y.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Žinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Usi
z£à politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: K 200"—
Za Jugoslavijo
celoletno: 24 Din. polletno: 12	„
četrtletno : 6
Leto II.
D u n a j, 17. majnika 1922.
Št. 20.
Uradni hujskači.
Zopet se je odprl vsenemški vezuv in po listih in po zborovanjih bruha svoje sovražnosti na nas zavedne Slovence, nas denuncira in blati kakor je to njegova stara navada. Sicer se da razlagati ta nervoznost tudi s tem, da se bližajo nove volitve vsekakor prezgodaj, kajti Heimatdienst svoje naloge, iztrebiti zadnjega Slovenca iz Koroške še ni izvršil. In to vkljub vsemu terorju, ki ga izvaja nad $loven-skomislečim prebivalstvom in vkljub temu, da je morala po plebiscitu malo dane vsa slovenska inteligenca iz dežele. Načrti, ki so jih kovali vsenemški voditelji po plebiscitu, se niso uresničili. Računali so tako: Ako se iznebimo slovenske inteligence, bo ostalo ljudstvo br^z .voditeljev. S čredo brez pastirjev pa bomo imeli lahko delo. Ta se bo udala skesano, brez vsakega odpora renegatskim voditeljem, pro-šeč jih odpuščanja za svoje .,zmote". Toda varali so se.
Slovensko milseče prebivalstvo je pokazalo, da hoče tudi pod sedanjimi težavnimi razmerami ostati zvesto svoji narodnosti in vkljub vsemu pritisku zahteva svoje pravice, ki so mu bile zajamčene po st.-germainski pogodbi in od koroškega deželnega zbora v seji dne 28. septembra 1920 v Št. Vidu svečano potrjene. To se seve ne ujema s vsenemškimi cilji, odtod ta organizirana nasilstva proti slovenskemu življu na Koroškem.
Ako pa si stvar nekoliko pobližje ogledamo, pridemo do spoznanja, da vse te hujskarije in vsa nasilstva ne izvirajo iz ljudstva samega, kajti tudi naši renegati prihajajo vedno bolj do spoznanja, da so samo slepo orodje v rokah vsenemške propagande in njenih dobro plačanih in med vojno obogatelih voditeljev. Povzročitelji vseh teh hujskarij in glavni organizatorji napadov na Slovence ob priliki zboro-
PODLISTEK
Novi šematizem.
Izšel je novi seznam o cerkvenem stanju na Koroškem. Za nas Slovence je žalosten. Iz nekaterih slovenskih cerkva so izbacnili slovenski jezik popolnoma, drugje so zopet vpeljali v cerkev nemščino, četudi je v celi fari komaj par Nemcev in še ti niso domačini, ampak priseljeni. Nekaj cerkva so popolnoma ponemčili, v druge so upeljali dvojezičnost, utra-kvizem po žfeledu slavnih koroških šol. V slovenske cerkve so vpeljali nemško pridigo, nemško molitev in nemško petje..
Večkrat se sliši na Koroškem, da mora zdaj v cerkvi biti nemško, ker smo v nemški državi, v Nemški Avstriji. Tako kakor je že v stari Avstriji moralo na vseh železnicah, po-‘ štah, uradih biti vse. če že ne samo nemško, pa vsaj dvojezično, nemščina seveda povsod na prvem mestu. Tako kakor so že prej ponemčili naše šole. Cerkev so pustili še pri miru, ždaj pa nacijonalci vseh vrst hočejo, da se . tudi v cerkev vpelje nemščina, brez ozira na i to, če je to res potrebno ali ne, ali če nemščine ljudje sploh ne razumejo. Nemško mora biti, . pa konec, če ljudje nemški ne razumejo, se bodo pa naučili! Cerkev naj pomaga ponemče-vati!
Je to krščanski duh? To je čisto navadni poganski šovinizem. Prvi čudež, ki ga je Bog storil, ko so apostoli začeli oznanjevati Kristu-
vanj, iger itd. so vsenemški uradniki, torej ljudje, ki so najmanj avstrijski, a si predrznejo pri vsaki priliki podtikavati nam brez najmanjšega dokaza protidržavno mišljenje, ire-danto itd.
