v kateri jih družina in človeška družba najbolj potrebujeta. Številne v ugotovitve kažejo, da se je zadnja desetletja rak skoraj dvakrat pomnožil, mogoče samo v statistikah, ker se mu posveča neprimeroma več pozornosti in si ja veda nekako stavila nalogo, da reši to vprašanje, ugotovi povzročitelja in najde uspešno, trajno ozdravljenje, Poleg klinik in laooratorijev, zavodov za preiskavo raka, pa znanstveno pečajo s tem vprašanjem, jo v vseh .modernejših državah širša javnost dovoljno poučena o tej bolezni po lahko razumljivem čtivu, s predavanji, filmi itd. in tako sama pomaga v borbi proti raku, ter se pravočasno javlja v zdravljenje. Razna društva, lige proti raku zbirajo Iti prinašajo v svo- AMERIŠKA ZMOTIM V APRILI ._ ^ < (Foreign Language Information Servloe). ZAČETEK AMERIŠKEGA ČASNIKARSTVA. (24. aprila, 1704.) izhajanje časopisja Boston News Letter označuje Resnični začetek ameriškega novinarstva. Richard Pierce iz Bostona je sicer že i. 1600 poskusil izdajati periodičen Časopis, ali posrečilo se mu je izdati le eno številko svojih "Public Occurrences," ki je moral biti mesečnik. Oblasti pa so ga takoj zatrle, Češ, da vsebuje "naciko-vanja jako visoke narave" in prva številka je tudi bila zadnja. Britanske oblasti so bile zlasti ogorčene, ker je Pierce izjftvil, da bo onjavljal "imena vseh o-,seb, ki razširjajo napačne govorice v Bostonu." John Campbell, po rodu Skot, poštar v Bostonu, je bil prvi a-meriški novinar. Časopis "Boston News Utter" je bil tiskan na pol pole papirja v drobnih črkah in je obstajal večinoma iz izvlečkov iz londonskega časopisa "The London Flying Post" poleg nekoliko lokalnih vesti. To je bilo približno sto let po izda-nju prvega časopisa v Parizu in 80 let po izdan ju prvega časopisa v Londonu. Več kot 15 let ni Campbell i-mel v Ameriki nikakega tekmeca na žurnalističnem polju. "Boston News letter" je obstojal do I. 1776. Ko je revolucija Izbruhnila, je "News I*tU*" proglasil svojo zvestobo do stare domovine. Urednik je sicer kasneje pokazal nekoliko simpatij z revolucijo, ali bil je takoj nadomeščen z nekim lojallstom (pristašem angleške nadvlade). Časopis je prenehal, ko so se Britanci morali umakniti iz Bostons. Po izdan ju prvega rednega a-meriškega časopisa so mnogo let kasneje sledile lokalne publikacije v Philsdelphiji in New Yoi-ku. Do I. 1740 se Je število a-meriških časopisov v sngleških kolonijah pomnožilo na 11, eden izmed katerih je bil tiskan v nemščini. Tujejezlčno časopisje Amerike izvira torej prav iz začetne dob«* ameriškega časnl-ksrstvs. Nadaljni ogromni razvoj ameriškega žurnaiIzma je najbolje razviden Iz stalnega porastka časopisov. U 19M Je bilo 150 časopisov. Petdeset let kasneje jih je bilo 2226, izmed teh 254 dnevnikov. L. 1»26 je Wlo 22,-200 časotfsov, vštevši 2431 dnevnikov, izdanih v 10.Ä03 me-stih in naneibiaah Združenih dr- žav in Kanade. V to skupno število je vštetih 1230 časopisov v tujih jezikih, namreč 108 nem ških, 180 francoskih, 145 španskih, 123 italijanskih. 85 polj skih, 35 švedskih, približno 30 norveških in 20 danskih, 41 ži-dovskih, 37 madjarsklh, 25 sr bo-hrvatskih in 19 slovenskih, 27 japonskih, 18 ruskih in kar pato-ruskih, 20 finskih, 17 gr ških, 15 lltvlnskih, 13 ukrajin skih itd. PATENT ftVALNKGA STRO-JA ZA ČEVLJE. Dne 20. pprila, 1862, je bil Augustu Dastoryju podeljen paten za šlvalpi stroj za čevlje, ki je kasneje postal znan pod imenom "Goodyear welt machine." Destory ni. imel sredstev ne prilike za kofnsrcijalno vporabo svoje iznajdbe. Prišel pa je v do-tiko s tovarnarjem, po imenu Charles Goodyear, sinom slovi-tega iznajditelja kavčukovin. Goodyear je imel zadosti denarja, imel je tovarne in Je torej bil v stanu izgotoviti čevljarske šivalne stroje. Te so izposoje-vali tovarnarjem čevljev, kl s r tedaj -n bilo Je ob začetku civilne vojtVS,-— povečali svoje delavnice, da zadostijo nepričakovanim naročilom federalni vlade za vojaške čevlje. Ta šivalni stroj, ki je bil kas-neje razvit do dovršenosti, je i* revolucijonirsl izdelovanje čevljev in Imel velikanski