ste 'r.V.' te £< - § .. - si:::;,IS;;! $Sfa 1 I te- ' s tev s^-’- i >. , ~%g 1. flVE MARIA KOLEDAR - 1949 Oktober - No. 11 Letnik 3 7 Published monthly except October and semi-monthly during that month by the Franciscan Fathers,, P. O. Box 608, Lemont, Illinois. Subscription prices: U. S. A. $2.50 for one year; Canada $3.00 for one year. Subscriptions are payable in advance. Entered as second-class matter at the Post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. Printed by A VE MARIA PRESS Lemont - Illinois A VE MARIA KOLEDAR 19 4 9 36. LETNIK KOLEDARJA STANE: DOLAR Izdali slovenski frančiškani LEMONT, ILLINOIS Tiskala: Tiskarna A VE MARIA PRESS Lemont Illinois "43978 ( 1949. LETA SO CERKVENI ZAPOVEDANI PRAZNIKI Vse nedelje v letu. Novo leto 1. januarja. Vnebohod Gospodov 26. maja. Marijino vnebozetje 15. avgusta. Vsi sveti 1. novembra. Brezmadežno Spočetje 8. decembra. Božic 25. decembra. DRŽAVNI PRAZNIKI Novo leto 1. januarja. Washingtonov rojstni dan 22. februarja. Decoration Day 30. maja. Praznik krasenja grobov. Praznik ameriške svobode 4. julija. Labor Day 5. septembra. Delavski praznik. Zahvalni dan 24. novembra. Armistice Day 11. novembra. Konec prve svetovne vojne. Za nekatere države: Lincolnov rojstni dan 12. februarja. Kolumbov dan 12. oktobra. Dan njegovega prihoda v Ameriko. Božic 25. decembra. PREMAKLJIVI PRAZNIKI IN DNEVI Prva predpostna nedelja 13. februar j a. Pepelnica 2. marca. Velikanoc 17. aprila. Prošnji dnevi 23., 24. in 25. maja. Vnebohod 26. maja. Binkošti 5. junija. Presv. Resnje Telo 16. junija. Presv. Srce Jezusovo 24. junija. Kristus Kralj 30 oktobra. ■ Kvatre so: Spomladanske: 15. 18. 19. marca. Poletne: 8. IG. 11. junija. Jesenske: 21. 23. 24. septembra. Zimske: 14. 16. 17. decembra. Nedelj po binkostih je 24. Prva adventna nedelja 2P7. novembra. ČASOVNI POTEK DOGODKOV Poznavalci zgodovine pravijo, da je bil Kristus rojen j leta prej kot kaže naše štetje zgodovine. Tisti, ki so prvi začeli šteti leta od Kristusovega rojstva sem, so se torej zmotili za 4 leta. Tu hočemo podati približen potek dogodkov v življenju Gospodovem na podlagi ugotovitve, da je bil prvi Božič 4 leta prej kot navadno pišemo. V ŽIVLJENJU GOSPODOVEM Leto in dan Kaj se je zgodilo 19 pred Kr., 8. december 18 pred Kr., 8. september 15 pred Kr.,21. november 5 pred Kr., 4 pred Kr.,25. 4 pred Kr. , 4 pred Kr.,24. 25. 3 pred.Kr., 1. 6. 2. marca junij december j anuarij j a-tuarij fr bruarij Brezmadežno Spožetje Marijino Rojstvo Preblažene.. Darovanje Marijino v templju. Nadangel Gabriel napove Zahari-ju, da bo dobil sina - Janeza Krstnika. Marijino oznanjenje: Oznanil je angel... Obiskovanje Marijino pri teti Elizabeti. Rojstvo Janeza Krstnika. Rojstvo Jezusa Kristusa. Obrezovanje Gospodovo. Prihod sv. Treh Kraljev.. Marija in Jožef prinesta Jezusa v tempelj. 2 pred Kr., 9 po Kr., 27 po Kr., 28 po Kr., 29 po Kr., 30 po Kr., 31 po Kr., 9. aprila 12. aprila 13. aprila Beg v Egipet. Umor nedolžnih otrok. Sveta Družina se vrne iz Egipta. Deček Jezus pride iz Nazareta v Jeruzalem s svojimi starli in ostane v templju. Janez Krstnik prične krlčevati in pridigati pokoro. Janez Krstnik krsti Jezusa. Kristus odide v pušSavo in se posti 40 dni. Kristus pokliče Andreja, Janeza in Petra, naj hodijo za njim. Kristus spremeni vodo v vino na ženetnini v Kani Galilejski. Kristus praznuje prvo ve 1ikonoč s svojimi učenci. Herod Agripa vrže Janeza v ječo. Kristus prične javno Jude učiti. Drugo leto Kristusovega javnega življenja in učenja. Praznovanje druge velike noči z učenci. Kristus izvoli 12 apostolov. Tretje leto javnega življenja in učenja. Praznovanje tretje velike noči. Kristus izvoli 72 učencev. Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem. Judež proda Jezusa velikim duhovnikom za svoto 30 srebernikov. Učenci pripravijo velikonočno jagnje v dvorani Zadnje Večerje. Kristus umiva apostolom noge. Ustanovitev presv. Evharistije. Poti krvavi pot v vrtu Getzema-ni; Judež privede vojake. Jezus pred Ano in Kajfom. 14. aprila • *r -_* . ir r •>' - 16. aprila 23. aprila 25. maja 4. junija Pilat izjavi,da je Jezus nedolžen; iz strahu, da bi ga utegnili Judje zatožiti cesarju,obsodi Zveličarja na smrt; to je bilo okoli devete ure dopoldne. Križanje r.a gori Kalvariji. Ob treh popoldne Kristusova smrt na krilu. Proti večeru Kristusov pokop. Vstajenje Kristusovo;prikaže se ta dan na pet različnih krajih. Kristus pride med apostole skozi zaprta vrata in pokaže svoje rane Tomažu. Kristusov Vnebohod. Binkoltni praznik - prihod Sv. Duha nad apostole. Rojstni dan Kristusove Cerkve. PAPEŽI - POSREDOVALCI MIRU Tu je samo nekaj zgodovinskih primerov, ko so razni papeži nastopili v vlogi mirovnih posredovalcev med vojujočimi se strankami. Ime papeža Leta njegove Sv. Leon I 440 - 461 Sv. Gregor I 590 - 604 Sv. Gregor II 715 - 731 Sv. Zaharia 741 - 752 Kaj je posredoval Pregovoril Atilo, da ni korakal proti Rimu. Med lombardskim kraljem Agi-lulfom in Rimljani; tudi med Lombardi in vzhodnim rimskim cesarjem. Med Rimij ani in lombardskim kraljem Luitprandom. Med lombardskima kraljema Luitprandom in Rachison ter Rimljani. Sv. Leon IX 1049 - 1054 Med cesarjem Henrikom III in Andrejem, ogrskim kraljem. Viktor II 1055 - 1056 Med cesarjem Henrikom III in španskim kraljem Ferdinandom. Inocencij III 1198 - 1216 Med angleškim kraljem Rihardom z levjim srcem in francoskim kraljem Filipom Avgustom. Med francoskim kraljem Ludvikom VIILin angleškim Henrikom III. Honorij III 1216 - 1227 Inocencij IV 1243 - 1254 Med portugalskim kraljem in njegovimi podlolniki. Nikolaj III 1277 - 1280 Med cesarjem Rudolfom Haps-burškim in Karlom, kraljem neapeljskim. Janez XXII 1316 - 1334 Med angleškim kraljem Edvardom II.in Robertom Škotskim. Klement VI 1342 - 1352 Med angleškim kraljem Edvardom III. in Filipom VI. v Franciji. Gregor XI. 1370 - 1378 Med portugalskim Ferdinandom in Henrikom Kastiljskim. Inocencij VIII 1484 - 1492 Med raznimi kandidati za kraljevo krono na Angleškem. Aleksander VI 1492 - 1503 Med Španijo in Portugalsko. Gregor XIII 1572 - 1585 Med ruskim carjem Ivanom IV in poljskim kraljem Bathory-jem. Urban VIII 1623 - 1644 Med Francijo in Špansko. Leon XIII 1878 - 1903 Med Nemčijo in Špansko, tudi med republikama med republikama Haiti in San Domingo. Benedikt XV 1914 - 1922 Med vojujočimi se strankami v prvi svetovi vojni je uspel, da so izmenjali uspel pel, da so izmenjali vojne ujetnike in civilne interni- ranče. 1 - Sobota - Novo Leto 2 - NEDELJA - Presveto Ime Jezus 3 - Ponedeljek - Genovefa 4 - Torek - Tit 5 - ^reda - Simon 6 - Četrtek - Sv. trije kralji 7 - Petek - Valentin, Škof 8 - Sobota - Apolinarij, muč. 9 - NEDELJA - Sv. Družina 10 - Ponedeljek - Pavel, puščavnik 11 - Torek - Higinij, mučenec 12 - §reda - Benedikt 13 - Četrtek - Veronika 14 - Petek - Hilarij, mučenec 15 - Sobota - Maver, opat 16 - NEDELJA - Marcel, mučenec 17 - Ponedeljek - Anton, pulčavnik 18 - Torek - Petra stol v Rimu 19 - §reda - Marij in tovariši mučenci 20 - Četrtek - Fabijan in Sebastijan, mučenca 21 - Petek - Neža, mučenica 22 - Sobota - Vincencij in Anastazij, muč. 23 - NEDELJA - Zaroka Marijina 24 - Ponedeljek - Timotej, mučenec 25 - Torek - Spreobrnenje sv. Pavla 26 - §reda - Polikarp, mučenec 27 - Četrtek - Janez Zlatousti, škof 28 - Petek - Rogerij, Egidij, Odorik 29 - Sobota - Frančišek Šaleški, škof 30 - NEDELJA - Janez, miloščinar 31 - Ponedeljek - Janez Nolaški PROSINEC POSVEČEN PRESVETEMU IMENU JEZUSOVEMU Medel je 2. Obrezovanje Gospodovo. Presveto Ime Jezus. 9 .Prva po Razglašenju Gospodovem: Dvanajstletni Jezus v templju. 16. Druga po Razg. Gospddovem: Ženitnina v Kani. 23. Tretja po Razg. Gospodovem: jezus ozdravi gobavca. 30. Četrta po Razg. Gospodovem: Vihar na morju. Ponjni! 1. januar - Npvo Leto. Zapovedan praznik. 2. januar - Praznik društva Najsv. Imena. Izredno skup'no obhajilo. 6. januar - Razglašenje Gospodovo. Ni zapovedan praznik. Dan katoliških misijonov 30. januar - Baragova Nedelja. Opravi pobožnost k Bogu za svet-ništvo Baragovo. Zapiski .FEBRUAR 1 - Torek - Ignacij, mučenec 2 - §reda - Svečnica 3 - Četrtek - Blaž 4 - Petek - Andrej Kor z in 5 - Sobota - Agata 6 - NEDELJA - Dorotej a 7 - Ponedeljek - Romuald 8 - Torek - Janez iz Mate 9 - §reda - £iri1 Aleksandrijski 10 - Četrtek - Skolastika 11 - Petek - Lurlka M. B. y 12 - Sobota - 7 ustanovnikov Zal. M.B. 13 - NEDELJA - Katarina 14 - Ponedeljek - Valentin 15 - Torek - Faust in Jovita 16 - §reda - Julijana 17 - Četrtek - Silvin 18 - Petek - Simon 19 - Sobota - Konrad 20 - NEDELJA - Sadet in tovariši, mučenci 21 - Ponedeljek - I rena 22 - Torek - Petrov stol v Antijohiji 23 - ^reda - Peter Damijan 24 - Četrtek - Matija, apostol 25 - Petek - Feliks, papež 26 - Sobota - Matilda 27 - NEDELJA - Baldomir 28 - Ponedeljek - Roman SVEČAN____________ MESEC DELA ZA KATOLIŠKI TISK Nedelje 6 . Peta po Razglalenju Gospodovem: Prilika o dobrem semenu. 13. Prva predpepelniJna: Delavci v vinogradu. 20. Druga predpepel.: Prilika o sejavcu. 27. Tretja predpepel.: Jezus ozdravi slepca. Ponj rji I 2. februar - Blagoslov sveč. 3. februar - Blagoslov grl. 12. februar - Lincolno rojstva. Državni praznik v Ameriki. 22. februar - fiashingtonov> rojstvo. Državni praznik v Ameriki. •X* *X| Ni ^ X* *X» •%» «X| ^ ^ *X| ^ #X| X« X« ^ Ni Ni Ni Ni ^ »X| Ni **| »Ni N| Ni *Xe ^ ^ Ni *"X| Ni Zapiski «* i ! 1 - Torek 2 - §reda 3 - Četrtek 4 - Petek 5 - Sobota 6 - NEDELJA 7 - Ponedeljek 8 - Torek 9 - Sreda 10 - Četrtek 11 - Petek 12 - Sobota 13 - NEDELJA 14 - Ponedeljek 15 - Torek 16 - Sreda 17 - Četrtek 18 - Fe tek 19 - Sobota 20 - NEDELJA 21 - Ponedeljek 22 - Torek 23 - ^reda 24 - Četrtek 25 - Petek 26 - Sobota 27 - NEDELJA 28 - Ponedeljek 29 - Torek 30 - §reda 31 - Četrtek Albin Pepelnica Kunigunda Kazimir Janez J o $ e f Perpetua in Felicita Toma? Akvinski Janez od Boga Frančiška Rimska 40 mučencev Evtimij Gregorij Veliki, papel Evfrazij a Maud a Zaharij KVATERM, Fini jan Pa t r i k KVATERRI, Ciril Jeruzalemski KVATERNA, Jočef, lenin Dev.Mar. Hubert Benediky, opat Lea Viktorij an in tov. mučenci Gabrijel, nadangel Marijino oznanenj e Ludger Janez Damaščan Janez Kapistran Ciril, mučenec Janez Klimak Benj amin SUSEC “* ! POSVEČEN SV. JOŽEFU Nedelje 13 10. 2. Prva postna: Hudič skuša Jezusa. Druga postna: Spremenenje na gori. Tretja postna: ^ezus izžene hudiča. Četrta postna: Jezus nasiti 4000 mož. Pon?nl! marec - Pričetek devetdnevnice na čast sv. Jožefu, marec ~ Pepelnica. marec - Kuaterni dan. marec - Kvaterni dan. marec - Kvaterni dan. I - Pe tek - Hugo n 2 - Sobota - Frančišek Pavlanski 3 - nedelja - Tiha, Rihard 4 - Ponedelj ek - Izidor S - Torek - Vincencij Fererski 6 - §r eda - Timotej in Diogen 7 - Četrtek - ^pifanij 8 - Petek - Žalostna Mati Božja 9 - Sobota - Marija Kleofova 10 - NEDELJA - Cvetna, Ezehijel 11 - Ponedelj ek - Veliki, Leon L. 12 - Torek - Veliki, Julij 13 - ^reda - Velika, Hermenegild 14 - Četrtek - Veliki, Justin 15 - Petek - Veliki, Bazilisa in Anastazij 16 - Sobota - Velika, Bernardka Lurška 17 - nedelja - Ve 1ikanočna 18 - Ponede1j ek - Apolonij 19 - Torek - Timon 20 - ^reda - Teotim 21 - Četrtek - Anželm 22 - Petek - Soter 23 - Sobota - Jurij 24 - NEDELJA - Bela 25 - Ponede1j ek - Mark, evangelist 26 - Torek - Marija, Mati dobrega sveta 27 - Sreda - Peter Kanizij 28 - Četrtek - Pavel od križa 29 - Petek - Peter, mučenec 30 - Sobota - Katarina Sijenska MALI TRAVEN POSVEČEN TRPLJENJU JEZUSA KRISTUSA Nedelje 3. Tiha nedelja: Jezusa hočejo kamenjati. 10. Cvetna nedelja: Slovesen vhod v Jeruzalem. 17. Velikanožna nedelja: Vstajenje Gospodovo. 24. Bela nedelja: Jezus se prikaže apostolom. Ponzni I 10. april - Blagoslov palm. 16. april - Post in zdržek samo dopoldan. 17. april - Velikanoč. Opravi velikonočno dolžnost. 25. april - Markov dan. Litanije vseh svetnikov. Zapiski -MA IMIk' —'i ti/ i l I it 1 nedelja . Filip in Jakob, apostola 2 - Ponede1j ek - Atanazij 3 - Torek - Najdenje sv. Krila 4 - §reda - Monika 5 - Četrtek - Pij, papež 6 - Petek - Irenej 7 - Sobota - Stanislav 8 - nedelja - Prikaznovanj e sv. Mihaela 9 - Ponede1j ek - Gregorij Nazianski 10 - Torek - An ton in 11 - §r eda - Frančišek Jeronim 12 - Ce t r t e k - Robert Bellarmin, Pankracij 13 - Pe tek - Servacij 14 - Sobota - Bonifacij 15 - nedelja - Marija, Tolažnica žalostnih 16 - Pbnedelj ek - Janez Nepomuk 17 - Torek - Paškal Bajloški 18 - §reda - Venancij 19 - Četrtek - Bogoljub in Ivo 20 - Pe tek - Bernardin Sijenski 21 - Sobota - Valent 22 - nedelja - Rita 23 - Ponede1j ek - Križevo, 4ndrej Bobola 24 - Torek - Križevo, Marija Pomagaj 25 - ^reda - Križevo, Gregorij VII 26 - Četrtek - Vnebohod 27 - le tek - Beda 28 - Sobota - Avguštin Kentenburški 29 - NEDELJA - Magdalena Paciška 30 - Ponede1j ek - Ivana D'Ark 31 - Torek - Marija, Posrednica vseh milosti ! ►* VELIKI TRAVEN POSVEČEN ŠMARNIŠKI KRALJICI Nedelje 1. Druga po vel. noži: Jezus dobri pastir. 8. Tretja po vel. noži Jalost in veselje apostolov. 15. Četrta po vel. noži: Obljuba sv. Duha. 22. Peta po vel. noži: Jezus uči moliti. 29. Šesta po vel. noži: 0 prihodu tolažnika sv. Duha. Ponjni! 1. maj - Š mamiš ka pobožnost celi mesec. 23. maj -- Prošnji dan. Litanije vseh svetnikov. 2j. maj - Prošnji dan. Litanije vseh svetnikov. 25. maj - Prošnji dan. Litanije vseh svetnikov. 26. maj - Vnebohod Kristusov. Zapovedan praznik. 30. maj - Decoration Day. Državni praznik. 1 - ^reda - Angela Merici 2 - Četrtek - Marcel in tovarili 3 - Petek - Klotilda 4 - Sobota - Kvirin 5 - NEDELJA - Binkošti, Bonifacij 6 - Ponedelj ek - Norbert 7 - Torek - Bobert 8 - ^reda - KVATERNA, Medard 9 - Četrtek - Frimoš in Felicijan 10 - Petek - KVATERNI, Marketa 11 - Sobota - KVATERRA, Barnaba, apostol 12 - NEDELJA - Sv. Trojica, Janez 13 - Ponede 1j ek - Anton Padovanski 14 - Torek - Bazilij 15 - ^reda - Vid in tovariši 16 - Četrtek - Presv. Rešnj e Telo, Mati vedne pomoči 17 - Petek - Nikander in Marcijan 18 - Sobota - Ef rem 19 - nedelja - Humilij ana Falkonerijo 20 - Ponedelj ek - Si 1verij 21 - Torek - Aloj zij 22 - ^reda - Pavlin 23 - Četrtek - Audry 24 - Petek - Presv. Srce Jezusovo, Janez Krstnik 25 - Sobota - Viljem 26 - nedelja - Janez in Pavel 2i7 - Ponede1j ek - Krescen t 28 - Torek - Irenej 29 - §reda - Peter in Pavel, apostola 30 - Četrtek - Spomin sv. Pavla $ * POSVEČEN PRESV. SRCU JEZUSOVEMU Nedelje •>!*■ i 5. Binkošti: Prihod, svil Duha. 12. Prva po binkoštih: 0 presv. Trojici. 19. Druga po binkoštih: Prilika o kraljevi ženitnini. 26. Tretja po binkoštih: Jezus sprejema grešnike. j l Polnil 4- junij Pričetek devet dnevnice na čast sv. Antonu-pomočniku. 8. junij - Kvaterni dan. 10. junij - Kvaterni dan. 11. junij - Kvaterni dan. 26. junij - Baragova Nedelja za marketsko Baragova Nedelja za škofijo Mar-quette, ki se vrši letos v St. Ignace, Michigan. 1 - Petek - Presveta Režnja Kri 2 - Sobota - Obiskovanje Marijino 3 - nedelja - Leon II 4 - Ponedeljek - Berta 5 - Torek - Anton Caharija 6 - §reda - Iz ajij a 7 - Četrtek - Ciril in Metod 8 - Petek - Elizabeta Portugalska 9 - Sobota - Janez Fisher in Tomal More, mučenea 10 - NEDELJA - 7 bratov mučencev 11 - Ponedelj ek - Pij I, papež in mučenec 12 - Torek - Gvalbert 13 - ^reda - Anaklet 14 - Četrtek - Bonaventura 15 - Petek - Henrik 16 - Sobota - Marija Karmelska 17 - nedelja - Aleš 18 - Ponede1j ek - Kami 1 19 - Torek - Vincencij Pavelski 20 - §reda - Jeronim Emilijan 21 - Četrtek - Prakseda 22 - Petek - Marija Magdalena 23 - Sobota - Apolinarij 24 - NEDELJA - Kristina 25 - Ponede1j ek - Jakob apostol, Krištof 26 - Torek - Ana, mati Dev. Marije 27 - ^reda - Pantaleon 28 - Četrtek - Nazarij, Ce1 z, Viktor, Inocencij 29 - Petek - Marta iz Betanije 30 - Sobota - Abdon in Senen 31 - NEDELJA - Ignacij Loyolski •> MALI SRPAN POSVEČEN PRESV. KRVI JEZUSOVI Nedelje 3. Četrta po binkoltih: Obilni ribji lov. 10. Peta po binkoltih: 0 farize iški pravičnosti. 17. Šesta po^binkoltih: Jezus drugič pomnoži kruhe. 24. Sedma po binkožtih: Varujte se lažnjivih prerokov. 31. Osma po binkoltih: Prilika o krivičnem hišniku. Ponmi! 5. julij - Narodni praznik vseh Slovanov. Kresovanje na čast našim apostolom sv. Čirilu in Metodu. 4. julij -Praznik neodvisnosti. Državni praznik. 17. julij - Pričetek devetdnevnice na čast sv. Ani. 1 - Ponedeljek - Petrove verige 2 - Torek - Pore i j unkol ska Angel j.ska Kraljica 3 - ^reda - Najdenje trupla sv. Stefana 4 - Četrtek - Dominik 5 - Petek - Marija snežna 6 - Sobota - Spreobrnenj e na gori 7 - NEDELJA - Kaj etan 8 - Ponedeljek - Cirijak in tovariši, mučenci 9 - Torek - Janez Vianej 10 - §reda - Lavrencij 11 - Četrtek - Tiburcij in Suzana 12 - Petek - Klara 13 - Sobota - Hipolit in Kašij an 14 - NEDELJA - Evzebij T 15 - Ponedeljek - Veliki Šmaren 16 - Torek - Joahim, oče Dev. Marije 17 - ^reda - Hij acint 18 - Četrtek - Agapit 19 - Petek - Janez Eudes 20 - Sobota - Bernard 21 - nedelja - Ivana Frančiška, Srce Marijino 22 - Ponedeljek - Simforijan 23 - Torek - Filip Binicij 24 - §reda - Jernej, apostol 25 - Četrtek - Ludovik 26 - Petek - Zefirin 27 - Sobota - Maria sedem veselj 28 - NEDELJA - Avguštin 29 - Ponedeljek - Obglavljenje sv. Janeza 30 - Torek - Roza iz Lime 31 - Sreda - Rajmund, Nerojen VELIKI SRPAN POSVEČEN MARIJI KRALJICI NEBES IN ZEMLJE Nedelje 7. Deveta po binkoštih: Jezus joka nad Jeruzalemom. 14. Deseta po binkoštih: Prilika o farizeju in cestninarju. 21. Enajsta po binkoštih: Jezus ozdravi gluhonemega. 28. Dvanajsta po binkoštih: Prilika o usmiljenem Samarijanu. Ponjrii I 2. avgust - Praznik Marije Angelske, im. Por-cijunkulske.' V frančiškanskih cijunkulske. V cijunkulske.V frančiškanskih cerkvah in v onih župnih Praznik Marije Angelske, im. Porcijunk-ulske. V frančiškanskih cerkvah in onih . ____ župnih cerkvah, kjer ni 15. avgust - Veliki Šmaren. Zapovedan praznik. 1 -2 - 3 - 4 - 5 - 6 - 7 - 8 -9 - 10 -11 - 12 r 13 - 14 - 15 - 16 - 17 - 18 - 19 - 20 -21 -22 - 23 - 24 -25. -26 - 27 - 28 - 29 - 30 - Četrtek - Giles Petek - Stefan Sobota - Foeba NEDELJA - Mojzes Ponedeljek - Lavreneij Justinij an Torek - Zaharija §reda - Regin^ Četrtek - Mali Šmaren Petek - Grogonij Sobota - Nikolaj Toletinski NEDELJA - Prot in Hijacint Ponedeljek - Ime Marijino Torek - Evlogij §reda - Po-višanj e sv. Krila Četrtek - Marija sedem žalosti Petek - Kornelij in Ciprijan Sobota - Vtisnjenje ran sv. Frančiška NEDELJA - Jolef iz Kupertine Ponedeljek - Januarij in tovariši, muč. Torek - Just §reda - KVATERNA Matevš , apostol Četrtek - Tomaš iz Vilanove Petek - KVATERNI, Lin Sobota - KVATERNA, Marija, rešiteljica sušnov NEDELJA - Kleofa Ponedeljek - Izak Jogues in tov. amer. mučenci Torek - Kozma in Damijan ^reda - Venceslav Četrtek - Mihael, nadangel Petek - Jeronim KIMAVEC $ 4.. 25. POSVEČEN ŽALOSTNI MATERI BOŽJI Nedelje Trinajsta po binkoStih: Jezus ozdravi deset gobovcev. Štirinajsta po binkoš tih: Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Petnajsta po binkoštih: Jezus obudi mladeniča v Najmu. Šestnajsta po binkoStih: Jezus ozdravi vodeničnega. 5. 8. 21. 23. Ponjrii! september. - Delavski dan. september - Mali Šmaren*, september - Kvaterni dan. september - Kvaterni dan. september - Kvaterni dan. Državni praznik. 1 - Sobcrta - Remigij 2 - NEDELJA - Angeli varihi 3 - Ponede1j ek - Mala Terezija 4 - Torek - Frančišek Asiški 5 - ^reda - Placid in tov. mučenci 6 - Četrtek - Bruno 7 - Pe tek - Kraljica sv. Rošnega venca 8 - Sobota - Brigi ta 9 - nedelja - Denis, Rustik in Elevterij 10 - Ponede1j ek - Frančišek Borgij a, Varstvo Marijino 11 - Torek - Marijino materinstvo 12 - §reda - Volfred 13 - Četrtek - Edvard 14 - Petek - Kalist 15 - Sobota - Terezij a 16 - NEDELJA - Hedviga 17 - Ponede1j ek - Marija Marg. Alakok 18 - Torek - Luka, evangelist 19 - ^reda - Peter iz Alkantare 20 - Četrtek - Janez Kancij 21 - Petek - Uršula 22 - Sobota - Marija Salome 23 - nedelja - Ignacij 24 - Ponede1j ek - Rafael, nadangel 25 - Torek - Krizant in Darija 26 - §reda - Evaris t 27 - Četrtek - Florence 28 - Petek - Simon in Juda 29 - Sobota - Narcis 30 - nedelja - Zenobij, Kristus Kralj 31 - Ponede lj ek - Volbenk VINOTOK MESEC ROŽNEGA VENCA Nedelje 2. 23. Sedemnajsta po binkostih: Največja zapoved. 9. Osemnajsta po binkostih: Jezus ozdravi mrtvoudnega. 6. Devetnajsta po binkostih: Prilika o kraljevi ženitnini. Dvajseta po binkostih: Jezus ozdravi kraljevičevega sina. Ena in dvajseta po binkostih: Kraljev račun s hlapci. Ponznl! 1. oktober - Pričetek tridnevne pobožnosti na čast sv. Frančišku za tretjered-nike. 12. oktober - Kolumbov dav. Državni praznik. 30. oktober - Praznik Kristusa Kralja. 31. oktober - Vigilija vseh Svetih. Zapovedan post. Zapiski .NOVEMBER- 1 - Torek - Vsi sveti 2 - §reda - Verne duše 3 - Četrtek - Hubert 4 - Petek - Karol Boromej ski 5 - Sobota - Zaharij a in Elizabeta 6 - NEDELJA - Leonard 7 - Ponedeljek - Vi1ibrord 8 - Torek - Bogomir 9 - ^reda - Posvetitev bazilike boi. 10 - Četrtek - Andrej Avelinski 11 - Petek - Martin turski 12 - Sobota - Martin, papež in mučenec 13 - nedelja - Didak 14 - Ponede1j ek - Jozafat Kunčevič 15 - Torek - Vojteh (Albert) 16 - §reda - Gertruda 17 - Četrtek - Gregorij, čudodelnik 18 - Petek - Posv. c. sv. Petra in Pa 19 - Sobota - Elizabeta 20 - NEDELJA - Feliks iz Valois 21 - Ponedelj ek - Darovanje Dev. Marije 22 - Torek - Ceci1ij a 23 - yreda - Klement 24 - Četrtek - Janez od križa 25 - Petek - Katarina 26 - Sobota - Silvester, opat 27 - NEDELJA - Virgilij 28 - Ponedelj ek - Stefa in tov. mučenci 29 - Torek - Saturnin 30 - Sreda - Andrej, apostol LISTOPAD POSVEČEN SPOMINU VERNIH MRTVIH Nedelje 6. Dva in dvajseta po binkoltih: Dajte Bogu, kar je božjega. 13. Tri in dvajseta po binkoltih: jezus obudi Jajrovo hčer. 20. Štiri in dvajseta po binkoltih: Konec sveta. 27. Prva adventna: Napoved razdejanja Jeruzalema. Ponjni! 1. november - Praznik vseh Svetnikov. Zapovedan praznik. 2. november - Verne duše. 2£. november - Zahvalni dan. 'Državni praznik. 30. november - Pričetek devetdnevnice Pričetek devetdnevnice na čast Brezmadežni Dev. Mariji. Zapiski DECEMBER___ 1 - Četrtek - Natalij a 2 - Petek - Bibijana 3 - Sobota - Frančišek Ksaverski 4 - NEDELJA - Barbara 5 - Ponedeljek - Sava 6 - Torek - Miklavž, I k o f 7 - ^reda - Ambrož 8 - Četrtek - Brezmadežna 9 - Petek - Leokadij a 10 - Sobota - Melkij ad 11 - NEDELJA - Damaz' 12 - Ponedeljek - Marija iz Guadalupe 13 - Torek - Lucij a 14 - ^reda - KVATERNA’, Nikolaj 15 - Četrtek - Valerij an 16 - Petek - KVATERNI, Evzebij 17 - Sobota - KVATERNA, Lazar 18 - NEDELJA - Pričakovanje poroda 19 - Ponedeljek - Nemezij 20 - Torek - Liberat in Baj 21 - §reda - Tomaž, apostol 22 - Četrtek - Ishirijon 23 - Petek - Viktorij a 24 - Sobota Delfin, škof 25 - NEDELJA - ^ož ič 26 - Ponedeljek - Ste f an 27 - Torek - Janez, evangelist 28 - ^reda - Nedolžni otroci 29 - Četrtek - Tomaž Kenterburlk.i 30 - Petek - Sabin 31 - Sobota - Silvester GRUDEN POSVEČEN PRIPRAVI NA PRIHOD GOSPODOV Nedelje 4. Druga adventna: Janez pošlje učence k Jezusu. 11. dre tj a adventna: pričevanje Janeza Krstnika. 18. Četrta adventna: Janez pripravlja pot Gospodu. 25. Ro£i£: Rojstvo Jezusa Kristusa. Porini! 8. december - Zapovedan praznik. 14. december - Kvaterni dan. 16. december - Kvaterni dan. 17. december - Kvaterni dan. 24. december - Vigilija pred Božičem. Zapovedan post. 25. december - Božič. Zapiski NASE CERKVE PO AMERIKI ROMARSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ - LEMONT, ILLINOIS Lemont je sredisce slovenskih frančiškanov v Ameriki. Obenem pa je ameriško Brezje, zavetišče milostne podobe Ma-r ije Pomagaj. Vogelni kamen starega samostana je bil položen 2. septembra 1524. Marija Pomagaj je bila ustoličena 24■ maja 1935. Spodaj se vidi nov samostan, ki je bil blagoslovljen 14. julija 1940. Letos je torej 25. obletnica prihoda slovenskih frančiškanov v Lemont. GRIČEK ASIZIJ - LEMONT, ILLINOIS Nova višja dekliška sola in novici jat sester prov. sv. Frančiška v Lemontu, Illinois. Prišle so v Lemont frančiškanske sestre l. 1926. Sedaj imajo podružnice v Kansas C ity, Kansas (2) Chicago, 111.