Vsenemški uradniki so tisti, ki imajo glavno besedo pri vsenemških organizacijah kakor so to Heimatdienst, Heimatschutzverband (Orgeš), Siidmark itd. Bivši predsednik Hei-matdiensta je danes podpredsednik deželne vlade. Kot tak si dovoli na javnem zborovanju agitirati v smislu Heimatdiensta in poživljati svoje renegatske pristaše, naj le razbijejo vsako slovensko prireditev. In tak človek je pred-stavitelj deželne oblasti! Še bolj drastičen je slučaj velikovškega sodnika dr. Poetscha, ki maršira na čelu demonstrantov in pretepačev ter tako daje vzglede in pobude za kazniva dejanja. Ubogi Slovenci, ki pridejo takemu sodniku v roke. Nadalje ne smemo pustiti neimenovanega deželnosodnega nadsvetnika dr. Grafenauerja, ki si lasti kot predsednik celovške podružnice „Sudmarke“ največjih zaslug, kar se tiče preganjanja koroških Slovencev. Iz njegovega poročila ob priliki letnega občnega zbora imenovane podružnice povzamemo po „Freie Stimmen", da je.-iposvečala ..Siidmar-ka“ bivši glasovalni coni A največjo pažnjo. Poleg naravnost nesramnih hujskarij češ, da se dela na Koroškem s pomočjo dinarjev „za-grižena jugoslovenska iredenta", ki ima v njegovih možganih podminiran cel slovenski pas, je g. deželnosodni nadsvetnik v svojem poročilu tožil, da se mu vkljub mnogoteremu prizadevanju ni posrečilo spraviti slovenskega zdravnika dr. Petka iz Velikovca. (Tako hujska sodnik proti slovenski manjšini! Ali je vse-nemškim uradnikom na Koroškem res že vse dovoljeno? Op. ured.)
Predrznost teh ljudi gre celo tako daleč, da zamenjajo uradno „Klagenfurter Zeitung",
sov nauk, je bil ta, da sp govorili v vseh jezikih. Vsak jih je čul govoriti v svojem materinem jeziku. Bog ne dela čudežev za kratek čas. Pokazal je s tem svojo voljo, da se ljudem oznanjuje božji nauk v njih materinem jeziku. Rimska cerkev je šele pred dvemi leti zopet izdala strogo prepoved, da bi misijonar poganom in novospreobrnjencem vsiljeval svoj jezik. Strogo je zaukazala misijonarjem, da se ves pouk, cerkveno petje in molitve (razen obrednih, ki so latinske) smejo vršiti edinole v domačem jeziku spreobrnjencev.
Danes pa se zdi, da se vračajo na Koroško stari časi, o katerih je pisal te dni koroški katoliški nemški list: Koncem šestega stoletja po Kr. r. se je začel velik pritisk Slovencev po razširitvi, in dežela (Koroška) je postala lahek plen slovanskih priseljencev, ki so se razlili tja do Toblaškega polja (na Tirolskem) in čez Ture (na Solnograško, Zgornje Štajersko in Avstrijsko). Ti Slovani so bili pogani. Za časa Karla Velikega so Slovenci še posedali večino dežele. Breže n. pr. so bile tedaj še slovenske. Ponemčenje in pokristjanjenje pokrajine je šlo roko v roki. Vsak misijonar kakor pri slovanskih Prusih tako v naših alpskih deželah je bil hkrati, tudi kar sam po sebi germanizator. Da je Koroška povečini nemška, za to se imamo zahvaliti edinole katoliški cerkvi. Z nemško salzburško duhovščino, z nemško pridigo je prišla nemška kultura v deželo. Če so prišli salzburški misijonarji s severa, so tekmovali ž njimi z zahoda briksenški misijonarji in bri-
ki se vzdržuje in plačuje tudi z denarjem slovenske manjšine, z vsenemškim političnim glasilom ter spravljajo v list razne hujskajoče članke, kakor smo jih vajeni črtati k večjemu v „Freie Stimmen". Kar se tiče polemike z jugoslovanskim časopisjem, je to zadeva, ki nas popolnoma nič ne briga in na kateri mi ne nosimo nobene odgovornosti. Vendar pa moramo odločno protestirati proti temu, da se po uradnem listu razširjajo laži, sumničenja in de-nuncijacije glede slovenske manjšine na Koroškem in to edinole z namenom, popolnoma onemogočiti in zatreti vsako kulturno in politično gibanje koroških Slovencev. To je cilj vsenemškega uradništva, ki na obstoju Avstrije nima nobenega interesa, pač pa deluje z vsemi silami za priklopitev k edinozveličavni materi Germanijl.
In mi koroški Slovenci smo izročeni tem ljudem na milost in nemilost in vsaj do danes je ni bilo sile, ki bi bila v stanu jih zavrniti in prepričati, da so določbe s't.-gefmainske mirovne pogodbe glede varstva manjšin tudi zanje obvezne, da so to zakoni, ki jih je treba ravnotako upoštevati in uveljavljati, kakor državne zakone. Ali bo na Koroškem sploh kedaj mogoče to doseči?
Kaj celovška vlada vse de-mentira.*)
V štev. 7. „Koroškega Slovenca" smo poročali o zadržanju orožnika iz Bistrice v Rožu. Na to je zahtevala dež. vlada celovška od u-redništva, da se članek sledeče popravi: Z o-zirom na § 19. tisk. zak. z dne 17./XII. 1862
*) Za vsebino članka uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti.
žinški (Freising) škofje tudi niso hoteli zaostati, da pridobijo nemškemu ljudstvu in svoji veri novih tal.