vpliv ns razvoj vsega ameriškega industrijskega sistema. Novi stroj je namreč razvil sistem delitve dela, kl se je že prej pojavljal v ameriški Industriji, In postavil temelje za razvoj velikanske korporaclje United States Shoe Msnufacturing Company. Prišli so na trg tovarniški čevlji. Ob-šivalni stroj (welt machine) je pokazal mogočnost, da bi se sploh vse čevljarsko delo lahko opravljalo s pomočjo strojev, kar se je dandanes uresničilo/ Tako je Ameriks postala naj* večji izdelovatelj in izvoznik čevljev na svetu. Stari čevelj, izgotovljen od čevljarskaga mojstra. jo takorekoč izginil iz svata. Celo obuvala raznih narodov, ki so bila del njihovi* nošnje, kol na primer opanke, asndali, aalio-ti itd., vedno bol/ nadomešča moderni, četudi manj slikoviti, tovarniški Čevelj. Ameriški čevlji se izvažajo v nič manj kot 87 inozemskih dežel. Lani se ja v««* izvoz čev. Ijev cenil na čez 13 milijonov do larjev. jih časopisih, brošurah, letnih poročilih vse znanstvene novosti, kar veda na tem polju u« stvarja; dalje se bavijo s splošno propagando med narodom, da neguje in posveča pozornost zdravju lastnega telesa, uči spoznavati bolezen v njenem začetku, da je zdravljenje tem lažje (n uspešnejše. Kak, novotvorba, zlotvorba, je ime ene in iste bolezni, ter se označuje po posebni rasti in množitvi novih celic, novega veziva ali tkiva v normalnem prvotnem. Nu raku bolno celice so razlikujejo od zdravih po svoji zgradbi, po obliki, večkrat tudi izgubijo prvotne lastnosti in način delovanja. Ni mesta v človeškem telesu, kjer bi rak ne začel svojega pogubonosnega dela in pognal svojih korenin v soseščino. Vendar nekateri organi posebno pogosto oboi i jo na raku, kjer navadno pokaže svoje posebno uničujoče delo razkrajanja kot je grlo, požiralnik, želodec, najbolj pa maternica itd. S početka je rak navadno majhen izrastek neznaten, ki ne boli, ki poiene na maternični ustnici, na prsih žene, ali kot mala poškodba sluznice, ki ne obrača na sebe pozornost, ker ne boli. Sčasoma počne hitreje rasti in se širi v sosedne tkivo dotlčnega organa. Naposled izgubi prvotno obliko komaj .vidnega izrastka, ki močno i»ošene ln se razraste, se takorekoč v korenini in spoji z zdravim tkivom in tvori kasneje z nJim vred eno, trdo, nepremično oe-loto. Tako postane rak. ki bohotno raste,'se širi in uničuje zdrave celice sosednjega tkiva. Rak se razvije na mestu; pozneje pri razparanju rakovih celic v bližini žilnega omrežja krvavi in se včasih gnoji. Dalja požene v globočlno, napad« sosedne tkivo, se razširi na ožilje mezgovne žleze, ki postanejo trde in prenehajo v svojem notranjem delovanju ter razpadajo. Bolni organ izgubi odporno silo in bolezen se v še večjem obsegu širi in vrl^i nemoteno svoje delo razkroja in razpada. Ko je žilno omrežje poškodo v a no, mezgovne Žleze v soseščini razpadene, je bolezni odprta pot po celem organizmu. Bolne in razpadle celice, kl se odtrga/» jo od svojega prvotnega rakovega ležišča silijo v žlezo mezgovimi, ki jih prenašajo v najbližjo soseščino, krvni obtok pa v <*MalJene, notranje organe, jih pusti v jetrih, pljučih, možganih itd. Col organizem postane plen pogubonosne novotvorbe rakovnih celic. Ti mali odcepki bolnih celic lz prvotnega ležišča tvorijo na novem mestu takozvane metastaze, nekake kolonije, se vsedejo In vgnezdljo v zdravo telesno vezivo ( kosti, Jeter, možgan. pljuč), imajo bujno rast ter obnovijo v zdravem organu Isti razkrajajoči pojav kot prvotna novotvorba. t Pri celem tem pojavu izločuje IMiškodovano telesno tkivo sli neznan povzročitelj bolezenske strupe (toži ne j, ki zastrupljajo organizem bolnika. Bolnik dobi poseben, bolan izraz obličja, pepel rtatobled kolorlt kože, hrana mu ne diši, posebno ns mesna, stalno hujša, hira In proitada. Splošno i»ečanje in ne-rednost delovanja notranjih organov zmanjša odpornost organizma. V poznejši dobi sa priključijo bolečine, posebno, če se rsz pada Joči proces loti živčevja. Rak požiralnika, želodca o-vira in sčasoma pre|>rači vsako uživanje hrane, tako da bolnik od gladu konča. Se hujše