Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velj&: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrcdniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. tev. 25. V Ljubljani, v ponedeljek 1. februvarija 1886. Letnik XIV. Jtisnrark je govoril! O izgonu Poljakov iz Prusije izrazil se je Bismark jako določno, tako določno namreč, da sedaj ni nikakega dvoma več, da se je izgon pričel iz zagrizenega narodnega in deloma tudi iz verskega fanatizma. Telegraf v tej zadevi sporoča sledeče: »Bismark se je čez pet dobrih let zopet jedenkrat prikazal v pruskem deželnem zboru, a ta njegova prikazen ostala bo zgodovinsko znamenita. To je menda mož tudi sam čutil, kajti govoril je v jako kratkih in pretrganih stavkih, kakor to dela človek, kedar je silno razdražen. Bismark pravi, da ga to silno malo briga, ako gredo pri pridobitvi poljaških posestev prevzete dolžnosti navskrižem s praktičnimi smotri nemško-narodne politike. To se pravi z drugimi besedami, mož-beseda je ravno toliko vreden, kakor figa-mož, da, poslednji še dostikrat bolj ob-rajtan, če narodne koristi tako zahtevajo. O ljubezni Nemcev do inostranstva rekel je Bismark grajaje, da je oslovska, na kar se mu je ves deželni zbor na glas zasmejal. Dalje je železni kancler tožil, da ga Nemci takoj iz začetka niso razumeli z njegovo politiko opirajočo se na „kri in železo", sicer bi bilo dandanes že vse drugače, kakor je. Tudi njega so za nos vodili, da je še le leta 1870 prišel na sled neki tajni zvezi pruske opozicije s francoskim poslanikom v Berolinu, ktera se je skovala že leta 1863. Iz tega se vidi, da tudi Bismark nima še lastnosti vsegavednosti, če tudi ima politične nitke celega sveta v rokah. Ako bi vaš upor še dalje trajal, rekel je v deželnem zboru, potem bodem videl, kaj mi je cesarju in njegovim zveznim knezom svetovati! Ta vsklik je napravil med poslanci veliko razburjenost. Za ničvrednega strahopetneža smatral bi vsakega ministra, pravi Bismark dalje, kdor bi si v enakem položaji no upal vkreniti, kar se mu potrebno zdi, in za tisto odgovornosti prevzeti. Na te besede nastane silen nemir, za kterega se pa železni Bismark ni prav nič zmenil, temveč je vse prekričal: če ne bo drugače, našel bodem sredstva, da bodem tudi brez državno-zborske večine vladal. Te besede bile so pa kakor voda na žerjavico. Kar završčalo je po zbornici. Na desni so mu ploskali, kakor besni, opozicija mu je žvižgala, predsednik je pa zvonil brez konca in kraja. Dunajski »Kikiriki" je lansko leto za avstrijski državni zbor mesto predsedniškega zvonca — top predlagal; sedaj bi ga bili v Berolinu potrebovali. To je v potezah govor nemškega kanclerja dne 28. januvarja t. 1. in reči moramo, da je Bismark ž njim več dosegel, kakor nameraval; kajti osupnil je vso Evropo, najbolj pa gotovo Avstrijo. Ker je pa vso to reč znal zaviti v plašč notranje pruske politiko, se je stari lisjak s tem tako zavaroval, da mu Avstrija kot inostrauka niti do živega ne more, če se neče osmešiti, kajti lahko bi jo zavrnil: kaj te brigajo naše notranje razmere; pometaj po lastni hiši. Poljaki in drugi katoliški poslanci v pruskem deželnem zboru so se nadjali, da bo Bismark ob priliki debate o poljskih izgonih ktero zinil; oni so slutili, da bode odkril svojo staro že plesnjevo sovraštvo do Slovanov, ali da bode 701etni starec tako divjal, tega se niti najhujši črnogledi niso nadejali. To že ni le sovraštvo, to je pravcati fanatizem, ako Bismark pravi, da noben Nemec pa tudi Poljak ne, če hoče biti vojak ali uradnik, ne sme več kake Poljakinje za ženo vzeti, ker je na ta način nemštvo v nevarnosti! S tem zagrizenim govorom je pa Bismark še nekaj druzega dokazal, namreč da v trdnost svoje zgradbe on sam nima nič pravega zaupanja, sicer bi se ne bal slovanskega življa med Poljaki, da mu podere, kar je on s trudom več kakor dvajset let sostavljal. Za to je mož napovedal Poljakom vni-čevalno vojsko, kakor svoje dni Egipt Izraelovim sinovom. če bode treba, pokupiti hoče po sili posestva poljaških pleraičev, ki so najtrdneja zaslomba Slovanstva na Pruskem, plemiče same pa po svetu pognati in na njihovih posestvih Nemce čiste krvi naseliti. Tii res ne manjka več dosti do egiptovske popolnosti. Le še korak na začeti poti in v nemškem državnem zboru bode železni kancler predlagal postavo, da se morajo vsi poljski fantiči (menda tudi deklice) takoj ob rojstvu v vodo pometati. V tem bode Bismark še faraone prekosil. Ti so novorojenkam prizanašali, Bismark je Poljakinjam že boj napovedal s tem, da jih nemški mladenči ne bodo smeli v zakon jemati. Boj Bismarka s Poljaki je tako grozen, tako ostuden, da moderna zgodovina med olikanimi narodi takega ne pozna. Ta strašni človek hoče cel narod vničiti! Ali se ne pravi to mednarodnim pravicam v obraz biti ali ni to boj z Bogom samim?! Kdo daje železnemu kanclerju pravico do vničevanja poljske narodnosti? Poljaki jih niso prosili, da so jih Prusi vzeli pod svojo krono, temveč so jih Prusi s silo napadli in podjarmili, kedar se je bivša Velika Poljska razbijala in na tri kose razdelila, kterih enega si je vzel Rus, druzega Avstrija, tretji pa je Nemcem v žrelo padel. Gasi, ko je moral podjarmljeni narod svoje navade in vero opustiti in one svojega zmagovalca prilastiti si, so že zdavnej minuli, in jim Bismark zastonj žvižga. Nazaj jih tudi on ne bo priklical, kajti zgodovina je na njihov grob že zavalila težak kamen in nanj pečat preteklosti pritisnila. Sicer naj pa Bismark rogovili kolikor mu drago, ali prepričan naj bo, da bode njega pred konec, kakor pa zatiranih Poljakov. Poljaki kot narod bodo še živeli, ko od Bismarka tudi že pepela več ne bo. Politični pregled. V Ljubljani, 1. februvarija. Notranje dežele. »Politik" od sedanjega državnega zbora ne pričakuje kdo znil kaj, in ima tudi prav, ter z njo vsak, kdor je njenih misli, ker se na ta način, ako se ne bo nič posebnega nadjal, tudi ne bo posebno hudo opekel, če se mu ne izpolni, česar so