P o s t a v a za poučevanje v krščanskem nauku na ljudskih in srednjih šolah, kakor tudi po učiteljiščih, ter za troske, ki bodo vsled tega narastli. (Vladna predloga.) V soglasji obeh zbornic dvžavnega zbora določam sledeče: §. 1. OskrbovaDJe krščanskega nauka, kakor je taisto zdaj cerkvenim in drugitn verskim zadrugam izročeno vsled postave s 25. maja 1868. 1., §. 2. državnega zakonika in po postavi s 14. maja 1869. 1., §. 5. državnega zakonika, združeno je z dolžnostjo, da se oskrbuje brezplačno ondi, kjer ta postava odločno kaj druzega ne predpisuje. Verskim višjim gosposkam dovoljuje se, da smejo v to združiti po več dijaških oddelkov v enega samega ravno tistega učnega zavoda, ali pa tudi več učnih zavodov skupaj glede pouka v veronauku v sporazumu se šolsko oblastjo, ako se jim na ta način morda dolžnosti polajšajo. §. 2. Za pouk v krščanskem nauku po višjih razredih več kot trirazrednih Ijudskih, meščanskih in srednjih šol, kakor tudi po učiteljiščih naj se nastavijo kateheti se stalno plačo ali pa z letno remuneracijo, ali pa naj se dajo tistim, ki ta posel vsled svoje službe že opravljajo, primerne remuneracije. Remuneracije se tudi tedaj za tri- ali manjrazredne šole lehko dovolijo, ako je pouk v krščanskein nauku zarad preobilnih drugih ur ali pa zarad lokalnih vzrokov s posebnimi težavami združen. Ako po §. 5. postave s 14. maja 1869. 1., drž. zak. štev. 62., krščanski nauk kak svetoven učitelj poučuje, se mu mora na vsak način remuneracija pripoznati. §. 3. Ako je treba zunaj kraja, v katerem se stanuje, veronauk poučevati, treba je za to po razmerah daljave in po drugih okoliščinah preskrbeti potrebnega prevoževanja, ali pa uaj se dovolijo cene odškodnine za pot, katere naj določijo šolske oblasti v sporazumu s cerkvenimi oblastnijami od instance do instance. §. 4. Vsakemu verskemu društvu mora se zavarovati pouk v veronauku po učiteljiščih in srednjih šolah, ako ima le 20 učencev po vseh razredih skupaj, kjer je krščanski nauk obligaten predmet. Ravno taisto velja, ako je v kakein kraji skupno število učencev 20, če tudi so po raznih šolah razkropljeni, samo da so enega veroizpovedanja. §. 5. Za vse tiste slučaje, kadar se zarad pomanjkanja rednega pouka v krščanskem nauku v šoli kakega posebnega veroizpovedanja ne more dokazati, da bi bili dijaki reden pouk dobivali, skrbi naj minister za nauk in prosveto po potu določil za potrebno. §. 6. Troški, kar jih bo pouk v krščanskem nauku napravil (§§. 2., 3. in 4.), ako ni za nje morda kakega posebnega zaklada, ustanove, ali pa obveze posamičnih osob ali zadrug, pripadajo k troškom dotične šole. §. 7. Kar se tiče nameščenja služeb, na katerih je določena plača ali pa nagrada za pouk v krščanskem nauku, so ravno tiste postave merodajne, kakor za oddajo posvetnih služeb. Namesti naj se pa vedno le tak prosilec, kojemu dotična verska vrhovna oblast pripoznava zmožnost pouka v krščanskem nauku. (§. 6. postave s 25. maja 1868. 1. državnega zakonika štev. 48.) §. 8. Deželna postavodajalna oblast si pridrži pravico v okvirji določil zdanje postave glede ljudskih in meščanskih šol določevati in uravnavati plače verskim učiteljem (§. 2.) ravno tako, kakor je to pri druzih učiteljih (§§. 55., 57. postave s 14. maja 1869. 1., državnega zakonika štev. 62.). §. 9. Ta-le postava postane veljavna ob začetku bodočega šolskega leta po svojem razglašeDJi. §. 10. Kakor hitro postane ta-le postava veljavna, zgubi svojo veljavo postava z 20. junija 1872. 1., drž. zakonika štev. 26., kakor tudi vse druge postave in naredbe, ki se tega predmeta tikajo. §. 11. Izvršiti ima to postavo minister za nauk in prosveto (bogočastje). (Po nSlov".)