Tako je bilo tedaj in danes naj cerkev zopet postane sredstev ponemčevanja. Nemški duhovniki zasedajo slovenske župnije in vpeljujejo v cerkev nemški jezik. In to je bil glavni cilj Heimatdiensta po glasovanju, da slovenske duhovnike prežene iz dežele. Hujskarija, preganjanje in napadi na slov. duhovnike so bili od Heimatdiensta dobro pripravljeni, organizirani in naročeni. Nemškutarija je bila zgolj slepo orodje v rokah »višjih voditeljev". Vendar bi bil marsikateri slovenski duhovnik mogel ostati, če bi zamenjal župnijo ali mnogi so se dali prehitro ostrašiti.
Pa oglejmo si sedanji položaj na podlagi novega šematizma za krško škofijo:
Najprej je treba pripomniti, da tistega, ki ne pozna razmer od blizu, šematizem lahko prevara. Pri marsikateri fari, na kateri je nastavljen nemški duhovnik, stoji v šematizmu še vedno, da je jezik v cerkvi slovenski, pa je v resnici nemški in slovenski, ali pa stoji v šematizmu, da je jezik slovensko-nemški, pa je v resnici izključno nemški. Ali šematizem poroča neresnico, ali pa hoče samo označiti, kako bi moràlo biti. In v tem zadnjem slučaju sam obsoja germanizacijo slovenskih cerkva na Koroškem.
Nemški duhovniki so zasedli tele župnije, kjer so bili doslej slovenski oziroma slovenski jezik popolnoma obvladujoči češki duhovniki:
drž. zak. štev. 6. iz 1. 1863 se prosi, da se objavi najpreje ali takoj po tej izhajajoči številki „Kor. Slov.“ naslednji popravek k članku, ki je izšel pod naslovom „S v e č e“ v št. 7. iz leta 1922 ..Koroškega Slovenca1' o zadržanju orožnika pri veselici požarne hrambe v Svečah in sicer se ima popravek vstaviti ravno tako, kakor se je vstavil članek sam, to je uvrstiti se ima na istem mestu in istim tiskom: „Ni res, da bi bil slovenski fant zahteval od godbe, da naj zaigra slovensko polko. Res pa je, da je zahteval fant in sicer posestnikov sin Franc Muden. da se zaigra pesem „Slava Slovencem".
Podpisana izjavljava, da je to, kar smo objavili oziroma pustili objaviti v št. 7. „Kor. Slovenca" popolna resnica. Res je, da je fant zahteval od godcev, da igrajo slovensko polko (koračnico) ..Slava Slovencem", pa ne pesem, ki sploh ne obstoja.
Nadalje pravi popravek dež. vlade: „Ne-resničen je naslednji popis nastopanja rajonskega nadzornika Klingerja. Da igrajo godci slovensko, je zapazil orožnik Klinger iz Bistrice, ki je bil tam navzoč v civilu. Skočil je o-šabno pred godce ter jim prepovedal igrati slovensko. Res pa je, da je bil rajonski nadzornik Klinger. v drugi sobi gostilne kakor v oni, kjer je bila veselica ter je godba igrala.
Podpisana tudi k temu popravku dež. vla-kažeta, da je izjava ozir. popravek dež. vlade izmišljen, ter da odgovarja resnici to, kar smo pustili mi objaviti, namreč, da je orožnik ošabno prepovedal igrati slovensko.
Nadalje popravek dež. vlade: Nadalje je res, da so godci sami odklonili igranje zahtevane pesmi z namenom, da preprečijo prepir ter da se je iz tega povoda pričel prepir. Ni res, da bi bil rajonski nadzornik Klinger na vprašanje slovenskega fanta, zakaj da prepove igranje omenjene pesmi (polke, pa ne pesmi), ošabno odgovoril, ,.das verbiet' ich". Res pa je, da rajonski nadzornik tega ni rekel ter da je le podpiral godce, ki so odklonili igranje omenjene pesmi (po našem polke) z namenom, da preprečijo prepir.
Podpisana tudi k temu lahko pod prisego dokažeta, da je tudi ta popravek dež. vlade izmišljen. Mi lahko dokažemo, da je tedaj Klinger plesal in ko je slišal, da se igra slovensko, skočil pred godce ter prepovedal igrati in rekel proti fantu, ki je plačal polko ali koračnico „das verbiet' ich" in je potem še enkrat na vprašanje g. Mudena, kdo prepoveduje slovensko igrati, odgovoril slovensko ,.jaz“, se ne sme igrati. Seveda so potem tudi godci sami odklonili igranje, ker so se bali prepira.