niti nadjal ni. Da bi se nam namreč že sedaj izpolnile vse narodne želje, kdo bo tako predrzen in bi se kaj takega nadjal? Čehi in ž njimi vsi ostali LISTEK. Dr. Lovrencij Kellner, katoliški pedagog. Vladni svetovalec, dr. Lovrencij Kellner, je bil 3. januvarja star 75 let. Kdo pa je ta Kellner? Odlični katoliški pedagog, ki je spisal več izvrstnih knjig, zlasti jezikoslovnih a tudi pedagogičnih. Ako grajamo pri Nemcih njih liberalizem, hvalimo in posnemajmo njih očitno spoznanje katoliških resnic. Ime Kellnerjevo se ne imenuje tako pogosto, kakor n. pr. Pestallozijevo, Diestenvegovo ali Dittlsona, vendar on po njegovem delovanji ni slabejši od imenovanih, kar pa se tiče pravice in resnice, nadkri-ljuje vse navedene. Vzor njegovemu delovanji je krščanska ljudska šola, ktero obseva luč svete vere, ki nam jo je Sin Božji iz nebes prinesel, zato dela mirno, vstrajno, pred vsem ga pa navdaja posebna ljubezen do mladine in šole. Od leta 1855 vreduje pedagogični list »Schulfreund", ki izhaja pri Lintzu v Treviru vsako kvatre ter veljii na leto 3 marke. Zato bo menda prav, da našo čitateljo s tem odločno krščanskim odgojiteljem seznanimo. Dr. Lovrencij Kellner je bil rojen v Heiligen-stadtu Paderbornske školije. Njegov oče Henrik je bil vodja na katoliškem učiteljskem semenišči v Hei-ligenstadtu. Z 22. letom je bil Kellner že prvi učenik na katoliških mestnih šolah v Erfurtu, tri leta potem je bil učitelj v seminišči v Erfurtu. V Heiligenstadtu je bil Kellnerju, ki se je bil v Erfurtu oženil, rojen sin Henrik 26. avgusta 1837, ki je sedaj mnogo čislan bogoslovski pisatelj in profesor bogoslovja na vseučilišči v Bonu. Že v Erfurtu je začel Kellner knjige pisati. Njegovo prvo delo je bilo: »Der Unterricht im Briefschreiben". Kot učitelj v semenišči je izdal »Praktischen Lehrgang fvir den gesammten deut-schen Sprachunterricht" (drei Theile). Ne bodemo tukaj na dalje naštevali njegovih knjig, ker se le posrednje nas tičejo, le toliko omenimo, da je v jezikoslovnem nauku nastopil novo pot, »njemu je berilo podlaga vsemu jezikoslovnemu poduku"; v tem je pa v nasprotje prišel z Beckerjem in \Vurstom, ki sta zahtevala gramatikalno podučevanje v maternem jeziku, za Kellnerjem sta potegnila Otto in Kehr; na Pruskem je minister Falk to metodo vpeljal v šole v tako zvanih »splošnih določilih" (Allgemeino Bestimmungen). (Naša slovenska berila so tudi osnovana na to metodo, dasiravno se slovnice ne izključujejo). Pruska vlada je spoznala, da taka luč se mora postaviti na svečnik in bil je poklican 1. 1848 za šolskega svetovalca v Marseinvverd na zahodno Prusko. Leta 1849 je bil voljen poslanec v drugo prusko zbornico. Pa politika mu ni vgajala; tiho in mirno delovanje za šolo se je njemu bolj priljubilo. Leta 1855 je prišel Kellner z naslovom tajni vladni svetovalec in šolski svetnik v Trevir iu noter do današnjega dne dela čvrst na duhu in telesu kot pisatelj in vrednik. Akademija v Monastiru ga je imenovala zarad njegovih zaslug za odgojitev 22. marca 1863 za doktorja modroslovja. Leta 1872 ga je poklical minister Falk na posvetovanje za reformo v šolstvu, ker kmalo potem so izšle: »Allgemeino Bestimmungen". Razen Kellnerja je bil poklican tudi slavni Mallinckrodt in dva druga katoliška vladna svetovalca. Večina udov je bilo za staro-krščansko šolo, in to posvetovanje je bila nekaka zavornica vozu, ki jo hitro dirjal po umstveni - pedagogični cesti — v prepad. Najslavnejša njegova dela so pa brez dvombe »Piidagogik der Volksschulen iu Aphorismen" Slovani so se prepričali, da za Slovanstvo kaj koristnega v državnem zboru poprej ne bo doseči, dokler Slovani ali vsaj Slovanom prijazni krogi ne bodo imeli dve tretjini veČine; to so pa menda ne bo še kmalo zgodilo, ker bodo za to že od zgoraj skrbeli, da se nam ne bo krušnjak na mizi pustil. Če se nam toraj od te strani ni kaj prida nadjati, nečemo vseskozi pesimisti biti in že danes priznavamo, da prav veliko dobrega in lepega ter obče-koristnega pričakujemo od sedanjega državnega zbora na naroduo-gospodarskem polji in v soeijalnih zadevah. Že samo če se kaj stori, da se bodo kmetu dolgovi preložili na kak bolj znosen način, in pa da se vresniči postava, po kteri se bo moral vsak delavec in vsak zasoben uradniK, ki ni v cesarski ali taki zasobni službi, kjer bi na starost pokojnine ne vlekel, zavarovati svoje zdravje in življenje, bode veliko vredno in to se bo menda veudar-le dognalo ! Novi naučni minister Gautseh si veliko prizadene poduk na vseh učeliščih rodovitniši storiti. Mož je pričel že celo na velikih šolah odstranjevati pajčevine, ki so zabranjevale sad blagodejnega poduka. Kakor smo nedavno že poročali, okrajšal je veliko-šolcem počitnice, ktere so si ti po svoji volji podaljševali, kolikor se jim je ravno zljubilo. S tem ukrepom bode mož izvestno vsem pametnim vstre-gel. če pomislimo, da je ravno nauk na velikih šolah tisti nauk, kteri človeku še le značaj strokov-njaštva tega ali onega stanu vtisne, je vendar prav in pošteno, da se mu človek z dušo in telesom posveti. Mladina na velike šole došla navadno nima še tiste odločnosti, da bi se temu nauku z vsemi močmi posvetila, kar so pa akademične postave vzrok, ki gg. učelišnikom preveč prostosti dovoljujejo, če se mora mladenič, ki se na duhovsko uči štiri leta učiti po strogem redu; če mora tisti, kdor hoče častnik postati po štiri, tri ali dve leti, kakor je ravno izobražen prišel v kadetski zavod, pridno učiti in strogo reda držati se, zakaj bi se pa mladenči bodoči profesorji, doktorji, inženirji i. dr. ne vpregli bolj strogo v nekak red, kterega smo do sedaj na velikih šolah popolnoma pogrešali. Saj je le njim samim na korist. Red, edino red je, ki vzdržava svet in zagotovlja vspeh in tudi na velikih šolah ne bode škodoval, če bode se namreč odpravila prostost pri učenji, ter bode se vsakdo moral učiti in obiska-vati predavanja. Vrejevanje voda pričelo se bode v Avstriji od slej nadalje v dveh deželah