LISTEK. Tovarišid Kolnikovi. Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. Fr. Prešeren, Sonetje. Marsikdo iz naših krogov se poslavlja — naše vrste se redčijo ... Večinoma tiho in neopaženo odideja tja,  odkoder ni več vrnitve, kjer ni več trpljenja. In tako si nas zapustlla še ti, draga to= varišica. Poklicali so te tja nenadoma, da se nisi utegnila posloviti od nas. Nikdo ti ni stisnil roke v slovo. — Zagrebli so te, veliko in močno, kakor si bila in skoraj ne mos remo verjeti, da spiš ti tam zunaj mesta pod to malo gomilo. In vendar nas nisi zapustila popolnoma, saj duh tvoj bo živel med nami — in vedno se te bomo spominjali. Vse, ki smo te poznale, vemo, da si bila dobra, predobra tovarišica. Najbolj pa smo spoznale tvojo blago dušo šele sedaj, ko smo po tvojem odhodu zvedele za tvojo oporoko. Ginjene smo, ker vidimo, kako si mislila na nas na svoje sotrpinke in si zapustila »Dru* štvu učiteljic« svoj težko prihranjeni denar in imetje. Položila si nam temelji za dom in na tvojem kamnu hočemo zidati svojo stavbo. Spomnile se te bomo, kakor smo te po* znale, živahno, temperamentno in polno hu* morja. Kdor te je poznal, te ne pozabi tako hitro. Nisi imela dosti službenih mest, saj si vztrajala v Radečah v lepem solnčnem Po« savju celih 35 let. S hvaležnostjo se te spo* minja tamošnja mladina, saj ji ji vcepila toliko lepih naukov za življtenje. Spominjale se te bodo članice in prijate* Ijice raznih ženskih društev. feaj si prišla rada med nje — in se nisi bala dolgih vo* ženj k raznim kongresom. Povsod so te rade sprejele, pri vseh si bila priljubljena. S svojo živahnostjo si kratkočasila vse, saj nikdar nisi bila čemerna. Po trudapolnem 391etnem službovanju si uživala pokoj le malo let. Ure so ti bile štete, in morala si v večnost k Njemu, ki ti je vdihnil življenje. Počivaj v miru, tovari* šica draga! A. C. •j*