(3), Joliet, I ll., Cleveland, Ohio, She-boyian, ffis., Gary, Ind., Euclid, Ohio, in v državi PennsyIvani je: Steelton, Bethlehem, Milivale in Pittsburgh. ; " W , F BARBERTCN, OHIO Župnik - Rev. Matija Jaier. Naslov - 264, 15th. St. N.N. Barberton, Ohio. Ustanovitev fare - l. 1516. Blagosloviteu prvotne cerkve - Z. 1525 sedanje cerkve - Z. 1542. Družin v'fari - 250. CtiHKEV SV. JOŽEFA BETHLEHEM,PENNA. Župnik - Rev. Irenej Petričak GFM Kaplan - Rev. Jožef Čagran OFM Nas lov -4-16 East 5th Street Bethlehem, Pa. Ustanovitelj fare: Rev. Anže Im Murn OFM l. 1913 Blagoslovitev: cerkve l. 191 j sole l. 1926 Družin v fari: 2Ž5 Oseb v fari: 1300 Pni vojakih v dru-£i svetovni vojni je bilo: 20j Ubitih: j. Slovenska cwerkev v Bridgeport, Conn. Družin v fari: 115 Oseb v fari: 640 Pri vojakih v dru£i svetovni vojni:147 Ubitih: ?. CEHKEV SV. KHI^A BRIDGEPORT, CONN. Župnik - Rev. Michael J Golob Kaplan - Rev. S. Q. Vitka Naslov - 450 Pine Street Bridgeport, Conn. Ustanovitelj fare: Rev. Michael Golob l. 1913 Blagoslovitev cerkve: 28 novembra 1915 Rev. Mihael Golob CERKEV SV. BARBARE BRIDGEVILLE, PENNA. Župnik - Rev. J. Pikutis Naslov - St. Barbara’s Bridgeville, Pa. Ustanovitelj fare: Rev. J. Zalokar l. 1894. Blagoslovitev cerkve: 4. decembra, 1894. Cerkev sv. Barbare, Bridgeville CERKEV BOŽJEGA ODREŠENIKA - BUTTE, MONTANA Župnik -Rev. Al.Pirnat Naslov - Holy Savior Church Butte,Montana. Prvi Slovenci prihajali že l. 1865. Notranjščina slov. cerkve na Calumetu. Župnik - Rev. Peter Sprajcer Naslov - St. Joseph’s Church Calumet, Michigan. Ustanovitelj fare: Rev. J. Zalokar l. 1888 Blagos lovitev: prvotne cerkve: l. 1850 sedanje cerkve: l. 1508. Družin v fari: 112 Oseb v fari: 416. Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 278 Ubitih: 5. Naslov - 1852 Nest 22nd Plače Chicago, Illinois Župnik - Rev. Leonard Bogolin, OFM Kaplana - Rev. Claude Okorn, OFM Rev. Jerome Sel lak, OFM Ustanovitelj fare: Rev. J. Plevnik l. 1897 Rev. Leonard Bogolin, O.F .M. Blagoslovitev: prvotne cerkve: 1898 sedanje cerkve: 1908 sole: 1922. Rev. Jerome Sellak, O.F.M. Družin v fari: 630 Oseb v fari: 2250 Pri vojakih v drugi svetovni vojni: 360 Ubitih: 5 Rev. Claude Okorn. O.F.M. CERKEV SV. JURIJA CHICAGO, ILLINOIS Župnik - Rev. Alexander Urankar, OFM Kaplan - Rev. Bonav-. Borgola, OFM. Naslov - 9546 Ewing Avenue Chicago 17, Illinois Ustanovitelj: Rev. Kranjc l. 1903 Družin v fari: 130 Oseb v fari: 1550 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 474 Ubitih: 12 Na levi: Rev. A. Urankar župnik Na desni: Rev. B. Borgola kaplan Župnik - Rev. John E. Schiffrer Naslov - St. Joseph’s Church Chisholm, Minnesota Spodaj na levi: pokojni Rev. Anton Schiffrer bivši župnik pri sv. Janezu v Milwaukee; na desni: Rev. John Schiffrer, župnik v Chisholm, Minnesota. Ustanovitelj fare: Rev. John Tscholl l. 1904. Blagoslovitev cerkve: l. 1905 Družin v fari: 488 Oseb v fari: 2854 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo 966 Ubitih: 33 Prvi šolski otroci pri sv. Kristini v Euclidu, O. Župnik - Rev. A. Bombach Naslov - 881 East 222nd St. Euclid, Ohio Ustanovitelj fare: Rev. Joseph Czirbusz l. 1925 Blagoslovitev: cerkve in sole l. 1926 Pri vojakih v druidi svetovni vojni: -202 Ubitih: 4 Rev. Anthonij L. Bombach Župnik - Ri^ht Rev. John J. Oman Kaplana - Rev. Julius Slapsak Rev. Rudolph Praznik Naslov - 35^7 East 80th Street Cleveland 5, Ohio Ustanovitelj fare: Rev. Francis L. Krže l. 1901 Blagoslovitev: prvotne cerkve l. 1902 sedanje cerkve l. 1940 sedanje šole l. 1920 Družin v fari: 910 Oseb v fari: 4358 Pri vojakih v drugi sve -tovni vojni je biloš Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 624 Ubitih: 17 Rt. Rev. John J. Canon Oman CERKEV MARIJE VNEBOZETE CLEVELAND (CCLLINVVOOD), CHIC Župnik - Rt. Rev. Vitus Hribar Kaplana - Rev. Victor Cimperman Rev. Joseph Ozimek Naslov - 15519 Holmes Avenue C leve land 10, Ohio Ustanovitelj fare: Sružin v fari: 1150 Rev. Mark Pakiž l. 1905 Oseb v fari: 3200 Blagoslovitev: cerkve l. 1906 sole l. 1928 Pri vojakih v druQi svetovni vojni je bilo: 680 Vbitih: Cerkev Device Marije Vnebovzete v Collimvoodu poleg staro župnišče Rt. Rev. Vitus Hribar župnik Rev. Victor Cimperman kaplan Rev. Joseph Ozimek kaplan Župnik - Rt. Rev. Bartolomej J. Ponikvar Kaplana - Rev. Francis Baraga - Rev. Victor Tomc p as lov - 6019 Glass Avenue Cleveland 3, Ohio Rt. Reu. B. J. Ponikvar župnik Rev. Francis Baraga kaplan Ustanovitelj fare: Rt. Rev. Vitus Hribar l. 1893 Blagoslovitev: sedanje cerkve l. 1932 sedanje sode l. 1913 Družin v fari: 1550 Oseb v fari: 6000 Pri vojakih v dru^i svetovni vojni je bilo: 1000 Ubitih: 91 Rev. Victor Tomc kaplan Blagos lovitev: cerkve l. 1920 sole l. 1928 Družin v fari: 100 CERKEV SV. ROŽNEGA VENCA DENVER,COLCRADC Župnik - Rev. John J. Judnič Naslov - 4672 Pearl Street Denver, Coloraao Ustanovitelj fare: Rev. Ciril Zupan OSB l. 1918 Oseb v fari: 700 Pri vojakih v dru£i svetovni vojni je bilo: 180 Ubitih: 3 Župnik - Rev. Eduiard Gabrenya OFM Kaplana - Rev. Gabriel Estok OFM Rev. Richard Rogan OFM Naslov - 386 Geneva Avenue Hi^hland Park Detroit, Michigan Ustanovitelj fare: Rev. Bernard Ambrožič OFM l. 1926 Blagoslovitev: cerkve l. 1928 Župnik - Rev. Fr. Mihelčič Naslov - St. Anthony’s Church Ely, Minnesota CERKEV SV. DRUŽINE - EVELETH, MINNESCTA Rev. F. M. Jevnik župnik Ustanov i te Ij fare: Rev. J. Tomšič 1.1904 Blagoslovitev: Cerkve: l. 1904 Družin v fari: 345 Oseb v fari: 1550 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 426 Ubitih: 12 Župnik - Rev. Alojzij Pirnat Naslov - Holy Farni ly Church Eveleth, Minnesota CERKEV SV. JOŽEFA FOREST CITY, PENNA. CERKEV SV. JOŽEFA - GILBEHT, MINNESOTA Župnik - Rev. F. Schueiger; Naslov - St. Joseph’s Church CERKEV SV. BRIGIDE - GREANEV, MINNESOTA Župnik - Rev. F. A. Sedey Naslov - St. Bridget ’s Church Greaneg, Minn. Ustanovitelj fare: Rev. JohnTscholl l. ISO1/ Blagoslovitev cerkve 1.1513 Družin v fari: (slov; ) 30 Oseb v fari: 130 Pri vojakih je bilo: m Ubitih: 7 CERKEV PRESV. TROJICE - INDIANAPOLIS, INDIANA Župnik-Rev.J.Buchold Naslov-H. Trinity Ch. Indianapolis, Indiana Pri vojakih je bilo: 50 Ubitih: 4 Družin: iz starega kraja 5j iz s lov. por. 150 Fara ima sedaj nemškega župnika. Župnik - Rev. M. Butala Kaplana - Rev. G. Kuzma Rev. F. Lene Naslov - 4.I6 N. Chicago St. Ustanovitelj fare: Rev. F. Šušteršič l. 1891 Blagoslovitev: cerkve: l. 1905 sole: l. 1914 Družin v fari: 1070 Oseb v fari: 4780 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 930 Ubitih: 19 Rev. G. Kuzma kaplan Župnik - Rev. Augustine Svete OFM Kaplani - Rev. Pius Petrič OFM Rev. Raphael Stražišar OFM Rev. Nilliam Zlo&ar OFM Naslov - 464 Decker Avenue Johnstoum, Penna. Ustanovitelj fare: Pri uojW/z y ^ • syg_ Rev. Miklavčič l. 1928 tovni vojni je bilo: 100 Blagoslovitev: Ubitih: 3 cerkve l. 1931 CEHKEV SV. DRUŽINE --KANSAS CITY, KANSAS Župnik - Rev. Me liodor Mejak Naslov - Holy Farni ly Church Kansas City, Kansas UstanoviteIj fare: Rev. Josepn Kompare l. 1908 Blagoslovitev: prvotne cerkve l. 1908 sedanje cerkve l. 1928 sedanje sole l. 1913 Župnik - Rev. Stephen Kascovic Naslov - 542 Crosat Street La Salle, lilinois Ustanovitelj fare: sedanje cerkve l. 1S1Ž Družin v fari: 646 Oseb v fari: 2263 Rev. Anton P. Podgoršek l. 1802 Pri vojakih v drugi svetovni Blagoslovitev: prvotne.cerkve l. 1803 vojni je bilo 406 Ubitih: 8 Župnik - Rev. Fr. Špehar Naslov - 4-24- Nest 2nd Street Leaduille, Colorado Ustanovitelj fare: Rev. J. Perše l. 1895 Blagoslovitev: prve cerkve: l. 1900 sedanje cerkve: l. 1923 Slovenska cerkev v Leadville, Solo. CERKEV SV. CIRILA IN METODA - LORAIN, OHIO Župnik - Rev. Milan Slaje Naslov -■ 1709 East 31 st Street Lorain, Ohio Ustanovitelj fare: Rev. A. Smrekar l. 1905 Župnik - Rev. Franc Gabrovšek Naslov - 829 Nest Mineral Street Milwaukee, Nisconsin Ustanovitelj fare: Rev. Marko Pakiž l. 1916 Blagoslovitev cerkve l. 1916 Družin v fari: 3Ž9 Oseb v fari: 13 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: Vbitih: / , ni mmm b t* s f*3 v<- : M t,: CERKEV SV. CIRILA NEW YORK, N. Y. " Župnik - Rev. M. Marinšek OFM Naslov - 62 St. Mark’s Plače New York, N. Y. Ustanovitelj fare: Rev. B. Snoj 1.1916 Blagoslovitev: cerkve l. 1916 Družin v fari: 312 Oseb v fari: 1000 Pri vojakih v dru^i svetovni vojni: 317 Vbitih: Župnik-Rev. Michael Papež Maslov-610 - 99thAue. K. New Duluth, Minn. CERKEV MARIJE VNEBOVZETE - PITTSBURGH, PENNA. Župnik-Reu. M. Kebe Mas lov-223 - 57thSt. Pittsburgh, Pa. Ustanovitelj fare: Rev. J. Bezeljak l. 1897 Blagosloviteu: sedanje cerkve 1.1927 Župnik - Rev. Albin Gnidovec Naslov - 633 Bridger Avenue Rock Snrings, Nyo. Ustanovitelj fare: Rev.Anton Schiffrer l. 1910 Blagoslovitev : cerkve l. 1925 Slov. družin v fari: 200 Drugih družin: 300 Oseb v fari: 2100 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 280 Vbitih: 7 Župnik-Rev.D. Gnidica OSB Naslov-217 E Mesa Aue. Pueblo, Colo. Ustanovitelj fare: Rev. Cyril Zupan OSB 1:1891 Blagoslovitev: cerkve 1.1895 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 414 Ubitih: 12 CERKEV ROJSTVA GOSPODOVEGA - SAN FRANCISCO, CALIF. Župnik-Rev. V. Vodušek Naslov-245 Linde n Ave. San Francisco, Calif. Ustanovitelj fare: Rev. F. Turk l. 1902 Blagoslovitev: cerkve l. 1906 Družin v fari: 400 Oseb v fari: 2000 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 206 Ubitih: 9 Župnik - Rev. Louis F. Koren Naslov - 820 Nem Jersey Ave. Sheboygan, N is. Ustanovitelj fare: Rev. James Černe l. 1910 Blagos lovitev: cerkve: l. 1910 šole: l. 1924 Družin v fari: /^00 Oseb v fari: 1500 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 250 Ubitih: n . i i ■ -: Župnik Nas lov Ustanovitelj fare: Rev. Fr. Ažbe l. 1909 Rev. Michael Menko St. Peter’s Church Steelton, Pa. Blagoslovitev: cerkve: l. 1910 šole l. 1916 . *■: - ;-v ... . ------------ -- - ar.j----. ............. , CERKEV SV. ŠTEFANA ST. STEPHENS, M IN N. Župnik - Rev. Edwin Oman Naslov - R. 1 St. Joseph, Minn. Ustanovitelj fare: Rev. Ig. Tomazin l. 1871 Blagoslovitev: prvotne cerkve: l. 1871 sedanje cerkve: l. 1903 Naselbina sv. Štefana je naj-starejsa slovenska naselbina v Ameriki. Prvi Slovenci so prišli sem že l. 1865. CERKEV MATERE BOŽJE VVAUKEGAN, ILLINOIS Župnik - Rev. M. Hiti Kaplan - Rev. A. Adamič Naslov - 520 N. lOth St. Naukegan, lil. Ustanovitelj fare: Rev. J. Plevnik l. 1503 Spodaj na levi: Rev. A. Adamič; na desni: Rev. M. Hiti. CERKEV MARIJE POMOČNICE IVE ST ALLIS, IMSCONSIN Župnik-Reu.M. J.Setničar JCD Nas lov-1210 S. 61st Street Nest Al lis, Nisconsin Ustanovitelj fare: Rev. Alojzij Kast igar l. 1904. Blagos lovitev: cerkve: l. 1909 Slov. družin v fari: 300 Drugih družin: 212 Oseb v fari: 1500 Pri vojakih v drugi svetovni vojni je bilo: 183 Ubitih: 4 da bi bil poseben politik, se zaveda, da je v pepel druge svetovne vojne že položeno seme za tretjo svetovno vojno. Le tega nihče ne ve zagotovo, ali bo to seme vzkalilo in kdaj bo vzkalilo in obrodilo svoje pogubne sadove. Kaj čuda, če se marsikomu dobro mislečemu človeku pojavi uprašanje v duši: Ali ubčgo človeštvo res nima nobene možnosti, da bi si ustvarilo trajen mir na svetu? Ali res ni nobene sile, bodisi tvarne ali duhovne, ki bi mogla premostiti razlike in razdore med narodi in prinesti svetu tako zaželjeni mir? Ali človeštvo res ne more najti nobenega omaj nega-temelja, ki bi nanj lahko postavilo veličastno stavbo svetovnega miru, ko bi vsi narodi sveta živeli v prijateljstvu in pomagali drug drugemu z medsebojnim sodelovanjem? Kaj bomo odgovorili na to vprašanje? Če gledamo nazaj v zgodovino, bomo skoraj rekli, da je človeški rod tako bolan, da mu ni zdravila. Kajti je dejstvo, da so vojne vedno bile; če ne velike, pa majhne, če ne po vsem svetu istočasno, pa vsaj zdaj na tem zdaj na onem koncu zemeljske oble. Skoro bo težko najti kako daljšo dobo v zgodovini človeštva, ko ne bi bila tekla kri. KRŠČANSTVO - TEMELJ SVETOVNEGA MIRU A kljub temu ne bomo rekli tako, kot bi nas hotela prepričati zgodovina. Rekli bomo raje, da človeški rod ima uspešno zdravilo proti vojni mrzlici. Narodi sveta imajo na razpolago trden temelj, ki nanj lahko zgrade neporušen svetoven mir,. Če torej zgodovina pravi, da je vojna na vsetu vedno bila in da zato mora biti tudi v bodoče, bomo rekli, da je to samo zato, ker človeštvo ni poznalo tega zdravila ali pa ga ni hotelo rabiti. Če se narodom do danes še ni posrečilo ustvariti trpjen mir na svetu, je to samo zato, ker ga niso hoteli graditi na pravem temelju, ampak so ga hoteli postaviti na pesek. Ta temelj svetovnega miru je - krščanska vera. Vera, ki jo je Bog dal svetu po Kristusu in ki jo nepokvarjeno ohranja in uči sv j Katoliška Cerkev. Mi smo trdno prepričani, da je krščanstvo tisto zdravilo, ki more ozdraviti bolno človeštvo, da ne bo več zabredlo v tako usodno zablodo, kot je vojna. Krščanstvo je tista duhovna sila, ki more premostiti vse prepade, ki ločijo narode in vse združiti v eno samo veliko duhovno družino, kjer bo vsakdo živel v miru, kjer močnejši narodi ne bodo skušali, podjarmiti šibkejših, kjer medsebojno nezaupanje ne bo kalilo mednarodnih odnošajev. Zato pravimo, da je krščanstvo v resnici temelj trajnega mednarodnega miru. Res je, da so bile vojne na svetu tudi še po Kristusovem prihodu. Tode, če so bile, niso bile zato, ker so se vladarji držav in voditelji narodov ravnali po Kristusovem nauku, ampak zato, ker so se ravnali proti krščanskim načelom, včasih celo namenoma in odkrito, včasih pa vsaj v dejanju. Če bi odprli knjigo svetovne zgodovine in bi pregledali vse vojne, ki so se odigrale v teh dva tisoč letih po Kristusu, bi našli, da se je vsaka izmec njih vnela zato,- ker se vsaj ena izmed bojujočih ' se strank ni ravnala po nauku evangelija. Če bi se bil Napoleon pred stoinštiridesetimi leti ravnal po nauku, ki se go je imel priliko učiti kot otrok katoliških staršev, se ne bi bil vdal željam po svetovni nadvaladi in ne bi zapletel Francije v vcjno z ostalo Evropo. Isto moramo reči o Hitlerju in Mussoliniju. Oba sta bila katoličana po krstu, a ne po življenju in ravnanju. Zato sta šla predaleč v strasti po oblasti in posledica je bila, da je druga svetovna vojna upostošila Evropo. In isto bi lahko rekli o vseh, ki so prijeli za meč, ko niso imeli pravice za tako usoden korak. Če bi se vsi ljudje in posebno tisti, ki imajo oblast v rokah, ravnali dosledno po krščanskem nauku, ne bi bilo razloga za vojno. Zato ne bi bilo vojne. Zakaj lahko s tako gotovostjo postavimo to trditev? Zato, ker smo katoličani? Zato, ker radi hvalimo, kar je naše? Ne bomo rekli, da ne. Kajti v resnici smo prepričani in moramo biti prepričani, da je naša katoliška vera edino prava in najpopolnejša vera, ki jo je Bog sam razodel človeštvu. Če pa je krščanska vera najboljša za posameznika, mora biti najboljša tudi za vse narode. Ce krščanstvo more narediti posameznega človeka dobrega in celo popolnega, mora biti zmožno narediti dobre tudi vse narode. Če pa bodo vsi narodi dibri, potem bodo tudi odnošaji med njimi dobri, torej ne bo treba vojne, da se bodo rešila mednarodna, vprašanja, četudi bodo še tako zapletena. Torej po pravici smemo reči, da bo naša vera prinesla svetu trajen mir če se bo vsaj večina ljudi ravnala po tem, kar nas ta vera uči in nam zapoveduje. Vendar moramo reči, da ima Kristusova vera sama na sebi v resnici vse pogoje, ki so potrebni za trajen med- naroden mir. Kristusoua vera more postati najtrdnejši temelj svetovnega miru zato, ker po svoji duhovni moči more ustvariti v dušah tisto razpoloženje, ki na njem slone poboji svetovnega miru. In kateri so ti pogoji? Če narodi sveta hočejo ustvariti resničen mednaroden mir, morajo predvsem drugim imeti željo po miru in voljo delati zanj, morajo biti v resnici miroljubni. To resnično željo po miru pa more vdihniti svetu ravno krščanska vera. Kajti Kristusova vera je po svoji naravi vera miru. Poleg tega je za mednaroden mir potrebno, da se narodi zavedo, da je vse človeštvo ena sama velika družina in da so si vsi ljudje in vsi narodi bratje. To zavest bratstva pa nobena druga vera ali filozofija ne more tako uspešno ustvariti med narodi kot krščanstvo. Kristusova vera je namreč vera bratstva vseh ljudi. Dalje je za trden mednaroden mir treba, da bo med narodi zavladala pravičnost. Krščanstvo je tudi vera pravičnosti. Zato more dati najboljše poroštvo za pravičnost med narodi. Končno pa je za popoln mednarodni mir še treba, da bodo mednarodni odnošaji utemeljeni tudi na ljubezni, ne samo na načelih stroge pravičnosti. Kajti če so vsi ljudje res bratje med seboj, se morajo tudi ljubiti kot se dobri bratje ljubijo med seboj. In kje bo človeštvo našlo to ljubezen? V krščanstvu. Kajti Krist usova vera je pred vsem drugim vera ljubezni. Naša vera je torej vera, ki oznanja svetu mir, je vera vesoljnega bratstva, je vera pravičnosti, je vera ljubezni. Zato nobena druga duhovna ali tvarna sila ne more tako uspešno in popolno premostiti razlik med narodi in pospeševati med njimi prijateljsko sodelovanje kot more Kristusova vera, če se je narodi in še posebej voditelji narodov hočejo oprijeti in slediti zvezdi njenega nauka.Zato smo tako trdno prepričani, da je naša vera najbolj trden temelj mednarodnega miru. Treba je torej samo, da v nekaj besedah pojasnimo, zakaj krščanstvo v resnici nudi vse te pogoje, ki so potrebni za svetovni mir. KRŠČANSTVO - VERA MIRU Prvi pogoj, da bo med narodi zavladal trajen mir, je iskrena želja po miru in resnična volja delati zanj. Dokler bo na svetu en narod ali vsaj en voditelj naroda, ki bo hotel vojno, bo mir v nevarnost i, posebno če bo ta narod močan. Navadno je tako, da veliki narodi začno vojne. Mali narodi si navadno ne žele vojne, ke^ se čutijo pre- šibke, Zato je za uspešen mir na svetu predvsem treba, da bo želja po miru navdajala tudi velike narode. Seveda ta želja mora biti iskrena, ne samo v besedah. Tudi Hitler is še kdo drugi so vedno izjavljali in še izjavljajo, da hočejo mir. A v resnici niso bili miroljubni in so pripravljali in še pripravljajo vojno. To iskreno zeljo po miru in voljo ustvariti ga pa more vdihniti vsem narodom, velikim in majhnim, močnim in slabotnim, ravno krščanstvo s svojim naukom in duhovnim vplivom. Kajti rekli smo, da je krščanstvo po svoji naravi in in poslanstvu vera miru. Ko Kristus še ni bil prišel na svet, ampak so ga mnogo stoletij prej od časa napovedali od Boga razsvetljeni preroki, so ga slikali kot mogočnega Kralja, ki bo podvrgel vse svoje sovražnike, a bo kljub temu Kralj miru, v čigar kraljestvu bo zavladal mir med vsemi narodi sveta. Krjs-tusovo duhovno kraljestvo je torej kraljestvo miru. "Čim popolneje se bodo narodi podvrgli sladkemu kraljevanju Kristusa Kralja, tem gotoveje se bodo tudi veselili časnega miru na svetu. Ko je Kristus v božični noči prišel na svet, se je ■nad betlehemskri voljanami razlegala pesem, ki jo svet še ni bil slišal poprej: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. S to nebeško hvalnico so angeli osuplim pastirjem in vsemu svetu naznanili, zakaj je novorojeni Odrešenik prišel na svet. Namreč, da bo dal čast Bogu v nebesih in da bo prinesel pravi mir na zemljo, mir vsem ljudem, ki se bodo hoteli ravnati po njegovem nauku, ki je božji nauk. Kakih trideset let kasneje, ko je Kristus zapustil skrito življenje v Nazaretu in pričel javno učiti, je zopet in zopet naglasil, da je prišel na svet, da bi prinesel svetu resničen mir, to je mir ljudi z Bogom in mir ljudi med seboj. Mir vam zapustim, mir vam dam! Tako je govoril svojim učenem preden se je poslovil od njih 'zadnji večer pred svojo smrtjo. Mir vam bodi! Tako jih je zopet pozdravil, ko se jim je prikazal po svojem vstajenju. In od vseh svojih učencev je zahteval, da naj žive v miru med seboj in naj odpuste drug drugemu, če imajo kaj odpust iti. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji! To je eno izmed najosnovnejših načel, ki se po njih mora ravnati vsak dober Kristusov učenec. Tudi še potem, ko je Kristus ustanovil svojo Cerkev in zapustil ta svet, njegovi apostoli niso nehali oznanjati svetu, da je Kristusova vera vera miru. Posebno veliki misijonar med podani, sv. apostol Pavel, je neprestano opominjal vernike, da je Kristus prinesel mir na svet in da vsi krist ijani morajo živeti v miru. Tako je prišel - sv. apostol piše v pismu Efežanom - in mir oznanil vam, ki ste bili daleč, in mir njim, ki so bili blizu.. In v pismu Kološanom je isti apostol zapisal, da je Boi sklenil, da s krvjo, ki jo je Kristus prelil na križu, s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih. Zato pa naj si vsi, ki verujejo v Kristusa, prizadevajo, da bodo živeli v miru z Bogom in vsemi ljudmi. Ako je mogoče - tako piše sv. Pavel Rimljanom - živite, kolikor je na vas, z vsemi ljudmi v miru. Zatorej si prizadevajmo za to, kar je za mir in medsebojno spodbudo. Podobno naročilo daje sv. apostol v pismu Hebrejcem, ko pravi: Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda! Ta mir je tako potreben Kristusovim vernikom, da ga jim sv. Pavel večkrat še posebej vošči.. Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa!' Tako Pavel pozdravi Rimljane v začetku sbojega pisma. Drugo pismo do Tesaloničanov zaključuje na podoben način: Sam Bog miru pa vam daj mir vedno in povsod! Krščanstvo je torej zares vera miru; vera, katere namen je prinesti svetu mirvera, ki ta mir neprestano oznanja vsem narodom sveta; vera, ki nalaga svojim članom izrecno dolžnost prizadevati si za mir z vsemi ljudmi na svetu in z Bogom v nebesih. To se pravi, vsi katoličani morajo smatrati vojno kot zlo, četudi so včasih v vesti dolžni prijeti za orožje v obrambo resnice in pravice. Psi katoličani si morajo torej prizadevati, kolikor morejo, da bi na svetu zavladal trajen mir. Če drugega ne morejo storiti, morajo vsaj moliti za mir. Če bi torej vsi narodi sveta in še posebej voditelji narodov sprejeli načela Krist usove vere in bi se dosledno ravnali po njih, bi z njimi morali sprejeti tudi iskreno željo in voljo delati za mir med narodi. S tem pa bi bil izpolnjen prvi pogoj, ki je potreben, da bo med narodi zavladal trajen mir. KRŠČANSTVO - VERA BRATSTVA Drugi pogoj za trajen mir med narodi je, da bo človeštvo imelo živo zavest, da je ves človeški rod ena sama velika družina in da so si vsi ljudje in tudi vsi narodi bratje z enakimi pravicami in dolžnostmi. Kajti kakor hitro kak narod začne smatrati sebe za nekaj več in prezirati druge manjš.e in šibkejše narode, je že dan povod za razdor in možnost nove vojne. Tega se zaveda tudi Zveza Narodov. Zato je med osnovna načela, ki naj bi se po njih ravnali združeni narodi, sprejela načelo o bratstvu vseh napodov. Tudi ob drugih prilikah se je večkrat naglasalo načelo o bratstvu vseh ljudi. Razna človekoljubne društva so tudi sprejela to načelo in si celo vzela za nalogo pospeševati misel o enakosti in bratstvu vseh ljudi in narodov brez razlike narodnosti in jezika. Gotovo je marsikaj dobrega v teh prizadevanjih ža zbližanje< narodov. A bati se je da vsa ta prizadevanja nimajo dovolj trdne podlage. Moderni človekoljubi le prepogosto niti ne omenjajo Boga kot Stvarnika vseh ljudi, ker morda niti ne verujejo vanj. Zato skušajo razložiti in utemeljiti načela bratstva vseh ljudi samo na podlagi človekove narave, ki je vsem ljudem skupna. Z eno besedo, vsi ljudje smo si bratje in enakovredni zato, ker smo vsi ljudje. A je težko reči, da je to dovolj krepak razlog, da se bo misel o brat st pu vseh narodov mogla uveljavit i v mednarodem življenju. Kajti močnejši še vedno ostane močnejši, četudi ima isto naravo kot slabotnejši. Če ni nobene višje sile nad njim, ki bi ga držala nazaj, se bo kaj lahko spozabil in prekršil naravne pravice šibkejšega, ki se ne more dovolj uspešno braniti. Nasprotno pa so razlogi, ki jih krščanstvo more navesti, zakaj so si vsi ljudje bratje, mnogo bolj tehtni. Zato resnica o bratstvu ljudi in narodov ni samo ena najosnovnejših krsčanskih resnic, ampak krščanstvo tudi odgovori na vprašanje, zakaj smo si vsi ljudje bratje, bistveno enakovredni, z istimi naravnimi pravicami in seveda tudi dolžnostmi. Zato se krščanstvo v resnici sme imenovati v najpopolnejšem smislu vera bratscva. Krščanstvo nas pred vsem drugim uči, da smo vsi ljudje ustvarjeni od Boga, po duši neposredno, po telesu pa posredno po naših starših. Bog je torej v resnici Oče vseh ljudi, Bog je Oče tudi vseh narodov. En Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh! Ts0 Dolenjske*. Bil je zakonski sin blU zopet osi zdravi. kmečkih staršev Franca Žužka in Neže Pucelj. Ljudsko šolo je posedal doma. Kje je hodil vnorm-alko in gimnazijo, nisem dognal; bi lo je prejkone v Ljubljani. Tam je leta 1861 vstopil v škofijsko semenišče. Deset dni potem so prišli v St. Paul, glavno mesto Minnesote. Ondotni škof Tomaž Grace jih je z veseljem sprejel; imel je namreč le 2j duhovnikov v škof-iji, ki je poleg Minnesote ob- - Janez L. Zaplotnik segala tudi obe Dakoti do reke Missouri. Žužek je ostal kar v Sl. Paulu in se tam s Tomaževič-em, Tomazinom, Bergholdom in Američanom Jakobom 0’Gormanom pripravljal za duhouski stan; profesor in spiritual jim je bil č. g. Buh. Drugi tovariši pa sc šli v Milwaukee in St. Vincent, kjer sc študije nadaljeval i. Kako je Amerika Žužku ugajala ne vemo, ker nas nobeno njegovo pismo iz te dobe ni doseglo. Imamo pa precej poročil od njegovih tovarišev, ki so nam ohranili marsikatero zanimivost. Tako je n. p. Trobec pisal iz St. Vincenta o pijančevanju Američanov. „Pijejo,” pravi, le žgane pijače. Vino je tukaj nekaj posebnega; jaz ga še nisem videl v Ameriki, razen mašnega. Poskušajo ga le premožnejši o posebnih slovesnostih. V St. Paulu so naši bogoslovci nekoč ameriškega pili; vsak ga je dobil kupico, pa je bila tako velika, kakor g. Žužek pravi v svojem smešnem pisemcu, ‘da sem jo brž brž zvrnil, da bi se ne bila kaka sitna muha prikradla in mi ga izpila.’ Tukaj je tedaj najboljša šola, da se človek vina odvadi. ” Konec poletja je Žužek študije dovršil, nakar je 2j. kimavca prejel subdiakonat, drugi dan pa diakonat. „V torek potem’,’ je pisal Tomazin 2. grudna 1864 iz St. Paula, „nas je prišel g. Pirc iz Crow Kinga povpraševat, kateri bi hoteli gor k njemu med Indijance priti. G. Buh, g. Žužek in jaz smo se oglasili, kar ga je zelo razveselilo. Na praznik vseh svetnikov, l.list-opada, so bili gospodje Žužek, Tomaževič in Berghold posvečeni mašniki.” „Nove maše so obhajali, ali ne dva enako. G. Žužek je precej drugi dan, na god vernih duš, imel novo mašo v stolnici in po maši pel ‘Requiem’ ! Stregla sta mu g. Buh za diakona in g. 0’Gorman za subdiakona; škof je bil zraven na svojem sedežu, mi drugi pa smo kakor kanoniki v koru sedeli. Res, žalostna pr im-ica je bila to! brez ' Veni,’ brez ‘Gloria,’ brez ‘TeDeum,’ brez blagoslova!Ali kaj se hoče na tujem!” Tomazinu je bilo žal, da je Žužek moral imeti tako klavrno novo mašo; menil je, da bi se v domovini kaj takega ne bilo pripetilo, kajti Slovencem je nova maša le nekaj veselega in prazničnega. Kaj je Žužek mislil o stvari, pa ni znano. Vse-kako je tudi sam štel takšno novo mašo za žrtev.A ta odpoved takoj prvi dan njegovega duhovniškega življenja ni bila zadnja. 2. V CROK KINGU Po novi maši sta se Žužek in Buh pripravljala, da pojdeta med Indijance. Sporočila sta Pircu, kdaj naj ju pričakuje. Stari misijonar se je te vesti zelo vzradostil, ker mu je obetala uresničiti najlepše sanje, kar■ jih je kdaj imel: pokristjanjenje očipvejskega naroda. Dne 6. listopada 1864 je pisal iz Crow Kinga v Ljubljano: „Prav ko sem bil to pismo dokončal, sem dobil od č.g.Buha list, ki mi naznanja veselo novico, da bo moj misijonski namestnik č.g. Buh z g. novo-mašnikom Žužkom 9. t.m. odrinil iz St. Paula k meni za indijanske misijone.” Poleg teh dveh je Pirc pričakoval tudi gospode Tomazina, Pluta in Trobca, brž ko bodo posvečeni. „S petimi tako čvrstimi pomočniki,” je vzkliknil, „mi bo mogoče doseči svoj namen spreobrnjenje Očipvejcev. Toda naš škof mi je naznanil, da nas zavoljo svoje ubožnosti ne more podpirati. Zaupam pa v Boga, da nas bo On gotovo s svojo milostjo podpiral in nam tudi vse potrebne pripomočke priskrbel, da se bo naše delo dovršilo. ” Žužek in Buh sta res 9. listo-pada odrinila proti Crow Kingu. Do Bik Riverja sta se peljala z v lakom, dalje pa s pošto (stage). Menda se je že noči lo, ko sta se pritresla v Crow ffing, Pirčev glavni stan. Ta vasica, ki je zdaj ni več, je stala na levem bregu reke Mississippi nasproti ustju, kjer se reka Crow h!ing izliva v ta veletok. Štela je kakih 35 lesenih hiš, v katerih so prebivali zraven nekolikih Američanov in kanadskih Francozov večidel pol Indijanci. Ti in Kanadci so bili katoličani. Imeli so cerkev in župnišče, ki jih je Pirc postavil, a so menda rajši „ognjeno vodo" srkali, kakor pa misijonska poslopja popravljali. Hodili so v cerkev, ki je bila iz hlodov zložena in od strani podprta, da se ni podrla. Župnišče ni bilo mnogo boljše. To je prvotno obsegalo samo eno sobo, 12 čevljev široko in 16 čevljev dolgo, ter bilo pravtako iz navadnih hlodov narejeno. Služilo je Pircu, ki je tedaj imel že blizu 79 let, in njegovemu staremu kuharju za sprejemnico, delavnico, kuhinjo, shrambo in spalnico. Imela sta vsak v svojem kotu nizko trdo ležišče, zbito iz desk. Kuhala sta na železni peči in z njo po zimi tudi hišo grela. Po stenah sta razobesila razpela, podobe svetnikov, rožne vence, razno orodje, posodo, puško dvocevko, trnke in mreže za ribolov, tako da je bila soba skoraj muzeju podobna. Preden sta Buh in Žužek prišla je Pirc župnišče povečal in mu na vsaki strani pridelal po eno sobo, deset čevljev široko in štirinajst čevljev dolgo, ter jih oskrbel s pohištvom, stesanim in zbitim iz navadnihdesk. Vrzeli in razpoke v stenah so Indijanci z mahom zamašili in z blatom zamazali. Vkljub temu pa je bilo pozimi v hiši grozno mraz, kakor je Žužek sporočil Trobcu,rekoč: „Zvečer postavim vodo na razbeljeno železno peč, pa moram vendar zjutraj del j časa čakati, da se morem umiti, zakaj z ledom se umivati ni prijetno. ” Ko sta si mlada misijonarja sobi malo uredila, sta se lotila Baragove indijanske slovnice, da bi se naučila jezika Očipvejcev in se pripravila za indijanske misijone.O Indijancih seveda še nista veliko vedela. Zato sta rada poslušala izkušenega misijonskega veter-anca Pirca, ki jima je pripovedoval o doživetjih med rdeče-kožci, o njih šegah, značaju in drugih stvareh, ki jih mora indijanski misijonar vedeti, če hoče kaj doseči. Pri takih pogovorih so se navadno zbrali v Pirčevi sobi, ki je bila nekoliko večja od ostalih dveh. Pirc je sedel na svoji postelji, tovariša sta se pa usedla poleg peči na dolgo leseno klop, stoječo na vratih, ki so držala v klet pod'župniščem. Mrzlega zimskega večera so si dobro zakurili, da se je peč razbelila, in se prijetno raz-govarjali, medtem ko je zunaj tulil snežni vihar. Pirc je pravkar pravil o svojih misijonih in vmes vpletal razne šale. s katerimi je imel navado pripovedovanje soliti. Mlada misijonarja sta se kajpada veselo smejala in zibala sem ter tja po klopi, a ne dolgo. Iznenada so se namreč slabo narejena vrata v klet vdrla, klop se je nagnila in g. Žužek je zdrknil na tla ter bi bil živ telebnil v jamo, ko bi se ne bil naglo oprijel - razbeljene peči. Opeklo roko si je ozdravil z mrzlimi obkladki, še preden je Nemec Kneipp prišel s svojim vodozdravstvom na dan. Žužek se torej v Crow Ningu ni mehkužil po udobnih naslonjačih v razkošni palači. Niti si ni kvaril želodca z izbranimi jedmi; zadovoljevati se je moral večinoma z divjim rižem, krompirjem, prepečencem in čajem. Kadar pa mu je teh zmanj- kalo ali se mu je zahotelo po čem boljšem, je šel s puško v gozd divjačino streljat ali pa s trnkom v dolino ribe lovit. Sicer pa je dan na dan pridno učil otroke in med Pirčevimi izleti v misijone skrbel za Croui Ning. Starček je bil z njim popolnoma zadovoljen in ga je spomladi nagradil za trud s 135 franki, katere je bil iz domovine prejel. Toda v Crow Ningu ni bilo dovoLj dela za tri duhovnike. Zaradi tega je Buh že v prosincu odšel na sever med Indijance, Žužek pa je v maju odpravil v St. Peter, kjer je dobil svojo faro med belci. S tem je ugodil želji škofa Gracea, ki je hudo pogrešal duhovnikov celo po večjih krajih, še bolj pa na kmetih, kjer so bili naseljenci pogosto docela zapuščeni in se izneverjali. Škof torej ni brez razloga trdil, da bi se med belimi dalo veliko več opraviti kakor pa med Indijanci. 3. V ST. PETRU St. Peter je mesto, ki stoji ob reki Minnesoti kakih 70 milj južnozapadno od St. Paula in je sedež nicolletskega okrožja; sedaj šteje okrog 6000 prebivalcev. Ob Žužkovem prihodu je bila tu še vas, ki je leta 1873 postala mesto. V okolici cvete poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo in perutninarstvo, v mestu pa obrt in trgovina. Prvi beli ljudje so se tod naselili leta 1854, med njimi tudi nekaj katoliških Nemcev in Ircev, Ti so si čez dve leti po- stavili cerkev iz hlodov in jo posvetili sv. Petru. Sledečih devet let so naselbino semter-tja posedali potujoči misijonarji, a le ob nedoločenih rokih. Ker pa so se prebivalci naglo množili, so škofa prosili, da bi jim dal stalnega duhovnika, ki bi jim redno opravljal božjo službo. Tako so dobili g. Žužka. 0 njem govori zgodovina sv. Petra z velikim spoštovanjem. Pravi, da je bil vkljub mladosti prav goreč duhovnik in zelo zmožen organizator. Imenuje ga ustanovitelja in graditelja (builder), ki zasluži najprvo mesto med znamenitimi duhovniki v St. Petru, saj je položil trdno podstavo, na kateri je župnija hitro in stvarno napredovala, ter vse-jal seme, ki je rodilo obilo sadov in iz katerega je zrasla cvetoča fara, ki se mora njemu zahvaliti za svojo ureditev in porast. Poleg tega je ustanovil tudi nekaj misijonov, ki prav tako njemu dolgujejo zahvalo za svoh razvoj. Večjega uspeha, pravi omenjeni spis, ni mogoče pripisati nobenemu človeku v zgodovini župnija kakor gospodu Žužku. On je bil prvi župnik, ki je stalno živel v St. Petru. Ker je imel mešano faro, t. j. obstoječo iz Nemcev, Ircev in deloma tudi Francozov, a sam še ni znal dobro angleškega jez-ika, je ob nedeljah po božji službi neki župljan namesto njega bral ozndnila vernikom v angleščini, dokler se ni sam naučil tega jezika, nakar je pridigal nemški in angleški; ta red je veljal, dokler se Nemci niso l. 1888 ločili od Ircev in postavili svojo cerkev. Ko je Žužek l. rožnika 1865 'nastopil službo v St. Petru, cerkev še ni bila dovršena; imela ni še ne oken ne zakristije. Takoj se je lotil dela, zgotovil cerkveno poslopje in postavil zakristijo. Deske zato je naročil v St. Paulu. Pripeljala mu jih je ladja po reki Minnesoti, a je spotoma obtičala v Hendersonu, kakih 15 milj pod St. Petrom, ker je tisto poletje voda zavoljo suše nenadoma upadla. Zato so morali župljani sami zvoziti les k cerkvi, kar so zastonj stori l i. Kmalu nato je Žužek dobil nou zvon in ga postavil po tedanji navadi na lesen oder, katerega je dal nalašč zato napraviti poleg cerkve, ker še ni bilo zvonika. Pozneje je cerkvi dodal stolp in zvon vanj obesil ali prav za prav postavil, ker ameriški zvonovi ne vise, temveč stoje. Obenem je nabavil cerkvi notranjo opravo in najbolj potrebne stvari za obhajanje božje službe. Takoj iz početka je pridobil tudi kos zemljišče in ga preuredi l v župnijsko pokopališče, Calvary zvano. Pričel je tudi pisati prve župnijske matice, ki se vse začenjajo leta 1865. Nato je postavil tudi prvo župnišče zraven cerkve. Prvo zimo, ki jo je v St. Petru prebil, se je hudo prehladil in nevarno zbolel, zaradi česar je na eno oko oslepel. Brž ko je prišel v St. Peter, je ustanovi}, pevski zbor in ga kaka šr.iri leta sam vodil in uril. Da bi povzdignil cerkveno petje, je kupil posebne orgle (reed organ). Učil je peti tudi otroke. Obenem je ustanovil društvo sv. Rožnega venca za žene, da bi pomagale skrbeti ne le za cerkev, ampak tudi za reveže in bolnike v župniji. Leta 1873 je osnoval podporno društvo sv. Petra za moške in ga vodil, dokler je tam župnikoval. Kasneje je ustrojil tudi odsek katoliških ameriških vitezov in društvo popolne vzdržnosti, za katero se je zlasti pomožni škof Janez Ireland vnemal. Komaj je Žužek župnijo dobro uredil, že jo je 30. julija 1868 zadela huda nesreča. Po polnoči je namreč nastala strašna nevihta, ki je celo uro divjala nad vasjo, medtem ko je dež lil kakor iz škafa. Nevihto je spremljal silen vihar, ki je naredil veliko škode; polomil je mnogo drevja in pokvaril marsikatero poslopje. Porušil je tudi stolp katoliške cerkve, ubil zvon, potrl cerkvena okna in napravil čez pet sto dolarjev škode. Sreča v nesreči je bila, da je zvonik padel na vzhod; če bi bil telebnil na jug, bi bil razbil župnišče in najbrž ubil še župnika, ki je bil tedaj v njem. Po tej nevihti se je Žužek takoj lotil dela, da je storjeno škodo popravil. Ubiti zvon je poslal na vzhod, da so ga prelili, in dal postaviti nov zvonik; pri tem je neki delavec padel z odra in se ubil. Dal je napraviti nova okna in cerkev popraviti, prenoviti in opremiti, aa je bila lepša nego prej. Kupil je tudi lične postaje križevega pota. Prišle so iz nekega umetniškega zavoda v Monakovem. Blagoslovil jih je zelo slovesno prvo nedeljo v postu l. 1870 šentpavelski generalni vikar Klement Staub, O.S.B., v nagnečeni cerkvi in pri tem pridigal nemški, Žužek pa angleški. Pomagal jima je župnik Valentin Sommereisen iz Mankato. Dopisnik, ki je to sporočil, je pohvalil lepo cerkev in dobro urejeno župnišče ter pristavil: „Še več pa je vredno, da č. g. Žužka ljubijo in spoštujejo angleški in nemški farani. ” Naš misijonar se je zelo zanimal tudi za katoliško vzgojo otrok. Izprva jih je sam dvakrat na teden učil krščanskega nauka, dokler ni ustanovil župnijske sole. Kmalu po prihodu v St. Peter je s pomočjo škofa Gracea dobil katoliškega učitelja, ki je v neki hiši odprl zasebno šolo, kjer so se otroci tudi katekizma učili. Od leta 1868 se je ta sola sicer štela za župnijsko, a je bi la še vedno zasebna, ker je ni vzarževala fara, temveč starši šolarjev. Leta 1870 je pa Žužek pregovoril župljane, da so kupili staro javno šolo, ki je stala tik farnega posestva in bila naprodaj. Plačali so zanjo $562.50. Tako je župnija dobila svoje šolsko poslopje in poslej tuai sama plačevala učitelja. Za to službo je župnik najel učitelje prejšnje zasebne šole, ki mu je potem nekaj let poučeval povprečno po sto otrok. V sledečem letu je Žužek hotel svoje farane auhovno poživiti in pomladiti. Zato je poklical slavnega štajerskega jezuita Franca Heninger-ja, da jim je priredil sv. misijon. Spovedovati je začel že dan poprej, v soboto; pri-vrvelo je toliko ljuai iz soseske, 25 milj daleč naokrog, da je moral misijonar skoraj uso noč spovedovati; šele v nedeljo zjutraj ob pol treh je prišel iz spovednice. Isti dan, 12. listopada 1871, je začel sv. misijon, ki je zelo dobro uspel, saj je duhovno prenovil vse župljane, nemške, irske in francoske. Leta 1873 je preteklo petdeset let, kar so se Žužkovi starši poročili. Da bi jim misijonar mogel osebno častitati, si je vzel pet mesecev počitnic in po binkoštih odšel s č.g. Plutom v domovino. Spotoma sta ogledovala razne kraje, kakor Berlin, Prago in Dunaj. Žužkova družina je obhajala zlato poroko staršev v osmini Marijinega rojstva, kateremu je cerkev v Velikih Laščah posvečena. Udeležili so se je vsi njuni otroci, vštevši dva sina duhovnika, mnogo sorodnikov in osem drugih mašni kov ljubljanske škofije. Domači g. župnik Mate j Frelih je pridigal. Svečanost je ganila vso faro. Nekaj dni potem se je g. Žužek odpravil nazaj v Ameriko. Spremljali so ^a g. Plut, dijak Janez Tori in neka sorodnica Katarina. Po trinajstanevni viharni vožnji čez morje se je 16.vinotoka zdrav izkrcal v New Yorku. V sredo pred praznikom vseh svetnikov se je spočit in čvrst vrni l v St. Peter. Počitnice so koristile ne le njemu samemu, ampak tudi njegovi župniji. To se je kmalu pokazalo v njegovi podvojeni delavnosti. Sicer Žužek nikoli ni lenaril, a mora se priznati, aa se je po vrnitvi iz Evrope lotil z novim ognjem svojih dolžnosti, tako da je konec leta 1874. lahko rekel: „Letos sem imel grozno veliko dela in ga imam še vedno. ” To leto je namreč postavil hišo za redovnice, prenovil solo, postavil novo cerkev v Midale Laku, priredil tridnevni sejem (fair)in zraven še pripravil 240 oseb za birmo,da molčimo o drugih vsakdanjih misijonskih opravilih. Naj nekatere izmed teh stvari bolj natanko opišemo. Slišali smo že, da je bilo Žužku mnogo do vzgoje mladine. Vedno je mislil, kako bi jo izboljšal. Zato je že kmalu po nakupu javne šole sklenil izročiti njeno vodstvo redovnicam S tem namenom je še pred odhodom v Evropo l. 1873 kupil prostor zraven šole in sledeče leto na njem sezidal primerno stanovanje za šolske sestre. Hkrati je popravil in prenovil tudi solo. Vse to je stalo okoli tri tisoč dolarjev. Dandanes to ni veliko; a takrat je lilo toliko denarja težko zbrati, ker so Amerike izza leta 1873 stiskali slabi časi. Vendar je delo srečno dovršil in 12. listopada 187j ste prišli dve šolski sestri Notre Dame z eno novinko iz Milivaukee, da so prevzele vodstvo šole. Štiri dni potem so jo odprle in takoj vpisale šestdeset otrok, a so upale, da se bo število kmalu podvojilo, kar se je res tudi zgodilo. Glede zidave samostana in popravljanja šole je Žužek 7. grudna 1874. tole napisal: „Vse to sem zadolžil za blizu dva tisoč dolarjev in jih bo še to zimo treba plačati. Kako pa bom denar skoledoval, ner ga je tako malo,me jako skrbi. Res,da so žene društva živega rožnega venca in pa farna dekleta prav pridne in pripravljajo sejem v korist šoli in tako upam skupiti sedem ao osem sto dolarjev, drugo pa bo treba od hiše do hiše zbirati. Pšenica je pa tako poceni, da jo kmetu ne kaže naprodaj voziti. In letos so še kebilice posebno po nena-katerih krajih naredile toliko škode, da tisoči družin stradajo. Vendar pa je pri nas še dovolj hrane; toda bati se nam je, da prihodnje leto ne bomo nikakršne žetve, ker so kobilice pustile toliko zalege, da je joj. ” pravkar omenjeni sejem, ki so ga v sredi grudna župljanke tri ani vodile, se je zelo dobro obnesel, ker je prinesel enajst sto šest dolarjev in šestdeset centov čistega dobička, kakor je Žužek sam sporočil. Sestre Potre Dame niso samo učile v farni šoli, temveč so imele tudi na hrani in stanovanju otroke z bolj oddaljenih kmetij in iz sosednjih misijonov. Venaar pa te sestre niso dolgo ostale v St. Petru; leta 1877 so se namreč umaknile frančiškanskim sestram iz Rochester v Minnesoti, ki so potem mnogo let tu poučevale. 4- V PODRUŽNICAH Iz tega, kar je bilo do zdaj povedano, je jasno, da se je Žužek večviael ukvarjal z župnijo sv. Petra; korenito jo je organiziral in preskrbel s potrebnimi poslopji, tano da se je štela med najboljše fare v škofiji. A to še ni bilo vse. Kajti katoličani so se naseljevali tudi zunaj mesta na obeh straneh reke Minnesote. Živeli so razkropljeni di 25 milj daleč od St. Petra, tako da je bilo mnogim predaleč tja hoditi k božji službi. Ker niso imeli drugega duhovnika, ki bi bil zanje skrbel, je to nalogo prevze l Žužek. Nekateri izmed teh naseljencev so bili versko že organizirani, druge pa je Žužek pripravil do tega, da sc si osnovali podružnice. Razvil je pet takih misijonov in postavil cerkve v sledečih krajih: sv. Henrika v St. Henry, Marijinega rojstva v Clevelandu, Marijin- ega obiskovanja v Granty (zdaj Brighton imenovan), sv. Mihaela v Belgraau in sv. kikoldja v Midale Laku (prej tudi Timber Lane zvanem). Prva dva sta v lesueurskem, zadnji trije pa v nicolletskem onrožjp.. Obiskoval jih je navaano po enkrat na mesec. Vsi ti kraji razen znanjih dveh so zdaj samostojne župnije. V podružnici Midale Lake je leta 1872 začel graditi cerkev in jo polagoma dovršil. C njej je 7. grudna 1874 sam tole napisal: „Naredil sem cerkvico 16 milj od St. Petra, seveda iz desk, ki stane dc dva tisoč dolarjev. Široka je 26, dolga pa s svetiščem vred 60 čevljev; zvonik je -60 čevljev visok.’’ Pozneje jo je oskrbel z opravo in lepimi kipi, ki mu jih je izdelal nek umetnik v St.Paulu. Dve let i nato se je lot i l hiše božje v podružnici Granby, ni je bila najbolj oddaljena od St. Petra. Stala je sredi rodovitne pokrajine ob Labodjem jezeru (Šivan Lake). Tam se je že zgodaj naselilo sest katoliških družin, ki so si leta 1861 postavile majhno cerkev. S priseljevanjem pa se je število družin kmalu avignilc dc 22 in cerkvico, je postala popolnoma pretesna, tako da je bilo treba nove. Toda ljudje' se dolgo niso mogli zediniti glede prostora, na katerem bi .novo hišo božjo postavili. Šele leta 1876 so se po Žužkovem prizadevanju sporazumeli in si za stav išče izbrali grič s krasnim razgledom na jug in vzhod, zavarovan s starim hrastovim gozdom preti severu in zapaau, od koder navaano prihajajo nevihte. Neutegcma sc nanj postavili novo, čedno in trdno cerkev iz desk, 64 čevljev dolgo in 26 čevljev široko, z lepim zvonikom.Sledeče leto so si zgradili tudi šolo in najeli učitelja, da jim je bistril in krotil nadobudno mladino. To cerkev je škof' Grace 'leta 1877 blagoslovil. V nedeljo, 8. julija, je birmal v St. Petru 108 oseb; drugi dan je šel skoz pcaružnico Midale Lake v Granby kjer je v torek birmal 35 oseb ter blagoslovil novo cerkev in zven, ki so ga šele prejšnji dan aobili iz livarne. Pri tej slovesnosti je Žužkov nekdanji sošolec Berghold pridigal. Meseca maja 1878 je iznenada počil glas, da bo Žužek prestavljen iz St. Petra v Caledon-ijo. kovica se je bliskoma razširila in užalestila vso faro, kakor kaže tale sklep onaotnega društva sv. Petra: „Na redni seji 2. t.m.je rimsko katoliško podporno društvo sv. Petra sprejelo tele sklepe zaraai premestitve č. g.župnika Janeza Žužka. Ker je naš preč. g. škof blagovolil našega splošnega čislanega g. župnika Janeza Žužka prestaviti v Ca ledeni jo in ker nam je ta trinajst let z veliko vnemo in z velikim uspehom žup-nikoval ter tudi nase društvo osnoval in do zdaj vodil, zato bodi Sklenjeno, da se mu s tem v imenu društva in župnije globoko zahvalimo za samozatajni in požrtvovalni trud ter želimo, aa bi u novem torišču ravno tako uspešno delal ter si pridobil prav tolikšno ljubezen kakor pri nas, ki se ga bomo vedno radi spominjali, kjerkoli bo: Zaključeno, da medtem ko iskreno žalujemo nad njegovo ločitvijo od nas,' pa sestrski fari v Caledoniji iz srca čestitamo na njenem novem župniku; Sklenjeno, da naj se ti zaključki objavijo v Vereinsbctu in v Nanaererju ter se prepis posije č.g. župniku Žužku kakor tudi fari v Caledoniji. F o nalogu društva St. Peter 10. rožnika 18ŽS. N. Kneip, tajnik. ” 5. V KALEDONIJI Caledonia je sedež houstonskega okrožja v skrajnem južno-vzhodnem kotu Minnesote. Mestece stoji v lepem in zdravem kraju. Prebivalci so Nemci, Irci in Američani. Bavijc se z obrtjo in trgovino; v okolici, ki je prav rodovitna, pa cvete poljedelstvo in živinoreja. Fr. Filip Gordon, ki je umrl 1. 1948, je bil edini indijanski duhovnik iz čipevanskega rodu med katerimi je naš škof Frederik Baraga toliko let misijonaril. Na sliki z Fathrom Gordonom se videjo tudi dečki iz istega rodu. Naseljevati sc se tam začeli v drugi polovici preteklega stoletja. Katoličani so si že leta 1865 ustanovili župnijo sv. Janeza Krstnika. Po državljanski vojski se je meti njimi naselilo toliko katoliških Luksemburžanov, da jim je leta 1873 škof' Grace dovolil osnovati svojo nemško faro in jim dal Štajerca Karla Kceberla za župnina. Takoj sc kupi l i deset akrcv zemlje in sezidali veliko cerkev iz kamenja za skoraj 35, 000 dolarjev sv. Petru na čast.