posebno spe-Ijavati, v Galiciji namreč in v Gorenji Avstriji, če tudi bi bile reke po celi avstro-ogerski državi kaj takega potrebne, deloma pa, da se njih pogubni vpliv ob času povodnji, kolikor bi se dalo, vničil. Glede tega razdelile so se tudi po omeujenih dveh deželah vse reke v dve vrsti. V prvi vrsti so vse tiste reke, ki bodo po svoji vreditvi sposobne za plavbo, ali pa tečejo ob meji med dvema deželama. Te se bodo vrejevale na državne stroške in imajo na Gališkem te vrste sedem rek blizo 1121 kilometrov dolgosti. Druge vrste reke zboljšale bodo vrejene narodno gospodarstvo; zatoraj bode morala za njih vravnavo dežela sama denar šteti in pa prizadet-niki. Na Gališkem je te vrste rek petnajst in so dolge 1215 kilometrov. Tudi na Gorenje-Avstrijskem pričele so se prve priprave za vrejevanje rek in gorskih potokov-hudournikov. Cesarsko namestništvo izdalo je ukaz okrajnim glavarstvom, da naj se spo-razumijo z občinami, po kterih se bodo reke vrejevale, da se bo delo takoj pričelo, kakor hitro bo vreme in voda za to. Denarja je v Gorenji Avstriji blizo 100.000 gld. določenega; vrejevale se bodo pa reke: Traun, Ani ž a in Donava. Delo bo trajalo kakih pet let. Andrassgju v slovanskih krogih malokdo veruje, da bi bil mož brez zvijače mislil, kar je v lepih in krepkih besedah v ogerski gosposki zbornici govoril o sedanjih razmerah na Bolgarskem. Poleg tega so pa odločilni krogi na Dunaji tudi teh misli, da je bilo pač škoda za vsako besedo, če je morda Andrassy s tem hotel Kalnokyju namigniti, češ, prijatelj tako-le moraš postopati tam doli, če ne se ti zna prigoditi, da te na Dunaji posade pod kap pred igriščem in se bom jaz tjekaj naselil. Take namene namreč nekteri Andrassyju podtikajo. Koliko je na tem resnice, ne vemo in tudi preiskavah ne bodemo. Resnica je pa, da kakor je Andrassyjeva politika za Avstrijo na Balkanu zapeljiva, ravno tako je nevarna Avstriji, ker bi nas kar zviškoma zapletla v krvav boj z Rusi, o kterem se tudi še ne ve, kako bi se dognal. Komur je toraj na tem ležeče, da se nam mir ohrani, odobraval bo Kalnokyjevo politiko na Balkanu, pri kteri si z Rusi ne bomo tako hitro navskrižem, kajti Kalnoky je previden in v tej zadevi postopa tudi previdno. Kdor pa Bolgarom pri-voši, česar si sami tako presrčno žeI4, le-ta ogreval se bo za Andrassyjeve nazore, toda se ne bo smel prestrašiti, kedar bi jele med Avstrijo in Rusijo na Balkanu puške pokati. Vitanje države. Nemški državni poslanec Schorlemer-AIst zadel je v nemškem državnem zboru pravo struno zatrjevajoč, da je edino le nemiroljubnost vlade kriva, da se razmere med nemško državno vlado in Vatikanom niso še zboljšale. Namesto naučnega ministra oglasil se je finančni minister in Schorlemerju ugovarjal da to ni res. Centrum, ki bi bil imel tukaj jako lepo priložnost potegniti se za Schorlemer-Alsta, je molčal; nekteri trdijo, da zarad tega, da bi se mu zopet ne očitalo, da je on tisti, ki s svojim vtikanjem vedno zapreči spravo med Vatikanom in Berolinom, ktera je ravnokar v resnici že na pol pota. Če bode pa tudi drugo polovico pota srečno dokončala, nikakor ni še dognano. Sumljivo se nemškim katolikom to zdi, da vladni organi preobširno med svet trobijo nektera odlikovanja katoliških cerkvenih dostojanstvenikov in pa to, da je Bismark sv. očeta izvolil za posrednika v Karolinških zadevah, ter mislijo, da bo vlada pri pravih pravicah, ktere katoliška cerkev od nje zahteva, zato bolj skopa in trdovratna postala. Vlada bo namreč rekla pravice zahtevajočim katolikom: odlikovali smo Vam dva cerkvena kneza, škofa iz Fulde poklicali smo Vam v gosposko zbornico, sv. očetu prepustili smo razsodbo v Karolinških zadevah; kaj hočete več? S tem se bode zopet odrinila glavna stvar, ki je vendar-le izgoja duhovščine in pa duhovsko nadzor-ništvo semenišč. Razprave med sultanom in bolgarskim knezom oprte so na naslednjih šest toček: 1 Knez se bo imenoval za dobo petih let za sultanovega zastopnika v Iztočni Rumeliji. 2. V Filipopelju ne sme svoje rezidence postaviti, zatoraj si bo imenoval jednega svojih za generalnega guvernerja v Iztočni Rumeliji, sultan ga bo pa potrdil. 3. Knez ob enem postane turški mušir (vrhovni general), ter se pojde v Carigrad sultanu poklanjat. Da mu ne bo treba nositi rudečega fesa, imenoval ga bo sultan za generala turške konjiče, ki ima za pokrivalo kučmo. 4. Knez Aleksander se zaveže tribut točno plačevati. 5. Turčija zasedla bode mesto Burgas z jednim batalijonom turških vojakov, čez ktere bo imel knez sam vrhovno povelje. 6. Knez se odpove vasem, ki so raztresene po Rodopških gorah. Teh šestero toček sta menda že oba sprejela. Poleg teh ste pa še dve drugi točki, ki bote nekaj sitnosti delali. Knez namreč zahteva, da se bolgarska ustava vpelje tudi v Iztočni Rumeliji in da se rumelijski bram-bovci uvrste med bolgarsko vojsko. Turčija pa pravi, da tega vsega ni potreba, temveč že zadostuje, če se organični statut za iztočno Rumelijo samo pregleda iu k večemu nekoliko popravi. O vtelesenji rumelijske armade med bolgarsko pa niti govora ni. Take so sedaj razmere med Bolgarijo in Turčijo. »Home rule", kaj je to? Politiške stranke pridevajo si večkrat imena, ktera so jim glasila za njih delovanje, pod tem imenom se zbirajo kakti pod zastavo. „Home rule" bi se po našem menda reklo: domovinska prava ali postava o domovji, pod tem imenom je zastopana irska stranka v angleškem parlamentu. Družba za domovinsko pravo je bila osnovana 1. 1870, precej potem ko je Gladstone Irski dal z eno roko prvo zemeljsko postavo (Landbill), z drugo pa ostro postavo za ohranitev miru (Friedens-Praeservativ-Acte). Spomladi 1. 1873 je imela ta" družba veliko zbirališče v Dublinu, v kterem so si nadeli ime: zveza domovinskega prava (Heimats-Regel-Ligue). — Po-dajmo tukaj kratek posnetek njih resolucijej 1. Za svojo deželo (Irsko) hočejo pravico imeti, vravn3ti domače zadeve v parlamentu, kteri se zbira na Irskem, v njem je kraljica in nje nasledniki, potem plemstvo in ljudstvo irsko. 