etafora p svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica ose intona priredje ose met poved s vejica roman poudarek sej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a sej j j j vrste b be es sedil l p p p p DIDAKTIČNI IZZIVI I 29 Katja Peršak Hajdinjak I Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Z umetniki pri pouku Lessons in the Company of Artists Izvleček V prispevku predstavljam dejavnosti iz projekta SKUM, s katerimi smo krepili sporazumevalno zmožnost s kulturno-umetnostno vzgojo. Umetniki različnih umetniških področij so se vključili v pouk slovenščine ali strokovnih predmetov in s svojimi pristopi pripomogli k usvajanju učnih vsebin in krepitvi kompetence kulturna zavest in izražanje. Opisanih je tudi nekaj praktičnih primerov dejavnosti, v katerih so se preizkusili dijaki. Abstract T he article presents activities under the SKUM project, which were used to strength- en communication competences through cultural and art education. Artists from diff erent fi elds became involved in Slovenian Language lessons or the lessons of technical subjects; with their artistic approaches they helped students to learn the con- tents and strengthen the competence of cultural awareness and expression. Th e article also describes some practical examples of activities tried out by secondary school stu- dents. Ključne besede: učevanje z umetnostjo, sporazumevalna zmožnost, kulturno-umetnostna vzgoja, SKUM, kompetenca kulturna zavest in izražanje Keywords: teaching with art, communication competence, cultural and art education, SKUM, competence of cultural awareness and expression I 30 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 1 Uvod Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) smo leta 2017 kot razvojna šola pristopili k projektu Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) 1 , katerega nosilec je Univerza na Primorskem. Pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavo- da Petida na šoli uvajamo inovativna učna okolja in pro- žne oblike učenja s ciljem dvigniti splošne kompetence na področju razvoja sporazumevalnih zmožnosti s kulturno- -umetnostno vzgojo. Dijaki krepijo še kompetenco kulturna zavest in izražanje, ki je ena od osmih ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja, podanih v Priporočilu Evropskega parlamenta in sveta. V sodelovanju s konzorcijskimi par- tnerji in z umetniki smo uspešno izvedli kar nekaj dejavno- sti: Pisani tobogan, Ustvarjalno pripovedovanje, Prešernova- nje in Glas mladih – Upor. Kot učiteljica slovenščine sem se vključila v projektne dejavnosti, pri katerih smo učne vsebi- ne prepletali, bogatili in nadgrajevali z umetniško izkušnjo. 2 O projektu SKUM Temeljni ideji projekta SKUM je zasnoval prof. dr. Robi Krofl ič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V prvi poudarja pedagoški potencial umetniške izkušnje, saj »dostopa do spoznanja realnosti na poseben način, kot sim- bolno posredovana izkušnja ‒ z estetskim, domišljijskim do- polnjevanjem umetniških kodov prejemnik doživlja in refl e- ktira izkušnje drugih in tako etično zori. Zato je umetnost vrednota na sebi. Sodobne raziskave pa pedagoškemu delu z umetniško izkušnjo pripisujejo številne pozitivne učinke: spodbujanje mnogoterih inteligentnosti (Gardner), nara- tivnega mišljenja (Bruner), kreativnosti (Robinson, Egan), inovativnih oblik učenja (Pringle) ter identitete in moralne samopodobe (Nussbaum).« V drugem razmisleku pa trdi, da so »za razvoj kulture subjek- tivizacija, fi kcijskost in mnogopomenskost izkušnje, ki jo do- sežemo z umetniškimi jeziki, enako pomembni kot znanstveni diskurzi.