muke trpijo oni z boleznijo v grlu, sapniku ali v pljučih. Bolniki končajo po dolgem trpienju, ob izkrvavljenju alf notranJ»m za strupljenju, vsled izgube sil, ne-uživanja, v splošni onemoglost!. £e pred stoletji so mislili, da Je rak vgnrsden v organizmu v 1**1*4,1 hrošč ka (kuščarja, kl* šarja), kl ga gloda in spodjeda, kasneje se je popriJelo ime rak. Različne domneve so bile Jn obstojajo še danes, s katerimi človeštvo skuša razjasniti po jav in razvoj te xagonetne bo l#zni,.N^jprvo so mislili, da je splošna prehrana, pltns voda. način žlvljeoja v obče, kraj, kil , Slovwski Narodni UIUM^M. S. «priU 1*04 BBiniio Imkorp IT. j«aU» I»07 * drtevi lllinete GLAVNI STAN. 2S87 SS SO. LAWNDALE AVL. CHICAGO, ILLINOIS Izvrševalili odbor: UPRAVNI ODSKKi PreMalk Vlnwnt Cslsksri podprrd^dnik Aadrsw V Mr Idi. R. P.D. T 1 m. JuSmiowh, P«.i gL tajnik Malih*» Turki Isjatk bolsUk«|s o*Ulks Bisa Nsvskt VL Maisjatk John Vafrlrh: urstolk glaalla iaša Savsrtalk, aafavIteU «laslj* Pili» Gašlaai vrhova! idrsvalk Dr. P. J. K «m, «tli tt. Clalr Av»„ Clevolaad. Okla. (208POD A RAK I ODSEK i Praak Homrsk. pr«Matk. M« K. 741 h «u Clevtlaad. Ohio; Prsak AM. 1114 S. Crawford AvoH Ckksfo, iii.; J»«* lup*mili, MI7 S. RMt» way Avas Chios «a. IU. POROTNI ODSRKi Jaka Oaršok. »r«4s«laik. 414 W. llajr 8L. Nprlnffl*M. 111.; John Trčell, Ros U. Strakens. Ps.| Tony Hrhrsgsl, R. P. D. Na. 1, Johatloa C'Hy. IH.| Praak Podboj. Bos II, Park Hill, Ps.i Antoa Aalar. Hos 1S4. (iross. Ksas. BOLNIŠKI ODHRKi OSRRDNJR OKROŽJKi Blaa Novak, prodsodaik. NI7 II S. UwadsU Avsh Ckieaae, IU. VXIIODNO OKROtlKi Josoph £orko, R. P. D. t. Roi IM, Wost N.wtoa, Pa.i Aaloa Abraai, 111! K. 76th 8U Oovslaad, Okla. ' SAPADNO OKROŽJK: Jacob IIa loh, R. R. Bo, M, Plltaharf, Ksas. ss jacesspadi Praak Klaa. Bos MS, Chiahola». M lan., «a aov. sap.; Joka Ga. lok, Bas 144. Rock Springs. Wya. Nadsorni odbor: Praak Xajc. prodaodaik, MI» W. Mth 8t.. Chicago, III.; LdMk Mstve» šok, «4M St Clalr Avo., Clovola#d. Ohloj Alborl Hrast. IM So. Piom SL, Mtlwaakoa, Wis. Zdruiitveni odbor: # Praak Vidsur, prodaodaik. T4I4 W. «Srd St« Arga. IIU John OUp, MM R^ClIftoa Park Ava, Ckisaga, III.; Polor (¡«sipi. IMI So. Broadway, Dearer, POZOR I—Koraapoadoaca s i lavni ml odberaiki, kl dala jo v flavaa« uradu, ss vrši Iskalo i VSA PISMA, ki ao naaslsje na poalo gl. prodoodnlka, aa aaslevai Prsi-aodnlštvo g. N. P. J„ IM7-I» So. Uwndalo Avo. Chicago, lil. ,VSK KADBVB BOI.NlfiKK PODPOKK SK NASLOVRt Botalške tslal» št ve S. N. P. J. MS7-S9 So, Lawndala Avo.. Cklcaga, III. DKNARNK POAllJATVK IN STVARI, hI so (Mojo gl. lavrtsvalaoca od bosa k jodnoto vobto ao aaalavot Tajaiitvo S. N. P. J„ MA7-S9 So. LaWa* dala Ava. Chicago, 111. VSI XADRVB V EVRZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss »ellljale as asalevt Blagajalšlva S. N. P. J. IM7-M So. Lawadalo Avo. Chicago, m. Vsa prllalbo glodo poalovanja v gl. lavrAevalaoai odboru ao aa) polljoje Praak lajša, prodaodslku nadiornoga odbora, tigar aaslov jo aferaj. Val prUlvl as |l. porotni odsok so as j pašiljajp aa aaalati Jaka Oaršok 414 W. Ray St.. SprJagflold. III. ^^ Vsi dopisi la dragi aplsl, aaaaanlla, oglasi, aaralataa la aploh vas. kar le v svasl p, «IsslUai 1 «d nota, naj ao ptfUJS as aaslov i "PROS V RTA," M57-S9 So. Lswadsla Avo. Ckisaga. IU. ms, vzrok ¡te bolezni; dalje so prlpliiovali večjo važnost na dednost. raiu>, s|m>I ln dolžlli so starostno opešanje orgsniima kot povod, če n« celo vzcok bolezni. Skušali so se na iMMilagi številnih podatkov ter kliničnih opazovanj približati resnici. ^ Ko ae Je veda obogatila z iznajdbo drobnogleda in Je bilo človeku omogočeno videti in opazovati zgradbo telesnega tki- va ln razlocjtfovatl njihove po-edlne enote,* to Je celice, k I tvorijo organlzom, so skušali s histološkimi preiskavami bolnih cslic proučiti Imlezen In Izslediti povzročitelja. Primerjali so bolne celice z zdravimi in tako nepobltno dokuzall bolezen. Postavili so domnevo, da J« plast celic ali telesnega tkiva ostala v začetni dobi v prvotnem. raivojnem stanju v obliki zarodkovlh celic, ki pa začno pozneje v starejši dobi |s> neznanem vzroku (Miganjatl in razrastejo s polno žlvljensko silo v nepravilnem sorazmerju z ostalim tkivom. To Je teorija o življenju zarodkovlh celic (Cohu-helm). T# novotvorbe, ki se ofcnaČujA P° bujni rssti sled- njič degenerirajo in razpadajo v tipično rano. Po odkritju baktsrij, povzročiteljev rasnih nalezljivih bolezni so r*ziskovslcl domnevali, da neznan parasit povzroča to Isilezen. dpi rajo svoje mnenje na dolgoletna opazovanja, ns |s>lykuse ns živalih in na dednost. ;/ Ideje so rszlične, ki vodijo učenjake pri raziskovanju dozdevnega člnltelja, pa naj si bo mikrob, gllvle», protozoa-pra-živalic a ali7 kak sličen bolezenski pdvzročltalj, vendar po vseh najrazličnejših poizkusih po-vzročitelja še niso našli. Prav tako ne vemo, kaltf> začne bolezen, namreč kako in pod. kakimi okoliščinami se vzgnezdi v telesu, koliko" ča*s potrebuje domnevani mikrob zs svoj razvoj* ds začne svoje |s». gubonosno delo iatotsko ne vemo, kskf^io mora biti stanje organizma, ds omogočs škodljivcu razvoj. ' Zdravje Isilnika pr«d pojavom bolezni nsvsdno ne nudi prav nebon* bistvene izprememb*, ki bi Jo ' mogel zdravnik ugotoviti in spraviti v zvezo z bližajočim se rakom. Sicer s« pred boleznijo opaža rs/ne predhodn* fiziološke aj»re Morili obsodbi mo-riloi ion MllwauAkl Hrvat umoril svojo tenoi čas par ur je bil ohao- jen na dosmrtno ječo. mrnmmm+ * Mllwaukee, 8. apr. — Včeraj Je v prepiru tukaj umoril Vazo Itadlč svojo 26letno Ceno Rosa-lijo Radich. Umor se «svršll zjutraj ob sedmih In v teku par ur Je bil še ns potu v državni »spor, kjer bo prebil ostali del svojega življenja kot kazen za umor. Delovsnje hitre Justice v VVisconsInu se Je zopet poka-zasalo, kako ae lahko hitro obsodba Izvrši. Pred časoni je Rozallja Radič zapustila svojega moža. Orne-njenega Jutra sta se srečala na cesti; Radič je po kratkem prepiru naskočil ženo s nožem, Ji prerezal vrat ter Jo pustil umirajočo v krvi na tleh In pobegnil. Ob osmih Je bil I« aretiran v b|ižini storjenega zločina. Cez eno uro Je priznal umor policiji, pol ure pozneje Je bil formalno obdolien umora In predan od distriktne sislnije mestuemu sodišču in prodno Je ura bila poldne, mu Je sodnik George Shaughnessey prečita) obsodbo za zločin. Obsojen Js v dosmrtno ječo v državne zapore v Wau-pumi. Potok stalnega ^»stopanja Je rekord ,ker Je bil Radich ob treh i »opoldne že v zaporu, kjer so mu ostrigi! lase, Ko je dos|H*l v zapor, je še Imel na rokah krvsve lise od umorjene žene. V zsporu je dejsl. da se Je bal, ds gs žena pusti ter zahteva raztsiroko in da jo Je hotel le ostrašiti, nI pa imel namena umoriti jo. Je |>ač prenaglo jiotegnll t nožem! Roparji ubili starčka sa $M. Chicago, 8. apr. — Ker so roparji mislili, da bodo dobili več-Jo vsoto denarja pri Nels Lilije-dahlu, dvainscdemdesetletnernu starčku, sta ga včeraj |M»poldne dva mlada roparja napadla in ubila, a sta dobila pri njem samo |50. Starček j« bil nenavadno priljubljen pri svojih znancih. Bil Je u|M#al«n pri neki pre-mogarski ttgovini kot knjigovodja. Kkore lianč delavcev Izgubilo delo. Chicago, 8. apr — Kot posladka izvolitve novega župana v Chicagu Ja aadaj izgubilo dalo akoro tisoč delavcev, ker sa pri- . k—--------------» i auoro moot uai^vrov. me m be; empak rak v tej dobi ^uj«, ,|a novi šupaa Thompson že gloda na organizmu, ki pa radi svoje tipične nerazboleno atl ootane do Izbruha naopsžen (Daljo prihoda JU.) nastavi svoje pristaše na njih meats. Največ so Ulli ti delava! u i mm l«n i na cestah in drugih meaUiih delih. PR0 8 VÈTJt I BISERI IZ SVETOVNE LITEMTME | Gustave Flaubert: Legenda o svetem Julija gostitelju Hudobni so vpili nanj in ga kleli, ali ko jim je pohlevno odgovoril, so ga obsuli s psovkami, in on je bil zadovoljen, samo da jih je mogel blagrovati. Mala miza, stol, postelja k listja in trije glinasti lonci, to j« bilo vse, kar je imel. Na eni strani njegove kolibe se je razprostirala dolga nevarna praznota poraščena s trstjem in tu-patam zalita z mlakami, na drugi strani pa je šumela