2. Parlament, federalistično sestavljen, mora imeti pravico postavodaje ter vravnave vseh stvari, ki se tičejo notranjih zadev Irske, potem pa kontrolo nad irskimi prihodki in pripomočki, ktere je dežela dolžna dajati po pravičnem razmerji za državne potrebe. 3. Parlament ima pravico vdeleževati se pri vseh vprašanjih, ki zadevajo krono in vlado, dalje pri postavodaji za naselbine in druge podanike krone, pri odnošajih do vnjanjih vlad in pri vseh predmetih, ki se tičejo obstoja države. 4. To pa hočejo doseči, ne da bi se vmešali v pravico krone, tudi nočejo motiti načel vstave. Ta stranka hoče imeti svoj parlament in vse pravice postavodajalnega zbora ter vravnavo razmerja med Veliko Britanijo — Angleškim in Škotskim po mirnem porazumljenji itd. — Parneliti pa niso za to in nekteri pravijo, da so preboječi, plemstvu in kroni preveč vdani, in s tem se ne bode doseglo, kar zahteva irski narod. Ta program se je večkrat razno spremenil, privrženci Parnella so ga prav na debelo razlagali. Zahteve je nekdo točno tako naznanil, hočemo imeti: parlament, zemljo, trgovstvo in redarstvo. (Primeri današnji telegram iz Londona.) Izvirni dopisi. Iz Lavantinske škofije, 31. jan. (Duhovske zadeve.) Iz najnovejšega imenika naše škofije za leto 1886, ki je ob novem letu na svitlo prišel, bodo morebiti nektere reči „Slovenčeve" čitatelje zanimale, zlasti duhovnike, zato jih nekoliko tukaj priobčiti hočem. Lavantinska škofija ima 24 dekanij, 190 župnij, 30 lokalij, 191 kaplanij in 7 beneficij. Vseh duhovnikov z redovniki vred je 457; a od teh jih je le 349 v dušnem pastirstvu, 67 jih je v drugih službah, 41 pa v počitku. Ker je vseh duš v naši škofiji 472.487, pride povprek na enega dušnega pastirja 1354 duš, kar je zlasti v hribovskih krajih jako veliko. Starosta duhovnikom je preč. g. M. Glaser, častni korar in župnik pri sv. Petru pod Mariborom; v vrsto zlatomašnikov pa bodo letos stopili 4 duhovniki čč. gg. župniki: Jožef Altman v Stude-nicah, Anton Centrih v Rogatcu, M. Sevnik pri sv. Petru pod sv. Gorami in umirovljenec Ant. Srednik v Zibiki. Število duhovnikov se po malem vedno zmanjšuje ter vsako leto pomanjkanje dušnih pastirjev postaja- občutljivejše. Letos je izkazanih že 69 praznih prostorov, namreč 64 kaplanij in 5 beneficij. Samo na sebi še to pomanjkanje ne bi bilo (Baedecker, Preis 1 fl. 20 kr.) „Erziehungsgeschichte in Skizzen und Bildern" (trije zvezki vezani 6 gold. 65 kr.) in „Volksschulkunde", knjiga v rabo katoliškim učiteljem, seminiščem in šolskim nadzornikom (2 gold. 20 kr.) Mislimo, da te knjige niso neznane slovenskim ljudskim učiteljem. Le brati jih je treba in umeti; vsakega bode okrepčala čvrsta zdrava sapa, ki diha po teh spisih. Poleg tega so pa pisane tako zanimivo, da se človek težko loči od tako prijetne in prikupljive pisave, tu ni nič pretiranega, vse kar se bere, učitelja zanimiva in potrjuje v ljubezni do poklica in ga spodbuja v delovanje. Kehr, dasiravno protestant, pravi o Kellnerju, da se ima le njemu zahvaliti, da je postal pedagogični pisatelj, in tako se je godilo marsikomu, ki je poznal ali vsaj bral rKellnerja". Ker se pa človek po tem najbolj spoznd, kaki ljudje ga hvalijo, kaki ga grajajo, poglejmo Kell-nerja še od te strani. O Kellnerji piše Dittes v „Piidagogischer Jahres-berieht", da je nesreča za šolstvo, da je kedaj izšla taka knjiga, kakor je Kellnerjeva „Volksschu)kunde". S tem je Dittes, apostol pedagogičnega umstvovanja in nejevere, v šoli hotel vničiti to knjigo, da bi jo svet pozabil, a dosegel je ravno nasprotno. Katoliški in protestantovski listi so pohvalno omenjali te knjige. Kellner je, toliko je gotovo, eden najodličnejših mož našega stoletja v pedagogiki. V svojih spisih ne išče novega, dasiravno napredka v didaktiki nikakor ne zaraetuje in rad prizna zasluge, kjer jih najde, bodi si pri protestantih ali katolikih. On je mir in pokoj našel v svojem srcu, ker je podlaga njegovemu spoznanju stanovitna in nespremenljiva, teorija in praksa sta v pravem somerji. Posrednje mu tudi Dittes hvalo poje, ker o sedanji šolski literaturi piše tako, da vse nepoklicane in tiste, ki se silijo za učenike, prav dobro ožigosa, pravi namreč: Kdo pa so tisti, ki kažejo pot in hočejo veljati za merodajavne v današnjem nemškem učiteljstvu: Po večem taki, ki prepisujejo in jemljejo, kjer kaj najdejo, pedagogiki so postal' ne po notranjem poklicu, marveč po okoliščinah časa ter sučejo plašč po vetru, da dovrše kaj tacega, kar dopada in vgaja, od teh pa zopet drugi prepisujejo. Naj si domišljuje sedanji rod, da je na imenitni višavi, a spoznavši sedanjo šolo v zadnjih štiridesetih letih, moram izreči: Cvetje nemške, izvirne in klasične pedagogike, tisti, ki dela iz notranjega nagiba samodelavne zavesti in prepričanja je minulo — minulo vsaj za sedaj. Sicer ta pedagogika še ni minula, še ima prijateljev, ki se za njo navdušajo, ali dan danes ni več merodajavna, gospodari le rokotvorstvo in vgla-jenost. Priznati se mora, da je metodika v ljudski šoli razvita prav podrobno, a vendar to ne odpravi zlega, da se je pedagogični duh zgubil in da je samostalna delavna moč opešala in obvezana. No, Dittes s svojim umstvovanjem je bil vendar poglaviten grobokop stare klasične pedagogike. Toraj nazaj h krščanski pedagogiki. Pogled nazaj vas bode obvaroval ošabnosti in prevzetnosti, hvaležni bodemo tem, ki so pred nami delali na tem polji. Slovenskim učiteljem pa živo priporočamo Kell-nerja, kedar bodo izbirali knjig za učiteljske bukvar-nice. Kellner se jim bode gotovo prikupil, ako jih ne odganja apatija od pisateljev, kterim je katoliška vera prava luč, ki obseva vse delovanje človekovo. preveliko, ali če ozir vzamemo na vedno pomnože-vanje šol in s tem vedno rastočo potrebo katehetov, na odmiranje starih često še krepkih duhovnikov, na nedostatno število novomašnikov, kterega skoro vsako leto prekosi število umrlih na slabotnost sedanjega zaroda