Popravek dež. vlade pravi dalje: Neresnična je nadalje trditev, da bi bil Klinger nem-
Št. Rupert pri Celovcu, Gospa Sveta (božja pot, pa ne g. dekan, ne kanonik, ne znata slovensko), Breza (v starem šematizmu je še stalo: jezik nemški in slovenski, v novem stoji: jezik nemški), V e t r i n j, Z a k a m e n (tudi novi šematizem še pravi, da je jezik slovenski in nemški, v resnici je vse nemško), Borovlje, Šmohor, Brdo, Gorje (v šematizmu stoji še vedno: jezik slovenski, v resnici župnik slovenski niti ne razume), M e 1 v i č e (je do zdaj oskrboval nemški duhovnik iz Brda), S t. L i p š (še stoji : jezik slovenski, a župnik je trd Nemec), G r a b š t a n j (prej : jezik slovenski, zdaj : slovenski in nemški), T i m e n i c a (stoji: jezik slov. in nem., v resnici župnik sploh ne razume slovensko), L a b u d (stoji : jezik nem. in slov., v resnici vse nemško), MarijanaZili (stoji : jezik slovenski, v resnici utrakvizem), Š t. Rupert pri Velikovcu (do zdaj : jezik slovenski, zdaj slov. in nem.), G r e b i n j (prej jezik slov., zdaj nem. i slov., v resnici je vse nemško), Ruda (stoji : jezik slov., v resnici vse utrakvistično).
Vse te župnije razen Št. Ruperta pri Velikovcu so dobile nemške duhovnike. Sedemnajst slovenskih župnikov se je moralo umakniti Nemcem. Poleg tega je 5 župnij (Škofiče, Apače, Blače, Domačale. Št. Jakob ob cesti), ki so prej imele slov. župnike, zdaj nezasedenih. Torej je 22 župnij izgubilo slov. duhovnike. Iz avstrijske Koroške pa je odšlo vsega skupaj 41 slovenskih duhovnikov.
ške goste podpihoval v stavku, „nato je začelo med Slovenci razburjenje in tudi nemčurji, ktere je s tem orožnik podpihoval, so jeli razgrajati." Res pa je, da se je nadzornik trudil goste pomiriti in da se ima posebno njegovemu posredovanju pripisovati, da se je konečno razburjenje poleglo. Koroška dež. vlada v Celovcu, dne 12. aprila 1. 1922, št. 1916 Praš.
Podpisana tudi ktemu popravku dež. vlade izjavljava, da je vse izmišljeno in zavito. Vsakemu umevno je, da je, ko je orožnik tako ošabno prepovedal igrati slovensko, s 'tem nemčurje podpihoval, kajti videli so s tem pri njemu zaslombo ter so postali ošabni in jeli razgrajati.
Na podlagi lažnjivega popravka se čutiva podpisana prisiljena sporočiti to javnosti. Koroški dež. vladi pa poveva, da do nje ne bomo imeli zaupanja, dokler bo z takimi lažnivimi spletkami skušala osramotiti našo slovensko javnost.
Sveče v Rožu, dne 1. maja 1922.
Franc Muden.	Ivo Pak.
B POLITIČNI PREGLED B
Genova.
Oni, ki niso stavili preveč upanja v genovsko konferenco, so imeli prav. Več kot pet tednov sedijo voditelji vseh evropskih držav v lepem mestu, da bi uravnali zavožen svet, a ni se jim še posrečilo. Te dni bode konec konference. Rusko vprašanje, najvažnejše izmed vseh, se ni moglo še rešiti. Ruski odgovor ni zadovolil nobenega popolnoma. Radi tega vprašanja je nastala nevarnost, da se razruši prijatelstvo med Anglijo in Francijo in nastaneta dve novi skupini, na eni strani Amerika, Francija in mala antanta, na drugi Anglija, Rusija in Nemčija. Lloyd George in Bartheau, voditelja Anglije in Francoske skušata preprečiti ta namen in ohraniti staro prijateljstvo. Ker so se zdela glavna vprašanje, ki so bila na sporedu, preveč kočljiva in težavna, se je konferenca že kmalu razdelila na razne sestanke. Po dva in tri in po več se zbirajo politiki vseh držav in se posvetujejo sem in tja. Za temi voditelji stoji cela armada strokovnjakov, diplomatov, politikov in žurnalistov. Vsaka država si hoče pridobiti največ koristi. Za nas Avstrijce so najbolj važni krediti in da bi jih dosegli, je napela avstrijska delegacija tudi vse sile. Je nekaj upanja, toda v roki jih še nimamo. Veliko se je pogajalo tudi radi ruskega petroleja. Nazvečji petrolejski vrelci, ki presegajo celo amerikanske, so v Rusiji v okolici Baku in Grosny. Glede petroleja se niso interesirali samo Francozi, ki so že pred vojno zabili mnogo miljonov v to podjetje in Angleži, ampak tudi Amerikanci, čeravno se na konferenci niso dotaknili nobenih drugih vprašanj. Na prvi pogled se zdi, da je to samo gospodarsko vprašanje. Toda državniki vedo, kdor bode imel petrolej, bode zmagovalec v bodoči vojski. Iz petroleja se dobi bencin in kdor tega nima, isti ne more rabiti avtomobilov,aeroplanov in bojnih ladij. Zato je tudi potegovanje Amerike za te vrelce umevno.