široka zelena reka. Spomladi se je razprostiral nad močvaro in reko smrad po gnilobi. Silna mrzla burja je brila nad vodo. Za spomladjo so se pojavila krdela komarjev, katerih brnenje in pikanje je bilo neprestano noč in dan. Za poletjem so nastopili pusti dnevi s težko slano, mraz je"pretresal vse in ljudje so hrepeneli po gorkih kotičkih in pečeh. Celi meseci so pretekli, ko Julij v teh zimskih časih ni videl živega bitja. Velikokrat je zaprl trepalnice z nadejo, da bi si priklical spomine na mlada leta: spomnil se je grajakega dvorca, polnega močnih aivčkov, ki so se greli na solnCu stegnjenj po hodnikih. Spomnil ae je orožarnIce, vse bogato obložene, in spomnil se je mladeniča s plavimi kodri, ki sedi med starim v bogato krzno oblečenim grajščakom in med gospo z visoko čepico. Ali. nenadoma sta se dvignili pred njim mrtvi trupli in tedaj se je vrgel z o-brazom ob tla in stokal in tožil: "Oh, ubogi oče! Oh uboga mati! Uboga moja mati!" in tako je ostal na tleh ves zvit v bolečinah vsled strašnega pogleda, ki mu je prišel v misliji. Neke noči se mu je zszdelo /ned spsnjem, ds ga nekdo kliče. Pazno je prisluhnil, toda ničesar drugega ni mogel slišati kakor« Šumenje valov. Vendar se je ponovil .glss: "Julij!" Slišslo se je od nssprotne strani reke, ksr se mu je zdelo neksj nenavadnega, posebno če je pomislil na širino reke. • Vendar je še tretjič slišal klicanje njegovega imena z • nasprotnega brega. Visoki glas se mu je zdel kakor da sliši zvo-nenje cerkvenih zvonov. Nsžgal je laterno in stopil iz kolibe. Divjal je strahovit vihar. Poleg tega je bila popolna tema ,iz katere je sam tupetam zagledal beli val. Po kratkem obotavljanju je Julij odvezal vrv. Voda ae je nenadoma pomirila in čoln je z lahkoto preplaval nasprotno strsn, kjer je čakal mož. Od*t je bil z raztrganim kosom platna, njegov obraz je bil kakor iz krede in njegove oči so bile bolj rdeče kakor goreče oglje. Ko je Julij dvignil svojo laterno, je opazil, da je tujec poln zijajočih ran, a vzlic vaemu temu, se je zdel dostojanstven kakor veličasten kralj. Kakorhitro je stopil v čoln, se je ta ponižal globoko v vodo rsdi teže, a se je zopet dvignil in Julij je pričel .veslati. Z vsakim zamahom vesla je sila valov dvignila rilec ob obeh straneh čolna. Vzpenjala se je in padala in z valovi se je vzpe-njal čoln in zopet psdsl v prepade med valovi. Veter pa je žvižgal vsenaokoli. Julij ae je nagnil daleč naprej in se uprl i nogami, se nagnil zopet nazaj, tako da izrabi vso »vojo moč v boju z valovi. Toča je sekal» na njegove gole MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil I. Mulaêek. WKÊKOÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊ (Dalja.) "Da—a." "In kaj je bilo to?" % "Tega pa ne povem.". "Ali naj ti povem jaz?" "Da—a— samo drugikrat." "Ne, sedaj." "Ne, ne sedaj & jutri." "Oh, ne, sedaj, prosim, Becky. Samo za-šepetal bom, čisto tiho bom zašepetal." Ker se je Becky obotavljala, je smatral Tom molčanje za priznanje; objel jo je okoli pasa ln ji zašepetel tiste besede na uho. Nato pa je pristavil: "Sedaj pa še ti meni zašepetaj — ravno tisto." Nekoliko časa se je branila, nato pa je rekla: "Obrni svoj obraz proč, da ne boš mogel videti, potem pa bom. Vendar ne smeš nikomur povedati — ali boš, Tom? Kaj ne da ne boš —ali ne, Tom?" "Ne, res in prav res ne bom. Sedaj, Becky." Obrnil je svoj obraz v stran. Boječe je aklonila svojo glavo, tako da mu je njena sapa pahljala kodre, in zašepetala: . • "Jaz — te — imam — rada." Nato je odskočila, letala okoli klopi ln miz, Tom pa za njo. dokler se ni naposled zatekla v nek kot, in si s svojim majhnim belim predpasnikom zakrila obraz. Tom jo je objel okoli vratu in prosil: "Sedaj, Becky, je vse končano — vae ra-zun poljuba. Nikar se ne boj tega — saj ni čisto nič. Prosim. Becky." In vlekel jo za predpasnik in roke. Polagoma je odnehala, povesila roke In prikazal se je od boja ves razvnet! obraz. Tom jc poljubil rdeče ustnice In rekel: "Sedaj je vse dovršeno, Becky. In od sedaj naprej, veš, ne smeš ljubiti nikogur drugega kot mene, vzeti nikogar drugega za moža, nikoli, nikoli, prav nikoli. Ali boš?" "Ne, nikoli ne bom ljubila drugega nego tebe. Tom, in nikoli ne vzamem drugega za moža kot tebe: pa tudi ti ne smeš vzeti nobene druge kakor samo mene." "Gotovo. Seveda. To tudi velja. In vedno, kadar boš šla v solo all p» domov, moraš iti z menoj, če ne 1m» nlkdo gledal — pri igrah izbereš mene i»» ja/. tebe, tako moraš namreč ravnati, kadar jd zaročena." "Tako le|kj je to. Se nikoli nisem sliftala kaj takega " "Oh, tako prijetno je! Veš, ja/ in Amy Lawreitcova —." Ih Im-Ii pogled je o|>ozoril Toma na njegovo liudalost in ve* zmešan je, prenehal. "Oh, Tom! Potem ja^ nisem prva, s kateri» »i se zaročil!" Otrok je /a«'el jokati. Tom pa je rekel: "oh .nikar ne jokaj. Hecky. Saj ne maram eii< več zanjo." "Da. mara*. Tom —■ dobro veš. da mara*." T««m jI je poskušal oviti roko okoli vratu, ona pn ga je (»orinila pror, obrnila svoj obra/ v rid in *e jokala dalje. Toitf je itonkusil Ae enkrat, jo tolažil, ona pa ya je vnovič zavrnila. Nato pa m- je |>oiavil njegov )M>noa; odšel je vstran in iz sol*. Zunaj p* nemiren /akal in ae ozrl v-ak trenutek proti vratom v muli. da *e •kei-a in pride |*»nj. Ali ni je bilo. Težko mu je postalo pri arcirin za» H se je bati. da on nima prav. T«'*ko mu je delo. di< bi storil on *edai prvi korak ta zldižanje vendar se jc naposled ojunačil in je vstopil. Stala je še vedno tam v kotu, obračala svoj obraz v zid in ihtela. Toma je zabolelo v srcu. Stopil je k njej, stal taip trenutek in ni vedel, kako bi pravzaprav začel. Nato pa je obotavljaje rekel: / "Becky, jaz — jaz ne maram za < nobeno drugo kot samo zate." . Nič odgovora —• samo ihtenje. "Becky," "Becky, vsaj odgovori mi." 1 Se hujše ihtenje. Tom je vzel iz žepa svoj največji dragulj, • medeno glavico iz vrhnjega dela železne kožice, dal pred obraz, tako da 'ga je lahkb videla, ln rekel: ; "Prosim, Becky, ali ga nočeš vzeti?" Ona pa mu ga je izbila po tleh. Nato je odšel Tom iz hiše, preko gričev, daleč proč z namenom, ds se ta dan ne vrne več v šolo. Kmalu potem pa je bilo Becky tegla žal. Pohitela je k vratcgn; nikjer ga ni bilo videti; poletela je nar igrišče, ali njega ni bilo tam. Nato je začela vpiti: "Tom! Pridi nazaj, Tom!" Napeto je poslušala, toda od nikoder nobenega odgovora. Edini njeni tovarišicl sta bili tišina in aamota. Radi tega se je vsedia, začela znovs jokati in si očitati; ob tem času ps so se začeli šolarji zopet zbirati in je morala skriti «svojo žalost, potolažiti svoje potrto srce in zadeti na rame križ dolgega, pustega skelečegs popoldneve brez kskega prijatelja med temi tujci, s katerim bi delila svojo tugo. 1' Vin. POGLAVJE. Tom je taval po stranskih potih semintja, dokler se ni popolnoma umaknil vračajočim se šolsrjem; obšla ga je velika potrtost. Dvakrat ali trikrat je prekoračil majhen potok, ker so mislili otroci v svoji praznovernosti, da preprečijo Jk prekoračenjem 'Tvojo poštel jb!" Julij rad Je uljudno pomagal do nje in je cdo ogrnil preko njega plshtots svojega čolna, da gs bo grela. Gobavec se je zvijal in stokal. Usta so se mu razširila, da so se kazali ' ttbbje brez mesa. Mrtvaški šklepet je bil v njegovih prsih. Končno je zaprl oči. "Led čutim v svojih kosteh. Leži poleg mene!" je ukazal. Julij je slekel s sebe oblačilo in nsto je čisto nsg legel v posteljo in-se pritisnil'k gobavcu, da je na sebi čutil njegovo kožo, ki je bila bolj mrzla kakor kača in razkava kakor pila. "Oh, umrl bom. Pridi bližje ln ogrej me! Ne z rokami,*ne, s tvojim celim telesom." In tako se je Julij stegnil poleg gobavca in ga grel s celim telesom, legel je nan} z ustmi na, ustnicah jn s prsi na pr*jly,. L Tedaj ga je,.gobavec .pritisnil k, sebi in njegove oči so ,za-sijale kakor zve|de. ,, Njegovi fasje so se zasvetili kakor prameni solnčnih žarkotf, dih iz njegovih nosnic je bil kakor vonj vrtnic. Oblaček kadila se je dvignil nad njegovimi prsi in vode so zašumele v lepi harmoniji, blaženost nadčloveškega veselja se je napolnila v dušo onesveščenepa Julija, kajti oni, ki ga je