nasproti pomnoženemu delu, toraj moramo vendar že zdaj s strahom gledati v bodočnost, zlasti ker neverni duh časa, vedno hujskanje od liberalne strani, splošno preziranje duho-venstva in primerno pičlo plačilo za trud in odgovornost marsikterega mladenča odvrnejo na drugo pot, dasiravno ga je morebiti previdnost božja odloČila za duhovski stan, v kterem bi lahko za sebe in za svoje ljudstvo veliko dobrega in koristnega storil, ko ga ne bi navedene razmere splašile sebi in svojemu ljudstvu na škodo. V bogoslovnici je letos 52 alumnov, novomašnikov pa bo menda 12, a ker je že do zdaj od meseca julija 8 duhovnikov umrlo, bodo ti gotovo komaj od smrti izpraznjene prostore dopolnili, poprejšnje pomanjkanje pa ostane, če se še ne poveča. Vršeče se poboljšanje "duhovenske plpče bode tudi težko duhovenske razmere toliko zboljšalo, da bi vkljub navedenim nepovoljnim razmeram dobili obilniši duhovenski naraščaj. Trgovinska in oMnijska zbornica. (Dalje.) 14. V prilogi B. so razmerjene odškodnine za bolne in bi veljala za-nje sledeča določila: B. Bolniške odškodnine za 300 delavnikov na leto. Mezdini J razred V prvi boleznini dobi do uSfcetega 3. meseca V drugi boleznini dobi, t.j. v4.,5., in 6. mcsocu V tretji boleznini dobi, t. j. od 7. do vštetega 12. meseca tiOodstot. zavarovane mozde 50odstot. zavarovano mezde 40odstot. zavarovano mezde dnevna odškodnina I. gl. 150 _ 30 _ 25 _ 20 II. „ 300 — 60 - 50 - 40 III. r 450 — 90 - 75 - 60 IV. „ 600 1 20 1 — - 80 V. „ 750 1 50 1 25 1 — VI. „ 900 1 80 1 50 1 20 Odškodnine bi se izplačevale za vse delavnike in praznike, izločno nedelje. Ako bi bolezen trajala več ko 12 mesecev, izplačevale bi se za daljno dobo odškodnine onemoglih. Ako bi pa bile te višje od odškodnin tretje ali celo druge boleznine dobe — kar bi nastalo po zavarovalni dobi 31 in več let —, izplačevale bi se te že po minuli drugi ali tudi prvi boleznini dobi. Ako bi bolezen, prej ko [so minule te tri boleznine dobe, nehala tako, da je bolni postal onemogli, pričela bi se že od tega časa odškodovanja za onemogle, ki so razmerjena v prilogi C. C. Odškodnine za onemogle. Zavarovalna doba Izplačila rent onemoglim v odstot. zavarovane letne mezde od do leta 1. 5. 20 6. 10. 25 11. 15. 30 16. 20. 35 21. 25. 40 26. 30. 45 31. 35. 50 36. 40. 55 41. leta počenši trajno 60 Opomilja. Le doloma onemoglim plačevala bi se odškodnina v razmerji onemoglosti. Starostnine nezmožnih plačevale bi se po uzorcu D. D. Odškodnine starostnih rent. Zavarovalna doba od do leta 1. 6. 11. 16. 21. 26. 31. 36. 41. 46. 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. 51. leta počenši trajno Izplačila l-cilt po ostarolosti no-vzmožnim delavcem v odstot. zavarovano letno mezdo *) 20 25 30 35 40 45 50 55 60 *) Delavce ali njegovi dediči bi so odpravili s polovico zavarovane letne mezde. Vse te odškodnine bi se ne mogle niti predati niti zarubiti. 15. Rente nadživečih bi iznašale: a) Za vdovo usmrtenega ali umrlega do njene smrti ali zopetne umožitve in za vdovca, če in kolikor časa bi bil nezmožen za prislužek, 40°/0 rente odmerjene osmrtenemu ali umrlemu; ?) za vsako nadživeče zakonsko ali nezakonsko dete do dovršenega 15. leta 20% rente odmerjene osmrtenemu ali umrlemu. Rente nadživečega zakonskega in otrok skup bi ne smele presegati 80% rente odmerjene umrlemu; ako bi bile po ravno imenovanih po-stavkih višje, znižale bi se razmerno pojedine rente; c) za sorodnike umrlega, ako jim je bil jedini rednik (hranitelj), če bi bili potrebni, do njihove smrti 40% rente umrlemu odmerjene; d) vdova, ki bi se zopet omožila, odpravila bi se z jednoletno zavarovano letno mezdo. Izplačevanje rent otrokom ali vdovcu, ki bi se zopet oženil, ostalo bi nespremenjeno in bi vživali otroci svoje rente do najvišega deleža 40% rente umrlemu odmerjene. 16. Vsa druga določila predloge zakona o zavarovanji proti nezgodam se zlagajo v pomislih raz-snovanih v tem osnovnem načrtu. Po nevrivljivi misli zbornice bilo bi neizmerno velike koristi, ako bi vis. c. kr. ministerstvo hotelo blagovoljno na to delati, da bi se tako osnovano obvezno vesoljno državno zavarovanje istodobno pričelo ne le tostran države, marveč tudi na Ogerskem in v sosednih državah, ker bi se tako najboljše varovala vzajemnost bremen vseh vdeležencev ustanove, zlasti trgovine, rokodelstva, obrti, kakor tudi gozdarstva in kmetijstva. Opiraje se na navzoče ugovore proti predlogi zakona o zavarovanji proti nezgodam in na daljne razprave v privitem osnovnem načrtu za veseljno državno zavarovanje delavcev, usoja si najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica zaprositi: Vis. c. kr. ministerstvo za trgovino naj bi bla govolilo to prošnjo natanko pretresti dati ter viso-konaklonjeno na to delati, da bi se kolikor možno na-njo oziralo o preurejevanji zakona o zavarovanji proti nezgodam, ki se je bil predložil visokemu državnemu zboru v minuli sejni dobi. Poročevalec predlaga potem sledeče: Slavna zbornica naj pritrdi tej prošnji položeč jo vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu, prepise pa naj pošlje vsem drugim trgovinskim in obrtnim zbornicam. Gosp. zbor. svetnik Anton Klein priporoča ta predlog, ki se je tudi vsprejel. (Dalje prih.) Domače novice. (V katoliški družbi) bode v sredo 3. t. m. zopet navadni govor, in sicer bode g. Močnik predaval „o Arnavtih". Narodi na balkanskem poluotoku čedalje bolj vzbujajo pozornost vse Evrope, zato bode menda tako pripovedovanje občinstvu vstreglo. Začetek kakor običajno ob 7. uri zvečer. (Tombolo) z dobitki napravijo v nedeljo, 7. februvarja, ob Y25. uri popoludne na korist domače revne šolske mladine in »Narodne šole" domoljubi iz občin Črnuče in Ježica v gostilni pri mitnici poleg črnuškega mostu. K obilni vdeležbi vabi najvljudneje vse mladinoljube odboi. (Marijina bratovščinah imela je včeraj dopoludne svoj občni zbor v veliki dvorani na rotovži; vdeležilo se ga je jako obilno število moških udov. Točno ob 10. uri pričel je zborovanje predsednik bratovščine, g. Regali, s primernim pozdravom, v kterem omenja v krepkih potezah društvenega delovanja. Društvena zastava, ktere naprava se je pri lanskem občnem zboru sklenila, je bila že lansko Veliko noč gotova. Veljala je 408 gld. Milodarov se je za-njo nabralo 148 gld., drugo se je plačalo iz društvenega premoženja, ktero je letos narastlo na lepo svoto 25.483 gld. 92 kr. Dohodkov je društvo imelo 8131 gl. 75 kr., stroškov pa 7885 gl. 90 kr. Pogrebov je bilo 91 velikih in 50 malih, t. j. otroških. Udov ima društvo 619 moških in 1792 ženskih; skupaj 2411. Udje lega društva so večinoma reveži, ki si z letnimi doneski po 50 krajcarjev leta in leta skrbe za pošten krščanski pogreb. Dalje društvo Marijine bratovščine tudi svoje naj-ubožnejše ude po možnosti podpira. Da mu bo to še bolj mogoče, napravilo bode društvo letos 1. decembra veliko dobrodelno rečno loterijo, za ktero so so srečke že razprodajati začele. 50.000 jih je, | po 50 kr. Kdor hoče društvenim revežem pomagati, naj si kupi sreček. Namen te loterije je, iz čistega dohodka napraviti ubožno hišo »Marijini Dom", kjer se bodo onemogli udje na starost po možnosti z vsem oskrbovali, da jim ne bo treba o d hudega konca jemati. — Tajnik gosp. Šturm prečita zapisnik lanskega velikega zbora in pa navede glavne podatke iz društvenega premoženja. Pregledovalci računov, gg.: Arzelin, Lillegg in Hitti sporočajo, da so jih v redu našli. Na to se prečita sporočilo o delovanji društva pri rečni loteriji, na kar se prične jako viharna debata, ker nekterim udom nikakor ni šlo v glavo, da bi se loterija sploh brez škode za društveno premoženje izvršiti dala. — Ker je trem odbornikom doba potekla, bila je nova volitev. Zopet izvoljen je bil g. Gašpar Jemec, namesto bolnega g. Drašlerja izvolil se je g. Janez Dimic in namesto g. Jakoba Škrbinca, ki se je odborništvu zarad jako razvite trgovine odpovedal, ker mu čas ne pripušča s pridom odborovih sej vdeleževati se, izvolil se je pa mizarski mojster g. Janez Krašovic. Nekteri gg. članovi so zahtevali prenaredbo društvenih pravil, na kar se pa sedaj ni moglo ozir jemati, ker točka ni bila na dnevnem redu. Ob 12. uri je bil občni zbor končan. (Predpustnico) priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 7. svečana v svojih prostorih po sledečem sporedu: 1. Zabavni govor č. g. podpredsednika. — 2. Petje (različne pesni). — 3. Deklamacija »Ne praznuj delavnika". — 4. Tombola. — 5. Prosta zabava. — Začetek točno ob l/25. uri popoludne. (Prijeli in zaprli so) starega tatu Petra Gabra, ki je predsinočnjem pri Štruklju v kolodvorskih ulicah pokrasti mislil. Gospodar zasačil ga je ravno, ko je skušal vrata v stanico odpreti. Izročili so ga na Zabjek pravici. (Slabo vreme) naznanjajo nam za prihodnjost vremenski preroki, ktero izpeljujejo iz različnega zračnega pritiska. To v sedanjem času ni posebno težko vganiti, ker se vreme že tako samo po sebi bolj na umazano, kakor pa lepo stran nagiba. (Gozdne sadike) oddajale se bodo tudi letošnjo spomlad iz c. kr. osrednje drevesnice pod Rožnikom v prvi vrsti tistim gospodarjem, ki so dobili od gosposke nalog svoje gozdne goličave obsaditi, pa nimajo v lastnem zadosti drevesnega zaroda. Tafcih sadik pride letos na oddajo 2,870.000 komadov triletnih smrečic in 151.000 triletnih mecesnov po dva goldinarja tisoč. Dalje se bodo oddajalo 620.000 črnih borovcev, 79.000 belih borovcev, 38.000 jelk, 63.700 jesenov, 50.000 gabrov, 18.000 belega trnja, 800 divjih kostanjev, 342.000 akacij, 421.700 raznih vrb in bek za pleteničarsko obrt, 1640 laških orehov in 5020 laških kostanjev, ki se bodo brezplačno dajali v prvi vrsti nepremožnim kmetom in občinam, ako se za nje oglasijo do 1. marca pri svojem okr. glavarstvu ali pa v Ljubljani na magistratu. (Posojilnica v Celji) imela je preteklo nedeljo občni zbor, ki je bil kaj mnogobrojno obiskan — veselo znamenje, kajti vidi se, da je zanimanje občno za ta prevažen zavod. Po poročilih dozdanjega odbora, voli se nov odbor. Ker dozdanji načelnik g. Miha Vošnjak izjavi, da ne more zanaprej prevzeti volitve za načelnika, kajti je najmanj kot državni poslanec po polleta odsoten, izvoli se g. dr. Jos. Srnec načelnikom enoglasno; v odbor se izvolijo gg.: Prane Janesch, trgovec; dr. Ludovik Filipič, odvetnik; Lovro Baš, c. kr. biležnik; Davorin V a 1 e n č a k, profesor; Jožef Ž i č k a r, vikar; dr. Jožef Vrečko], drd.; Ivan Dečko, odvetniški kandidat, in Franc Zupane vsi v Celji. G. Miha Vošnjak voli se enoglasno za načelnika nadzornikov; nadzorniki so dalje gg.: Ivan Krušič, profesor, in Dragotin Vanič, trgovec v Celji, dr. G. Ipavic pri sv. Jurju na j. ž. in Ivan Skaza v Smarji. (Burja je ubila) 17. t. m. Driveniškega učitelja Alberta Vidoviča vračajočega se s svojim prijateljem domu. Strašansko je menda razsajala, ko ga je kar kvišku dvignila in čez obzidje pri cesti v globino vrgla, kjer si je revež vrat zlomil in na mestu umrl. (Služba tretjega učitelja) razpisana je v Radovljici. Nese 500 gld. Prošnje do 20. febr. (13.800 gld.) znaša primanjkljej, kteremu so do sedaj na Ptujski pošti na sled prišli. (V veliki nevarnosti pred sneženimi plazovi so na Koroškem nektere hiše mesta Bleiberg ob zaožji D obrača; ker se je bati, da bi jih plazovi ne podsuli, je vlada zaukazala dotičnim prebivalcem da naj se za toliko časa izselijo, da bo nevarnost prešla. Danes je „Slovencu" priložena pola g naznanilom rasnih zdravil za živino. Dobivajo se v Trnkoczyjevi lekarni v Ljubljani. Razne reci. — V Budapešti imajo nekako samoprodajo z vinom, v Pešti poleg dunavskega nabrežja proti koncu mesta je velikanska palača za carino in pod tem poslopjem kr. ogerska deželna vsrednjena vzorna klet (Landes-Central-Musterkeller). Tam prejemajo domače vino, ki se pošilja notri, ravnajo ž njim strokovnjaško umetno dotlej, da ga morejo natočiti v steklenice, namen je tudi ta, da se tam izuče umni kletarji in potovalni učitelji. — Posestnik