Štiri leta potem sc postavili novo solo z dvema scbcma in majhnim stanovanjem za učiteljice, tri sestre Potre Dame. Koeberla je l. rožnika 1878 nasledil naš Žužek. La bi dvignil versko življenje v fari,je zastavil vse svoje moči; pogosto je priporočal prejemanje sv. zakramentov in vpeljal razne stare ponožncsti, n. pr. procesije prosnjega tedna in sv. Resnjega Telesa. Poskrbel je kmalu tudi za ljudski misijon v župniji; vodila sta ga dva očeta jezuita osem dni in ga slovesno končalo na praznik farnega zavetnika sv. Petra, 29. rožnika 1875. Obnesel se je prav dobro. Hkrati so obhajali tudi sveto leto ali izreden jubilej, ki ga je papež razpisal. Sledečo nedeljo so imeli slovesno prvo obhajilo otrok, pri katerem je župnik prav ganljivo pridigal, kakor je pripomnil dopisnik, ki je to sporoči l. Glede denarnega gospodarstva je pa župnija tičala v mrki ih težavah. Imela je se 14,533 dolarjev dolga, kar ni bila malenkost za bornih 155 družin, ki so tvorile faro. Denar je imel veliko večjo vrednost kakor dandanes in ga je bilo povrhu še za visoke obresti in dobro varščino težko aobiti naposodo. v To je se isto leto skušil tudi Žužek, ko je moral od neke družbe izposoditi deset tisoč dolarjev z desetodstotnimi obrestmi: a predenje posojilo dobil, je bil prisiljen vknjižiti dolg na na cerkev in na vse farno posestvo. Teda niti to še ni družbe zadovoIjilo, najt i denar je dala šele potem, ko so Žužek in 35 župljanov podpisali še osebne menice in tako tudi svoje domove in kmet ije zastav ili. Iz tega se vidi, da se je župnija borila za obstanek. Toda na srečo je imela za župnika moža, ki je bil kos težki nalogi. Še preden je dobil omenjeni denar, je sklenil ne le obresti redno plačevati, ampak tudi dolg čimprej poravnati. In zgodovina ga hvali, da je vestno izpolnil ta sklep:znal je varčno gospodariti in župnijo izvleči iz vsake denarne zagate; polagoma jo je rešil dolga, jo postavil na trdno gospodarsko podlago, ji zagotovil veliko in lepo posest, katero ima še dandanes, ter pri vsem tem ohranil s logo med farani. Seveda pa tega ni kar tako lahko dosegel. Sitnosti je imel posebne iz početka, ker so bili ljudje ubogi in so jih povrhu še slabe letine trle; od leta lSh/6 do 1881 n.pr. niso nikoli kaj prida pridelali. Koral se je torej ukvarjati s koledovanjem po hišah in s prirejanjem raznih zabav. Leta 1881 je n. p. pripravil poseben sejem, ki je trajal od 21. do 2j. svečana in nrav dobro uspel; prinesel je blizu 1800 dolarjev čistega dobička. Dopisnik, ki je to sporočil, je pristavil: „Ne smem pa izpustiti opombe, da je uspeh tega podjetja pripisovati zlasti tudi delavnosti našega skrbnika,č.g. J. Žužka, ki kot dober pastir svoji fari vedno pomaga z besedo in dejanjem. Sicer našemu župniku mrzi 'bumfanje’ po časopisih, a tu velja: 'Čast, komur čast!’” Ker šola še ni bila popolnoma izdelana, jo je sledeče leto dal dovrš.iti in lično prebarvati. Dopisniki so jo hvalili, da je bila v najboljšem stanju tudi glede uspešnega pouka, ki se je v njej delil. Dotlej fara sv. Petra še ni imela svojega župnišča in je župnik moral stanovati v najeti hiši. Prav to leto pa je Žužek postavil majhno, a čedno župnišče, ki je veljalo samo 690 dolarjev. Pozneje ga je predelal in precej povečal ter v njem stanoval, dokler ni Caledonije zapustil. Zdaj služi šolskim sestram za samostan. Z varčnostjo in marljivostjo se mu je polagoma posrečilo cerkveni dolg zelo zmanjšati in tako fari zagotoviti obstanek. Dne 31. sušca 1883 je neki dopisnik pripomnil: „Častiti g. J. Žužek neutrudno dela dalje in bo menda kmalu poplačal dolgove, ki še cerkev tlačijo.” Ko je gospod doma za silo uredil farna poslopja, se je lotil podružnice v Freeburgu. Ta kraj stoji kakih osem milj vzhodno od Caledonije ob potoku, ki teče v reko Mississippi. Peča se večidel s poljedelstvom in živinorejo, nekoliko tudi z obrtjo in trgovino. Izza leta 18Ž9 ima železnico, ki ga veže s Caledonijo in misisipijsko dolino. Ondotni katoličani so si leta 1868 postavili cerkvico sv. Nikolaja. Gospod Žužek jo je oskrboval kot podružnico. Postala pa je že pretesna za svojih 45 družin in še ni imela ne svetišča ne zakristije ne več drugega. O njegovem delu v Freeburgu je 13. grudna 1885 dopisnik sporočil tole: „Zadnji dve leti se je v naši občini mnogo storilo. Bilo je seveda potrebno. Prečej smo povečali cerkev, ji prizidali svetišče in zakristijo ter vso cerkev znotraj in zunaj dobro prebarvali. To je stalo čez 600 dolarjev. Preteklo poletje smo dobili iz La Crosse nov oltar, prav okusno narejen v romanskem slogu in bele orehovine, tako da bi bil tudi večji cerkvi v kras. Pred osmimi dnevi pa smo prejeli tudi nov kip sv. Nikolaja, zavetnika naše cerkve, umetno izrezljan iz lesa v Columbusu, 0. Blagoslovil ga je na god cerkvenega zavetnika č. g. Mihael Straeten, kaplan caledonijskega g. župnika Žužka. Za ta razveseljivi napredek v naši srenji se moramo poleg Boga zahvaliti vnemi našega dušnega pastirja, č. g. J. Žužka iz Caledonije, in požrt- vovalnosti župljanov, izmed katerih so nekateri sami siromaki. Premožnejši pa bi že lahko nekoliko globlje segli v žep, da bi se še ostali mali dolg pred novim, letom poplačal in da bi tudi nove klopi kmalu prišle v cerkev. Zdaj pa moram še nekaj sporočiti, kar ni veselo. Naš č. župnik J. Žužek je že tri mesece bolan in skoraj vedno Katedrala sv. Petra v Marquette, Michigan, kjer je truplo škofa F rederika Baraga pokopano. v postelji. Ima protin ali nevralgijo, kakor zdravniki bolezen imenujejo. Izza dveh tednov je malo boljši, a sobe še ne more zapustiti. Upamo, da bo z božjo pomočjo kmalu ozdravel. Med njegovo boleznijo so tu v Freeburgu in v Caledoniji č. očetje jezuiti vodili božjo službo. Zadnja dva tedna pa imamo kaplana č. Mihaela Straetena, ki bo ostal, dokler g. Žužek popolnoma ne ozdravi.” Ker pa bolezen ni hotela župnika zapustiti, je sredi svečana 1886 šel na jug, naj- prej v St. Louis, potem pav Hot Springs, Ark., iskat pomoči. Meki dopisnik je 8. aprila naznanil iz Caledonije, da „vsa župnija neprestano prosi predobrega Boga, naj ji kmalu in popolnoma ozdravi dragega pastirja, in upa, da se bo še pred veliko nočjo vrni l. ” Že prejšnji zimi je bil Žužek dolgo in hudo bolan. Tudi v poznejših letih ga je prost in pogosto mučil. Toda brž ko mu je odleglo, da se je mogel gibati, se je iznova z vnemo lotil dela. Baragova Višja Šola v Marquette, Michigan, kjer je bilo 1. 1948 sklicano splošno zborovanje duhovnikov in študentov ob priliki obiska našega škofa Gregorija Rožmana. V listopadu leta 1886 je zopet priredil su. misijon v Caledoniji, da je dal žup-Ijanom priložnost dobiti odpustke izrednega svetega leta, ki ga je papež oznanil. Udeležba je bila zelo dobra, kar je pokazalo posebno veliko število sv. obhajil. Žužkovo delo je pohvalil tudi škof Ireland, ko ga je tisto leto imenoval za dekana houstonskega okrožja. Tri leta potem je bila šentpavelska škofija na tem, da se razdeli in da se njen južni del povzdigne v novo, ivinonsko škofijo. Ireland, ki je medtem postal nadškof, bi bil rad Žužka obdržal v svoji nadškofiji in mu je zato ponudil drugo boljšo župnijo. Toda Žužek je zaradi bolehnosti ni hotel sprejeti. Tako je mehanično prišel v novo škofijo pod oblast winonskega škofa Janeza Cotterja. Po statistiki, ki je izšla leta 1892 v nemškem Schemat-ismusu, je župnija sv. Petra v Caledoniji imela 156 družin in tri šolske sestre Potre Dame, ki so učile v farni šoli 110 otrok. Za prenovijenje župnijske cerkve Žužek prva leta ni mogel veliko storiti, ker so ga še dolgovi preveč žulili. Leta 1892 se mu je pa čas zdel primeren, da se tudi tega posla loti. Dal je torej cerkev iznova ometati, ji razpokani oblok popraviti injo vseskoz izboljšati. Poleg tega 1jo je vso znotraj in zunaj prebarval in olepšal ter zvonik s kovinskimi pločami prekril. Vse to je stalo okrog tisoč dolarjev. Kupil je tudi lepe nove postaje križevega pota, za katere je moral dve sto dolarjev odšteti. Sledečo zimo ga je bolezen zopet trla. Ondotni dopisnik je 10. sušca 1893 vedel tole povedati: „Na žalost moram sporočiti, da se je č. g. J. Žužek, župnik tukajšnje fare sv. Petra, zadnjo nedeljo za nedoločen čas poslovil in v ponedeljek šel v Hot Springs, Ark., iskat zdravja. Gospod je vso zimo bolehal; vendar je skrbel za župnijo in delal več, kakor pa bi bilo v takšnih okoliščinah pričakovati. Naj ljubi Bog da spoštovanemu gospodu milost, da se bo mogel v kratkem zdrav in čvrst vrniti med svoje župljane. To je želja vse fare in posebno Vašega dopisnika L. Hilla.” Po več kakor dveh mesecih se je župnik v maju res vrnil pokrepčan v Caledonijo. Ondotna cerkev sv. Petra je imela še vedno stare preproste oltarje, a ljudje so si želeli novih in bolj pristojnih za nanovo okrašeno hišo božjo. Zategadelj je Žužek leta 1895 naročil tri nove oltarje, ki so bili krasno izdelani v La Crosse in so veljali skoraj dva tisoč dolarjev. Blago-slovil jih je uiinonski škof Cotter 26. avgusta 1896-Slovesnosti se je udeležil . tudi škov Jakob Schiuebach iz La Crossa, ki je bil v Caled' oniji doma. Pri tej priložnosti so imeli piknik ali zabavo na prostem in napravili 590 dolarjev dobička za nove oltarje. Medtem so pa začele stare skodle na cerkveni strehi odpovedovati in popuščati, tako da je ponekod strop močil. Zato je Žužek sklenil hišo božjo prekriti. V jeseni leta 1898 je dal stare skodle sneti in jih nadomestiti z dobro iavaniziranimi železnimi pločami. Isto jesen je župnija obhajala srebrni jubilej ali petindvajsetletnico obstanka. Za to slavnost, ki se je prav imenitno praznovala, je Žužek naročil nove orgle na piščali za tisoč dolarjev. Povabil je mnogo gostov. Škofa Cotter in Schtvebach in veliko duhovnikov je prišlo že v torek zvečer, 21. kimavca. Drugi dan je bila birma; škof Schuiebach je bir-moval v cerkvi sv. Petra, škof Cotter pa v sosednji irski cerkvi sv. Janeza. V četrtek, hi je bil glavni dan jubileja, je škof Cotter slovesno blagoslovil nove orgle in potem pel pontifikalno sv. mašo. Pridigala sta škof Schivebach in prelat ffurst iz tiabashe. Praznovanje je vsem ostalo dolgo v spominu. Da se je slavnost dobro obnesla, se je bilo nemalo zahvaliti tudi farnim društvom. Žužek je bil prepričan, da je v združenju moč in da so katoliška društva potrebna za napredek župnije. Zato je ne le ohranil stara društva v fari, ampak jim dodal še nekaj novih. Tako je leta 1879 ustrojil društvo sv. Roze za dekleta izrecno zato, da bi se med seboj podpirala v pobožnosti in z dobrimi deli ter skrbela za oltarje v cerkvi; leta 1887 je ustanovil društvo sv. Petra za mladeniče in može, da bi drug drugega v bolezni podpirali in fari pomagali; leta 1901 -pa je prav s tem namenom osnoval podporno društvo sv. Elizabete za žene. O krščanskem duhu, ki je v župniji vladal, priča tudi veliko število deklet, ki so vstopila v razne verske redove, in nekaj mladeničev, ki so se posvetili duhovskemu stanu. Eden izmed teh, namreč Jakob Schuiebach, je leta 1892 postal celo škof v La Crcsse. Farani so bili tako ponosni na svojega luksemburškega rojaka, da so mu za škofovsko posvečevanje darovali par krasnih mašnih vrčkov s krožnikom, vse močno pozlačene. Ko je bil Žužek župnik v Caledoniji, je vsa leta skrbel tudi za podružnico Freeburg, ki je n. pr. leta 1891 štela 4.8' nemških in pet angleških družin. Zadnja leta mu je nekaj časa tudi kaplan pomagal pri delu. Freeburg je zdaj samostojna župnija. Daši je Žužek zmeraj živel in delal med tujci, pa ni pozabil svojih rojakov, ko je bil 14- kimavca 1879 č. g. Janez V ert in v Negaunee posvečen za marguettskega ČEBELARSTVO V LEMONTU Na levi vidite Father Johnov “Opazovalni panj’’v katerem se vidi kaj in kako delajo njegove čebele. Res, lenobe ne pasejo. Spodaj: splosni razgled na panje. škofa, se Je slavnosti udeležil tudi Žužek v družbi župnika Janeza Starihe in škofa Irelanda. Prav tako je bil pri posvečevanju c. g. Jakoba Trobca v šentklavdskega škofa, ki se je vršilo v St. Paulu 21. kimavca-1897. Zanimal se je za vse naše narodne zadeve. Ko so se leta 1880 zbirali prispevki, da bi se postavil nadrobni spomenik misijonarju Francu Pircu v Ljubljani, je tudi Žužek daroval dvanajst goldinarjev. V Caledoniji je gospod delal celih 23 let in s požrtvovalno vnemo tako dvignil faro sv. Petra, da se prištevala boljšim v škofiji. Kakor smo že slišali, je v tem času dovršil in prenovil šolo, postavil novo župnišče, prenovil in prekril cerkev ter ji 'napravil nove oltarje, nove orgle in nov križev pot, da ne omenimo drugih manjših popravkov in naprav. Vse to je stalo težke tisočake. Vkljub tem izrednim stroškom kakor tudi rednim upravnim izdatkom se mu je pa s skrbnim gospodarstvom posrečilo dolg skoraj popolnoma poravnati. Ko se je namreč župniji odpovedal, je zapustil samo še osem sto dolarjev cerkvenega dolga, v blagajni pa $233.60 gotovine in vsa poslopja v najboljšem redu. Tudi versko življenje je cvetelo v župniji. Zato je prav imel farni zgodovinar, ko je pristavil: „Temu dobremu in pobožnemu gospodu vsi dolgujemo večno hvaležnost. ” 6i ZADNJA LETA IN SMRT Vsaka pesem ima svoj konec, pravi star pregovor. Tako je bilo tudi z miši jonskim življenjem g. Žužka. Sedemintrideset let se je trudil po minnesotskih gričih in dolinah ter mnogo trpel telesno in duševno. Sčasoma si je zdravje tako pokvaril, da je vedno bolehal in popolnoma opešal. Ni mu torej kazalo drugega kakor se odpovedati župniji in iti vsaj za nekaj časa v pokoj. V jeseni leta 1901 je winonski škof Cotter ta njegov načrt sprejel. Ko so župljani in prijatelji to zvedeli, so se zelo užalostili. Tolažili so se le z upanjem,da bo gospod zopet ozdravel, ko se bo oddahnil in opočil. S to nado se je tudi Žužek 1. vinotoka 1901 poslovil in napotil v staro domovino. Mislil je, da mu bosta ondi milo podnebje in počitek vrnila zdravje. Še isteg,a meseca je prišel v Vodice na Gorenjskem, kjer je poslej prebil več kot šest let pri svojem skoraj štiri leta mlajšem bratu Šimnu Žužku, župniku in duhovnem svetniku. Ves ta čas se je želel vrniti v Ameriko in je nekajkrati poslal brata Šimna v Trst k ameriškemu konzulu, da bi ne izgubil ameriškega državljanstva, katerega je visoko cenil. Toda zdravje se mu ni hotelo izboljšati. Dne 17. aprila 1904 je pisal prijatelju monsinjoru Buhu, župniku na Ely, med drugim tole: „Z menoj je žalostno. Blizu dveh let je že, da ne morem več is sobe; ponoči in podnevi veliko trpim. Upal sem, da se bom že zdavnaj vrnil v Ameriko, pa kakor vse kaže, jo bom težko še kdaj videl. Noben zdravnik mi ne more pomagati. Preteklo jesen je zbolela še bratova kuharica, moja nečakinja. Bojim se, da so ji dnevi šteti. Tako sva kar dva bolnika v hiši in tretji, moj brat župnik, tudi ni posebno trdnega zdravja. ” Polagoma mu je ginevalo upanje, da bi se še kdaj mogel vrniti v Ameriko, kamor ga je srce vleklo prav do zadnjega. Kajti zdravje, ki si ga je v minnesotskih misijonih pokvaril, mu je neprestano pešalo. Po dolgi bolezni in hudem trp- ljenju ga je končno smrt rešila nadlog. Umrl je 8. prosinca 1908 v Vodicah, star 70 let in 8 dni. „Dobojeval je boj, dokončal svoj tek in prejel krono od pravičnega Sodnika. ” Pokopan je bil v Velikih Laščah v materin grob, kakor je sam želel. Žužek je bil blaga duša, vrl in goreč duhovnik po volji božji ter povsod priljubljen, kjer so ga poznali. O tem pričajo tudi razni spominki, ki jih je prejemal od prijateljev, vštevši škofe Cotterja, Schmebacha in Trobca. Stari Hinnesotčani, kolikor jih je še živih, se ga še zdaj radi spominjajo. Tudi njihovi otroci ga ne bodo pozabili, dokler se bodo zanimali za svojo katoliško preteklost in čislali krščansko omiko. —e—- Pri sestavljanju te življenjepisne črtice sem rabil tele knjige in časopise: ACTA ET DICTA, St. Paul, 1908-1918; AMERIKA IN AMEBI-KANCI, J.M. Trunk, Celovec, 1912; AMERIKANSKI SLOVENEC, Tower, 1897; CATHOLICDAILYTRIBUNE, Dubuque, 1932-1937; CATHOLICDIREC-TORIES, 1865-1902; ‘ ‘Diamond Jubilee Anniversary of St. Peter’s Catholic Church, ’ ’ supplement to ST. PETER HERALD, St. Peter,-Minnesota, Oct. 7, j 1932; GOLDEN JUBILEE OF ST. PETER’S CHURCH, Caledonia, Minn.Rev. M. Borresch, Caledonia, 1923; DIE KATOLISCHE KIRCHENZEITUNG, N.Y. 1868; LIBER ORDINATIONUM DIOECESIS S. PAULI, 1854-1898; SCHE-MATISMUS DER DEUTSCHEN U. DEUTSCH-SPRECHENDEN PRIESTER IN j DEN VEH. STAATEN NORD-AMERIKA’S, J.B. Mueller, St. Louis, 1832; SCHEMATISMUS, Ernst Reiter S.J., New York, 1869; SCHEMATISMUS, J. N. Enzlberger, Milwaukee, 1892; DER \VAHRHEITSFREUND, Cincinnati, 1864-1868; DER VVANDERER, St. Paul, 1869-1923; ZGODNJA DANICA, Ljubljana, 1864-1887. Nekaj podatkov sem pa dobil iz zasebnih virov. --J.Z. SVETA . KRI . . .« . . v legenda •;i a %3pb jtg. V severozahodnem kotu Koroške stoji visoko gori pod najvišjim vrhom Visokih Tur, pod Velikim Klekom prijazna vasica Sveta Kri, ki je tudi važen letoviški kraj in izhodišče za vse vrhove Visokih Tur. Cerkev SVETE KRVI V ozadju VELIKI KLEK (3798m) j m mSBk S Že od daleč je iz tipičnih alpskih koč in kočic viden visok in slog zvonik gotske cerkve v kateri hranijo svete relikvije Rešnje Krvi Kristusove. Kako so te svete relikvije prišle v ta gorski svet naj nam pove pričujoča legenda. 1. V CARIGRADU Carigrad se je kopal v žaru poletnega solnca. Nad strehami visokih palač in nad kapelo cerkve Hagije Zofije je zrak kar migljal, kajti strehe so bile vroče od velike pripeke. Meščani, posebno bogati in odločni so preživljali vroče poletne dneve zunaj na morju, kjer so se vozili v svojih ličnih jadrnicah, gondolah in jahtah, ki so se prijetno pozibavale po vsej bosporski ožini. Od Črnega morja je vel hladen in prijeten vetrič, tako, da ni bilo čutiti neznosne vročine, ki je ležala kot mora nad mestom. Posamezni galebi so se leno spreletavali od morja proti mestu in posedali na visoke stolpe mestnih cerkva in palač ali pa na nizke in ozke stolpiče bastij mestnega obzidja. Tudi bizantinski cesar Leon III. se je hotel za čas umakniti soparici, ki je s streh tiščala tudi v prostore njegove palače. Zadnja leta mu niso dopuščala, da bi si privoščil vsaj nekaj tednov letovanja izven svoje prestolnice. Carigrad ni bil tedaj samo glavno mesto bizantinske države, ki je vladala vsemu balkanskemu polotoku, ampak je bil tudi trdnjava z močno vojsko. Tu je bilo pa tudi središče bizantinske trgovine in industrije. Bavil se je s skoraj vsemi panogami proizvodnje in obrti. Trgovalo se je tudi s soljo, vinom, žitom in oljem. Te potrebščine so bile tedaj državni monopol. Tu so trgovali Grki, Sirijci, Židje in Italijani. Trgovali so z Perzijo, Indijo, Kitajsko; s Kijem in Novgorodom, Italijo in drugimi deželami. Bizantinci so pa gospodarsko vplivali tudi na Slovane, ki so se nekaj stoletij preje naselili na Balkanskem polotoku. Carigrad je bil tudi kulturno središče države. Žarišče prosvete je bilo vseučilišče, kjer so gojili zlasti znanost in umetnost. Pisali so zgodovinska in prirodoznanska dela. Slikarstvo in kiparstvo pa je služilo bolj v polepševalne namene. Najvažnejše pa je bilo stavbarstvo. Razvil se je poseben bizantinski slog, ki ga najbolj označujejo kupole in oblika zgradb v obliki grškega križa. Okoli večjega prostora pa so zbrane manjše ladje in kapele. Trgovina, vojska, umetnost, industrija in obrt so pritegnile iz vseh delov tedaj znanega sveta: pomorščake, trgovce, vojake, umetnike in učenjake, ki so se vsak po svoje skušali uveljaviti na svojem področju ali pa obogateti v tem drugem največjem mestu sveta. Toda vsa ta pisana družba mnogokrat ni imela smisla za medsebojno sožitje in življenje. Posebno v verskem oziru so se kazali razni tuji vplivi, ki so hoteli spodriniti popolnoma krščanski značaj mesta. Ti boji so postali zlasti hudi, ko so se pojavili med mohamedanci tako imenovani kipo-borci, ki so ■ očitali kristjanom, da so podani, ker so častili sveti križ, podobe svetnikov in Katere božje. Kipoborci so šli celo tako daleč, da so dejansko napadali kristjane, če so jih zalotili pri češčenju svetih podob - to je pri molitvi. Večkrat se je zgodilo, da so se skupine spopadle in tekla je kri na obeh straneh. Cesar Leon III. ki mu je bilo veliko na tem, da bi obdržal in še povečal čast in dobro ime, kakor tudi obrt, industrijo in umetnost v svoji prestolnici si ni vedel drugače pomagati, ter je izdal leta 726. prepoved češčenja svetih podob. Mislil je čisto preprosto: ako ljudje ne bodo častili svetih podob, potem tudi kipoborci ne bodo imeli povoda, da bi napadali katoličane in mestu bosta zopet vrnjena mir in red. S prepovedjo češčenja svetih podob je pa živo zadel kristjane, ker jim je s tem prepovedal javno opravljati svoje molitve in obrede. Toda katoličani so se kljub temu zbirali javno v svojih cerkvah in tudi sami poskrbeli za nemoten potek verskih obredov. Ker so bili kristjani v premoči so javni spopadi sicer prenehali, množili pa so se vedno bolj napadi iz zasede, kar je imelo za posledico, da morilcem niso mogli priti na sled. Vse to je cesarju napravljalo grenke ure pri njegovem vladanju. Ni se upal umakniti za dalje časa iz mesta, da bi kjerkoli mirno preživel poletje. Toda železnih živcev tudi on ni imel. Nekoliko oddiha je bil tudi potreben. Že je stopal po stopnjicah navzdol, da bi se s svojo ženo, cesarico Teodoro popeljal nekoliko na oddih po morju, kar priteče po stopnjicah njegov prvi svetovalec Vazilij.Ves zasopel je stopil pred cesarja. Ni upal, da bi ga v tem času še dobil v palači. „Kaj je zopet?” je nevoljno vprašal cesar. „Veličanstvo! Samo za trenutek se vrniva, ” je dejal Baz-i l ij. Stopila sta v cesarjevo delovno sobo in ko je cesar sedel je Bazilij začel: „Veličanstvo! Naši vohuni so izvohali, da nameravajo jutri, ko je praznik Presvete Krvi Kristusove katoličani opraviti v katedrali Magije Zofije zadost ilno češčenje svetega Križa, prav zaradi, tega, ker obstoja prepoved češ- čenja svetih podob, da na ta način vrnejo Bogu dolžno časi ki mu je radi te prepovedi nasilno vzeta.” „Torej bodo zopet katoličani tisti, ki bodo kršili moje odredbe in 'prepovedi?” se je razburil cesar. „Ali Vi niste katoličan, Veličanstvo?” je zvito in predrzno vprašal Bazilij. „Sem! Toda, kaj naj storim, ali nisem prav jaz odgovoren za varnost, red in mir, ter nemotemi razvoj našega slavnega prestolnega mesta?” „Ste, Veličanstvo! Toda pozabljate, da so katoličani prej dolžni slušati Boga,kot Fas, pa čeprav ste cesar. Drugo vprašanje pa je, če ste s prepovedjo o češčenju svetih podob vrnili mestu red in mir?” „Ali sem morda prepovedal častiti Boga?” „Niste naravnost, Veličanstvo! Toda učinek je isti. Vselej, kadar se katoličani zbirajo k molitvi, kleče pred podobo križa, Matere božje ali katerega od svetnikov. Zunanji videz je, da časte sveto podobo. Toda katoličani ne časte podobe kot take, ampak le tistega, ki ga kip] ali podoba predstavlja.” „V naši državi je dejanska svoboda vere. Nikomur ne branimo, da nebi po svoje častil Boga, čeprav mi je kot katoličanu ljubše, da bi bili vsi v pravi veri Kristusovi. Kaj naj torej storim? Svetuj, Bazilij!” je dejal cesar. „Veličanstvo! Vsekakor je treba preprečiti, da bi danes ali jutri se izvršil oborožen spopad, ki jemlje mestu in državi ugled. Ako nismo zmožni preprečiti notranjih domačih sporov, kako naj potem branimo države pred zunanjimi napadalci?” „Prav imaš! Prepričan sem, ” pravi cesar, „da obstoju države notranji nemiri več škodujejo kot zunanji sovražniki.” „Kaj pa, če niso motilci miru poslani od naših zunanjih sovražnikov, ” razmišlja nadalje Bazilij. „Tudi jaz sam sem že mislil na to, Bazilij!” mu pritrdi cesar. „Na pravi poti ste, Veličanstvo! Naši zunanji sovražniki hočejo zanesti razkroj v našo domovino. Zato so poslali največje sovražnike krščanstva, mohamedane, da bi ti v svoji fanatični zagrizenosti začeli napadati katoličane in s tem delali nered in nemir v glavnem mestu samem. Kjer pa vladata nered, poboji, umori in nasilje, tam je oviran miren razvoj trgovine, obrti in umetnosti, pa tudi mirno stanovališče poštenih ljudi.” Cesar je s premislekom poslušal Bazilija, mu nalahko z glavo pritrjeval, nato pa dejal: „Manja sem, da bi danes močno zastražili katedralo. Fsa-kega sumljivega človeka naj vojaki primejo in privedejo predme. Ali bc prav tako, Bazilij?” „Dobro, Veličanstvo! Za danes ne moreva storiti več. Toda prihodnja Vaša skrb naj bo, da natančneje pregledate življenje in delovanje teh tujcev, ki hodijo k nam, da bi omajali našo moč in s tem uničili blagostanje in slavo našega mesta.” „Poslušal bom tvoj nasvet, Bazilij,” je dejal cesar.in vstal. In ko je že odhajal je zaklical: „Stori vse, da se bo moja odredba natanko izpolnila!” „Bom, ” je dejal Bazilij in se cesarju globoko priklonil. Ure kasneje so že stale pred katedralo Magije Zofije cesarske straže, ki so budno pazile na vse, kar se je dogajalo okoli svetišča. Katedrala Hagije Zofije je bila zastražena. Perjanice, oklepi in helebarde so se svetile v opoldanskem soncu, da je je kar vid jemalo. Vsakdo je začudeno gledal kaj naj pomeni straža pred cerkvijo. Katoličani in kipoborci pa so bili na jasnem,da so vohuni izdali cesarju tajnost o zadostilni pobožnosti, ki jo nameravajo danes zvečer opraviti v kapeli Svetega Križa. Tudi kipoborci so bili nekoliko presenečeni, ker so vedeli, da se bodo morali spopasti s cesarsko