Toda tudi postranska vprašanja se niso mogla rešiti in to tudi ni bil prvotni namen konference. Prišli so možje v Genovi do spoznanje, da je najboljše, če se konferenca zaključi in se naj vpostavi komisija ekspertov (strokonjakov), ki bi naj nadeljevalo delo, ki se je pričelo v Genovi.
Avstrija.
Finančni minister dr. Giirtler je povišal dodatke na carino na lastno pest, ne da bi se bil obrnil prej na parlament. Radi tega so mu izrekli socijalni demokratje in Vsenemci nezaupnico. V finančnem odseku narodne skup-čine jih je glasovalo 14 proti in 12 za njega. Posledica je bila, da je moral odstopiti. Njegov naslednik ni še imenovan. Začasno je prevzel finančno ministerstvo dr. Schober sam. Ne more se tajiti, da je bil dr. Giirtler mbž na svojem mestu, ki je deloval energično kot pred njim noben finančni minister. Toda vseh nalog, ki si jih je stavil pri nastopu, ni mogel izvršiti. Vkljub vsemu njegovemu prizadevanju je padala krona od tedna do tedna, vseh kredi-
tov ni mogel doseči. Je pa tudi težko biti finančni minister v Avstriji, ki ima toliko uradnikov in drugih ljudi, ki nočejo delati in zahtevajo podpore od države. Vse davke so do vrhunca že povišali, pošta, železnica in tobak so mnogim že previsoka in država ima prazno blagajno, tako, da bode morala, kot poročajo nekateri dunajski časopisi, najeti v prihodnjih dneh 120 miljard novega posojila.
Gradsko. Volitev v državni zbor se vrši v Burgenlandu dne 18. junija t. 1.
i Zbirajte za tiskovni sklad! |
■■
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Železna Kapla. Dne 27. aprila ob 54 4. uri zjutraj je v zgornjem trgu nastal požar. Dvoje poslopij pri pd. Haderlapu in pd. Legatu je ogenj uničil. Največja nevarnost je bila za cel zgornji okraj trga. Škoda je velika. V podstrešju je zgorelo mnogo obleke in jedil ter les, kateri je bil pripravljen za novo kritje poslopja. Usmiljena srca pomagajte ubogim Pogorelcem!
Bilčovs. Naš občinski lov je imel od le+a 1914 naprej g. J. Gselman v Celovcu. Za časa jugosl. uprave, pa on ni pravočasno plačal najemnine, vsled česar je obč. odbor sklenil pogodbo razveljaviti. To se je tudi zgodilo in lov so vzeli domači posestniki v najem. Takoj ko smo pa postali nemškoavstrijci, se je po posredovanju okr. glav. lov našim najemnikom odvzel in dal prejšnjemu najemniku nazaj in sicer za 4500 K. Napravil se je priziv na zvezno via do na Dunaju, ki se je vendar po preteku dobrega leta rešil v prilog g. Gselmana. Ker pa nikakor ne gre, da bi bogati celovški trgovec imel naš lov takorekoč zastonj, je obč. odbor pozval najemnika lova, naj pride, da se ooeo-dimo o zvišanju najemnine v primeru z naši.a nizkim kurzom. On je sicer prišel, a je pripravljen plačati za lov	-ooO K, med-
tem ko je obč. odbor zahteval 450.000 K. Ko mu naznanimo, da ga bomo potom glavarstva prisilili, da bo moral več plačati, je rekel-„Vrana vrani oči ne izkljuje". Vendar apeliramo mi na okr. glavarstvo, da kadar dobi zadevo v roke, ne ščiti preveč tistega, ki lahko več plača in sedi pri polno pogrnjeni mizi, amp.ik naj ščiti naše davkoplačevalce, ki morajo krvavo prislužiti, da morejo vse poplačati. Lahko bi črez polovico občinskih doklad pokrila najemnina lova. Upamo, da glavarstvo to uvidi.
Djekše. Dne 30./IV. je nastopil naš orgeš, ki obstoji iz tistih mogočnih Herrenbaurov, ki mislijo, da nebo in zemljp z enim prstom držijo in ki bi že davno radi bili župani na Djekšah ali Djekšarji jih ne marajo izvoliti. In ti so Lovro Lesjak, pd. Končar, Simon Lesjak, pd. Herk, Anton Slamonig, pd. Kočmar in nadučitelj Jež. Zmanjkalo jim je pameti, ko so zagledali Jurija Gòzelta na Djekšah, ki je slučajno prišel na Djekše v cerkev, ter se vsled slabega vremena in slabega zdravja mudil pri mežnar-ju. Takoj so naši jnani velikaši sklenili ga napasti, kar so tudi storili. To vam je bila komedija; cela Kočmarjeva družina razun žene do najmlajšega srajčnika in do najmanjše putke ter vse nemčursko kar leze in gre. Armada je štela kakih 20—30 ljudi, ki so obstopili mežna-rijo. Lorene Lesjak je preiskal J. Gòzellta, Simon Lesjak, pd. Herk pa stranišče, učitelj Jež in Kočmar sta govorila, Filip Polesnik je hotel Gòzellta premetavat, da bi dobil podkve in knofe, Cencej Slamanig pa je čakal na kožo in se zelo bal, da bi ne prišla drugemu v roke.
Št. Martin pri Trušnjah je vas, ki leži ob vznožju Djeških hribov, spada v vovbersko občino in je ena najzavednejših vasi v občini. Nihče nam ni naznanil in zato tudi nihče ni vedel, da se vrši dne 2. majnika zvečer v Št. Martinu birma. Vedelo je zato samo par naših orgešov, ki so naredili na komando generalovega adjutanta Kolmančevega Tomeja 2. maja alarm. Oboroženi z bikovci in koli so vdrli v Povšnarjevo hišo in tam iskali gospodarja Povšnarja. Ker ga doma niso našli, so ga šli
lovit pozno zvečer v Št. Martin. Med potjo jih je kratkočasila koračnica v obliki vpitja in tu-lenja, kar pa, v njih nesrečo, Spajžarjevi gospodinji ni dalo miru, da je šla pogledat. Opazi junake orgeše in med njimi adjutanta Tomeja. Korajžna gospodinja, ne meneč se, da sme deliti birmo samo škof, jo podeli Tomeju s svojo težko roko, da jo je junak in cela četa takoj popihala. Tomej bo tako dobre in radodarne botre tudi vesel, saj bo dobil za pisanko gotovo velik šartl. Mi pa kličemo: Živele tako radodarne in dobre botrinje!
Sele. Veliko veselje je zavladalo med nami, ko smo zvedeli, da nas na Št. Florjanovo obiščejo g. poslanec Poljanec. Na dan shoda smo jih napeto poslušali najprej v cerkvi, kjer so nam dali mnogo lepih naukov za življenje. Po maši se je vršil shod pri Mažeju. Ta dan je bila Mažejeva dvorana veliko premajhna. V sosedni sobi, v veži so stali ljudje, mnogo pa jih niti tam ni dobilo prostrerà. G. poslanec so nam orisali svetovni položaj, položaj naše Avstrije, razložili vzroke slabe vrednosti našega denarja, poročali o deželnem zboru in nekaterih novih postavah. Čeravno so govorili 2 uri, nam je shod le prehitro minil. Po shodu so nekateri kmetje potožili g. poslancu, kako jim Voigtov oskrbnik nagaja in krati pašne pravice in prosili pomoči. Shod je zopet nanovo pokazal, da vlada v selski republiki še vedno čvrst slovenski duh.
Dobrlavas. Pri nas se v prvem razredu učijo otroci več nemško kot slovensko. Odločno zahtevamo, da se poučujejo naši otroci v materinskem jeziku. Prvi in drugi razred morata biti slovenska, potem pa slov.-nemško v enakem razmerju. Ako se to ne zgodi, je škoda papirja, ki ga porabite za opomine. Koroški šolski sistem je gotovo najmodernejši cele Evrope. Vsaj se pa tudi Nemci štejejo za naj-kulturnejši narod. Oni že vedo kake šole je treba, da jim bo mogoče naše otroke ponemčiti ali ponemčuriti. Sram jih tega pa ni, ampak se celo ponašajo. Ali živimo v Evropi?
Goselnavas. Dragi „Koroški Slovenec11! Nikdar še nisi pisal kaj od nas, kako se nam godi ali danes ti pa imamo nekaj povedat. Zaničevani smo tudi pri nas, kakor ste tudi vsi drugi. Včasi pa še tudi kak nemčur prav kako neumno blekne in se prav blamira. Nek kmet je rekel tukaj Slovenki, da je zato beraška, ker je za Srba glasovala in Srbi se pa za njo ne brigajo. Vsekakor so se Jugosloveni za nas veliko bolj brigali kakor pa sedanji nemškutarji. Ako je kdo potreboval steljo, drva itd., je brez ozira na narodnost gotovo dobil, sedaj so pa te milosti deležni samo gotovi ljudje. Gliha seveda kup štriha ali malo več nepristranosti bi Pa priporočali.
Vodovnica. Majhna je naša vas in majhna tudi naša cerkvica. Marsikaj bi imeli poročati, pa smo previsoko v hribih in predaleč od pošte. Živimo popolnoma sami zase. Plebiscil nas je malo zmedel; poslušali smo Jòrgovega lerarja, ki je strašno kunšten. Obljubil nam je vse mogoče, zdaj se pa gospod lerar za nas hlapce še zmeni ne. Lansko jesen koncem novembra se je vjel v zanjko za divjačino 4-5-leten otrok, ki se je izgubil v mraku domov-grede ali našel šele marca letošnjega leta. Do-tičnega, ki je past nastavil, so zaprli ali reklo se je nam, da je ušel iz aresta v Jugoslavijo, kar pa ne moremo prav verjeti, ker je Slovence hudo sovražil. Bil je pri Heimatdienstu, zato pač ni čudnega, da je lahko ušel. — Dne 7. maja pa smo zanesli k večnemu počitku truplo rajnega Ambruževega očeta, ki je podlegel pljučnici. Ni bil sicer našega mišljenja ali tih in miren ter je rad hodil v cerkev. N. .v. m. p.
Nekaj o državni hrambi. Lani v pomladi je bilo. Trije slovenski fantje so se vozili iz Celovca v Pliberk. Slovenski govorijo, da jih gospod, ki sedi zraven njih, ne bi urnel. Eden pripoveduje, koliko dobi plače, doklade, mon-turo, hrano pri državni brambi. Tovariš ga na to vpraša: „Kam pa deš toliko denarja?" „Vse zapijemo," odgovori brambovec (v civil oble-Cèn). Koliko pa imaš „diensta“, ga prijatelj zopet vpraša. „Zdaj sem eno leto zraven, pa sem imel en sam dan službe, ko smo bili v Brežah.1 Zdaj se zglasi gospod: „Fantje ali vas ni škoda. Zdaj ste mladi in bi se morali kaj naučiti, da
postanete samostojni, tako pa izgubljate svoja leta!“ In fant odgovori: „Saj sem nvslil, da se kaj naučim, a vidim, da to vse vkup ni nič in sklenil sem da ne ostanem zraven." Lani se je pričela med člani državne brambe grda agitacija za odpad od vere! Odpadlo je veliko število. nravi se 40 mož! Žal je med njimi več mož doma iz slovenskih krajev. Slovenec doma navajen cerkve in rednega življenja, zgubi v mestu vse ravnotežje in vse verjame kar mu pripoveduje potepuh mestni skrije. Pazite stariši na svoje sinove, ki gredo v mesto, da se vam tam ne izgube. „Vse zapijemo," dejal je vojak svojim tovarišem. Nekdo, ki razmere pozna, je pripovedoval, da vojaki v vojašnici poleg stolne cerkve dobivajo žganje iz radni-škega konzumnega društva. In to društvo iz-kupi za šnops od vojakov več, nego za vse drm-' "otrebščine uradnikov. Včasi še socijal-ni demokratje pravijo, da so proti alkoholu, naj gredo svarit svoje ljudi pri državni brambi, ako jih bojo ti volje poslušati. Te dni smo slišali, da se vojaki streljajo po vrsti, kar vsak dan eden. V nekem slučaju so možgani samomorilca brizgnili v steno; nato jih je drug vojak pobral in nesel v kuhinjo, hoteč, da jih kuhar porabi za juho. Kuharju je postalo slabo, ir. mesar je odnesel človeško meso. To je nova kultura, ki vidi v človeku le žival. Škoda mladih ljudi! Žalostna republika, ki rodiš takšne sadove!
Slov. Plajberk. Leta 1908 je bila naša cerkev znotraj in zunaj prenovljena in stolp prestavljen od južne na zapadno stran. Že takrat je bila vseh želja, postaviti v nov stolp uro, a sredstva, niso dopuščala. Minuli teden pa smo dobili stolpno uro, ki jo je še izdelal že umrli koroški slovenski urar Ibovnik v Borovljah. Posestnica Frančiška Ožekarca je sama prevzela vse stroške za uro. Vsi smo ji zato hvaležni. Naši cerkvi manjka sedaj samo še veliki zvon. Kdaj in kdo bode pa tega preskrbel? Uro smo dobili, dve dekleti pa zgubili. Janez Obil-čnik, Olipov sin v Strugarjah in občinski odbornik, je letos prevzel Olipovo posestvo na Sinah nad Bistrico. Potreboval je pomočnice in nam vzel Boštetovo Pepo, ki je že dve leti pela na koru. — Auguštin Maurer, Plesnovčev sin v Brodeh in cestar visoko gori na Ljubelju, pa tudi ni maral več samevati in je prišel po Pavčevo Ano, da mu bode družica in pomočnica skozi življenje. Bodita dobre žene, gospodinje in matere!
Bilčovs. Po dolgi dobi 17 let se je pri nas vršila vizitacija in birma dne 20. aprila. Pripravljalo se je vse, da bi na dostojen način pozdravili svojega nadpastirja, ki so prišli iz sosedne fare Št. Ilj, kjer se je vršila prejšnji dan vizitacija in birma. V Brančivasi, prvi vasi v naši fari, je klical slavolok g. knezoškofu „Do-bro došli!" Pri slavoloku na vasi se je zbralo kljub slabemu vremenu precej občinstva, šolarji z učitelji, oddelek požarne brambe, župani obeh občin, zastopniki izobraževalnega dru štva, zastopnice Marijine družbe z zastavo in duhovščina z cerkvenimi ključarji. Pri sprejemu je poleg domačega župnika pozdravila g. knezoškofa učenka Pepka Žel, in mu podarila šopek cvetlic, nato župana, in požarna bramba, prednica Mar. družbe, in predsednik izobra-vevalnega društva, vsi v slovenskem jezika. G. knezoškofu se je kraj, prebivalstvo in posebno mladina z lepo zavezanimi rutami n . glavi silno dopadla. Zakrament sv. birme j: sprejelo 83 otrok, ki so prihiteli iz 10 far v našo gorsko vas, eden celo iz Solnograškega. Ljudstvo, ohrani zmirom svojo versko prepričanje in spoštuj vedno svoj materni jezik, potem boš vsakomur ostalo v najboljšem spominu! Popoldne so se odpeljali g. knezoškof; pii Muškovniku jim je klical slavolok zadnji „Z Bogom!"
Melviče. V pondeljek dne 24. m. m. smo dobili v našo faro zopet duhovnika čg. Franca Mikulo. Z velikim veseljem smo ga sprejeli In ponosni smo na to, da imamo zopet svojega duhovnika. Do sedaj je oskrboval našo faro čg. provizor iz Brde, kateremu se za njegov trud ter veliko požrtovalnost iskreno zahvaljujemo: obenem pa zagotovljamo našemu novemu dušnemu pastirju udanost in upamo, da se bomo dobro razumeli.
Bekštanj. (Seja občinskega sveta 22. aprila 1922.) Po odobritvi zadnjega zapisnika pozdravi župan novega občinskega odbornika gosp. Aprisnika (Slov. gosp. stranka), ki je bil upoklican v občinski odbor mesto odstopivše-ga gosp. Ivana Kanduta. Nato se preide na dnevni red. Dne 18./V. 1922 pride evidenčni geometer v občinsko pisarno, da bo vzel na znanje spremembe pri mejah, Dimnikarski tarif je razdelila občinska pisarna in leži pri zastopnikih vasi na upogled. Prošnjo Jožefa Podlipnika iz Cave za podelitev tesarske obrti je odbor toplo priporočal, čes, dober delavec naj ima priložnost do dela in zaslužka. Prošnja Gregorja Graber, da bi plačala občina za Jakoba Graberja 300 kron dnevno, se odloži na prihodnjo sejo. Valentin Lepušic se odda v deželno hiralnico; stane 600 kron dnevno. Za poravnavo prepirov med delodajalci in delojemalci se izvoli na podlagi postave od I/VI 1921 poseben odbor in sicer za predsednika: gosp. župan, za namenstnika Jožef Weber v Malo-ščah. Zastopniki delodajalcev so: Joh. Arneitz v Pogorjah, Mat. Wielitsch v Maloščah, Franc Mòrti v Zmetičah. Zastopniki delojemalcev: Franc Neuwirth, Johan Jakobič in Leopold Willtsch. Prošnja W. Migica v Korpičah se priporoča. O občinsko zvezo se sprejmejo ozir. odklonijo: Pavel Gruzzi, Marija Konič, Matija Golobič. Ivan Miškot se sprejme le pod pogojem, da plača 10.000 kron; istotako Gotthard Miggitsch v Dobju pod pogojem, da plača
100.000	kron, njegova dva sinova pa vsaki po
50.000	K. Blaž Frank se sprejme brezpogojno. Odkloni se krošnjar Franc Micelli, ki je italijanski podanik. Prošnja invalidov za podporo se odloži na prihodnjo sejo. Pristop k društvu za tujski promet se odkloni; tako tudi vsaka podpora. Finančni odsek se potrdi kot preglednik računov in blagajne. Občinski tajnik in sluga zahtevata zopet povišanje plače; po dolgi debati se jima dovoli 100% povišanje. Sklene se odplačati K 25.000 IV. vojnega posojila. Pri tem bo plačala občina K 3000 na vrh. Socijal-demokrat. stranka predlaga, da naj bi se smelo zborovati v šolskih poslopjih le tedaj, ako je to dovolila okrajna šolska oblast. Se sprejme z glasovi soc. dem. in bauernbunda. (Slovenci delajo medklice: imperialistični Moro), ko se je prebral dopis okrajnega šolskega nadzornika v Beljaku Morota, v katerem si prilastuje edino oblast do šolskih prostorov. (Moro je znan kot strupen nasprotnik koroških Slovencev.) Slovenska stranka predlaga: 1. Zviša naj se davek na zabave primerno sedanji denarni veljavi. Sklene se 100% povišanje. 2. O-krajni davčni oblasti v Beljaku naj se priporoča znižanje davkov za po toči dne 16/VII. 1921 odškodovanim v Štebnu. Se sprejme. 3. Okrajno glavarstvo v Beljaku naj se naprosi, da u-krene potrebno zadevno neoviranega ugona živine na domače pašnike čez državno mejo. Se sprejme. Ob koncu seje je bila še burna debata glede stanovanjskih zadev in potreb.
Globasnica. (Igra.) