Za boljši jutri gre
Manj intenziven izvoz v zadnjem trimesečju lanskega in v za-četku letošnjegaposlovnega leta ima lahko v naših organizacijah združenega dela zelo heugodne posledice, ki ne bodo pomenile samo slabše zunanjetrgovinske bilance, ampak bodo negativno delo vale tudi na vse druge dejavnike poslovanja, kijih sicer s šte-vilkami ne moremo izraziti.
Za kaj gre?
Gre za preprosto dejstvo, da z zmanjšanjem konvertibilnčga izvoza, pa četudi ni stimulativen, donosen in ga včasih imenu-jemo razprodaja narodnega gospodarstva, še bolj izgubljamo stike z razvitejšim svetom, ki pa so za napredek vsakega gospo-darstva nujno potrebni.
Pri konvertibilnem izvozu je potrebno upoštevati, da lahko vsak poslovni sistem izvozi samo toliko, kolikor je za to tudi usposobljen. Usposobljenostpa presojamo z vidikov znanja, iz-kušenj, kvalitete, poslovnosti, raznovrstnosti ponudbe in spo-sobnosti hitrega prilagajanja novim razmeram. Tista organiza-cija zdmzenega dela, ki ima le prvine dobro razvlte, posluje na višji ravni, ima stabilnejšo rast in enakomernejši razvoj ter boljšo akumulativno sposobnost.
S padanjem konvertibilnega izvoza se torej zmanjšujejo naši neposredni stiki z raz vitejšim svetom, kar seveda nipozitivno, saj se s tem slabšajo kvaliteta, poslovnost, raznovrstnost ponudbe, pa tudi znanje, skratka krog poslovanja in pridobivanja novih izkiišenj se oži, kar ni v našem imeresu.
Naš interes mora biti usmerjen v boljšeposlovanje, v dosega-nje višjega dohodka, višjih osebnih dohodkov in višjega življenj-skega standarda.
Vsega tega pa ne bomo dosegli, če naše delo, znanje in izkuš-nje ne bomo usmerili v doseganje višje kvalitete, boljše poslov-nosti, pestrejse ponudbe.
Iz tega sledi, da naše strategije razvoja ne smemo graditi na primerjavi s slabšimi gospodarstvi, ampak z večanjem zmoino-sti vključevanja v razvitejši svet, ki nam bo sproti odpiral oči in omogočal boljši pogled v prihodnost ob še tako neugodnih predpisih.                                                         Miro SOTLAR