vojsko ali pa opustiti svoj namen. Zasnovali so vsak svoj načrt. Katoličani so hitro obvestili vse zanesljive zaupnike med meščanstvom, da se bo opravilo izvršilo v cerkvi kljub temu, da je c'erkev zastražena. Kipoborci pa so hoteli to za vsako ceno preprečiti. Vse mesto je bilo pod vtisom teh dogodkov in vse je pri-, čakovalo kaj se bo zgodilo. Na trgu pred katedralo je bilo vse mirno. Nič sumljivega ni bilo opaziti. Še redni promet se je skoraj ustavil, ker nihče ni imel rad opravka z vojaštvom. Polagoma se je zvečerilo. Sonce je zahajalo tam daleč nekje za mestom. Strehe neštetih stolpov in palač so se še svetile v zlatem sijaju. Mesto pa je zopet oživelo v večernem hladu. Nastopil je čas češčenja. Katoličani' niso prihajali v cerkev po trgu skozi glavni vhod, ampak zadaj za patriarhijo in skozi stranski vhod v kapelo Svetega Križa. v 2. ZLOČIN Ko je nastopila popolna tema je postala straža še bolj čuječa. Bila je pripravljena, da da pike izpolni cesarjevo povelje. Začuli so se dolgi in tenki žvižgi. Vojaki so prisluhnili. Žvižganje se je ponovilo. Na trg so počasi in prihuljeno prihajele temne postave, med katerimi seje vnel pretek v katerega so se takoj zapletli tudi vojaki. Kipo-borci so namreč zasnovali svoj napadalni načrt tako, da so na trgu uprizorili medsebojni pretep in tako obrnili pozornost vojakov nase, da bi druga skupina kipoborcev lahko udrla v cerkev in napadla, katoličane. Napad bi se posrečil, toda kipoborci niso računali s tem da bodo katoličani pripravljeni na vse. Ko se je prva skupina kipoborcev spopadla z vojaki je druga vdrla v patriarhijo in hotela po dolgem hodniku vdreti v katedralo.Previdno so se plazili po hodniku. Ker je bilo tema niso opazili, da so za mogočnim stebrovjem skriti katoličani, ki so na dano povelje planili tako nenadoma na kipoborce, da so ti postali popolnoma zmedeni in niso vedeli od kje pravzaprav prihajajo njihovi napadalci. Med tem so pa tudi vojaki pred katedralo spoznali prevaro kipoborcev in večino zajeli. Ker je pa nastal na hodniku patriarhije krik in vik, jim je bilo jasno,da so se tam spopadli katoličani in kipoborci. Hiteli so takoj na kraj boja in kmalu 'Premagali kipoborce: večino so ujeli, nekaj jih je pa obležalo mrtvih in ranjenih le prav malo jih je ušlo. Poveljnik kipoborcev se je rešil. Počasi in previdno se je plazil po hodniku proti stranskemu vhodu v cerkev. Bil je divji od jeze, ker se mu je napad ponesrečil. Hotel se je maščevati nad prvim, ki ga bo dosegel in tako dati duška svoji divji jezi in želji po maščevanju. Ves divji je planil v kapelo, se zagnal proti oltarju in a svoji fanatični zagrizenosti potegnil meč in prebodel prsi na razpelu visečega Kristusa! Bodalo se je globoko zadrlo v mehko lipovino, a ko ga je bogokletnež izdrl je Bog dopustil čudež, ki je vse navzoče molilce, kakor tudi patriarha samega navdal z grozo. Iz rane, ki jo je prizadejal nesrečnež Kristusu je brizgnil gorak curek krvi, ki je obrizgnil zločinca, ki se je mrtev zgrudil pred oltarnimi stopnjicami. Ljudstvo in patriarh so bili pod vtisom groznega prizora: na tleh pred oltarjem je ležal z božjo krvjo okrvaljen poveljnik kipoborcev iz prebodenega telesa Kristusovega pa so kapljale na oltar kaplje svete krvi Kristusove. Ljudstvo se je v silni grozi in spoštovanju kleče do tal sklonilo in se poklonilo sveti Krvi. Patriarh pa je vzel malo stekleničko in vanjo ujel nekaj kapljic svete krvi v spomin na ta grozni zločin in da shrani te relikvije tudi poznejšim rodovom v češčenje in v dokaz, da je Bogu všeč češčenje svetega križa in drugih svetih podob. Oglasili so se vsi zvonovi katedrale Hagije Zofije in oznanili vsemu mestu velik čudež, ki ga je dopustil Gospod ob velikem zločincu, ki se je pravkar zgodil. Ves Carigrad je bil pokonci. Ljudje so prisluškovali, hiteli k oknom, iz zabavišč, stanovanj in pivnic, poslušali in ugibali, kaj neki se je zgodilo, da zvoni v tako nenavadnem času. Kmalu pa ni bilo v vsem velikem mestu prebivalca, ki ne bi vedel, kaj se je zgodilo. Tudi cesarski dvor je bil kmalu obveščen o veliki 'nesreči in o čudežu, ki se je pravkar zgodil v katedrali Hagije Zofije. Oglasile so se cesarske fanfare, ki so klicale vse dvorjane na dvor. Cesar, cesarica in ves dvor so se odeli v slavnostna oblačila in ob zvoku fanfar in špalirju plamenic v sprevodu odšli v katedralo. Ves cesarski dvor in patriarh z vso asistenco in verno ljudstvo so se poklonili relikvijam presvete Krvi Kristusove. 3. BRICIJ Carigrad je bil dolga leta središče trgovine, obrti in umetnosti. Živel je v bogastvu, razkošju in izobilju. S tem je pa vzbujal nevoščljivost Saracenov, ki so že začeli ogrožati varnost mesta in plovbe. V tistem času je sedel na cesarskem prestolu cesar Ba-zilij. Po vsej veliki bizantinski državi je začel zbirati močno vojsko, ki naj bi odbila napad sovražnika in zopet utrdila varnost v deželi in prestolnem mestu. Po vsej deželi se je čul glas trombe, ki je vabila sposobne možake na boj za dom čast. Od vseh strani so prihajale trume vojščakov in se zbirale v mestu Carigradu. Pa tudi iz tujih dežela je prišlo mnogih sposobnih mož, zlasti vitezov in plemičev, ki so ponudili svoje sposobnosti cesarju Bazi l iju. Tudi bogat plemič iz Danke je vstopil v cesarsko vojsko. Pa ni bil sam. S seboj je vodil kakih deset let starega sinčka z imenom Bricij. Vnel se je kmalu hud boj in Saraceni so bili premagani. Plemič iz Danske se je sicer zmagovit in zdrav vrnil iz boja toda kmalu po vrnitvi iz boja je zbolel in umrl. Pred smrtjo je prosil cesarja naj se pobriga za njegovega sinčka, ki sedaj ne bo imel niti očeta, niti matere in ne domovine. Cesar je obljubil in besedo držal. Takoj ko so junaka pokopali je premišljeval, komu naj bi izročil mladega Briclja. Stvar je zaupal svojemu dvornemu polkovniku Androniku, ki je bil sam takoj pripravljen vzeti mladega' Brici ja v vzgojo in vzrejo. Mladi Brici j se je torej vzgajal na cesarskem dvoru. Bil je razumen dečko,ki je pokazal izvrstne duševne darove.Bil je pa tudi lepe visoke in sloke postave in kar je bilo najglavneje, živel je lepo krščansko in krepostno življenje. Bil je asket. Od dvora je rad sprejemal vzgojo in delo in se zato iz-vežbal za odličnega vojskovodjo in dvorjana in je dejal cesarju samemu veliko upanja. Slavni vojaški čini in vestno izvrševanje vseh dolžnosti so mu pridobili veliko naklonjenost cesarjevo. Ves dvor ga je vzljubil, kot bi bil član same cesarske rodbine. Seznanil se je s cesarjevo hčerko Evdoksijo, ki je bila nekaj let mlajša od njega. Morda je cesar sam rad videl to prijateljstvo in naklonjenost, ki sta jo gojila drug do drugega Brici j in Evdoksija. Toda Brici ju ni bilo do tega, da bi se oženil. Me smemo pa misliti, da je morda zato Evdoksijo zavračal in ni imel rad njene družbe. Me, obratno. Njegovo največje razvedrilo je bilo kramljanje z Evdoksijo. Pa ni bilo to prazno govorjenje, ampak sta vedno drug drugega spodbujala k lepemu krepostnemu življenju. Nekega dne sta zopet sedela v cesarski palači in se ozirala tja na kupolo katedrale Magije Zofije. „Poglej, Bricij,” je rekla Evdoksija in pokazala proti cerkvi, „pravkar sem se spomnila na čudež, ki se je pred davnim časom zgodil v cerkvi svete Zofije. Pripovedovala mi je o njem moja draga mati. In po ustnem izročilu se je ves dogodek ohranil do današnjega dne.” „Ali mi ga hočeš zaupati,” pravi Bricij, „zelo me zanima.” „Seveda, prav rada, ” je rekla Evdoksija in začela pripovedovati ves dogodek zgodovine kipoborcev prav do onega dne, ko se je zgodil zločin nad svetim razpelom. Ko je končala je vprašal Bricij: „Ali sedaj še časte relikvije svete Krvi Kristusove?” JŠe! Toda ne več tako, kot v prvih desetletjih. Te svete relikvije veljajo pa še vedno za največjo svetinjo in dragocenost, ne samo cerkve, ampak vsega našega stolnega mesta Carigrada. ” Kakor je Brici j rad sprejemal od dvora vzgojo in vse,kar je od njega prihajalo dobrega in lepega, tako je pa sovražil in zavračal vse, kar je bilo na njem plehkega in mnogokrat celo nesramnega. Udeleževal se je dvornih zabav in plesov, pa ne zato, da bi se sam zabaval, ampak zato, da je bdel nad Evdoksijo, ki se je čeprav nerada morala udeleževati dvornih prireditev; mnogokrat se je moral krepko potegniti zanjo in če ne drugače tudi z grda odgnati kakega nasilneža, ki se ga ni mogla otresti. Naravnost žalostilo ga je nesramno obnašanje, posebno tistih ljudi, ki bi morali dajati lep zgled drugim. Ko je opazoval vse to življenje na cesarskem dvoru, se je še bolj utrdil v svojem svetem življenju. V svoji službi pa je stalno napredoval in dosegel visoke časti in zasedel odgovorna mesta na carigrajskem dvoru. 4. BOGATO PLAČILO Vse časti in službe, kakor tudi ves dvorni ceremonijal se je zdel Brici ju vsak dan bolj odvraten in takorekoč priskuten. Molil je veliko. Veliko je tudi premišljeval. Končno se je pa odločil, da zapusti službo in časti ter se poda v domovino. Pri cesarju je prosil za služben razgovor, katerega mu je cesar tudi rad dovolil. „Premilostni gospod!” je nagovoril cesarja, ki je bil poleg polkovnika Andronika njegov največji dobrotnik.„Po vroči molitvi in po dolgem vsestranskem razmišljanju sem se odločil, da zapustim Vašo službo, Faš dvor in Vaše slavno mesto in se podam v svojo domovino na Dansko.” Cesar se je silno začudil in smatral odpoved za veliko žalitev in nehvaležnost. „Ali te je morda kdo razžalil, ali morda česa pogrešaš, ali se ti je zgodila kaka krivica? Povej! Pripravljen sem ustreči vsaki tvoji želji,” je dejal cesar, ki bi ga rad odvrnil od njegove namere. Brici j pa je odgovoril: „Preveč me dolžite, milostni gospod, ako mislite, da je ugasnila moja hvaležnost do Fas in do Vašega dvora, ki je postal moj drugi dom, Vaše mogočno mesto Carigrad, pa moja ¥ PRIZORI IZ SPOMINSKE GROTE FARE SVETEGA JOŽEFA JOLIET, ILLINOIS ★ Zgoraj: plošča pri groti na kateri so imena padlih faranov vojakov iz druge svetovne vojne. Spominska grota stoji v čast 930 faranom, ki so služili v zadnji svetovni vojni. Načrte te lepe lurške grote pa je izdelal Father George Kuzma, kaplan pri sv. Jožefu. Zgoraj: splošni razgled cele lurške spominske grote na farnem parku v Jolietu. Spodaj: sv. Bernardka. Grota je bila blagoslovljena 28. septembra, 1947. -- Slike fotografiral Father Kuzma. nova domovina. Toda višje dolžnosti me kličejo v domovino. In ta klic je meni svet. Že leta in leta je sveti nauk Kristusov na Danskem teptan in zaničevan. Pobožni cesar Otpn Veliki pa kliče skupaj s kraljem Gromom na boj in hoče to nečastno malikovanje z enim samim udarcem odstraniti in križu našega Odrešenika na obali severnega morja zopet vrniti čast, ki mu pripada. Temu klicu pa se hočem, kot zvest sin svojega naroda, odzvati tudi jaz.” Po teh besedah se je cesar pomiril in dejal: „Plemenit je tvoj namen. Pojdi v imenu Gospodovem. Toda preje zahtevaj od mene cesarski dar v spomin in plačilo svojega zvestega službovanja. Nobena stvar ni predragocena, da bi ti jo odrekel. ” Brici j se je globoko zahvalil za vse, kar je prejel od dvora dobrega, lepega in koristnega, toda v svoji veliki skromnosti na cesarjevo ponudbo ni mogel odgovoriti. Zahteval ni ničesar. Prišel je čas slovesa. Ko je uredil svoje službene zadeve in oddal svoje dolžnosti in časti se je službeno poslovil od vseh s katerimi je imel v dolgih letih službovanja svoje stike. Nazadnje se je poslovil še od Evdoksije. Bila je žalostna, ko je odhajal njen najboljši prijatelj in tovariš, toda ni kazala svoje žalosti na zunaj. Brici j ji je razodel, da je v veliki zadregi, ker cesarju ne more odgovoriti kaj zahteva za spomin in plačilo za preživeta leta na cesarskem dvoru. „Ali ti lahko svetujem?” je prijazno vprašala Evdoksija. „Veliko slugo mi boš s tem storila, ker sam res nimam nobene želje. ” „Gotovo se še spominjaš, ko sem ti nekoč pripovedovala, da se nahajajo v glavnem oltarju katedrale Nagi je Zofije relikvije svete krvi Kristusove. Glej, te relikvije, pa tu pri nas ne uživajo tiste časti, ki jim gredo. Svet se zanima za posvetno, na božjo čast pa le malokdo misli. Prosi cesarja za stekleničko s sveto krvjo in jo ponesi v svojo domovino, kjer bo gotovo deležna več časti,kot tu pri nas.” „To bi bilo res dragoceno darilo. Jaz sam se nikdar ne bi upal prositi zanj, toda, ker si mi ti nasvetovala bom prosil cesarja in tudi poskrbel, da bo sveta Kri v moji domovini dosegla čast, ki ji gre. ” Naslednji dan je bil Bricij zopet sprejet pri cesarja, kateremu je izrazil svojo željo. Cesar je nekoliko osupnil. Ni bil pripravljen na tako zahtevo. Po kratkem premisleku mu je dejal: „Naj bo! Patriarh naj ti izroči to največjo svetinjo našega mesta!” Patriarh pa se je branil in Briclja odlovil. Nato je pa poslal cesar svojega služabnika in svete relikvije naravnost zahteval. Patriarh se ni hotel zameriti cesarju in je svete relikvije izročil. 5. NA POTI PROTI DOMU Ko je Brici j naslednji dan prejel od cesarja vsa uradna in potrebna potrdila o svojem službovanju in zlasti še o izvoru in pristnosti svetih relikvij, ki jih je nosil s seboj, se je pripravil na odhod. Oblekel je spokorniško meniško haljo in izbral v cesarskih hlevih primernega konja. Obiskal je še zadnjič katedralo Hagije Zofije, nato pa odjezdil iz Carigrada. Naslednjega dne, ko je v nekem kraju nočeval je opazil, da so mu tuji jezdici na sledu. Ni bil še v veliki nevarnosti, ker je bil v spokorni meniški halji, zasledovalci so pa gotovo iskali častnika cesarske vojske. Ako bi bil v častniški uniformi, bi ga vohuni že gotovo prijeli. Patriarh je namreč poslal za njim svoje sle z naročilom naj Briciju vzamejo svete relikvije. Premišljeval je kako bi zavaroval Zaklad, ki ga nosi v svojo domovino. Ako se bo zasledovalcem zdel sumljiv, ga bodo prijeli, preiskali in mu svete relikvije vzeli. Ko je jezdil skozi gozd, ustavi in razjaše konja in ga pusti pasti po sočni travi, sam je pa pokleknil, vzel iz torbe malo stekleničko s sveto Krvjo, jo nekoliko časa držal v sklenjenih rokah pred usti, ter molil in prosil Boga, da bi ga varoval, da bi srečno ušel nevarnosti. Ob molitvi se je popolnoma pomiril. Vzel je iz torbe nož, si sezuje čevlje, odpaše jermenje, nato pa na nogi pod kolenom, tam kjer je mišičevje najmočnejše, tik ob kosti zareže globoko in veliko odprtino. Ker se je učil tudi zdravilstva in anatomije je rano zarezal tako, da si ni ranil nobene žile in zato tudi ni zelo krvavel. V bližnjem studenčku je izmil stekleničko, nato jo pa lepo položil v rano, da se je popolnoma skrila. Nogo je nato prevezal s platneno krpo. Ko se je pa zopet obul in noge prevezal z jermenjem je bil njegov Zaklacskrit in varen. Pot je kmalu nadaljeval. Od slej se je raje držal stranskih poti, le proti večeru se je približal naseljem, kjer je dobil hrano in prenočišče. Imel je dovolj denarja, toda pri- voščil si je samo skromnih jedi, dobro pa je krmil svojega konjiča. Povsod so ga začudeno opazovali in prav sodili,da je svet in pobožen mož, saj je o tem pričala vsa njegova vnanjost. Nihče ga ni dosti spraševal, kar je bilo molčečemu in svetemu mladeniču zelo iio godu. Tako je potoval preko Grčije, Macedonije, Srbije, Bosne, Hrvatske in Štajerske. Po več mesecih je v pozni jeseni dospel na Koroško. Mrzla burja je pihala, ko je jezdil po dolini reke Mele proti Visokim Turam. Postalo mu je tako hladno, da je razjahal konja. Korakoma sta nadaljevala pot. Konj je veselo kimal z glavo in hrzal v zadovoljnosti, ker je korakal njegov dobri gospodar poleg njega. Brici j pa je premišljeval, kako bo nadaljeval pot preko Tur, kajti vedel je, da je pred durmi zima, da bo zdaj zapadel sneg in mu preprečil njegovo, nadaljno potovanje. Ko se je nekoliko ogrel je zopet zahajal konja. Noč ga je dohitela v manjši vasi pod visokimi gorami, ki so bile že vse odete z svežo belo odejo. Ko je naslednjega jutra hotel nadaljevati pot, mu je gospodar, kjer je prenočil, resno odsvetoval, da bi nadaljeval pot. Po dolinah se je kadila gosta megla in vse je kazalo, da bo zdaj, zdaj začelo snežiti. Bricij pa je hotel priti še pred snežnimi zameti preko Visokih Tur na Solnograško, zato je pot nadaljeval. 6. TRIJE PŠENIČNI KUSI Južni pomladanski vetrovi so načeli belo odejo, ki je pokrivala pogorje. Posijalo je tudi sonce. Sneg se je topil in z velikim truščem so grmeli plazovi v dolino. Bližalo se je poletje. Prišel je čas, ko bodo kmetje odgnali živino na planino. Nekega dne so šli trije kmetje v planino, da se prepričajo, če so staje v redu in če je planina že pripravljena sprejeti živino in planšarje. Vračali so se po bližnjici,ki je vodila čez plaz, ki skopni vsako leto šele v mesecu avgustu. Drug za drugim so se počasi spuščali navzdol. Kar opazi eden, da iz snega nekaj raste. Vsi trije stopijo bliže in vidijo, da so to trije klasi zlatorumene pšenice. Niso se mogli dovolj načuditi, kajti nihče od njih ni pomnil, da bi tu gori kdaj rast la ali celo dozorela pšenica. Od kje kar naenkrat trije zreli klasi naj lepše, zlate pšenice. Čas so jih kar opazovali, tako so bili lepi. Nato so jih pa poskusili odtrgati, pa jih niso mogli. Tudi trdega, zmrzlega snega ni bilo mogoče odgrebsti s prostimi rokami, zato je odšel eden teh mož domov v vas po orodje. 120 Ko se je vrnil so kopali in grebli, toda bilke so bile dolge. Končno so prišli do kosa obleke in ko so kopali dalje so odkopali mladega moža, kateremu so na prsih pognali trije pšenični klasi. Truplo je bilo zelo dobro ohranjeno. Mladenič je izgledal v obraz, kot bi bil živ. Naredili so zasilna nosila in ga odnesli v dolino. V vasi so napregli voz z dvema voloma, da bi odpeljali mladeniča na domače pokopališče. Po dobri uri vožnje sta oba vola obstala in ni jih bilo mogoče spraviti dalje. Ker se je že mračilo, so skopali jamo in vanjo položili mladeniča, ki so ga odeli z njegovim plaščem. Ko je gospod župnik opravil pogrebne molitve so mladeniča zasuli. 7. SVETNIK Novica o čudoviti najdbi treh Ipšeničnih klasov in o izkopu moža izpod snežnega plazu se je kmalu raznesla po vsej bližnji in daljni okolici. Kadarkoli je koga pot zanesla mimo groba, je ob njem postal in pomolil za blagor umrlega. Nekega dne so ljudje opazili, da gleda iz groba desna noga,pa so jo lepo zagrebli nazaj, meneč, da so jo izkopali lisice. Toda naslednji dan je noga zopet gledala iz groba. Poklicali so gospoda župnika, ki je sam prišel k grobu. Ogledal si je iz groba molečo nogo. Odstranil je jermenje in opazil, da je preko meči ovita z belo tkanino. Pod njo je opazil precejšnjo rano. Ko jo je natančneje ogledoval je videl, da se nahaja v rani neki predmet, ki ga je vzel iz rane. Bila je to mala steklenička s temno tekočino. Gospod župnik je odredil izkop trupla. Zelo se je začudil da je truplo še tako dobro ohranjeno in da je obraz mladeniča svež in rožnat. Mladenič je izgledal kot bi spal. Gospod je natančno pregledal obleko. Na prsih je našel usnjeno nožnico v njej pa uradna potrdila, ki jih je prejel Brici j od cesarja pred odhodom iz Carigrada. S tem je bilo pojasnjeno vse. Bricija so položili v krsto in ga z vso častjo pokopali. Gospod župnik je pa o vsem - o Briciju, sveti Krvi, treh pšeničnih klasih - obvestil solnograškega nadškofa. Nadškof se je pa hotel prepričati o resničnosti in pristnosti relikvij svete Krvi, ki je na tako značilen način prišla na Koroško in se je zato obrnil na carigrajskega patriarha, ki je potrdil, da se nahaja v steklenički, ki jo je imel pri sebi Bricij presveta Kri Kristusova. Poleg te izjave je patriarh poslal tudi kratko poročilo kako se Sveta Kri je bila prenesena iz Carigrada po svetem Briciju leta 91 j. po rojstvu Gospodovem. Kad grobom svetega Brici ja je pobožno ljudstvo zgradilo najprej malo kapelico, nato pa leta 1273. zgradili pod škofom Henrikom Liitzelburga Chinskem malo cerkvico, leta 14-91. pa sedanjo gotsko cerkev in v njej izpostavili relikvije svete Krvi v vedno češčenje. Od vseh strani vsako leto prihaja mnogo pobožnih romarjev počastit sveto Kri in se priporočiti svetemu Briciju v dušnih in telesnih težavah in nadlogah. Tudi iz Slovenije je vsako leto prihajalo peš k Sveti Krvi mnogo pobožnih romarjev. -s- MARIJINI GOLOBI; Bilo je preteklega leta na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device, ko je vsa Portugalska slavila stoletnico, odkar se je ta država slovesno posvetila Materi božji. Za to priliko so prinesli kip fatimske Matere božje v stolno mesto Lizbono. Tedaj se je zgodilo nekaj precej izrednega, o čemer so vsi portugalski časopisi poročali in kar so videli vsi pričujoči. Kmalu za tem, ko so v slovesni procesiji nesli kip Matere božje iz Fatime in so se iz vseh strani zgrinjale množice ljudstva, da pozdravijo svojo ljubljeno Gospo in jo spremijo na njeni slavnosti poti v Lizbono, so se nenadoma v majhnem mestecu Bombazral pojavili trije beli golobi v zraku. Golobe navadno poznamo kot boječe živalce, ki zletijo ob vsakem šumu. Toda tu se je zgodilo narobe. Namesto da bi zleteli na vrh kake strehe pred šumom in vzklikanjem velike množice ljudi. Nekolikokrat so ti golobje obleteli kip, nato so se pa v največje začudenje vseh spustili prav doli h kipu in se usedli k Marijinim nogam. To je bil začetek. Sprevod z Marijinim kipom, se je pomikal dalje skozi vasi in mesta. Ljudje iz enega mesta so spremili Marijo do drugega mesta, kjer so nastopili spet drugi in jo spremili dalje. Tako se je pomikala ta procesija cela dva tedna preko dežele in glej, ti trije beli golobi so ves čas, noč in dan čepeli ob Mariji in se niso premaknili nikamor. Pred kipom so igrale godbe, okoli kipa so ljudje prepevali Marijine pesmi, nosilnice, na katerih je stal kip so se venomer nagibale sem in tja, ponoči so pokale rakete in umeten ogenj je padel raz streh, odmevali so m o žn ar ji in neprestano so žarometi razsvetljevali Marijin kip, toda ti Marijini golobi so mirno Trije beli golobi se usedijo k nogam Marijinim. - ; P. Kalist O.F.M. straniti, da bi ne bili v napotje v cerkvi. Toda ni se jim posrečilo. Ostali so pri Mariji celo noč v cerkvi, vkljub ten.u, da so množice celo noč molile in pele. Nihče si ni mogel tega razložiti. Vsa Lizbona je govorila in pisala samo o teh golobih ter so uganjevali, kakšen pomen naj to ima. Drugo jutro pri slovesni maši, pred očmi nabito polne cerkve,se je dogodilo, česar golobi sami po svojem naravnem, nagnenju ne bi mogli storiti. Bilo je pred povzdigovanjem. Zvonci so dali znak, da se bliža najsvetejši Moderna cerkev v Lizbonu posvečena fatimski Materi božji, kjer so se golobi med slovesno sveto mašo tako čudno obnašali. sedeli ob njenih nogah, včasih cisto pokriti s cvetjem in rožami, ki jih je navdušena množica metala Mariji v pozdrav. Vse to jih ni motilo, le tu in tam, so si s peruti pomagali ohraniti ravnotežje, če je kaka roža le pretrdo priletela nanje. In še najbolj čudno je bilo to, da niso hoteli med celim 14 dnevnim; potovanjem vzeti nobene hrane in vode. Karmelitski tretjerednik Luis Gonzaga de Gliveira, ki je tudi nosil nosilnico z Marijinim kipom skozi glavno mesto Lizbono in se dotikal teh golob, nam sam pripoveduje svoje doživetje. Ko je procesija 5. decembra ponoči dospela do nove cerkve posvečene fatimski Materi božji, so hoteli golobe odpoditi in od- Nosilnico z Marijinim kipom nosijo skozi glavno mesto Lizbono. Kakor se vidi na sliki, golobi so še vedno pri kipu. Med celim 14 dnevnim potovanjem niso golobi vzeli nobene b-- e in vode. trenutek svete maše. Ljudje so so pokleknili in tišina je zavladala po celi cerkvi. Tedaj sta se dvignila dva goloba izpred Marijih nog, kjer sta celih štirinajst dni stala brez hrane in vode in poletela k oltarju, kjer se je darovala sveta daritev. Eden je obstal na levi strani oltarja, drugi pa na desni. Ko je škof dvignil posvečeno hostijo, sta oba dvigala svoje peruti kot v pozdrav in počaščenje. Ko se je sveta daritev nadaljevala, sta na začudenje vseh pričujočih ostala goloba vsak na svoji strani oltarja. Medtem je tretji golob še vedno ostal na svojem mestu pod Marijin kipom. V trenutku, ko je pozvonilo k svetemu obhajilu, se je tudi ta golob dvignil in stopil na vrh zlate krone, ki jo je imela Marija na glavi. Ko je škof držal obhajilni kelih in hostijo v rokah ter molil: Glejte Jagnje božje, je v počaščenje tudi ta golob razprostrl svoja krila in jih držal razpeta, dokler ni začel škof obhaj ati. Po končani slovesnosti so nesli kip Matere božje fatimske spet nazaj v njeno svetišče na kraju Fatimska Mati božja njenega prikazovanja. Golobje so pa odleteli. Lizbončani so bili prepričani, da jih je Marija sama prišla obiskati in jim je po nedolžnih živalih hotela pokazati, da bo prišel mir med narode samo tedaj če se ljudje zopet vrnejo k Bogu, ki prebiva med nami v Najsvetejšem Zakramentu. pri raznih narodih Božič je vsem krščanskim narodom ne samo praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi praznik družine. Ta veliki dogodek tako pomemben za vso zgodovino človeštva je združen z mnogimi narodnimi običaji in navadami. Poleg globokega verskega čuta, ki ga kažejo te navade pa naletimo na igre in običaje, ki imaje z božičem samo to skupnost, da so polni veselja, kakor praznik sam. Žlovenski božic Praznovanje slovenskega božiča se pravzaprav začne s svetim Miklavžem. Sveti Miklavž je ljubitelj in prijatelj otrok. Fsi otroci ga poznajo in vejo, da hodi na večer pred svojim praznikom 6. decembra okrog, da obdari otroke. Že dolgo prej se otroci pripravljajo na ta večer. Že vsaj en mesec ali tri tedne prej molijo k svetemu Miklavžu, da bi se pri njih oglasil in jih obdaril. V časih vrže skozi vrata ali pa pusti na oknu mali dar, znak da je poslušal njihovo molitev. Pišejo mu dolga pisma, kjer mu zagotavljajo, da bodo dobri, ker samo take otroke ima rad sveti Miklavž, obenem pa izražajo svoje srčne želje po darovih, ki naj jim jih prinese. — P. Klavdij O.F.M. Miklavžev večer pomeni za otroka nasmeh sreče. Poln je nemirnega pričakovanja, posebno še, ker Miklavž pride napravljen kot škof z angeli. Nemir pa še poveča zavest, da z Miklavžem hodijo tudi parkeljni, katerih se najbolj bojijo hudobni otroci. Pri obisku otrok sveti Miklavž tudi sprašuje verouk, molitvice. Vse, prav vse hoče vedeti. Kako se otroci pripravljajo, da bi prav odgovorili. Čim lepši je odgovor, tem lepši je dar, ki ga pokloni eden od angelov, v Miklavževem imenu. Dar vzame iz zlate košarice, ki jo nosi s seboj. Predno gredo otroci počivat, postavijo na mizo v hišo posodo, povavadi je to pehar, v katero bo sveti Miklavž položil svoje darove, ko se bo pozno ponoči vračal skozi vas. Tega nedolžnega veselja se udeležujejo tudi odrasli. To priliko porabijo, da drug drugega obdarijo, ne samo domači, ampak tudi prijatelji in znanci. Zjutraj na vse zgodaj hitijo otroci iz gorkih postelj gledat ali je kaj pustil sveti Miklavž. Da je pri tem včasih veliko presenečenje se razume. Poleg orehov, suhih hrušk in jabolk, prinese Miklavž tudi sladkarije, šolske potrebščine, sanke, kakor tudi druge stvari, ki so si jih otroci želeli. Da manj pridnim ne pozabi pr idejati kako repo ali korenje, ali celo dolgo šibo, se razume. Seveda vsak otrok o tej sramoti skrbno molči. Oče, ki bolj poznajo svetega Miklavža nastavijo kar škorenj in to čisto za vrata, da Miklavž, ki teško nosi, lahko takoj odloži, ko odpre vrata in se nekoliko odpočije. Miklavževanje je postalo že pravi narodni praznik. Za revnejše, kakor tudi za odrasle priredijo prihod svetega Miklavža kar v kaki dvorani. Tu pridejo na vrsto otroci, ki jim Miklavž doma ni nič prinesel, ker se oče in mati pri njem prej nista nič oglasila. Ta dobredelni obisk svetega Miklavža je znak dobrega slovenskega srca, ki v nesreči reveža ne pozabi. Božič je bil vedno pri Slovencih eden najpomembnejših praznikov. Kako globoko je bil občuten, nam kažejo lepe navade in običaji, ki so zvezani s tem praznikom. V ospredju lepih navad je gotovo postavljanje jaslic, ki delajo okras vsaki slovenski hiši in se postavljajo na najbolj vidnem mestu v hiši. Posebno otroci imajo veselje s postaljanjem jaslic. Ako je pri hiši študent, vodi vse priprave in postavljanje jaslic on. Že nekaj dni pred božičem naberejo otroci primernega mahu za jaslice. Že dolgo imajo označeno mesto, kje se dobi najlepši mah. Včasih ga Ze nekaj dni pred božičem naberejo otroci v gozdu za jaslice potrebnega primernega in lepega mahu. Dne 24- decembra so pa otroci zaposleni ves popoldan s pripravljanjem jaslic; če je v hiši študent, tedaj se to seveda godi pod njegovim vrhovnim vodstvom, kjer so pa otroci že premajhni, pa navadno pod očetovim. morajo zaradi prezgodnjega snega prav izkopati izpod snega. Vsaka hiša kar tekmuje, katere jaslice bodo lepše. Jaslice postavljajo zadnji dan pred božičem. To je posebno všeč materi, ki ima ta dan dovolj opravka z peko in drugimi dobrimi stvarmi za božič. Na sveti večer, ko se zmrači gre vsa družina »kadit”. Oče vzame v kuhinji žerjavico v posebno posodo, ki jo leta in leta čuvajo za to priliko pod streho. Lahko je to kako stara vojaška čelada ali ponev, ali tudi primeren železen lonec, samo da se lahko nosi. Ko oče vzame žerjavico začne moliti rožni venec, eden od otrok vzame blagoslovljeno vodo in škropi, drugi vzame kadilo in ga potresa na žerjavico, ostali pa odgovarjajo na molitev. Najprej gredo okrog hiše, nato v vsak prostor v hiši, ki ga „pokaae” in pokrope. Enako se zgodi pri gospodarskem poslolju. Kajenje se vrši še na starega leta dan zvečer in pred praznikom svetih Treh kraljev zvečer. Po kajenju se vsi zbero v „hiši” - v družinski sobi razen matere, ki medtem pripravlja večerjo, kjer do kraja odmolijo rožni venec in angelovo češčenje. Nato sledi večerja, ki je strogo postna. Po večerji, ko je vse pospravljeno, mati vregrnejo mizo v „hiši” z belim prtom in nanj postavijo pogačo imenovano „poprtnik”. „Poprtnik” leži na mizi do svetih Treh Kraljev, ko ga razrežejo in pojedo. Na vrhu je „poprtnik” okrašen z okraski iz testa. Ta sveta družinska opravila spremljajo posebno otroci z veliko pozornostjo. Tedaj se vsi vsedejo okrog mize in umolknejo. Oče vzame v roko sveto pismo in prebere evangelij za sveti večer. Človeku se zdi, da je v cerkvi. Nato ugasnejo luč. Gori le še oljnata svetiljka, v kolikor niso jaslice razsvetljene z elektrike, ki s svojo medlo svetlobe spominja na prvo božično noč. Navdani svetih čustev in božičnega razpoloženja vsi zapojo pesmico: „Glej zvezdice božje”, ki je prava slovenska božična pesem in pa „Sveto noč”. Kmalu po tej družinski svečanosti se približa čas, ko se je treba pripraviti za odhod v cerkev k polnočnici. K polnočnici se napotijo vsi, la kaka prav stara ženica ali dedek ostanejo doma za varuha. Pot je včasih zaradi snega ali hribov zelo naporna in če je oblačno tudi temna. Razsvetljujejo si jo največ z bakljami. Otroci pa imajo veselje, da po poti streljajo z slepimi pištolami in se zabavajo s prižiganjem malih raket od katerih frči na vse strani nešteto zvezdic. O daleč se sliši lepo ubrano zvonenje. Zvonik je ves razsvetljen, ker zvonarji drugače ne vidijo. Od časa do časa fantje spustijo iz zvonikovih lin rakete, ki čudovito razsvetlijo vso okolico. Zdi se ti kot da bi prihajali angeli iz nebes in zopet oznanjali svetu: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po vo Ij i ”. Ti običaji so tako zrastli z narodovo dušo, da si ga brez njih skoraj ne moremo misliti. Anglija. Rezanje omela (mistletoe), ki sega še v dobo Druidov so Angleži združili z božičnimi navadami. Rezanje omela se vrši s trobentanjem in slovesnim sprevodom. Kralj Artur in njegovi knezi so prisostvovali veliki maši v fiinchester. Skozi pusto angleško pokrajino so si svetili z božičnim panjem, ki so ga prižgali z panjem iz prejšnjega leta, kar je bil an dvoru in vasi združeno s »pitjem”. Posodo so napolnili. z vročim angle?kim pivom, ki mu je bil primešan sladkor in razne začimbe poleg jabolk, ki so bile narezane v krhlje in so plavale na vrhu. Ta praznični duh z vsemi dobrotami kuhinje, je zašel v angleški božič. Praznovanje božiča je združeno tudi z razdeljevanjem sladkih jedil (pudding) revnejšim ljudem v okolici. Pripravljanje jedil je združeno s slovesnostmi in veselostjo. V tem se odlikujejo zlasti mlajši člani družine, ki povabijo za to priliko tudi goste posebno za čas, ko se sladka jed zavije v cunje in dene kuhat v star družinski bakreni lonec. To se izvrši podobno kot so pri nas včasih kuhali štruklje. Nikjer ni morda tako krajevno različno praznovanje božiča kakor v Angliji. Navade v mnogih predelih dežele, so popolnoma neznane v drugih. Čudovite igre in komedije, od katerih■ imajo nekatere popolnoma krajevni značaj, morete najti tu. Posebno pa velja to o božičnih pesmih, o katerih mislijo, da so normanskega, saksonskega, vikinškega ali starega angleškega izvora. Duh angleškega božiča je še vedno srednjeveški in se na poseben način praznuje na kraljičinem zavodu v Oxfordu. Med slovesnim obredom prenašajo merjaščevo glavo ob spremljavi trobent in petjem starih latinskih božičnih pesmi. Kanada. Pri naseljencih stare provinci je Quebec moremo zaslediti odmeve starega francoskega božiča z njegovimi posebnostmi. Označujejo ga čisti duh in globoko versko pojmovanje. Božični večer obhajajo z vso milino, ki nosi v sebi še srednjeveško obiležje in preprosto izjavo vere bilo v stolnici bilo v vaški cerkvici preprostega naseljenca. Božični dan začne s polnočnico, ki jo obhajajo z vsem sijajem. Temu sledi pojedina na domu. Miza je bogato obložena. Cela vrsta narodnih posod je napolnjena s šunke, purani, orehi sladkarijami'in sadjem. Da ne manjka vina in Na levi: "Kadit” grejo. Spodaj: K polnočnici z bakljami. drugih opojnih pijač se razume. Ta večer ne poklanjajo nobenih darov. To se zgodi na novo leto, ko je praznovanje božiča na višku. Praznovanje božiča je zaključeno z praznikom svetih Treh kraljev, ki ga obhajajo z vso slovesnostjo. V tem času režejo tudi traaicijonalni kolač imenovan „kraljevi kolač”. Kraljevski kolač se imenuje zato, ker tisti, ki kolač dobijo, izberejo kralja in kraljica za dvanajst noči. To se zgodi mea šalami, veselim razpoloženjem posebno ko kralj in kraljica začneta izdajati smešne odredbe svojim podanikom. Nemčija. Že od nekdaj imajo Nemci globoko spoštovanje do naravnih. pojavov in živih stvari. Sonce mesec in zvezde so pobožili. V hribih in rekah prebivajo duhovi. Tako so mislili stari Nemci. Od mitov se je najbolj uveljavilo češčenje jelke, ki ima verjetno svoj izraz v nemškem praznovanju božiča. Veselo božično dobo označuje Krist Kindl. Norčije, ki dihajo duha vesele dežele v temnih nemških gozdovih pridejo do izraza za božič. Največji doprinos k praznovanju božiča od vsega zapadnega sveta je „Tannenbaum”, božično drevesce. Drevesce je lepo okrašeno in polno naveskov. Mati ga čuva v tajnosti. Šele na sveti večer, ko je drevesce razsvetljeno in popolnoma vrirejeno, si ga morejo vsi ogledati, kar je vedno vir občudovanja in radosti. Pod njegovimi vejami s-o pozlačeni orehi, številni kolački, darovi za vsakega člana družine. V nekaterih predelih dežele je prikazana štalica in popolna povest rojstva Gospodovega. Drevesce in pa božična pesem malo znanega župnijskega duhovnika Fathra Josipa Mohra: „Sveta noč, blažena noč”, sta dva velika nemška darova za božič vsemu krščanskemu svetu. Holandija. V mnogih deželah predstavlja božičnega duha duh obdarovanja. Holandci so ta duh prenesli va večer svetega Miklavža 5. decembra. To se zgodi z mnogo slovesnosti in je povod družinskega veselja. Sveti Miklavž je patron mnogih dežel. Najbolj pa ga slavijo kot patrona otrok. Ko se oglasijo priljubljene pesmi zvonov iz cerkvenega stolpa in napolnijo srebrni zrak na večer svetega Miklavža, že otroci zastavljajo ognjišče in okna z lesenimi čevlji. Čevlje napolnijo s senom in korenjem. Zraven postavijo posodico z vodo. V čevljih je predvidena hrana za belega konja svetega Miklavža, ki bo jezdil skozi ulice s svojim črnim služabnikom. Pozneje najdejo otroci namesto sena in korenja v čevljih bonbone, male darove, igračke in druga vesela iz-nenadenja, kar naj pokaže, da se je svetnikov konj ustavil pred vratmi. Starejši ljudje se posvečajo spominu ljubeznivega neznanca pri ugotavljanju neznančeve osebnosti kot darevalca. Pri darovih porabljajo mnoge zvijače, da zakrijejo svojo osebo. Po veseli izmenjavi darov vsem ponudijo vrečo posebno pripravljeno pijačo s slaščicami in s tem je božična doba opravIjena. Italija. Jasno je, da si večno mesto Rim nadene za slavljenje božiča najbolj praznična oblačila in izbere najboljša glazbena dela za sveto mašo, ki jo slavi z vsem pompom svete cerkve. Pastirji prihajajo s hribov v Rim in igrajo na svoje piščalke in pastirske rogove pred oltarjem pre-blažene Device in pred vratmi vseh tesarskih delavnic v mestu. Božično drevesce severa nadomestijo krasne rože in jaslice. Jaslice se nahajajo povsod .pri bogatih in revnih in s svojo lepoto prav nič ne zaostajajo za jaslicami v cerkvi. Vsako leto jih napravijo znova in v tem je izraz naroda. Jaslice so grajene ali iz lesa, ali plutovine ali tudi drugega materijala. Delo jaslic je navadno izraz osebnih občutij. V veliki drami rojstva Gospodovega nastopajo angeli, pastirji, ovce, trije modri, vse v največjem sijaju. Vse delo bi bilo nepopolno, če ne bi izražalo osebnega g ledanja. To je odgovor italijanskega naroda na veliki klic krščanstva: „0 Adeste Fideles”. Združene države. V Združenih državah je postala božična navada štalica in pa drevesce. Ob tej priliki se delijo tudi darovi. Vse navade za božični čas pa slonija na starodavni božični pesmi. Poslanica angelov vsem ljudem, ki so dobre volje pride popolnoma do izraza, zakaj postala je običaj, ki ga opevajo pevski zbori, na mnogih krajih oblečeni v narodne nošnje pokrajin iz katerih so prišli njihovi starši pred enim ali pa še več rodovi. Meksika. Severni narodi se odevajo za božič v zelenje, južni narodi pa slavijo svoje božične skrivnosti z lepim cvetjem. Meksika posebno ceni pri svojem okraševanju belo lilijo in pa španski mah. Lepo prirejeni oltarji bilo izrezljani bilo naslikani, predstavljajo rojstvo Gospodovo. Rojstvo Gospodovo predstavljajo tudi na slikah, nosijo ga pa tudi kot bandero. Okoli oltarjev in slik je obešenih vse polno različno barvanih papirnatih vasov in drugih okraskov. Središče vsega božičnega razpoloženja je „kraj počitka”. V tem je izražena stara želja ohranjena skozi dolga stoletja ovekovečiti potovanje in težave svete Družine na prvi sveti večer. Ob tej priliki izvajajo igro, ki sega v starodavnost komediantov in verskih igralcev starega sveta. Vse pa spremlja veselo razpoloženje, ki ga podpira godba. Božič začenjajo s polnočnico. Otroci se zabavajo z iskanjem prstenega lonca, ki je ovit s svetlim papirjem, na katerem so upodobljeni obrazi živali ali ljudi. V loncu se nahajajo darovi in igrače. Lonec visi na vrvici in niha pred otrokom, ki ima v rokah dolgo palico in zavezane oči. Ko otrok doseže lonec z udarcem, vse plane za vsebino, ki se vsuje iz rab it ega lonca, kar se da lažje predstavi jati kot popisati. Norveška. Skandinavski božič se obhaja v vsej lepoti. V to služijo stare naredne jedi, obredi, noša. Vse se je ohranilo skozi stoletja skoraj nespremenjeno. Najbolj pride do izraza duh srca in doma. Priprave na božič se prično že nekaj tednov prej. Hišno delo je končano, plovba je opral jena, različna jedila se vložena, sir in klobase so izdelane, meso posušeno in nasoljeno. Razna peciva, nekatera nosijo celo živalske obilke, so pečena. Otroci pripravljajo sveče za drevešček. Sveče morajo biti sevada različne velikosti. Sveti večer začnejo ob petih, ko ugaša dnevna svetloba in se oglasijo zvonovi iz malih vaških cerkvenih stolpov in oznafijajo, da prihaja božični mir na fjorde in polja, na zaliv in vas v dolini. Toda najslajše je predstavljanje stvari v zraku in v hlevu kot so bile ob rojstvu svetega otroka. Čredam daje posebno hrano in živino v hlevu še posebej nakrmijo. Največ pa posvečajo pažnjo pticam. Posebni žitni snopi od zadnje žetve so prihranjeni do svetega večera. Ta večer privežejo snope na vrh kola na dvorišču. To je takoimenovano ptičje božično drevo. Polska. Poljska je dala svetu lepo slovesnost duhovne narave: praznovanje zvezde. 24., decembra je dan posta do vrve zvezde, ki se prikaže na nebu na sveti večer. Otroci nestrpno pričakujejo prvo zvezdo in tekmujejo med seboj, kdo jo bo prvi zagledal. Nato se začne božična večerja. Pod mizo nasteljejo slamo, zraven položijo posodo in namizni prt, en stol pri mizi pa je prazen za božje dete. Poglavar družine vzame' tanek oblat (pripravljen kot hostije), ki nosi božični pečat in ki ga je blagoslovil duhovnik. Po kratki molitvi za božjo milost in za dobro navzočih in nenavzočih članov družine, ga razdeli med prisotne, vsakemu po en košček. Po tem obredu se začne svečana večerja, pri kateri pridejo na vrsto vsemogoče starodavne jedi. Po večerji grejo otroci na ulece, prepevajo stare božične pesmi ter z marij-onetami predstavljajo na majhnem odru rojstvo Gospodovo. Ulica je polna tudi drugih otrok, ki predstavljajo tuje živali, zle duhove, kakor tudi druge vloge pod vodstvo dečka z zvezdo. To je ostanek starih verskih iger. Praznovanje zvezde se zaključi z polnočnico ijnenovano „pastirska maša ”. Rusija. Božična glazba je dar Rusije svetu, k jeni glazbeniki so s svojim glazbenim ustvarjanjem privedli glazbo za božično mašo do zavidljive višine. Po temnih ulicah se pomika procesija pevcev imenovanih kolednikov in prevevajo stare pesmi. V njih je duh stare Rusije. Mnogo je še ostankov božičnega praznovanja posebno med starejšo generacijo. Staro praznovanje božiča ima v sebi mnogo tega, kar spominja na božič narodov severne Europe. Pomembno se nam odkriva to praznovanje v vražah, v pripovedkah starih žensk, v poboževanju, ki govori o davno pozabljenih bogovih, ki so pred stoletji bivali v hribih in gozdovih. Večer pred svetimi Tremi kralji se zdi nosi še bolj značaj tega praznovanja kot drugi. Že v samem praznovanju tega večera moremo to opaziti. Na tla nasujejo pet kupčkov zrnja. O polnoči prinesejo iz kokošinjaka zaspano kokoš, ki jo postavijo v sredo teh kupčkov zrnja. Njeno zaspano opotekanja sem in tja spremlja mnogo smeha, ki se poživi ali preide v mrmranje, ko se popolnoma prebujena kokoš poloti zrnja od enega izmed kupčkov. Ti kupči zrnja nosijo namreč napis o usodi tistega, čigar kupček si je kokoš izbrala. Ti kupčki zrnja predstavljajo: zdravi je, uboštvo, ženitev, življenje nezakonske matere in smrt. Švedska. Mnogo čudovitega nam odkriva švedski božični večer. S praznikom svete Lucije se začne božična doba. Praznik je poln obljub bogatega veselja in radosti. Zgodaj zjutraj se prikaže v sobo lepo dekle in to čisto tiho. Vrata so v ta namen že prejšnji večer napol odprta, da se lahko zjutraj hitro in tiho odpro do kraja. Dekle je opravljena v belo haljo in prepasana s krasnim rdečim šalom. Na glavi nosi iz borovčevih vej spleteno krono, na katero je pričvrščenih sedem sveč. Ta moderni posnete zgodno srednjeveškega svetnika nosi v rokah pladenj z vročo kavo in posebne v ta namen pečene kolačke, za speče stanovalce hiše. Pravi duh švedskega božiča. Ne moremo omeniti vseh podrobnosti raznih vrst kruha, kolačec, sladkarij, ki jih pripravijo za božič. Omenjamo samo mandljevo kašo, ki obljublja poroko tistemu, ki najde mandeIj. Služba božja se začne ob pol sedmih zjutraj na sam božični dan. Vrši se procesija z bakljami, ki jo spremlja ubrano zvonenje zvonov. Švica. Četudi je sveti' Miklavž rojen v Patrasu in bil škof Smirni, je vendar našel svoj dom v Švici; Švicarski otroci ga strašno teško pričakujejo morda bolj kot v drugih deželah sveti večer. V hribovskih vaseh oznanja njegov prihod procesija, ki se pomika iz vaške cerkve. Na čelu procesije gre mož z križem in zastavonošči z banderi. Temu sledi zbor pevcev in duhovščina. Pevci nosijo škofovskim kapam podobno pokrivalo, da se varujejo pred mrazom oziroma pred padajočim snegom. V njihovi sredini stopa sveti Miklavž s svetlo rdečo masko in dolgo belo brado. Oblečen je v višnjev plašč in s krznom okrašeno obleko. Na rami nosi vrečo polno raznih dobrot za otroke in v roki drži palico. Z obojim deli plačilo z ozirom nato ali so otroci dobri ali hudobni. V nekaterih predelih dežela spremlja svetega Miklavža lepo dekle v srednjeveški obleki z imenom Lucija, ki skrbi, da dobijo darove vse dobre majhne deklice v vasi. V večjih mestih pozdravlja prihod svetega Miklavža velika množica veselo razpoloženih otrok. Sveti Miklavž je običajno zelo mlad z škofovsko kapo (mitro) na glavi in s svojo službeno palico v roki. Spremljajo ga še nekateri drugi škofje v belo oblečeni in smešno maskirani. Vsi ti nosijo trojno denarnico, ki spominjajo na dobrodelnost svetega Miklavža ter v posebno posodico zbirajo miloščino za dobro razdelitev jabolk in kolačkov, ki jih nosi sveti Miklavž. Švica je na ta način postala dežela svetega Miklavža. Slika predstavlja ohromelo dekle, ki jo je posnel neki ameriški t fotograf tik pred njenim ozdravljenjem. Prav tedaj je Šla mimo procesija s svetim Rešnjim Telesom. V tem trenutku se je zgodil čudež pri katerem je dekle popolnoma ozdravela. Fotograf, ki je bil gost fatimskega škofa, je takoj posnel Še ostale slike. Spodaj: V trenutku ozdravljenja je bila dekle popolnoma odsotna s svojim duhom in brez smisla za okolico. Njen izraz lica je bolj kazal začudenje kot veselje. Ko je fotograf slikal je ravno vzdignila roke in začela premikati noge. FATIMSKI ČUDEŽ V SLIKAH ■ «< • ■ • -~v- -■_a_I___i_Le_ -* • --- Navdušenje množice ob čudežu je bilo pretresljivo. Slika prikazuje, kako ozdravljena premakne prej popolnoma hrome roke. Dekle je takoj po ozdravljenju sklenila roke, oči pa, ki so prej bile popolnoma slepe, je obrnila k fotografu, ki jo je fotografiral. Dekle je sama odšla v bolnico k pregledu in oddala svoje berglje...Zdravniki pa so ji strogo prepovedali potovanja v Fatimo, češ, da ne bi preživela voznih težav....Tako je Marija zopet pokazala svojo naklonjenost težko preiskušanemu človeštvu. ■ SVOBODNA' ŽENSKA! • Zgledna Mrs Clare Boothe Luče Na kolodvoru mesta Fairfield iztopi Mrs. Clare Boothe Luče, bivša kongresnica, da si zopet osvoji lepoto in prostost svojega rojstnega kraja. F airfield Conn. leži na južno-vzhodnem bregu reke Mili, ki se po nekaj kilometrov izliva v Atlantsko morje. Mesto ima okrog 17,200 prebivalcev, med tem je velika večina katoličanov. Delavno prebivalstvo je doseglo visoko kulturo, posebno na socialnem in gospodarskem polju. posebnih privlačnih vrlin in častnih zaslug. Ce tudi niso mogli razumeti do cela njenega koraka, kljub temu so ji odobravali njeno odločitev češ, da najbrže ze ve kaj dela. Popolnoma opravičeno so ljudje sodili, da bi ona postala prva ženska v zgodovini združenih držav za senatorico, ako bi le hotela. Ker so se poprej inteligentne zenske v naši zgodovini odpovedale ali celo odrekle podobnim političnim službam, ni . .Kaj bo: politika ali družina??? Od inteligence doli do neznatnega meščana se niso mogli načuditi, do so izvedeli, da se je njihova politična izvoljenka prostovoljno odpovedala visoki politični službi v VVashingtonu, ki ji je odpirjala‘gotovo pot do senatskega sedeža, in se vrne domov. Nobeden se ji ni upal sprva tega omeniti, pač pa so ji sledili vsak njen korak in pretehtali vsako njeno besedo, da bi našli pravi vzrok njene povrnitve. Toda vse zamanj, niso mogli razumeti. Vendar pa je bila oteta obrekovanja, ker so jo spoštovali in so bili tesno navezani nanjo zaradi njenih ta odpoved Mrs. Luče nič novega, vendar pa vzbuja v vsaki zenski zavest, da je njen živ-ljenski poklic vzvišenejši, da se tudi ženske morejo z lastnimi močmi povspeti iz neznatnih početkov do ugledne stopnje, kot Mrs. Luče,ki je okusila zreli sad svobode volilne pravice in zenskih pravic sploh. Brez dvoma je imela Mrs. Luče več opravičenih uzrokov, preden se je odločno odpovedala odlični službi. Ker pa nikakor ni mogla docela opravičiti svojega ravnanja pred vsemi svojimi prijatelji, jim je nakratko rekla: “Osebni vzroki nikoli niso drugim tako razvidni * . Rev. djohn Trinko in prepričljivi, kakor so prizadeti osebi sami.” kot mlada in zelo nadarjena pisateljica, ko še ni bila nas^e vere, je sklenila, da opraviči svojo vero z svojin, zglednim življenjem. Hotela je pokazati svetu drugoverko, ki hodi prava pota in k istemu končnemu cilju kakor katoličan.Sklepala je zato da je njena vera enako dobra pred Bogom kot