« Eden temeljnih ciljev projekta je tako bil razvijati didaktič- ne pristope in nove oblike povezovanja vzgojno-izobraže- valnega dela z umetniškimi dejavnostmi ter pri tem vklju- čiti tudi manj uveljavljena področja umetnosti. Umetniki, ki so se vključili v pedagoški proces, so dijakom omogočili neposreden stik z umetnostjo, kar je na območjih, ki so geo- grafsko oddaljena od kulturnih središč, izrednega pomena. Pravo in najgloblje doživljanje umetnosti se namreč zgodi v za to namenjeni ustanovi (v galeriji, gledališču ali plesni dvorani). Z umetniki smo v šolskem okolju razvijali tudi nove didaktične pristope. Po besedah dr. Krofl iča je bila v projektu umetnost iz- postavljena tudi kot tista, ki nagovarja, vabi k iskanju odgo- vorov o smislu bivanja, kritični refl eksiji družbenega doga- janja, ki aktivira, vzbuja občutenje in na drugi strani ponuja možnost izražanja svojih doživljanj, razmišljanj, pomisle- kov, negotovosti … Skratka, pripomore k dvigu kompetence kulturna zavest in izražanje. 2 3 SKUM pri strokovnih predmetih Na GFML izvajamo tri izobraževalne programe: splošna gimnazija, umetniška gimnazija – smer gledališče in fi lm, ter srednji strokovni program predšolska vzgoja. Prav zad- nja dva programa sta pri strokovnih predmetih neločljivo povezana z umetnostjo, pri čemer jim umetniško izkušnjo posreduje učitelj sam ali s pomočjo informacijsko-komuni- kacijske tehnologije. Sodelovanje v projektu pa je omogoči- lo sistematično delo z izbranim umetnikom. S prenovo srednjega strokovnega programa predšolska vzgoja je bil v okviru odprtega kurikula oblikovan strokovni modul Ustvarjamo za otroke (UZO). Pri tem modulu, ki je naravnan predvsem praktično, se teoretična znanja s pod- ročij jezika, glasbe, likovne umetnosti in giba realizirajo v krajši gledališki ali lutkovni predstavi za predšolske otroke ter v ustvarjalnicah – ustvarjalnih delavnicah, ki so prip- ravljene in izvedene za vrtčevske skupine. Dijaki se naučijo medpredmetno načrtovati in izvesti projekt, v katerem se prikaže povezanost ustvarjalnih dejavnosti v vrtcu. 1 Kratice logotipa so izpeljane iz ključnih besed: sporazumevanje (S), kultura (K), umetnost (UM). 2 Poudarja ustvarjalno izražanje zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi. Bistveni so znanje, spretnosti in odnosi, ki so povezani s to kompetenco. Kulturno znanje vključuje zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter njenem pomenu v svetu. Zajema temeljno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost v Evropi in drugod po svetu, potrebo po njeni ohranitvi ter pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju. Spretnosti: upoštevanje tega vidika umetnostnih del in uživanje v njih ter njihovih predstavitvah. Lastno izražanje skozi različne medije z uporabo prirojenih sposobnosti. K spretnostim spada tudi sposobnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih ter prepoznavanje družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je mogoče prenesti na več poklicnih področij. Odprt odnos. Pravo razu- mevanje lastne kulture in občutek identitete sta lahko osnova za odprt odnos in spoštovanje do različnega kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim izražanjem in sodelovanje v kulturnem življenju. DIDAKTIČNI IZZIVI I 31 Dijaki predšolske vzgoje so imeli pri predmetu UZO prilož- nost sodelovati s poklicnim lutkarjem, s katerim so pripra- vili lutkovno predstavo, in pripovedovalko, ki je postavila temelje za pripovedovalsko ustvarjalnico. 3.1 Ustvarjanje lutkovne predstave s poklicnim lutkarjem Pri nastajanju lutkovne predstave se nam je od januarja do junija 2019 pridružil lutkar Matevž Gregorič. Ustvarjalni proces je potekal sistematično po korakih 3 in načrtovano z umetnikom. Ta se je z dijaki srečal dvakrat v živo. Prvič jim je najprej predstavil različne lutkovne tehnike in nato so skupaj zasnovali lastno predstavo. Drugič se jim je prid- ružil med ustvarjalnim procesom, ko so dijaki že pripravili predstavo in jim je svetoval, kako animirati lutke in izbolj- šati posamezne prizore. Pri naslednjih urah smo pri ustvarjalnem procesu z dijaki sodelovale učiteljice predmeta: glasbenica, likovnica, plesal- ka in učiteljica slovenščine. 4 Umetnik je bil z dijaki v stiku s pomočjo družbenega omrežja Facebook, kjer so ustvarili svojo skupino. Njegova uvodna delavnica je navdušila dijake. Iz evalvacije bilo je razvidno, da so udeleženci na koncu spoznali, kako zahte- ven in kompleksen je ustvarjalni proces nastajanja in izved- be lutkovne predstave. Pri načrtovanju projektne dejavnosti smo izhajali iz Kata- loga znanj za strokovni modul UZO. Tako smo si zastavili naslednje izobraževalne cilje: • dijaki medpredmetno načrtujejo, pripravijo in izvede- jo projekt, v katerem prikažejo povezanost ustvarjalnih dejavnosti v vrtcu (lutkovna predstava); • dijaki so aktivno soudeleženi pri izbiri tematike, načr- tovanju, izvedbi in vrednotenju dejavnosti; • dijaki razvijejo zanimanje za lutke in • razvijajo ustvarjalnost. Ob vsem tem je bil poudarjen tudi vzgojni vidik posame- znika kot tudi razreda. Cilji so bili načrtovani v skladu s cilji projekta SKUM. Pri dijakih smo skušali razviti naslednje sposobnosti: • pozorno poslušanje sogovornika; • zaupanje vase; • medsebojno sodelovanje; • medsebojno spoštovanje. Zastavljene cilje smo realizirali z lutkovno predstavo Fran- ček in prijatelji, s katero so se predstavili na prireditvi Pisani tobogan. 5 V procesu nastajanja predstave so dijaki pove- zali znanja iz jezikovne, glasbene, likovne in uprizoritvene umetnosti (pisali so scenarij, glasbeno opremo, izdelali sce- no in lutke, ki so jih tudi animirali). Pri tem so bili aktivni in ustvarjalni. Njihovo samovrednotenje po predstavi: Pozitiv- no se mi zdi, da se je vsak posameznik naučil besedilo ali note, kot smo se dogovorili. Zato smo tudi prvo predstavo odigrali vrhunsko, čeprav nismo igralci. Največji + je, da so uživali otroci in se veliko smejali med predstavo. (Z. M.) Iz priprave na šolsko predstavo sem se naučila, da je treba sodelovati in da je pomembno izražati svoje mnenje, saj tako pridemo do najboljših idej. (K. G.) Naučil sem se igrati z lutkami, ob njih uživati, komunicirati s pomočjo lutke, se vživeti vanjo in odmisliti sebe. (D. Č.) Če so dijaki želeli pripraviti dobro predstavo, so si morali prisluhniti. Mnenja so usklajevali že pri pripravi osnutka z lutkarjem, kasneje pri pisanju scenarija, izbiri lutk … S tem, ko so dijaki prevzeli posamezne vloge (lutkarji, glasbeniki, scenski delavci), so se zavedali, da skupaj gradijo predstavo. Prav vsak je moral zaupati vase in v svoje sposobnosti, saj so mnogi od njih prvič stali na gledaliških deskah pred občin- stvom. Všeč mi je, da ko je prišlo do »napake«, smo se v tisti situaciji znašli in jo popravili – znali smo improvizirati. (N. Š.) Naučila sem se, da je v tako veliki skupini ljudi, kot je razred, potrebno res veliko sodelovanja (vsi za enega, eden za vse), ker kadar stopimo skupaj, naredimo nekaj res enkratnega, kot sedaj to predstavo. (N. K.) Pri predmetu UZO vsako leto ustvarimo gledališko ali lut- kovno predstavo. V primerjavi s prejšnjimi izvedbami je so- delovanje z lutkarjem doprineslo predvsem k avtentičnosti situacije. Dijaki so bili bolj motivirani, lutkar jih je prepričal s svojimi izkušnjami in uvodno predstavitvijo, sprejeli so ga kot sodelavca in ne kot učitelja. 3 Vse dejavnosti v sklopu projekta SKUM so potekale po didaktičnih korakih: občutljivost, seznanjanje, dialoškost, ustvarjalnost in družbeni angažma. Ti koraki so bili obenem cilji in dejav- nosti, ki s(m)o jih morali dijaki in strokovni delavci tudi ponotranjiti. 4 Za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju je ključnega pomena medpredmetno in medpodročno povezovanje, ki kot celosten didaktični pristop zahteva poglobljeno in sistematično načrtovanje, izbor smiselnih povezav med predmeti, oblikovanje skupnih ciljev ter vrednotenje rezultatov. Povezave med različnimi predmetnimi področji delujejo tako na vsebinski kot procesni ravni. 5 Gre za zaključno prireditev dijakov predšolske vzgoje in je namenjena predšolskim otrokom. Izvedemo jo v ljutomerskem kulturnem domu, ogledajo pa si jo otroci iz okoliških vrtcev. Katja Peršak Hajdinjak I Z umetniki pri pouku I str. 29-36 I 32 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 3.2 S pripovedovalko do ustvarjalnega pripovedovanja Ustvarjalnice nudijo široko paleto možnosti in ustvarjal- nosti tako vzgojiteljem kot otrokom. Dijaki uporabljajo in razvijajo spretnosti; spoznavajo, raziskujejo in eksperimen- tirajo z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) ter nji- hovimi izraznimi lastnostmi. Pri predmetu UZO v sklopu ur, ki jih izvaja učitelj slovenščine, spoznajo ustvarjalno pri- povedovanje kot možnost posredovanja literature predšol- skim otrokom. Sodelovanje v projektu nam je omogočilo, da je dijake v svet pripovedovanja popeljala Špela Frlic. 6 Sodelujoči mladostniki so se najprej srečali z umetnico, ki je predšolskim otrokom pripovedovala dve zgodbi; s prvo o prstkih, ki potujejo od vrat do vrat, je pritegnila njihovo po- zornost, v drugi, skandinavski ljudski, jih je popeljala v svet trolov. Dijaki so prisluhnili vsebini, obenem pa opazovali njen način podajanja zgodbe in odziv otrok. Nato je sledila pripovedovalska delavnica, v kateri so sodelovali samo dijaki. Zaradi epidemije korona virusa je sledilo delo na daljavo v spletnem okolju Zoom in v googlovih spletnih učilnicah. Na srečanjih so dijakinje spoznale pripovedovanje kot možnost podajanja otroške literature predšolskim otrokom. Pripove- dovalka se je osredotočila predvsem na slogovni postopek opisovanje; kasneje pa še prepoznavanje okolice kot izhodi- šča za zgodbo – pri sodelujočih je hotela razviti občutljivost za okolje, ki nas obdaja in nam ponuja izhodišče za pripove- dovanje, ki s tem postane pristnejše in zanimivejše (npr. veli- častno drevo v parku lahko postane domovanje skrivnostnih pravljičnih bitij). Na zaključnem srečanju, ki je potekalo v živo, so se dijakinje ponovno srečale z otroki iz ljutomerske- ga vrtca in jim skupaj pripovedovale zgodbo. Otroci so jih dejavno poslušali, kasneje so tudi sami skušali pripovedovati svojo zgodbo. Dogodek prikazuje spodnja fotografi ja. Pri načrtovanju skupne dejavnosti smo si v skladu s projek- tnimi cilji in Katalogom znanja zastavili naslednje učne in vzgojne cilje: 6 Sodelovanje z umetnico je trajalo od marca do junija 2020. Vmes ga je prekinila epidemija korona virusa, zaradi katere je bilo uvedeno šolanje na daljavo. Slika 1: Zaključno srečanje pripovedovalke, dijakinj in otrok iz vrtca Ljutomer. DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 Osnovni vsebinski cilji: • dijaki razvijajo spretnosti za uspešno delo v vrtcu in strokovno rast; • dijaki poznajo in uporabljajo različne načine umetniš- kega izražanja (pripovedovanje); • dijaki se naučijo spodbujati ustvarjanje otrok na jezi- kovnem področju; • dijaki razvijajo ustvarjalnost in sporazumevalno zmo- žnost. Osnovni vzgojni cilji: • dijaki razvijejo zaupanje vase in premagujejo tremo pred nastopanjem; • razvijejo orodje/mehanizme za izražanje osebnih stisk (dodan naknadno, v času dela na daljavo); • medsebojno sodelovanje; • medsebojno spoštovanje. Dijakinje so v živo spremljale pripovedovanje in spoznale njegovo vrednost v primerjavi z branjem. Z didaktičnimi igrami pripovedovalke in pisanjem so razvijale spretnost pripovedovanja in obenem spoznale tudi njegovo terapev- tsko možnost. Na srečanjih s pripovedovalko in ob izvede- nih pripovedovalskih vajah so spoznale elemente pripove- di. Osredotočile so se zlasti na opis in umeščanje zgodbe v prostor, v katerem se nahajajo. Ves čas procesa razvijanja veščine pripovedovanja so bile jezikovno ustvarjalne, pri igrah so improvizirale, uporabljale domišljijo … Krepile so svojo sporazumevalno zmožnost, saj so uzavestile pomen zgradbe zgodbe in vzročno-posledičnih odnosov v njej ter odzivanja na poslušalce. Dokaz za to je tudi sklepno sreča- nje, ko so dijakinje samostojno pripovedovale otrokom iz vrtca. Najprej so izmenjaje pripovedovale zgodbo o dino- zavrih, ki živijo in se skrivajo v ljutomerskem parku. Nato se je ena od sodelujočih predstavila z lastno zgodbo Lanina čarobna radirka. Kot učiteljici se mi zdi posebej pomembno, da sem skozi de- javnosti spoznala veliko didaktičnih pripovedovalskih iger (vaj), ki jih lahko uporabim v katerikoli fazi učnega procesa. Gre za besedne igre, iz katerih nastajajo krajše zgodbe. Ena takih je, ko je pripovedovalka posamezni skupini podala iz- hodišče za zgodbo – npr. brezzobi volk. Izhodišče je obenem predstavljalo težavo, ki bi se naj skozi izmišljeno zgodbo re- šila. Dijakinje so izmenjaje pripovedovale in gradile zgodbo, v kateri se je srečno rešila podana »težava«. Zanimiva je bila tudi pripovedovalska vaja o živalih, ki so jih morale dijakinje opisati, pri tem pa niso smele uporabiti dialogov. Pri opisova- nju lastnosti so se izmenjevale in so si lahko pomagale s pri- devniki ter z natančnimi opisi. Lik je bilo treba predstaviti z največ tremi lastnostmi, po katerih se razlikuje od drugih oz. od ustaljene podobe, ki jo imajo poslušalci o njem. Pripove- dovalka je opozorila dijakinje, naj bodo pozorne na podobo pripovedovanega, naj si skušajo predstavljati vse like, kako se premikajo, oglašajo … Pri vseh dejavnostih se je za učinkovi- to izkazalo delo v manjših skupinah. Na zaključni delavnici je pripovedovalka udeleženke opo- zorila na okolico. Srečanje je potekalo v Parku Rudolfa Ma- istra v Ljutomeru, kjer je veliko mogočnih dreves, ob parku teče potok, na dveh straneh ga zamejujejo hiše, na drugi strani pa železniška proga. Pripovedovalka je pozvala dija- kinje, naj si izberejo svojo najljubšo zgodbo in jo umestijo v ta prostor. Dijakinje so nato pripovedovale zgodbe (o Sne- guljčici, želvi in zajcu, slončku Elmerju, Lanini čudežni ra- dirki …). Umetnica jih je skušala senzibilizirati za prostor, v katerem so se znašli. Pri izvedbi projekta nas je presenetil predvsem vzgojni vidik, saj se med delom na daljavo izkazal tudi terapevtski učinek pripovedovanja. Delo v manjši skupini, medsebojno zaupa- nje in spoštovanje so ustvarili zaupljivo vzdušje, pa čeprav na spletu. Dijakinje so lahko izrazile tudi svoje osebne stiske, ki so jih doživljale zaradi dela na daljavo in izolacije. Spoznale so, kako pomembno je govoriti o svojih stiskah, jih ubesediti in uzavestiti. Tudi to je del strokovne in osebnostne rasti. Sodelovanje z umetnico je pomembno doprineslo k poglab- ljanju znanja dijakinj o posredovanju literature otrokom v vrtcih. Za učni proces ima sodelovanje z umetnikom nepre- cenljivo vrednost. To, da dijaki pridobijo in razvijajo kom- petence, ki jim bodo koristile v vsakdanjem življenju, je največji dosežek projekta – znati pripovedovati, se navezati na kraj in čas govorjenja, izraziti svoje doživljanje; vse to so temelji dobre komunikacije, ki je del našega zasebnega in javnega življenja. Sodelovanje s pripovedovalko je pripo- moglo tudi k moji strokovni rasti. Pripovedovalska izkušnja in nabor pripovedovalskih iger bodo ostali del učnega pro- cesa pri predmetu Ustvarjamo za otroke tudi v prihodnje. 4 SKUM in pouk slovenščine 4.1 Prešernovanje Dijaki 2. letnikov vseh treh izobraževalnih programov pri pouku slovenščine spoznajo literarno obdobje slovenske ro- mantike, Prešernovo življenje in njegovo literarno ustvarja- Katja Peršak Hajdinjak I Z umetniki pri pouku I str. 29-36 I 34 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 nje. Z ustvarjanjem kratkih predstav, ki si jih ogledajo dijaki 1. letnikov, razvijajo zmožnost interpretiranja prebranih pesmi, jih kritično aktualizirajo s stališča osebnih in druž- benih izkušenj ter obenem razvijajo svojo ustvarjalnost. Ob slovenskem kulturnem prazniku na GFML vsako leto prip- ravimo Prešernovanje, na katerem se dijaki s predstavami poklonijo spominu na našega največjega pesnika. V sklopu projekta SKUM smo v šolskem letu 2018/2019 pri snovanju predstav sodelovali z umetniki Gledališča Ane Monro in tako nadgradili ustaljeno dejavnost. Dijaki so najprej svojo občutljivost do izbrane teme budili pri urah slovenščine ob spoznavanju učnih vsebin in nato z ogledom predstave Andreja Rozmana Roze Passion de Pressheren. Videno jih je spodbudilo, da so se lotili ustvarjanja lastnih predstav. Osnutke svojih gledaliških točk so posredovali umetnikom Gledališča Ane Monro, s katerimi so se sreča- li na dveh projektnih dnevih. Takrat so najprej skozi igre gledališke improvizacije spoznali zakonitosti odrskega na- stopanja, nato pa so z umetniki dodelali svoje zamisli. S po- govorom o dramaturgiji, karakterjih, strukturi, okoliščinah, režiji so svoje točke pripeljali do zaključene oblike. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili naslednjim izobraže- valnim ciljem: • razvijati zmožnost interpretiranja književnih besedil (dijaki pišejo ustvarjalna besedila); • širjenje spoznanj o književnosti in kritična aktualizacija (dijaki pripravijo predelave in aktualizacije književnih besedil s stališča osebne in družbene izkušnje); • spodbuditi zanimanje za učno snov ter njeno razume- vanje: Prešernov čas, življenje in literarno ustvarjanje (poustvarjanje in uporaba spoznanj v novih situaci- jah); • razvijati ustvarjalnost. Osnovni vzgojni cilji: • sproščenost; • lažje izražanje mnenj, ideje in predlogi sodelujočih mladostnikov so upoštevani; • bolj pozorno poslušanje sogovornika; • zaupanje vase; • medsebojno sodelovanje in • medsebojna povezanost. Dijaki so napisali besedila za uprizoritve. Ob tem so upo- števali elemente dramatike in literarnozgodovinska dejstva o slovenski romantiki ter Prešernovem literarnem ustvar- Slika 2: Gledališka točka na Prešernovanju 2019. DIDAKTIČNI IZZIVI I 35 janju. Njihove interpretacije so temeljile na predelavi in aktualizaciji Prešernovih pesmi (O, Vrba, Krst pri Savici, zabavljivi napisi …). S pripravo gledališke točke so poustvarjali Prešernovo po- ezijo, pri čemer niso izkazali le poznavanja snovi, ampak tudi znanje višjih taksonomskih stopenj – povzemanje, pri- merjava, analiza. Njihova uprizoritvena besedila so teme- ljila na obravnavani snovi (Romantika na Slovenskem), saj so vključevali podatke iz Prešernovega življenja (literarno ustvarjanje, ljubezen, prijatelji, nazorski nasprotniki), nje- gova lirska besedila (Povodni mož, Sonetni venec, Sonetje nesreče …), kakor tudi širši družbeni kontekst (črkarska pravda, cenzura …). Zanimiva je refl eksija ene od dijakinj: Prešeren mi ni bil ni- koli všeč zaradi zapletenega pesniškega jezika. S predstavo sem bolje razumela nekatere pesmi, ki smo jih uprizorili. Nastala so izvirna, predvsem komična, dramska besedila ter gledališko-glasbena točka. Predstavljena dejavnost je del letnega delovnega načrta šole in učnih priprav za slovenščino. Veselimo se je tako učitelji kot dijaki, ki si v 1. letniku ogledajo predstave in vedo, kaj jih čaka naslednje leto. Gre za priložnost, ko lahko stopi- jo na odrske deske, se predstavijo s svojim talentom, poleg vsega pa se kot razred dodatno povežejo. Tisto leto, ko so jih pri ustvarjanju usmerjali in spodbujali umetniki iz Gledali- šča Ane Monro, so bili dijaki še dodatno motivirani za delo. 4.2 Glas mladih – Upor Medtem ko je projektna aktivnost Prešernovanje obogatila pouk slovenščine za vse dijake 2. letnikov naše šole, je bila dejavnost Glas mladih – Upor namenjena vsem dijakom 1. letnikov. Tudi tukaj so srečanja z umetniki in izvedba di- daktičnih korakov potekali v času projektnih dni, ki so se zvrstili od februarja do junija 2021. Večina srečanj in dejav- nosti je zaradi nevarnosti širjenja korona virusa in šolanja na daljavo potekala v spletnem okolju. Dijaki so si najprej ogledali fi lm Greta, ki govori o okoljski aktivistki Greti Th unberg in njeni aktivni družbeni vlogi v boju za zdravo ter čisto okolje. Nato so virtualno obi- skali Koroško galerijo likovne umetnosti in prisostvovali predstavitvi likovnih del, s katerimi so likovniki opozarjali na družbene probleme v posameznih zgodovinskih oko- ljih. Naslednji korak so prevzeli umetniki, ki so predstavi- li sedem umetniških področjih in možnosti umetniškega izražanja: fi lm, likovna umetnost, glasba, igra, fotografi ja, besedna umetnost in ples. Dijaki so si izbrali umetniško po- dročje, na katerem so želeli ustvarjati in se z njim izražati. Skupaj z umetnikom in učiteljem so iskali vsebine ter raz- vijali idejo, kako bi sami skozi umetnost izrazili upor zoper obstoječe družbeno stanje, norme, predsodke, probleme … V obliki projektnih dni so se srečevali z umetnikom in uči- telji. Ustvarjene izdelke in vsebine so predstavili javnosti na Glavnem trgu v Ljutomeru in v medijih (šolski radio Glas GFML, spletni mediji, časopisa Večer in Vestnik). Osnovni vsebinski cilji projekta so bili: • dijaki spoznavajo in preizkušajo izrazne možnosti na različnih umetniških področjih; • dijaki s pomočjo umetniškega izražanja razvijajo in bogatijo domišljijo, zaznavne in opazovalne spretnos- ti, hkrati pa so družbenokritični opazovalci, ki glasno opozarjajo na probleme današnje družbe. Osnovni vzgojni cilji: • sodelovanje v skupini; • pozitiven odnos do umetnosti; • sprejemanje drugačnosti. V skupini besedna umetnost je dejavnosti vodila Tea Hva- la, književnica, urednica in prevajalka. S pogovorom in z različnimi besednimi ali improvizacijskimi igrami je pri sodelujočih spodbujala kritično razmišljanje in ustvarjalno zapisovanje idej. Vse skupaj se je realiziralo v fanzinu, kraj- še zinu. 7 Dve srečanji z umetnico sta potekali v spletnem okolju, eno srečanje pa v živo na šoli. Takrat je tudi nastala vsebina fanzina. Umetnica je z različnimi igrami oz. vajami vzdrževala pozornost dijakov in jih spodbujala k ustvarjal- nemu besednemu izražanju. Zanimiva je bila vaja »slastno trupelce«. Je igriva, namenjena sproščanju, zaupanju v na- ključja in tudi iskanju skupnih točk med sodelujočimi. To vajo v skupinskem pisanju ali soavtorstvu so si izmislili nad- realisti. Dijaki in dijakinje so sodelovali v parih: v dvojicah so morali sestavili en pogojni stavek. Oseba 1 začne poved s: Ko bo … / Če bi … Oseba 2 nadaljuje in konča poved s: … potem bo … / potem bi … / takrat bo … 7 Časopis, ki ga pripravljajo in izdajajo privrženci, oboževalci kakega področja in je namenjen zlasti ljubiteljem tega področja. Katja Peršak Hajdinjak I Z umetniki pri pouku I str. 29-36 I 36 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 Dijakinje in dijaki so se v parih dogovorili, kdo bo napisal prvi del in kdo drugi del povedi. Ključno je, da prva oseba drugi ne pove, kaj je napisala, saj samo tako lahko pride do izraza posrečeno ali pa tudi ponesrečeno naključje (npr. Če bi bilo jutri konec sveta, potem bi svet bil boljši. // Če bi svet pravičen bil, potem bi se odprle šole. // Ko se bo vsak zavedel svojih napak in jih popravil, takrat bo vse obrnjeno na glavo.). Dijaki so se preizkusili tudi v pisanju protestnih sloganov in govorov, v katerih so izrazili svoje nestrinjanje s poljub- no tematiko. Pri tem so se dotaknili številnih perečih tem: rasizem, okoljsko onesnaževanje, zdravje, pritisk družbe na posameznika, neenakost, homofobija … Ustvarjena be- sedila in lepljenke so uredili v fanzin, ga razmnožili in ob zaključku projekta tudi delili naključnim mimoidočim v Ljutomeru. Umetnica je sodelujoče ves čas spodbujala, da so bili ustvar- jalni z besedami. Dana jim je bila možnost, da so izrazili svoja opažanja, nezadovoljstvo, želje, skrbi in zahteve. Raz- vijali so svojo sporazumevalno zmožnost, pri tem pa spoz- nali fanzin. Sklep Petletni projekt se počasi izteka. Kljub številnim prednos- tim smo se pri izvedbi srečali tudi z izzivi. Velik izziv je predstavljalo časovno usklajevanje z umetniki, saj je bilo delo z njimi načrtovano v času pouka. Poleg sodelovanja z nami so vpeti v številne druge dejavnosti, ki terjajo njihov čas in trud, zato je bilo veliko usklajevanja že za sestanke in kasneje za izvedbene ure. Ob tem je treba izpostaviti, da nas je pri izvedbi ves čas spodbujalo vodstvo šole, pred- vsem pomočnik ravnatelja Franc Čuš, ki je podprl izvedbo projektnih dni ali morebitne zamenjave učnih ur v urniku. Vsako sodelovanje v projektnem delu prinese tudi pripravo dokumentacije. Hkrati z izvedbo je bilo potrebno natančno zapisovanje poteka dela, opažanj, zbiranje odzivov vključe- nih mladostnikov, anketiranje, analiza odgovorov … Tudi tukaj smo se sprva srečevali s težavami, kaj zapisati, kako. Na koncu se postavljajo vprašanja: Kaj smo pridobili s sode- lovanjem? Kako bomo lahko učinke projekta implementirali v učni proces? Kako naprej? Največja vrednost sodelovanja v projektu SKUM je, da je bilo dijakom omogočeno sodelovanje z umetniki – lutkar- Viri in literatura Krofl ič, Robi (ur.) 2010: Kulturno žlahtenje najmlajših, Razvoj identitete otrok v prostoru in času preko raznovrstnih umetniških dejavnosti. Ljublja- na: Vrtec Vodmat. Pirc, Vladimir: Kulturna zavest in izražanje. Spletna stran SKUM. Dosto- pno na: https://www.skum.si/ (25. 8. 2021). Katalog znanja, Ustvarjamo za otroke, Odprti kurikul za izobraževalni program Predšolska vzgoja, 2016. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. SKUM. Dostopno na: https://www.skum.si/ (15. 7. 2021). Digitalni učni načrt. Dostopno na: https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (20. 7. 2021). Fran. Dostopno na: http://www.fran.si/ (20. 7. 2021). jem, pripovedovalko, igralci, književnico, fotografom, ple- salcem ... Neposredna umetniška izkušnja in drugačni di- daktični pristopi so obogatili učni proces in pripomogli k trajnejšemu znanju ter razvoju sporazumevalne veščine in vseh ostalih, ki jih potrebuje posameznik za uspešno soo- čanje z izzivi sodobnega sveta. Prav tako so dijaki z novimi didaktični pristopi usvojili znanje, ki ga zahtevajo učni na- črti ali katalogi znanja. Sodelovanje z umetnikom pri določanju učnih ciljev, načr- tovanju dela in pri sami izvedbi je pripomoglo tudi k moji strokovni rasti. Nabor pripovedovalskih vaj, improvizacij- skih iger in jezikovnih vaj nadrealistov je postal del mojih učnih ur. Z njimi pridobim pozornost dijakov, razgibam učne ure, pretrgam monotonost podajanja snovi … Z nad- realistično igro sestavljanja povedi dijake v fazi motivacije uvedem v usvajanje snovi pri skladnji. Da, veliko smo pridobili. Rezultat dela so po projektu in učnih načrtih doseženi cilji in utrjene kompetence. Priza- devati bi si morali, da bi sodelovanje z umetnikom postalo stalnica učnega procesa. Danes vzgojno-izobraževalne usta- nove za tovrstno sodelovanje nimajo posebej namenjenih fi nančnih sredstev. Povsem razumljivo je, da umetniki ne bodo sodelovali brez plačila, s katerim si zagotavljajo svoj obstoj. Smiselno bi bilo razmisliti o vključevanju lokalnih umetnikov v učni proces in s tem omogočiti kontinuiteto sodelovanja umetnik – učitelj. Kaj pa če želimo sodelovati z umetnikom, ki prihaja z drugega konca Slovenije?