pritisnil na prsa, je rastel in raatel, dokler ni njegova glava segala od epe in njegove noge do druge stene kolibe. Streha je odletela v zrak in se odprla proti nebu in Julij se je vzpel v neskončnost, gledajoč goapoda Jezusa Kristusa iz obrazs v obraz. Od^la sta naravnost v nebesa. To je zgodba o svetem Juliju gostitelju, kakor je napisana na barvanih oknih farne cerkve v mojem rojstnem kraju. » KONEC. Nevihta obila dve oaebl. Oklahoma City. 8. apr. — Dve osebi sta tukaj bili ubiti ko je huda nevihta razsajala včeraj popoldne v tem okraju. Skoda, ki Jo je nevihta povzročila na poslopjih, cestah in železniških mostovih, je zelo velika in ceni na več tisoč dolarjev. se Sedem sto ljudi se rešilo po-' vodnji. I ClarksdaJe, Miss., 8. apr.—Sedem sto prebivalcev tukajšnje okolice je bilo rešenih povodnji, ko jim je grozila poplava, ker se je razlila reka Mississippi in poplavita okolico. Izgnan iz države, ker je napadel dekle. Danville, N. Car., 8. apr. T-Sodnik tega mesta je na izrek porote dal J. H. Andersonu na izbero zapor ali pa Izgon iz Severne Karoline za vedno, ker je bil spoznan kriVim napada na neko mlado dekle. |v RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja moja žena Mary Zupančič, katera se je po francosko od mene poslovila še dne 26. februarja 1927, ter odšla, brez da bi komu kaj povedal^, kam gre. Vzela je s seboj otroke in sicer Louise 13 let, John 12 let, Frank 10 let in Mary 7 let stars. Mislim, da se nahaja nekje v državi Pennsylvaniji. Rojake prosim, Če kateri ve za njih naslov, da mi to takoj naznanijo, ker jaz bi rad dobil o-troke nazaj, ter želim vedeti, kaj mi je ukreniti glede asesmenta, ker so vsi člani S. N. P. J. Moj naslov je: Louis Zupančič, P. O. Bo* 57, Mason Totvn, W. Va.(Adv.) , SOBOTA, 9. APRiij^ ftAVA BI IZVEDELA za svojega moža, Ignac Per; zapustil me je dne It), marca t. 1. in od tega časa se še ni oglasil Ne vem, kaj mi je storiti sedaj; zapustil me je brez vseh sredstev in brez denarja. Oglašam ga zato, da mu še katera druga ne s6de na limanice. On zna precej dobro govoriti. ' Visok je 5' čevljev, 11 palcev, suhega dolgega obraza, govori dobro angleško in za Bilo tudi špansko, ter kadar je dobre volje, se mu tudi nemščina poda, čeravno ne prav gladko. Rojake prosim, če ga kdo pozna ali vidi kje, da mi to naznanite, ako bo pa sam či-tal ta oglas, naj se mi prijavi. Naslov moj je: Stela Per, Box 471, Neffs, Ohio. — (Adv.) NA PRODAJ stropna, 2 krat JE: dvonad. 4-sobna his* moderno urejena, pod.stre.sje U garaža. Proda se za nizko ceno Oglasite se na: 6418 W. 24tk Place, Cicero, 111. Zrn člane S. N. P. J. stane Mladinski list samo 30 centov letno, i (Adv.) V ALI IZ JUGOSLAVIJE j« potovanj« preko Bremena' Mjhitrej4ih NORIH GERMAN LLOYD Kraaae Ia ugodne III. raz. reda kabine. Za pojasnila vprašajte vašega domačega zastopnika ali na: NORTH GERMAN LLOYD 100 N. U Šale St., Chicago, I1L NAJVIŠJE ŠTEVILO VELIKONOČNIH IZLETNIKOV. Parnik "B^RENOARIA," Canard parijiške družbe, kateri je zapustil New York dne 5. aprila t. 1. malo popolrtoči, je imel 718 potnikov tretjegf razreda, ki potujejo v domovino, da bodo tam obhajali velikonočne praznike v družbi s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. To je najvišje število tretjega razreda potnikov, ki jih je Še kedaj vozil kateri parnik na potu v staro domovino za velikonočna praznika. To število potnikov uključuje precejšnje število Jugoslovanov, ki so pod vodstvom gospoda S. Vukoviča, izkušenega Cunard parniške družbe potovalca.—(Adv.) Nova sila in življenje ' za oslabeli život Mlljoae molkih in «mak vmH ataroati J« pronatlo v tadnjih It letih Nugra-Ton« kot raanlia» tudovito imaa, aa njih novo aSrav-jo. aboijftanj« moil in' «noreli«. Nitoaar m m ds primerjati a nJim as aboijftanj« krvi. Sa napravi moftn« «talna ti ve« in «oi-najft« tivljoaaka organe. Ako »trn ■iabofcni, imulonl, atp I tiru bil I ne tofti, pomanjkanj« moti in «n«oriJ«. «M *ko trpita valod kronična aaprtnie«. «lavobila ali omotic«, aitnoati alaboga mehurja ali j «ter, aU nervoani ia nt mor«Uf dobiti' počitka ponoči, dajta poakuaiti Nura-Ton« enkrat. Ta vam mora poaaaedi — poaitiv-no vaa napravi bolj»« v vaah osirih — ali pa vam vrnotno val dooar. Odločno tali Uvajta Nuga-Ton« — nobena «tvar ca na nadomestiti. _ 1EZNAM PRIREDB SLOVENSKI! ORGANIZACIJ V CHICAGU. Franeioeo Ferrer It. Iti 8. N. P. J— Veselica dne 16. aprila v dvorani S. N. P. J. Pevsko društvo "Lira", koncert dne 24. aprila v dvorani S, N. P. J. na Laemdalo ln 27. cesti. Klub št. 1, J. S. Z. — Dramska predstava In prvomajska slevnost, v nedeljo 1' maja, v dvorani 8. N. P. J. Pevsko dništvo 'Triglav," koncert v HiVaškom domu v So. Chicagu, dne 8. maja. Pevsko društro "Store»", koncert dne 29. maja v Hrvatskem domu, So. Chicago. Orkester S. N. P. J.—Veselica dne 29. maja v dvorani S. N. P. X ■ Piknik društva št. 1 S. 8. P. Z^ dae 19. junija pri Vidmarju v WIUow Springou. AK ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PRÔSVETO? Kampanja je sedaj v pol. nem teku in prvi uspehi so se le pokazali. Ne bodite vi zadnji g priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojega znanca in prijatelja, da ae takoj naroči na Prosveto. Čaka vas lepa nagrada, če poiljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali pa vaaj eno novo. Brez odbite provizije ste sa enega novega naročnika za pol leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celo. letno naročnino débite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO", vredno $2, ajl pa druge knjige Iz založbe "Književne matice" y vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa druge knjige v vrednosti $5. Val bratje in sestre S. N. P. J., takoj na delo za nove naročnike! Zlasti pa dopisniki/ ki pišete, kaka priljubljena vam je Proeveta. Se z agitacijo dokažite, da vam je res priljubljena in da delata sa njeno razširjenje. Naročnina je sa celo leto $5, za pol leta |2.50; za Chicago in Clcero celoletno $6.50, za Evropo |8. ■ tzeoLMiTB m izasfiTs ta kupon. PROBATA, 2657 So. Ubadale Ave., Chicago, minois. Priloiaaa dobite naročnino $...........sa katero pošljite Prosveto: Ime .. Naslov Ime .. Naslov Ima ........................................................ $.,.;„ Naslov ....................................................... .....i i KNJIŽEVNA KATICA S. n. P. J. J , ima v zalogi sledeče knjige: ■ AMERIŠKI {SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega ■ 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 ■ Slovensko-Angleška Slovnlcar—zelo poučna in lahko razami j Iva knjiga za Učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane 8ČUDOa§eeeeeee*eeeeee*eeeo*e*eeeee« $2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravna zakone ln splošni razvoj, knjiga Iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro ....................................... .$1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, ln doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami eeeeosseeeeeeeooeoeeeseeeeeeseeseeeaa $1.50 Zajedalcl—resnična povest In prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti aiherifiki pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ........................................................................1 *00 Zapisnik 8. redna konvencija S. N. P. J„ 252 strani mehko . vezana, stane samo........................................................ "Hrbtenica"—-drama v treh dejanjih a prologom ln epilogom—mehko vezana, stane samo..........................25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za Člane—stane samo..20c Pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2667 So. LawndaSe Ave^ Chicago, HL ENO MINUTO časa zadostuje, da se odločite sa varčevanje. Ta odločitev Vam ne bo prihranila samo skrbi in težave zs starost, tem"* vas privede tudi k cilju, katerega si želite. Storite to, kar je že milijone naprednih in marljivih ljudi storilo. / r VARCUJTE! VARCUJTE! VARCUJTK! Ia vlagajte pri . kaspar american state bas 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, IU* IMOVINA $I9,666J66.* VARNA BANKA ZA ULAGANJE VASlH PRIHRANKOV