katoliška. Toda vpljiv zglednega življenja katoličanov, odkritosrčnih člankov v časopisju in drugih katoliških spisov je zmagal nad njenem zmotnim sklepanjem. Našla se je ob duševnem razpotju odločitve. Tukaj se jo je pa polastila duševna praznota in razočaranje. Vse ji je postalo megleno, nastopila je duševna zmed in razočaranje, dokler ni njena duša postala trudna, da si je zahrepenela po edinem katoliškem duševnem pokoju. Povod spreobrnenja je bil izprva bolj čustveni nagib kot zrelo prepričanje. Ta Čut jo je silil do poučevanja katoliške vere in doumevanja njenih resnic. Mnogo je čitala in večkrat poslušala predavanja o katoliških resnicah. In kmalu ji je Bog naklonil milost razsvetljenja in spreobrnila se je v katoliško vero in spoznala, da je bila njena vera le na videz dobra, ker je bila pobeljena z omiko in vljudnostjo. Ti podatki njenega spreobfnen-ja so dokaz, da Mrs. Luče ni postala katoličanka zato, da bi pridobila zaupanje mestnih glasovalcev, ki je morda sorazmerno najštevilnejše katol- iško prebivalstvo v Združenih Državah. Za nas katoličane je to pojasnilo zadostno. Veliko vprašanje pa je, ali zadošča drugovercem? Zato dodaja ta nadaljni vzrok njene spreobrnitve, da ne bi imeli nasprotniki niti prilike napačno sklepati, namreč ako bi ostala in se potegovala za višji sedež v W^shingtonu. Žrtvovala je svoje znanje, cas in delo zaradi vojne. Mrs. Luče se je že preden je zasedla politični prostor, javno izrazila,da se bo umaknila, kakor hitro se konča vojna. In te odločitve se je držala. Saj bo pravočasen umik, si misli sama pri sebi. Čutila se je varno pred političnimi protiv-niki, ker so bili pošteni kandidati republikanske stranke, ki so pa bili zmozni politiki. In tako so bili njeni someščani že gotovi njene zmage. Vendar Mrs. Luče z veliko radostjo pokloni svojo mesto svojemu sposobnemu proti-kandidatu, ki je bil všeč tudi someščanom. Bogu je bila hvaležna, da je našla nekega izbornega učitelja katoliške vere, ko so bili njeni duševni boji najhujši. Z ljubeznijo jo je izkušeni mož učil večnih resnic in njegovi preprosti razgovori so ji veliko vec razjasnili kot cele strani dogmatike katoliških del. Zdaj je Čutila v sebi se večjo odgovornost do vzgoje družine in večji pomen pisanja. Politika, je spoznala, ne dopušča Časa za pravo vzgojo družine niti za čtiyo in pisanje knjig ali iger. “Želim si biti doma,* je kratko odgovorila na vprašanje prijateljice, čemu se je odrekla slavi, ki bi si jo bila prav gotovo pridobila. To je bil njen poglaviten vzrok - imeti in vzgajati otroke - vse drugo je bilo stranskega pomena. Po šestih letih odsotncrsti, si je zaželela doma. Hotela je biti s svojim soprogom. Hotela je biti sodeležna pri uživanju veselja praznikov in godov in cim vec se muditi s svojo družino in ožjimi prijatelji. Njeno resno prepričanje je javno izpovedala: “Prva dolžnost žene je posvetitev časa možu in domu. A ko pa je katera zmožna izpolniti družinsko dolžnost in istočasno se baviti s politiko, potem je že prav. Ako pa tega ne more vršiti, pa se kljub temu dejavno vmešava v politiko, potem taka ženska kar javno izpoveduje svetu, da je Dog ustvaril žensko, da vodi politične zadeve in ne otročičev za roko. V parlamentu v Angliji je več žensk zastopanih, kakor jih je pa v kongresnem odboru tukaj v Ameriki. Mrs. Luče pravi, da je to res, in sicer to zaradi kratkih zemljepisnih razdalj, to se pravi, v Angliji, ako stanuje zastopnica parlamentu še tako daleč od House-of Commons, ki je v Londonu, ni oddaljena več kot nekaj ur. V Ameriki je to drugače. Tukaj so razdalje ogromne. Za zastopnico, ki živi v sosednih državah VVashing-lona, ni Že prehudo. Ako pa stanuje preko njih, potem se mora kongresnica odločiti za sledeče: ali se preseliti s celo družino in postaviti si nov dom v Washingtonu,ali pa zanemariti popolnoma svoje družinske dolžnosti in se strogo držati državnih koristi, ki si jih je sama neobvezno nakopala. Tako nastopanje se nikakor ne sklada z življenjem katoliške vere, kajti če človek ne živi po katoliških načelih, ni srečen in ne more biti v iskrenem, globokem in bistvenem miru z Bogom, seboj, z ljudmi. Kako smešno načelo bi bilo to: “zavrzi svojega zakonskega moža in svoje lastne otroke in podaj vodilno roko tujem ljudem!” Mrs. Luče je hvaležna za izkušnjo, ki jo je naučila v kratki dobi političnega življenja. Vesela je tudi za to,da je žrtvovala vse, kar je bilo v njeni moči, med vojno v obrambo svoje domovine pred sovražnimi silami nasprotnika. Zato ji ni bilo žal. Vest ji tudi ni nič očitala. Pač pa se spominja, da je njena radost dosegla višek takrat, ko je bila ena izmed tistih trinajstih, ki sc vložili glas protipredlogu predsednika “draft labor.” Njen glas je bil tisti, ki je prisilil senat, da je spremenil predlog. Taje bila zgodovinska poteza. Nekatere ženske so jo zavidale, ces, da ima več kakor eden delež ženske lepote, nadarjenosti in tudi denarja. Pa radi tega ni bila prevzetna, pač pa je ohranila lepo čednost ponižnosti, skromnosti in hvaležnosti. Velikodušnost je bila njena naj večja čednost. To se je pokazalo pred odhodom iz Washingtona. Vložila je prošnjo za avdijenco pri predsedniku Trumanu. Prepričana je bila, da bo razumel vzrok njene prošnje. Vedela je, da je svetovni mir nemogoč, dokler so ženske in otroci lačni. Ta misel ji ni dopustila oditi iz Washingtona, ne da bi poprej ponudila svojo pomoč lačnim. Ko pa njena prošnja ni bila uslišana, je resno mislila, da je morala biti kaka pomota. Vedela je, da po zakonu ne more predsednik odreči avdijence zastopnici ljudstva. Potrpežljivo čakanje je bilo pa brez pomena, ko je izvedela resnico od svoje tovarišice. Zvedela je, da ji je predsednik Truman izrecno prepovedal dostop v “Belo hišo,” ker je baje ona “tista ženska”, ki ji pred nekaj leti razžalila njegovo soprogo, Mrs. T rumanovo. Ta očitek ji je zarezal glob-boko rano v njeno pošteno srce ki je dejansko ljubilo svojega bližnega in se ogibala vsake nagajivosti ali sovraštva do kogarkoli. Zato si že iz navade sprašuje svojo vest. Vendar ji ni nič očitala. Po dolgem premišljevanju se pa spomni na kratek članek, ki ga je pred leti napisala, še preden je Truman postal predsednik. Takrat je bila Mrs. Luče pod-časnikarica slavnega uradnika, ki je takrat pisal redno kolono v časopisju. Ona je pridno zasledovala vse odlične osebnosti v VVashingtonu. In med njimi je opazila tudi delavno in požrtvovalno Mrs.T rumanovo. Pri pisanju poročila v časopisju je Mrs. Luče v duhu ljubezni in priznanja napisala kratek članek o Mrs. Trumanovi z naslovom, “Overtime Bess.” Druge krivice se ne spominja, ce se sploh sme to imenovati krivica. Pa pustimo to! In tako postane ona prva in edina kongresnica v zgodovini Amerike, kateri je bil dostop v “Belo hišo” prepovedan. In je tudi to prezrla v krščanskem duhu. Mrs. Luče je bila vselej marljiva in je pazila na svoj ženski ponos, bodisi v službi ali na prometni ulici. Vsak bi jo sodil za šestnajstletno dekle, Mrs. Clare Boothe Luče - bivša kongresnica - ki je postala katoličanka. 143 Mrs. Luče - vsled vzrokov, ki se najdejo v tem članku - se poslavlja od nekega kongresnika, ko se je odpovedala svoji visoki službi v ashingtonu. dasi je ze dosegla tri in štirideseto leto. Bila je vitke postave, hitrih kretenj in sploh veselega značaja. Nadarjena je bila z bistroumnostjo, toda zavoljo tega ni imela nic manj mladostne ljubkosti šolskega dekleta. Se bolj značilno pa je to, da je ohranila takozvane “zastarele” ideale, ki so jih druge v zadnjih časih zavrgle. Moderne ženske pozabljajo na to, o čemer je Mrs. Luče prepričana, da je vsaka ženska po svoji naravi ustvarjena za materinstvo in za dom. In ravno pri opravljanju teh svojih dolžnosti pokaže ženska svoj razum, svojo izobraženost, delavnost in to jo naredi ponosno na svoj stan. lo je njen najlepši okrasek in njena najboljša lastnost. Le v tem poklicu uživa žena popolno in neovirano pravo. Da, na tem svetu so le redki drugi stanovi, ki bi nudili ženski toliko svobode, kakor ji služba na svojim lastnem domu. Njen dom je edini kraj, kjer je zenska prava gospodinja. Moderna ženska je izgubila ta prvi ideal izpred oči in misli, da hišna gospodinja in mati postane samo taka, ki je neizobražena ali neumna. Radi tega jih mnogo opušča dom in si išče službe po tovarnah in pisarnah, s tem pa mislijo, da so dokazale svetu, kako so pametne. Ne zavedajo se pa, da je za vsako zensko najvažnejšo in naj, bolj pametno delo na svetu imeti in vzgajati otroke. In dokler ne bodo možje rodili otrok, bo ostalo to delo le ženskam —- njeno prvo in najvažnejšo delo, za katero edino bi jo moral spoštovati in ceniti ostali svet. Mrs. Luče dokazuje, da ima ženska tudi v najcenejšem stanovanju mnogo večjo priliko uživati pravo prostost, ko pa v tovarni. Doma ima žena popolno pravico gospodinjiti po svojem lastnem okusu, v tovarni pa tega ne more.Nekaterim ženskam, se zdi,da mora imeti tovarniško službo, da ji jamči bodočo srečo. Tako mišljenje je popolnoma zgrešeno, kajti ženska, ki se opira na svojega moža za bodočo podporo, ima nejvečjo poroštvo, ki se jo more človek misliti.In ako ni mož popolnoma ničvrednež, še vedno čuti odgovornega tudi za njeno srečo. Zakonski mož je ne more od- sloviti po volji, za vsak mali prestopek, kakor se to često dogaja po tovarnah. Zato je nemiselno, da se ženske potegujejo za možka dela, ko je pa najbolj spoštovano, bistveno zavarovano, najplemenitnejŠo delo za ženo v njenem lastnem domu. Nad devetdeset odstotkov zaposlenih žena dela po tovarnah zato, ker so k temu prisiljene zaradi ekonomičnih razlogov. Mrs. Luče to razlaga:“Po mojem mnenju je to novo suženstvo žene — ne pa emancipacija, ki pomeni ženske pravice."Število ženskih delavk je že narastlo tako, da se morajo možki zado-voliti s skromno plačo, namesto da bi prejemali opravičeno plačo, ki se je nekdaj imenovala ‘družinska delovna plača." Clare Boothe Luče svetuje ženskam z družino, ki bi čutila veselje do političnega udejstvovanja, da se omeje na krajevno politiko, kjer bode njih zmožnosti bolj učinkovite. Po možnosti bi se morale vse ženske dejansko zanimati za okrajno politiko. To je velevaž-na zadeva žena, bodisi da je njena lastna krajevna vlada slaba ali pokvarjena, kar vse vpljiva Judi na njo in njene otroke. Zenske, ki se zavedajo svojih pravic in se omeje na krajevno politiko, vemo vsi, kako mnogo dosežejo. Mnogokrat se zgodi, da tam, kjer se ženske zbero in odločijo, da se naredi nova cesta, sezida nova šola, odstavi kak slab mestni uradnik, to one dosežejo s takšnem uspehom da jih možje kar naravnost občudujejo. Torej na delo, delovne gospodinje! Se drugi svet je. Ako želi ženska v polni meri izkoristiti svoje pravice in svobode,potem mora biti spretna z denarjem in postati prava umetnica. Naučiti se mora uporabljati hišni denar tako, da ji varčevanje postane zanimiva zabava. Imeti mora dvojno lastnost: zmožnost in hotenje narediti dom lep ce že ne krasen, s preprostimi sredstvi. Zena mora sodelovati z učiteljicami pri otroški vzgoji, da postanejo dobri in koristni državljani. Zanimati se mora za službo svojega soproga in njegove prijatelje. Vse to je ženskino delo, pravi Mrs. Luče, ki ni lahko, tudi ne prijetno se najmanj pa bo dobila zanj priznanje po prvih straneh časopisja. Vendar pa ta služba, pravilno izvršena, nudi večji užitek, svobode ženam, kakor vsi tovarniški čeki, za katere morajo postati sužnje kapitalistom, ki so jih premotili, čes, da je tovarna raj svobode,neodvisnosti, naprednosti,modrosti. Zaključuje Mrs. Luče z vprašanjem, ali naj ženska posluša spretne varljive kapitaliste, ali vsegamogočnega Stvarnika, ki jo je izbral, da sodelujejo pri vstvarjenju novega človeka, ne v tovarni, toda doma. 'KROMPIRČKOVE ZGQDBE Dragi moji, ali poznate Krompirčka1? “Bog se usmili!” bi mi radi odgovorili. “Saj bi ga morali skoraj stavljati v očenaš namesto besedice ‘vsakdanji kruh,’ pa nas kaj takega spraš-uješ. To že! Toda Krompirček, katerega zgodbe vam hočem pripovedovati,še daleč ni krompirček “Oho! To je pa uganka! Krompirček, ki ni krompirček..Hm!” Pa bodo bistre glavice kmalu uganile, da prav za prav tudi ta uganka ni uganka. No! Da vas tudi s to zadnjo “uganka ki ni uganka” ne bom spravljal v zadrego, vam povem naravnost, da se naš Krompirček piše z veliko začetnico. Krompirček je bilo namreč ime fantičku, katerega zgodbe sem našel v svoji pripovedni torbi. Torej posluh! V Prismodalah, ki leže tam nekje za bregom na koncu sveta, živijo ljudje, ki jih je ljubi Bog obdaril s posebno srečo in jim dal posebne vrste sel v bulice. Ce je to res, sicer ne vem, toda sami so se s tem vedno ponašali in zasloveli po devetih deželah naokoli. Skoda, da je bila naša dežela predaleč in njih dobro ime ni moglo priti tudi preko naših meja. Slišal sem, da so celo z Butalci v sorodu, pa si komaj upam verjeti, saj tolikšne velikanske in izredne sreče in slave ni vsakdo vreden. Največ sreče med Prismoduhi pa je imel naš Krompirček. Sicer je doživel kaj žalosten konec, a spomin nanj je ostal neizbrisen v srcih hvaležnih roj akov. Krompirček je znan po vsej svoji domovini kot pri nas kralj Matjaž. Pred kraljevo palačo so mu postavili celo spomenik in to ni karsibodi. Ne pozabite si ga ogledati, če vas bo pot kdaj zanesla v slavne Prismo-dale! Ste radovedni? No, pa poslušajte! V prismodalski prestolici je živela Speluza.Tam za mestnim trgom je samevala v razdrti bajti in od jutra do večera tarnala in jadikovala, ker ji ljubi Bog ni daljne možička in ne otročičev. Že trikrat je letala štorklja z otročičkom v dolgem kljunu čez bajjo, a vedno se je prestrašila Speluzine rdeče rute in odjadrala dalje. Ti nesrečna botra! Končno pa se jo je dobri Bog lev usmilil. Speluza je ravnokar pristavila lonec krompirja k ognju.Striček veter ji je nagajal in pritiskal skozi dimnik na odprto ognjišče da je bila izba naenkrat polna dima. Speluza je začela strašansko kihati in se solziti. “Ti presneti veter!” se je Fr. Bazilij O.F.M.v končno razjezila. Pokazala mu je fige in odšla v vezo. Tistikrat pa je spet priletela štorklja.V kljunu je nosila culq iz nje pa je kukal v svet droben, rdeč fantek in se na vsa usta drl. Veter je tudi štorklji nagajal,zato je morala sesti na dimnik Speluzine bajte. Tedaj pa - joj! Zavoj se ji je izmuznil iz kljuna - in izginil v dimnik. Smrklja je zaman gledala za nym v globino... Speluza ni slišala, kako je nekaj čofnilo v lonec s krompirjem, ker je v prednji sobi klepetala s sosesdo Meto. “Kaj pa dobrega kuhaš?” je radovedna soseda kljub dimu pomolila v izbo svoj nos in poškilila proti ognjišču. “Krompirček je v loncu. Pa še vre(i ni začel.” Toda, kaj je to? Iz lonca sta zaslišali otroški jok. “Bog pomagaj, Speluza! Mar tvoj krompir joka???” je viknila Meta, potem pa ste obe hiteli k ognjišču in začudeni ostrmeli: Iz lonca sta izvlekli - fantka, ki mu je od tistega dne ostalo ime Krompirček. Krompirček gre h krstu Prav za pr^av ni šel, ampak so ga peljali. Speluza se je hotela na vsak način postaviti s svojim Krompirčkom. “Z vozom mora h krstu, ka ce gre zadnja para iz moje skrinje!” je dejala sosedi Meti, ki se je fantu ponudila za botro. Potem pa sta se domenili^ naj bo Krompirčkov boter krčmar, čigar gostilna “Pri oslovski pameti” slovi se danes kot najboljša v Prismoda^ah. Bogatin ni mogel odbiti Speluzine prošnje in ženšče je bilo kaj veselo, da tako njej menda ne bo treba poseči v skrinjo.---- Krompirčkova mama je komaj dočakala dan, ko se je z novo rdečo ruto na glavi peljala v cerkev. Ko bi jo videli, dragi otroci, kako je sedela ob kočij -ažu ter se ozirala na desno in levo! Zadaj pa je imel koleselj dve vzporedni klopci, kjer sta prav tako možato sedela boter in botra. Drug proti drugemu sta bila obrnjena, v naročju pa jima je počivala velika cula čipk: Krompirček se jokati ni mogel, tako je bil povit. Ah, naš Krompirček! Da je tistikrat padel skozi dimnik v lonec, je bil kriv veter. Na današnji dan pa mu je poredni sonček eno zagodel. Radovednež je namreč tako zijal z modrega neba na koleselj, da je postalo debelemu krčmarju in botri Meti pošteno vroče. Dremavica se ju je prijemala. Pričela sta kinkati, da sama nista vedela kdaj. Krompirčka niso več držale roke varovancev in cula je pričela sumljivo plesati po naročju. Bog ne daj nesreče! Menda je zares sam Krompirčkov angel varuh pripeljal mimo krošnjarja Blažeta. Mozicelj je nosil koš, da se je komaj videl izpod njega. Nič čudnega, da je izrabil ugodno priliko in se obesil na voz. Boter in botra sta dremala, materi Speluzi pa se na misel ni prišlo, da bi se ozrla. “Dobro, da gospoda spi!” se je smejal Blage in obenem ugibal: “Le kam se peljejo tako slovesno?” Cula s Krompirčkom pa je enkrat le preveč poskočila in se znašla — v krošnj arjevem košu...---- “Bog vama daj srečo, če se mislita poročiti!” je voščil Blaže Meti in krčmarju, seveda sam prisebi, ko se je začel voz ustavljati pred cerkvijo. Skočil je na tla in odšel svojo pot. Kaj nosi v košu, pa možak ni niti slutil. Ko se je koleselj ustavil, sta boter in botra butnila z glavama skupaj,da se jima je kar zabliskalo pred očmi. Kar hitro sta bila budna. Skočila sta z voza in hitela v cerkev, Speluza pa jev šla klicat gospoda župnika. Sele pri krstnem kamnu so opazili, da nimajo otroka. Ti nesrečni Krompirček! Speluza najde Krompirčka Krompirčka so torej pogrešili pri krstnem kamnu. Nihče pa ni vedel, kdaj in kje je izginil. “Bog ne daj, da bi ga sam parkeljc in še predno je bil krščen!” se je križala Speluza. Hitela je z botrom in botro na koleselj in nazaj proti domu. Morda bodo le našli izgubljenega Krompirčka. - - -“Krompirček nam je padel z voza. Ste ga morda vi našli, ljudje božji?” je med jokom klicala Speluza mimoidočim. “Krompirčka?” so se muzali ljudje, ki niso vedeli, da je tako ime otroku. Strašansko so se čudili, da se zanimajo za ubog izgubljen krompir. Speluza je skoraj obupavala. Trikrat so že prevozili pot od doma do cerkve in od cerkve do doma. Spraševali so ter gledali na desno in levo - zastonj! Nihče ni videl Krompirčka. Boter je vgodrnjal, Meta se je jezila, Speluza je oštevala oba. Tako so se med glasnim prepirom peljali proti prismod-alskemu trgu, da povprašajo še tam. Bil je semanji dan in povsod polno pisane množice. Ker pa so bili Prismodalci sila pozabljivi ljudje, je ob taki priliki stal sredi trga oder, kjer so bili razstavljeni vsi po zadnjem sejmu najdeni predmeti. Poleg je stal birič in vračal stvari lastnikom, sicer pa jih prodajal na dražbi. Semkaj so zavili naši trije znanci. Speluza je silila v možica ki je imel veliko medaljo na prsih: “Hej, gospod birič! Krompirček nam je padel z voza. Ga je morda kdo našel?” “Krompirček? Koliko pa ga je bilo?” je vprašal birič. Mater je skoraj ujezilo, da kaj takega sprašuje. “En sam, gospod, en sam. Pa čisto majhen je bil ta moj Krompirček.” je zavekala. Tudi mož postave je besedo “Krompirček” napak razumel in se široko zarežal: “Baba prismojena! Za vsak piskav krompir naj vem, kaj?” Speluza je zakričala in z botro Meto skočila v biriča. Pošteno sta mu zdelali debelo butico za razžaljenje. Sam Bog ve, kako bi se vse končalo, da ni tedaj priracal na oder krošnjar Blaže s svojim košem in hotel oddati nezazeljeno breme. Možicek je puhnil iz pipice in se zasmejal: “Kako ste neumni! Drugi ti lastnega otroka vsilijo v tuj koš, tu pa se hočete potolči za izgubljeni krompir. * Krošnjarju se je v trenutku razletel eden izmed najdenih dežnikov na glavi, tako je Speluza vzrojila. Potem pa je zagledala v košu culo belih čipk: Segla je po njej in veselo zaklicala: “Moj Krompirček, moj izgubljeni Krompirček!” Speluza in mitničar No, Krompirčka so končno le krstili. Fantek je živel odslej pod budnim materinim varstvom in rastel ter lezel na široko, da je bil skoraj v resnici podoben krompirčku. A Bog ne daj, da bi to kdo povedal Speluzi! Se name bi se spravila, ako bi brala te vrstice. Toda zašli smo vstran. Povedal bi Vam rad, kako se je Speluza pričkala z mitničarjem. Krompirčkova mati je imela njivo, ki je ležala izven obzidja prismodalske prestolnice. Mnogo dni v letu je prebila na njej. Nekoč, je vzela s seboj tudi svojega paglavca. Ko pa ga je po končanem delu peljala na vozičku domov, je Krompirček zlezel v prazno košaro in se pokril z materinim predpasnikom. “Hoj, ženska! Kaj pa pelješ v cajni?” je zaklical mitničar pri mestnih vratih. Speluza je peljala dalje in mu nič hudega sluteč zabrusila: “Nič. Moj Krompirček je v njej.” “In temu praviš nič? Kar hitro nazaj in tri groše!” je stekel možic za materjo. “Krompirčka pa že ne dam!” je zakričala in kar najhitreje vlekla voziček za sabo. Mitničar pa za njo. Nastal je tak vik in krik, da je vse drlo skupaj. “Denar ali pa cajno!” je vztrajal pri slojem prismodal-ski uradnik. Speluza pa ga je na ves glas primerjala s samim ljudožrcem, če zaradi ubogega Krompirčka zahteva mitnino. Fantiček v cajni je postal radoveden, kaj se godi okrog njega. Potegnil je predpasnik raz sebe in zaklical: “Klomp-il, klompil! . . .* Vse se je smejalo, mitničar (33 je osramočen in jezen izginil za mestna vrata.v- - -Poslej je imela Speluza pred njim mir. V jeseni je vozila ves teden s svoje njive krompir v mesto, ne da bi enkrat samkrat plačala zanj mitnino. Pa še lagati se ji ni bilo treba. Samo “Krompirček je v cajni!" je zaklicala, pa se prismodalski mitničar se zmenil ni zanjo, ampak ji je že od daleč pokazal jezik. . . Krompirček gre v svet Namenil sem se, dragi moji, pripovedovati o srečnih letih, ko je Krompirček trgal hlače na šolskih klopeh. Toda zdi se mi, da sem izgubil nekaj listov iz svoje pripovedne torbe, ali pa mi jih je vzel kdo izmed radovednežev, ki ni mogel strpeti in počakati tiskanih zgodb. Ce ga dobite, mu odmerite pravično kazen! Petdeset mimo ušes, nic več in nic manj mu jih ne privoščim. Morda pa niso imeli v Pri-smodalah sole in zato ni v moji torbi ničesar o Krompirčke ve m nabiranju učenosti. Ce je to res, potem se odkrijem pred slehernim Prismodalcem. 0 toliki modrosti, da ji šole ni treba, pa zares že dolgo nisem slišal. Naj bo že kakor hoče, Speluza je bila kaj ponosna na svojega sinka. Res je prišla zaradi njegovega imena nemalokrat v zadrego, a to je ni motilo. Staremu beraču Gobezdaču, ki je Krompirčku prerekoval šest zvrhanih košev sreče, je šla pri priče iskat klobaso v dimnik. “0, moj Krompirček bo slaven mož! Kar stoje Pri-smodale, še ni videlo sonce tako pametnega fanta. Če se mi posmehujejo zaradi njega, se mi zato, ker so mi nevoščljivi.” se je Špeluza prepričevala. Toda čimbolj je razmišljala o sinkovi sreči, tembolj ji je bilo jasno, da je za plotom domačega vrta ne bo mogel najti. “Krompirček mora v svet! Bog vedi, za katerim voglom ga čaka sreča,” si je dejala ter spekla veliko orehovo potico. In Špeluza je poklicala sinka, mu obesila torbe preko ramen, vanjo pa položila potico in dobršen kos svinjine ter zašila počen groš. “Tako sem sklenila, sinček Krompirček: Sreča te čaka, ti pa doma paseš tistih mojih sedem zanikrnih kokoši. V svet moraš, saj prismodalska dežela ni naša njiva. Vse daljša in širša je, da ji v treh dneh menda ne prideš do konca. Ko boš našel šest košev sreče, ki ti jih je prerokoval modri Gobezdač, se pa le spomni na svojo mater!!” “Sest košev sreče!” je za-cmokal Krompirček, “To pa ni karsibodi!” Ko je iz torbe zadišala potica in gnjat, ga ni več zadržalo. Skočil je čez prag in se pognal preko plota. Speluza pa je gledala za njim in si brisala solzne oči: “Ce se moj Krompirček ne bo vrnil v kočiji, z medaljo na prsih in polnim žepom čekinov, pa tudi nič ne rečem.” Krompirček pa je takoj za plotom pojužinal potico in gnjat... Krompirček najde srečo Krompirček jo je mahal po širni prismodalski deželi. Ce ga je kdo vprašal, kam se mu tako mudi, mu je junaško povedal, da mora najti prerokovanih šest košev sreče. Dobro da ve, da čakajo nanj, a kje??? “Morda veste vi zanje?” je spraševal. Prismodalci pa so mu odkimavali in mu bili strašansko nevoščljivi. Pa je zagledal Krompirček nekega dne Ribničana, ki je krepko koračil po cesti. Glej, glej! Pa ravno šest košev,novih in drugega v drugem, je nosil na Jirbtu. “Sest košev!...” je zažvižgal kratkohlačnik. “Pa menda niso to koši moje sreče?” In stopil je h krošnjarju ter ga pocukal za rokav: “Hej, očka, kam pa greste?” “I, kam! Po svetu. Suho robo prodajam. To koši so vse moje bogastvo in vsa moja sreča,” je po ribniško zavil mož. Krompirčka je kar vznak vrglo. Saj se mu je zdelo, da je s temi koši v zvezi sreča. “Pa ste prepričani, da je ta sreča vaša?” je vprašal neza-upno. Ribničan se je Široko zasmejal: “Ali si prismojen, ali pa ne pri zdravi pameti? Kaj ne bom vedel, saj sem jih sam delal. Lepe denarce bom dobil za koše.” “Krompirček je brz odparal počen groš in ga pomolil krošnjarju: “Prodajte srečo meni, očka! Tu je denar.” Ribničan pa spet v smeh, da so se visoko naloženi koši sumljivo gugali na levo in desno, naprej in nazaj. Saj bi moral imeti Krompirček najmanj sto grošev, fce bi si hotel kupiti srečo. Pa ste se končno le dogovorila: Fant naj postane krošnjarjev nosač, pa mu bo odstopil zadnji koš. “Bolje en koš sreče kakor nič" se je popraskal za ušesom Krompirček in se od veselja, da je rešil vsaj enega, zjokal. Mnogo zemlje je potlačil Krompirček ;n se potil po svetu z Ribničanovo krošnjo. Ko pa sta končno prodala vseh pet košev, jo je z zadnjim srečen mahnil proti domu. Speluza je kriknila od presen- ečenja, sinček Krompirček pa j e vrgel prazen koš z rame in objel svojo mamico: “Pet košev sreče mi je ušlo, enega sem pa le srečno prinesel domov. Juhu.” Speluzo je sinček s svojo vrnitvijo in praznim košem v resnici razočaral. “Ti moj nesrečni Krompirček! Zdaj pa vidim, da včasih tudi pametnega potegnejo. Le kdo te je navlekel s košem?” ga je pobožala po ščetinajstih laseh. Fant je debelo gledal, kaj to pomeni. Ko pa je pričela mati z njegovim “košem sreče" nositi gnoj iz hleva, je le iztuhtal da je zastonj trgal podplate po prismodalski deželi. “Nak! Svoje sreče pa zares ne bom pustil drugim!” se je namrdnil in jo sklenil znova poiskati. Speluza je Krompirčku znova napolnila torbo ter zašila vanjo počen groš.Trikrat ga je obrnila na dlani, potem pa ga je le žrtvovala v blagor in srečo sinka Vsa solzna je gledala za Krompirčkom, ki je izginil za plotom in na mah pojužinal vse dobrote. Dolgo je ze koračil kratkohlačnik in skoro žal mu je bilo, da je izpraznil torbo. Prišel je v gozd, nastopil je mrak in sledila mu je temna noč, on pa ni prišel se do nobene koče. Zaskrbelo ga je,kje bo prenočil. Pa je končno le nekje v daljavi opazil svetlobo in se odpravil bliže. “Kaj pa je to?” se je vprašal Krompirček in z odprtimi usti od začudenja gledal izza visoke praproti. Pod košatim hrastom je sedelo okrog ognja šestero bradatih in črnogledih mož. Bili so roparji. Ravno so imeli posvet, kako bodo izropali kraljeve shrambe krompirja Tisto leto se je namreč dež zarotil proti Prismodalcem in jim uničil ves krompir. Povsod ga je primanjkovalo, le kralj ga je imel dovolj. “Brez skrbi si lahko, poglavar, krompirček nam ne bo ušel, saj ga takorekoč že v rokah držimo. To bo dober plen!” je pravil eden izmed roparjev ter pripravil s temi besedami našega Krompirčka ob ves pogum. Ubožčka ni več vzdržalo v skrivališču. “Me že imajo!” je zajavkal sam pri sebi, misleč da se menijo o njem, potem pa je skočil med zborovalce in padel na kolena: “Milost, milost, gospodje razbojniki! Potice in gnjati nimam več, da bi se me splačalo ubiti, počen groš pa vam z veseljem izročim.” V kraljevih shrambah In kaj je bilo potem? Roparji so se režali, da je kar grmelo. Eden izmed njih pa je zagrabil Krompirčka za ramo is in dejal: “Ho, ho, ho!...Kdo pa ti kaj hoče? Maramo za tvoj počen groš! Naš cilj je krompirček.” “0 jej, o jej! Samo pojesti me nikar, če vam ni samo za moj groš, ampak celo zame!...” se je pričel Krompirček Še huje tresti. “Rad vam služim do smrti in še tri ure čez, samo nič zglega mi ne storite!” Roparski poglavar je pokazal s kazalcem po čelu, češ: fantu malo manjka, ko vse besede obrača nase. Spodil je nepoklicanega od koder je prišel in Krompirček jo je hotel naglo odkuriti z nevarnega kraja. A za njim je zagrmel glas enega izmed razbojnikov: . “Stoj! Vseeno bi te bilo škoda. Lahko te bomo porabili pri izropanju grajskih shramb krompirja.” In tako je moral Krompirček hočeš-nočeš ostati v roparski družbi. - Naslednjo noč se je vsa drhal odpravila v prismodalsko prstolnico. Srečno so prelezli obzidje kraljevega vrta in se splazili neopaženo do shramb. Bilo so dogovorjeni s stražo pri vratih, kjer so imeli za naropan krompir pripraljene štiri vozove. Srečno so odprli težka okovana vrata. Iz varnosti so poslali najprej v shrambo - Krompirčka, ki je ves trepetajoč od strahu lezel po vseh štirih na prvi kup krompirja... Razbojniki so kobacali za njim. Tedaj pa: joj ! Krompirček kateremu se je podrl kup pod nogami, se je zapeljal s krompirjem vred v globino, da je votlo zabobnelo. “Izdani smo!...Bežimo!...” Poglavar je zaklel in se z vso drhaljo pognal iz shrambe, le Krompirček je od strahu obsedel. Razbojniki so zadnji trenutek prelezli obzidje in zbezali, kajti ropot je v resnici priklical kraljeve vojake. Hodili so okrog odprtih duri in se jezili nad nočjo, ki je roparjem omogočila beg. In prinesli so velik ključ ter hoteli zapreti shrambina vrata. “Morda bi bilo dobro pogledati z lučjo po shrambah,” se je spomnil eden izmed prismod-alskih vojakov. “Kaj si ob pamet? Mogoče so notri razbojniki”, je dejal “najhrabrejši". Vsi so mu pritrdili. Da bo pa mogel poročati kralju, je pomolil konec nosu skozi špranjo med vrati in zaklical v temo: “Tu notri sme biti samo krompirček. Če je v shrambi kdo drugi, naj se oglasi in pride ven!” Krompirčka je minil strah. “Saj je dejal, da Smem biti v shrambi,” je obrnil stražarjeve besede nase in ni črhnil besedice. “----Nihče se ni oglasil.” je uradno ugotovil mož postave in zaklenil vrata. . . Čudo prismodalskega dvora Krompirčka je bilo v temnih kraljevih shrambah kar malo strah. Nekaj časa je tiho sedel med krompirjem, ko pa so začele okrog njega skakati in cviliti miške, ga je popadla groza. Hotel je iz kleti, toda vrata so bilo trdno zaklenjena. Hočeš—nočeš je moral ostati med krompirjem in miškami. Da bi pa premagal strah, je začel na vse grlo peti. Seveda je s svojim glasom priklical stražarja, katerega kosmati obraz se je naenkrat prikazal v zamreženem oknu. “Hoj, hoj! Kdo pa se oglaša v shrambah?” se je zadrl robavs. “Krompirček.” je izza kupov odkritosrčno povedal ujetnik ter s svojim odgovorom stražarja tako presenetil, da se je kar sesedel in je helebarda glasno treščila na tlakovana tla. “Bog se usmili! Kaj zna krompirček tudi peti?” je mož nejeverno vprašal in zopet poškilil v temno shrambo. “Seveda zna, pa še kako,” je odgovoril Krompirček in pričel znova kričati, da je votlo odmevalo med debelim zidovjem. Stražar ni rekel ne bev ne mev, ampak je stekel naravnost v kraljev dvorec. Vso služinčad je spravil pokonci in pripovedoval vnetim poslušalcem, da se je začel v shrambah oglašati krompir---- “Ali si že slišal? Krompir je začel peti,” je šlo od ust do ust. Po vsem gradu niso govorili o ničemer drugem kot o čudodelnem krompirju. Vest je prišla tudi na uho kralju Prismodalju, ki se je takoj odpravil s spremstvom pred svoje shrambe, da se prepriča o resničnosti govorice. Pa mu je telesna straža komaj napravila prostor, toliko ljudstva se je že nabralo: od prvega ministra pa do zadnjega grajskega pastirčka, vsi so hoteli slišati, kako poje krompirček. . . Krompirčku je dovolj Vse je strmelo nad čudešom prismodalskega kraljestva, ki je zaslovelo po svojem govorečem krompirju daleč naokoli. Vi, dragi moji, tega seveda ne pomnite. Toda le vprašajte svoje stare mamice, če jih se imate, pa vam bodo povedale, da so čule v mladih letih pripovedovati o pojočem krompirju. Krompirček je živel v shrambi in se mastil z najrazličnejšimi jedili, ki so mu jih nastavljali na okno. Že takoj drugi dan je namreč povedal kralju, da ima tudi usta in želodček, ki ljubi čim več in čim boljše. Začudenje je bilo še večje. Odslej je dobival vsak dan tokiko, da mu je ostajalo. Seveda se poslušalcem ni upal pokazati, ker se je bal, da ga bodo spoznali za tatu in kaznovali. Sam kralj Prismodalj je hodil poslušat Krompirčka pred svoje shrambe, ki so bile zaradi varnosti vedno trikrat zaklenjene in trikrat zastražene. Mož se je vsakikrat zjokal od ganotja da se vse to čudo dogaja prav v njegovi deželi. Toda Krompirčku se je začelo tožiti po materi Speluzi in toplem sončku. Tudi debeliti se je pričel tako zelo, da je bil okrogel kot žoga. Sivi njegove oblekce so pričeli sumljivo pokati, če se je le premaknil. Zato pa je Krompirček lepega dne, ko ga je zopet Na levi: NOVOMAŠNIK Rev. Justin Pierce, S.D.S.,je bil posvečen v St. Nazianz, Visconsin, in je daroval svojo prvo slovesno sveto mašo v nedeljo 13- junija, 1948, v cerkvi Marije Vnebozete v Collinwoodu, Ohio. Na desni: NOVOMAŠNIK, Rev. John Golobich, ki je pel svojo prvo slovesno mašo en teden prej v cerkvi sv. Antona v Ely, Minnesota. Se sliši, da iz iste fare bodo novomašniku naslednja tri leta sledili še trije novomašniki - Bog daj! obiskal kralj, pomolil skozi okno svojo debelo glavo ter povedal presenečenim obiskovalcem:, “Zdaj mi je pa že dovolj! Če me res hočete imeti vedno zaprtega v kleti, mi vsaj pripravite novo obleko. Veš sem že strgan.” To je bilo vika in krika... Krompirčku je bilo skoro žal, da se je izdal. Navsezadnje bo prišel se na vislice. Uboga mati Speluza! Toda naenkrat so temni oblaki izginili. Kralj Prismodalj se je pričel namreč tako smejati, kakor bi orehe stresal. Kar za trebuh se je moral držati. Krompirček — minister In tako je ves prismodalski dvor spoznal, kako ga je Krompirček potegnil. Dvorne dame so vihale svoje nosove in kraljevi svetovalci so postali rdeči od jeze in sramu. Hrabri vojaki so ob misli, da so toliko časa redili v shrambi navadnega potepuha, pričeli mršiti obrvi in se glasno jeziti. “Ha, ha, ha!...Ta nas je pa zares pošteno navlekel!...’’ je končno izdavil iz sebe. “Ni vsak tako moder, da ukani samega prismodalskega kralja. Ha, ha, ha!...” Kaj je v hotelo visoko spremstvo? “Ce se kralj smeje, se moramo še mi!” so si mislili vsi skupaj in vsak zase. In tako je kmalu vse dvorišče pred shrambami odmevalo od Na levi: NOVOMASNIK Rev. Albert Adamič je bil posvečen 8. maja v Munde-lein, Illinois, in je daroval svojo prvo slovesno mažo naslednji dan v cerkvi sv. Jožefa v Joliet, Illinois. Sedaj je kaplan v fari Matere Božje v Waukeganu. Na desni: NOVOMASNIK Rev. Lewis Furlan, O.S.A., je pa pel svojo prvo mašo zgodaj v 1948 v Little Falls, New York, in jo ponovil pozneje v cerkvi sv. Lavrenca v Clevelandu, kjer ima sorodnike in prijatelje. veselega smeha. Še malo, pa bi vsi utonili v lastnih solzah.. Krompirčka je pri vsem tem minil strah. Ko so na kraljevo povelje zavrteli trikrat ključ v vratih in jih premaknili na zarjavelih tečajih, se je med glasnim smehom privalil iz svoje ječe. Debeluh se je komaj stlačil med podboji. In kaj je bilo potem? - Kralj je objel “modrega” Krompirčka ter mu dejal ves ginjen: “Ti si zares najpametnejši med vsemi Prismodalci. Odslej boš moj prvi minister!” Krompirček je dobil pri priči frak in cilinder ter zlato zvezdo na prsi. Tak se je peljal domov po mater Speluzo, ki je od sreče skoraj odmedlela. Mimogrede povedano, so morali kočiji okovati kolesa, ker bi se sicer vsled Krom-pirčkove teže gotovo sesedla. Odslej sta naš Krompirček in njegova mati Speluza prebivala na kraljevem dvoru. Krompirček pa je Še dolgo, dolgo nosil ministrski cilinder in trebušček. ... S tem bi morali, dragi moji, zgodbe končati. Da pa bom imel odslej pred vami mir, vam hočem povedati Krompirčkovo zgodbo prav do konca. Potem pa zapik! Nekega dne se je kralj Prismo-dalj preobjedel pohanih piščan - cev.Nič več mu niso šli v slast. Kaj pa zdaj? Mislil je in mislil, kaj naj bi jedel, in si je končno vtepel v svojo prismodalsko bulico, da mora dobiti na mizo krompir - in samo krompir! In dal je poklicati grajskega kuharja Trebuharja. “NiČ več ne maram pohanih piŠk. Skuhaj mi krompirčka!” je ukazal. Kuhar se ni dobro razumel z ministrom,ker mu je sladkosned-než vedno vse lonce polizal. Še ni pozabil, kako ga je nekoč redil v kleti. Mari naj bi kralj tistikrat njega povišal v ministra, saj mu je v tridesetih letih samo trinajst loncev pobil. “Kaj mi mar, kakšen krompir ie mislil kralj!” se je smejal hudobnež in napravil načrt. Ko je prišel krompirček zopet lizat kuhinjske posode, ga je kuhar prekucnil z glavo naprej v največji grajski lonec! Ubogi Krompirček! Bog si ga vedi, katera čarovnica ti je ukradla tiste prerokovane kose sreče! Kralju je bilo strašansko hudo, ko je vedel za “zmoto.” Toda bilo je prepozno. Hudobni kuhar je dobil zasluženo kazen, za ministrom Krompirčkom pa vse Prismodale v znak žalosti sedem dni niso jedle krompirja. Dragi, zdaj pa zares: pika! Naslovnik Naših Duhovnikov ADAMIČ, Rev. A. - 520 W. lOth St., Waukegan, Illinois. AMBROŽIČ, R.ev. Bernard. - Holy Family Church, Willard, Wisconsin. BANDI, Rev. Bonaventure, O.S.B. - Holy Cross Abbey, Canon Ci"ty, Colorado. BARAGA, Rev. Francis - 6019 Glass Avenue, Cleveland 3, Ohio. BASNIK, Rev. Alban, O.S.B. - 550 Cowan Avenue, Jeanette, Pa. BAZNIK, Rev. Louis B. (Capt.) - Branch U.S.D.B., Milwaukee 9, Wisconsin. BLAŽIČ, Rev. J. - 61 N. Mt. Vernon Avenue, Uniontown, Pa. BLENKUSH, Rev. Matija - 632 Julian St., Denver, Colorado. BOGOLIN, Rev. Leonard,O.F.M. - 1852 W. 22nd Plače, Chicago 8, Illinois. BOMBACH, Rev. Anthony - 881 E. 222nd Street, Euclid, Ohio. BORGOLA, Rev. Bonaventure, O.F.M.-9546 Ewing A ve., Chicago 17, Illinois. BUTALA, Rev. Matija - 416 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. ČADONIČ, Rev. Walter - 4772 Felton Street, San Diego, California. CAGRAN, Rev. Joseph,O.F.M. - 416 East 5th Street, Bethlehem, Pa. CELESNIK, Rev. Joseph - 4697 West 130th Street, Cleveland 11, Ohio. ČEPON, Rev. Michael - 2215 Irving Park Road, Chicago 18, Illinois. CHERNE, Rev. James - St. Nicholas Hospital, Sheboygan, Wisconsin. CIMPERMAN, Rev. Victor - 15519 Holmes Avenue, Cleveland 10, Ohio. DEMSHAR, Rev. Ferdinand - 995 Melrose Avenue, Ambridge, Pa. ESTOK, Rev. Gabriel, O.F.M. - 386 Geneva Avenue, Highland Park, Michigan. FARKAŠ, Rev. Andrej, S.C., S.T.D. - Box 299, Pino Alto, Aptos, California. FERKULJ, Rev. Joseph - St. Mary’s Church, Pawnee, Illinois. FERLIČ, Rev. Ciril,-S.C. - Salesians, West Haverstraw, N.Y. FERLIN, Rev. John O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. FLAJNIK, Rev. John, O.C. - 6428 S. Dante Avenue, Chicago, Illinois. FURLAN, Rev. Lewis, O .S. A. - Atonement Fathers, Washington, D.C. GABRENJA, Rev. Edward, O.F.M. - 386 Geneva Avenue, Highland Park, Mich. GABROVŠEK, Rev. Franc - 829 West Mineral Street, Mihvaukee, Wisconsin. GAMM, Rev. Joseph - 708 Monroe Street N.E., Washington, D.C. GERMOVNIK, Rev. Franc - 247 Felisa Street, San Antonio, Texas. GNIDICA, Rev. Daniel, O.S.B. - 217 East Mesa Avenue, Pueblo, Colorado. GNIDOVEC, Rev. Albin - 633 Bridger Avenue, Rock Springs, Wyoming. GODINA, Rev. Mirko, O.F.M.Conv,- 315 E. 22nd St., Chicago Heights,Illinois. GOLOB, Rev. Michael - 450 Pine Street, Bridgeport, Conn. GOLOB, Rev. Joseph, O.S.B. - St. Martin’s Abbey, Lacey, Washington. GOLOBIC, Rev. Herman, O.C. - 396 N. Broadway, Leavenworth, Kansas. GOLOBICH, Rev. John J. - Ely, Minnesota. GRABRLAN, Rev. Nicholas, O.S.M. - Our Lady of Sorrows, Ladysmith, Wis. GRABRLAN, Rev. Joseph, O.S.M. - 22 Carteret Avenue, Carteret, New Jersey. GRABRIAN, Rev. Victor, O .S.M. - 3121 Jackson Blvd., Chicago, Illinois. GRUDEN, Rev. John - 548 Lafond Street, St. Paul, Minnesota. HANJSEK, Rev. Odilo, O.F.M., HoIy Family Church, Willard, Wisconsin HELIODOR, Rev. Mejak - 247 Orchard Street, Kansas City, Kansas. HITI, Rev. M. J. - 520 West lOth Street, Waukegan, Illinois. HOGE, Very Rev. Benedict, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. HOGE, Rev. Thomas, O.F.M. - 62 St. Mark’s Plače, New York, N.Y. HOMAR, Rev. Roman, O.S.B. - M. H. Redeemer Church, Ogema, Minnesota. HRIBAR, Rt. Rev. Vitus - 15519 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. JAGER, Rev. Matija - 264 15th Street N.W., Barberton, Ohio. JENKO, Rev. Aloysius - 344 East 104th Street, New York, N.Y. JERSHE, Rev. John - St. Martin’s Church, Tower, Minnesota. JEVNIK, Rev. F. A. - 741 Delaware Street, Forest City, Pa. JOŠT, Rev. K., O.S.M. - 11812 Avenue L, South Chicago, Illinois. JUDNICH, Rev. John - 4672 Pearl Street, Denver, Colorado. JUDNICH, Rev. Joseph - 5040 70th Street, San Diego 5, California. JURANOVIC, Rev. Al. - Benson Ave. & Bay 20th, Brooklyn, N.Y. KASSOVEC, Rev. Stephen - 542 Crosat Street, La Salle, Illinois. KAMIN, Rev. John J. - Bentley Creek, Pa. - R.F.D. 2, Wellsburg, N.Y. KAUSEK, Rev. John - Box 133, Hill City, Minnesota. KEBE, Rev. Matija - 223 57th Street, Pittsburgh, Pa. KNIFIC, Rev. Franc, S.C. S.T.D. - Box 299, Pino Alto, Aptos, California. KOLMAN, Rev. M. - 542 Crosat Street, La Salle, Illinois. KOREN, Rev. Louis - 820 New Jersey Avenue, Sheboygan, Wisconsin. KRALJIC,Rt. Rev. Janez - Sacred Heart Church, Warsaw, Illinois. KRIZEK, Rev. John, S.J. - R. 1 Box 383A, Los Varos, Trinidad, Colorado. KUZMA, Rev. George - 416 North Chicago Street, Joliet, Illinois. LANGERHOLZ, Rev. Kalist, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. LATTJAK, Rev. Clement, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. LEKAN, Rev. M., S.M. - 2605 Woodburn, Cincinnati, Ohio. LOCNIKAR, Rev. Julius, O.S.B. - Assumption Abbet, Richardton, N. Dakota. MAČEK, Rev. Rudolph - 235 Glen Street, Glen Cove, L.I., New York. MADIC, Rev. Aloysius, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. MADIC, Rev. Charles, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. MARINSHEK, Rev. Marcellus, O.F.M. - 62 St. Mark's Plače, New York 3, N.Y. MAZIR, Rev. Francis - R.R. 2, Siegel, Illinois. MEDIN, Rev. Joseph - Hyde Park Hotel, Chicago, Illinois. MIHELIČ, Rev. Francis - St. Anthony’s Church, Ely, Minn. MERKtiN, Rev. Anton - 264 15th Street N.W., Barberton, Ohio. MISSIA, Rev. Francis - 2200 Grand Avenue, St. Paul, Minnesota. NOVAK, Rev. John - Mary Help of Christians Church, Greenwood, Visconsin. NOVITT, Rev. Leo, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. OKORN, Rev. Klavdij, O.F.M. - 1852 West 22nd Plače, Chicago 8, Illinois OMAN, Rev. Edwin, - R. 1, St. Joseph, Minnesota. OMAN, Rt. Rev. John J. - 3547 East 80th Street, Cleveland, Ohio. OZIMEK, Rev. Joseph - 15519 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. PAKIŽ, Rev. Rudolph - St. Ja mes Church, West Duluth, Minnesota. PAPESH, Rev. Francis - 26 Montezuma Avenue, Cortez, Colorado. PAPEŽ, Rev. Michael - 610 99th Avenue West, Duluth 8, Minnesota. PAVEL, Rev. Alfonz, S.C. - Salesian House of Studies, Richmond, Calif. PETERNEL, Rev. Varren, O.F.M. - Para Mission, Peru, Brazil. PETRASIC, Rev. Martin - 5912 South 36th Street, Omaha, Nebraska. PETRIČ, Rev. Pius, O.F.M. - 464 Decker Avenue, Johnstown, Pa. PIERCE, Rev. Justin A. S.D.S. - Salvatorian Fathers, St. Nazianz, Wis. PIRNAT, Rev. Alojzij - 307 Adams Street, Eveleth, Minnesota. PIRNAT, Rt. Rev. John - 405 Adler Street, Anaconda, Montana. PIRNAT, Rev. Michael - 1901 Leatherwood Avenue, Butte, Montana. PLAZNIK, Rev. John - Box 297, Morris, Illinois. PODGORŠEK, Rev. Hyacinth, O.F.M. - 386 Geneva Avenue, Highland Park, Mich. PONIKVAR, Rt. Rev. B. J. - 6019 Glass Avenue, Cleveland, Ohio. POTOČNIK, Rev. Aloysius, O.S.B. - Box 315, Canon City, Colorado. POZEK, Rev. F, LL.D. - P.O. R. 1, New Ulm, Minnesota. PRAH, Rev. John, O.C.D. - Holy Hill, P.O. Hubertus, Wisconsin. PRAZNIK, Rev. F. - 3547 East 80th Street, Cleveland 3, Ohio. PUCKO, Rev. Janez, S.C. - Box 91, Huttonsville, West Virginia. ROGAN, Rev. Richard, O.F.M. - 386 Geneva Avenue, Highland Park, Michigan. ROGEL, Rev. Michael - Immac. Concep. Church, Deer Lodge, Montana. RUS, Rev. Gabriel, O.S.M. - St. John Normal School, Dayton, Ohio. SAVINSEK, Rev. Stephen, O.F.M.Conv. - 330 E. 45th Ave., Gary, Indiana. SCHERINGER, Rev. Francis - Sacred Heart Rectory, L’Anse, Michigan. SCHIFFRER, Rev. John - St. Joseph’s Church, Chisholm, Minnesota. SCHIFFRER, Rev. Valentine - St. Mark’s Church, Shakopee, Minnesota, SCHWE1GER, Rev. Francis - St. Joseph’s Church, Gilbert, Minnesota. SEDEJ, Rev. Francis - St. Bridget’s Church * Gre aney, Minnesota. SELAK, Rev. Jerome, O.F.M. - 1852 West 22nd Plače, Chicago, Illinois. SETNICAR, Rev. Math., S.T.D., 1210 S. 6lst Street, Vest Allis, Visconsin. SHIRCEL, Rev. Cyril, O.F.M., Ph.D. - St. Mary’s Seminary, Lemont, 111. SIMČIČ, Rev. Jožef, S.C. - St. Francis School, Vatsonville, California. SKUMAVEC, Rev. Michael - St. Joseph’s Church, Chisholm, Minnesota. SLA JE, Rev. Milan - 1709 East 31st Street, Lorain, Ohio. SLAPSAK, Rev. Julij - 3547 East 80th Street, Cleveland, Ohio. SMERKE, Rev. Frank, O.S.C. - Crosier Seminary, Onamia, Minnesota. SMERKE, Re.v. John, O.S.C. - Sacret Heart Seminary, Fort Wayne, Indiana. SMERKE, Rev. Joseph, O.S.C. - Sacred Heart Seminary, Fort Wayne, Ind. SNOJ, Rev. Jožef - St. Francis Seminary, Box 1118, El Cajon, California. SODJA, Rev. Maks - 3381 Fulton Road, Cleveland 9, Ohio. SOKLIČ, Rev. Anton C.M..S.T.D. - St. Mary’s Seminary, Perryville, Mo. ŠPEHAR, Rev. George - 424 Vest 2nd Street, Leadville, Colorado. SPRAJCER, Rev. Peter - St. Joseph’s Church, Calumet, Michigan. SREBERNAK, Rev. Frank - 2701 Chicago Blvd., Detroit, Michigan. STAREŠINIČ, Rev. Edbert, O. Carm. - 6410 Dante Ave., Chicago 37, 111. 159 STAREŠINIČ, Rev. Nicholas, O. Cdrrn. - 29^- Boradway, Joliet, III. STEFANIC, Rev. J.A. - 2415 Mahoning Road, Canton, Ohio. STEPANICH, Rev. Martin, O.F.M., S.T.D. - St. Mary’s Seminary, Lemont, 111. STERBENTZ, Rev. Ralph - St. John Baptist Church, Garden, Michigan. STRAGISHER, Rev. Henry - 34 James Street, Keyser, West Virginia. STRAGISHER, Rev. Raphael, O.F.M. - 464 Decker Avenue, Johstown, Pa. STUKEL, Rev. J. - 6001 S. Marshfield Avenue, Chicago, Illinois. SUSTERSICH, Rev. Stefan, O.S.B. - Holy Cross Abbey, Canon City, Colo. SVETE, Rev. Andrew, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. SVETE, Rev. Augustine, O.F.M. - 464 Decker Avenue, Johnstown, Pa. TARMAN, Rev. William - P.O. R. 2, Foley, Minnesota. TKALEC, Rev. Ivan, S.C. - St. Francis School, Watsonville, California. TOMAŽIČ, Rev. Anthony - St. Jude’s Seminary, Momence, Illinois. TOMC, Rev. Victor - 6019 Glass Avenue, Cleveland, Ohio. TRINKO, Rev. John V., O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. TROBEC, Rev. Joseph - St. Andrew’s Church, Elk River, Minnesota. TRUNK, Rev. G. J. - 245 Linden Avenue, San Francisco, California. URANKAR, Rev. Alexander, O.F.M. - 9546 Ewing Avenue, Chicago 17, 111. VERHUNEC, Rev. J. - 326 Munson Avenue, McKees Rock, Pennsylvania. VIRANT, Rev. Ludwig - 555 Lake Street, Madison, Ohio. VODUŠEK, Rev. Vital - 245 Linden Avenue, San Francisco, California. YAKES, Rev. William - 2040 l4th Street, Detroit, Michigan. YAKSIC, Rev. Michael - Holy Ghost Apostolic College, Cornwells Heights, Pa. ŽAGAR, Rev. Albert - 24 Maryland Avenue, Pittsburgh, Pennsylva?!ia. ZAKRAJŠEK, Rev. Casimir, O.F.M. - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois. ZAPLOTNIK, Rt. Rev. John, J.C.D. - Holy Family Church, Lindsay, Neb. ŽELEZNIKAR, Rev. Michael - Sacred Heart Church, Warsaw, Illinois. ŽLOGAR, Rev. William, O.F.M. - 464 Decker Avenue, Johnstown, Pa. ZUPAN, Rev. Cyril, O.S.B. - Box 315, Canon City, Colorado. ZUPAN, Rev. Peter, O.S.B. - 144 Church Street, St. Mary’s, Pa. VSEBINA KOLEDARJA Koledarski del ...................... Naše cerkve po Ameriki .............. Temelj svetovnega miru ............. Dr. Anton Soklič, C.M. Kip Svobode ........................ Janez Žužek, misijonar v Minnesoti .. Dr. Janez L. Zaplotnik Sveta Kri ... legenda .............. Srečko Selivec Marijini Golobi .................... P. Kalist, O.F.M. Praznovanje Božiča ................. P. Klavdij, O.F.M. Fatimski čudež v slikah ............ P. Klavdij, O.F.M, Svobodna ženska - zgledna Mrs. Luče p. Vianej O.F.M. Krompirčkove zgodbe ................ Fr. Bazilij, O.F.M. Naslovnik naših duhovnikov .......... Stran 3 ... 32 .... 71 .... 86 ..... 88 .....107 ....123 .....126 ....138 .....140 ....146 ....157 j S : \ : l | i ! S :