potem z vinom ravnil, kakor mu drago, lahko ga tudi tam izroči, da se vino prodi't po določeni ceni. Steklenice imajo napis: Magyar kir. orse. kosp minto — pincze in imajo še varstveno marko. — Kak lep začetek za samoprodajo vina! Ali bode Avstrija posnemala Prusijo v samotržtvu z alkoholom. Prašamo le, kam pridemo, ako bodo evropske države vse podržavile žganje, tobak, sol itd. Pridemo potem v državni socijalizem, kje pa so potem pravice posameznega! — Umrl je v glavnem mestu Egipta, Kairi, nekdanji generaladjutant Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa, grof Belegarde. Njegov pogreb je bil, kakor se od tam poroča v „Pol. Corr.", jako sijajen. Vojaški in uradniški krogi so tekmovali, kdo bode ranjkemu večo čast skazal. Poročilo dalje pravi: da take slovesnosti pri pogrebu v Kairi poslednja leta še ni bilo. Nj. Vel. Franc Jožef je namreč v Egiptu jako priljubljen in spoštovan. — Petrolej po cevih iz pomorskih luk ob nemškem morji mislita napeljati noter do južne Nemčije inženirja Pokorny in Schmitt. Prosila sta že privoljenja. Cevi se bodo pokladale ali v grabne ob cestah ali ob železničnih nasipih. — Mislijo, da bode potem petrolej ceneje. — „Revue aufdem Gebiete des slavi-scben Kulturlebens" imenuje se nov časopis, ki bode izhajal začenši 10. februvarja dvakrat na mesec v Mariboru in bode zastopal kulturne koristi slovanskih narodov, ki spadajo pod Avstro-Ogersko državo; pisan bode v konservativnem smislu. — Čim prijetnejše, tem nevarnejše. To se more prav v resnici zatrditi o listih, ki že po svoji vnanji obliki vabijo čitatelje. Takih listov eden je tudi ilustrovan časopis: „Ueber Land und Meer", ki se prav pogosto pri nas nahaja in prebira. Ta list je pisan popolnoma v protestantskem smislu, večkrat napada katoliške naprave in svečenike. Kdor rad bere ilustrovane liste, nahaja tudi takih, ki ne napadajo katoliške vere, taki so n. pr. nemški „Alte und neue Welt", Verlag Gebriider Benzinger zu Einsiedeln; „Der deutsche Hausschatz in Wort und Bild, Verlag Pustet in Regensburg; „Die katholische Warte", Verlag Pustet in Salzburg. — Ti poslednji se dobivajo tudi v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Ker svet tako rad prebira časopise, pisane v protestantskem smislu in v protestantskih presodkih, potem ni čuda, ako ljudje, ki prisegajo na svoje liste, vsako veroizpovedanje višje čislajo, nego katoliško, v kterim so krščeni in vzgojeni. — Vsebina I. zvezka „Theol. -p rak t. Quartalschri ft je sledeča: I. Aphorismen tiber Predigt und Prediger: Zur Erinnerung an eine Ver-gessene. Von Pralat Dr. Franc Hettinger. Universi-tiits-Professor in Wvirzburg. — II. Einige Erinnerun-gen iiber das Breviergebet. Von Subregens Dr. Jakob Schmitt zu St. Peter bei Freiburgin Baden. — III. Beitriige zu Maipredigten: 1. Leitende Gedanken. Von Professor P. Georg Kolb S. J. am Freinberg bei Linz. — I?. General-Absolution der Bruder-schaften fur ihre Mitglieder in articulo mortis. — V. Der „Anfang der Wunder" Jesu und die Mittler-schaft der Gottesmutter. Von Professor Dr. Alois Schaefer an der theologischen Facultat der Academie in Miinster. — VI. Biichenverk fiir Kinder des ersten Scbuljahres. Von Johann Langthaler, reg. Chorherr im Štifte St. Florian. — VII. Vorschriften hinsicht-lich der Erneuerung der sacramentalen Gestalten der heiligsten Eucharistie. Von Spiritual M. Ransauer in St. Polten. — VIII. Ein seelsorglicher Streifzug. — IX. Einiges iiber kleinere Orgel-Reparaturen. Von P. Josef M. Thuille 0. S. B., Lector der Theologie im Štifte Marienberg bei Mals, Tiroi. — X. Die neue Gallerie der Gobelins im Vatican. Von Religions-Iehrer Anton Egger in Meran. — XI. Pastoralfragen und Fiille: (Sledi 22 krajših točk.) — XII. Literatur. (Pod tem naslovom je 37 manjših oddelkov.) — XIII. Bestimmungen des bayerischen Staates iiber kirchenrechtliche Gegenstiinde. Von Priises Eduard Stingl in Straubing, Bayern : 1. Amortisations-Gesetze in Betreff 1. der Kirchenstiftungen, 2. der Bruder-schaften, 3. der Pfrilndestiftungen und 4. der Kliister. XIV. Bericht iiber die Erfolge der katholischen Missionen. Von Johann G. Huber in Linz. — XV. Kirchliche Zeitliiufe. Von Mons. Prof. Dr. Scheicher. — XVI. Kurze Fragen und Mittheilungen. (Pod tem naslovom je 51 krajših članov.) — Izhaja vsako četrtletje ter stane na leto 3 gl. 50 kr. Telegrami. Dunaj, 1. febr. Vlada je v poslaniški zbornici predložila načrte postav glede do-ločeb proti nevarnim nakanam socijalistov; glede sodba v kazenskih zadevah, ako so taistim za podlago socijalistične nakane; glede zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in vravnanja stavbarstva. Trgovinski minister predložil jo trgovinsko pogodbo s Siamom. Atene, 31. jan. Avstro-ogersko brodovje odplulo je iz Pireja v Sudsko luko. Brodovje obstoji iz Fregato „Radetzky", iz zapoved-niške ladije barona Spauna in topničarice „Hum". Ravno tako je topničarici „Krka", ki je dosedaj v Milah stala, došlo povelje, da naj odide v Pirej, kjer naj se zasidra. Malta, 1. febr. Avstrijska fregata ,,Ra-detzky" in več laških oklopnic priplulo je v Sudski zaliv, kamor so tudi tri britanske oklopnice odjadrale. London, 1. febr. Kakor se čuje, Harting-ton ni sprejel ponudbe za vstop v novi kabinet, ker se ne vjema z Gladstonovo irsko politiko. Kakor se zatrjuje, bo novi kabinet ustanovil v Dublinu lasten irski parlament, ki se bo izključljivo z irskim vprašanjem pečal, seveda s pogojem, da mu bode sveta nedotakljivost skupne države in kroninih pravic. Irsko vprašanje se bo zopet preložilo. Umrli so: 28. jan. Jožef Ermaeora, zrtnar, 48 let, Gradišče št. 10, krvavenje pljuč. — Ana Poch, strojevodjeva vdova, 52 let, Krakovske ulice št. 21, vsled cksudata v možganih. — Jožef Osrodkar, delavec, 18*/» let, Poljanski nasip št. 50, Morbus Brighthii. V bolnišnici: 28. jan. Franc Poličar, gostač, 82 let, Marasmus. T u j c i. 21. in 39 januvarija. Pri Maliču: Josip Marek, inženir, z Dunaja. — Josip Springer, trgovec, s soprogo, z Dunaja. — Lackenbachor, Fillnascher, Beinhaeker, Kratiš, Kribek in Liibl, trgovci, z Dunaja. — Franc Trdina, trg. pot., iz Karlovea. — A. Rosen-stock, trgovec, iz Vratisleve. — \Verling, Poper, Schvvarzer, Horovitz in Kellner, trgovci, z Dunaja. — G. Hild, trg. pot., iz Gradca. — Avgust Buzzi, lesni trg., iz Malborgetha. — J. Mallner, lastnik hotela, z Bleda. Pri Slonu: Neumann in Otto, trgovca, z Dunaja. — Ljudovit Kunewalder, vrednik, iz Gradca. — Frane Ostrižek, c. k. voj. uradnik, iz Trsta. — Emil Vovk, trg. pot., iz Ptuja. — Amalija Wachs, zasebnica, iz Gradca. — Henrik Engelho-fer, fabrikant, iz Gradca. — Frane Schlager, trg. pot., iz Solothurna. — Adolf Gaudia, golzdar, iz Ponikve. — Leopold Griinwald, trg. pot., iz Trsta. Pri Avstrijskem caru: J. Arih, posestnik, iz Pazna. Vremensko sporočilo. I Dan 1 Čas Stanje Veter Vrein e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrftltomera v mm toplomera po Celziju 30. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 731-95 731-89 73305 + 1-6 + 1-8 -f- 1-6 brezv. si. szp. si. szp. megla oblačno oblačno 500 dežja 31. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 732-67 732.19 732.03 - 0-6 + 4-2 + 1.8 brezv. brezv. si. svz. m egla oblačno oblačno 10.0 dežja V soboto megleno in deževno; srednja temperatura + 1-7° C., za 30" Cnad normalom. V nedeljo je zjutraj deževalo, poludne se je nekaj sprevedrilo, zvečer je pa zopet vse skupaj zlezlo. Srednja temperatura -j- 2 2° C., za 3-0" C nad normalom. Dnnajskn borza. (Telegrafično poročilo.) 1. kr februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 10 Sreberna „ b% „ 100 „ (s 16% davka) 84 „ 30 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 112 „ 30 Papirna renta, davka prosta . . . 101 „ 30 Akcije avstr.-ogerske banke . . 871 r — Kreditne akcije............299 „ 20 London.......126 „ 25 Srebro.......— r — Francoski napoleond......10 „ 01 Ces. cekini.......5 „ 92 Nemške marke 61 „ 90 Orgljar, j izurjen v eccilijanskem in drugem ovgljanji tj i, srednjo starosti, nooženjen ter lepega nravnega za-a, želi o sv. Jurji službo organista nastopiti. Več se izve pri vredništvu »Slovenca". (3) Bolezni vsake vrste, posebno pa bolehni živci, epi-lepsija, slab želodec, zvonenjo in trganje po ušesih, slab posluh, bolezen v glavi, migrona, bledica in hroinost ozdravljajo so na slavnoznani zasobni kliniki „Freisal" v Solno-gradu. Pri bolnikih, ki so bolehali na pljučih in pri naduš-ljivih dosegli so se ondi že v štirih tednih čudoviti vspehi. Kdor želi več zvedeti, obrno naj se na omenjeno kliniko in priloži marko za odgovor. (9) Homer iana-čaj, po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo proti boleznim na plnčih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kclilkopf]). Iznenadljivi so vspehi! (15) Kuj lžica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima ^v. Wolff8ky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79. Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaeeljske kapljice za želotlee, MARfteZELLER trgffeno NUR ECHT BEI APOTBEKER TRKK0CZY LftlBftCH 1 STUGK 20. v Ljubljani pri U. pl. jeden tueat. kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so noprekosljivo sredstvo zoper: niaukanje slasti pri jedi, slab želodcc, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srcu, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. Svnvilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk<5czy-ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi,'pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem• 1 stekl. 50 kr. SEsftli^s&la. Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezuspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže vež dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrenišo zahvalo, zvsein spoštovanjem vdani Franc Jug, (5) posestnik v Šmarji p. Celji. um zenscni m i izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Ponuililjevo (Dorscli) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stoki. 60 kr. Salicilna ustna votla, aromatična, vpliva oživljajoče, zu preči pokončanje zob in odpravi slab duh h ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, c. li. priv., no smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženoiu želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. H0T Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, ""^flf Naročila z dežele isvrše se takoj v lekarni Triik6czy-j» zraven rotovža v Ljubljani. m £2 lekarni (apoteki) l Pomnoženi restitucijski fluid (tekočin., Wi konjski cvet . konjski M fUmivalna voda za konje. Velika steklenicaPet steklenic z rabil nim navodom velja 1 gold. V6lja Sam° 4 S°Id' Varstvena znamka. Izflelovalni Im ii orti raznošiljavna zaloga le v TRNKOCZY -jevi „pri zlatem jednorogu" Ljubljana, zraven rotovža. Ta lekarna (apoteka) obstoji "u. ž; e nad. 150 let. --------- _ v Ta restitucijska tekočina ali konjski cvet, mnogo let uže od veščih živinozdravnikov, visoke gospode, c. kr. častnikov, prijateljev O športa, praktičnih kmetovalcev in lastnikov konj v svojem izbornem učinku izkušen ter pripoznan kot zdravilen in jako krepilen, ohrani konja do pozne starosti, in to celo pri največjem napOru vztrajnega in pogumnega. Ta pomnožena restitucijska tekočina obvaruje konje, da j jim udje ne odrevene in rabi, pomnožen z esenco iz duhtečih planinskih zelišč, v krepilo pred in v restitucijo (okrepilo) po kakem silnem službenem kretanji. — Fluid ozdravlja po polnem večino vunanjih konjskih boleznij in ran. — Zredčen (kot umivalna voda — N jeden del fluida in tri dele vode v steklenici zmešano, koje se mora dobro zamašiti in predno se rabi, vselej dobro pretresti), če se j^1 rabi jeden- ali dvakrat na teden, obrani isti konja do najpoznejše starosti gibčnega, svežega in čilega ter podeljuje dlaki krasen lesk. jjj Pri notranjih boleznih, n. pr. koliki, svetuje se, žival tekoj poškropiti z nezredčenim fluidom, dalje odrgniti krepko s slamo,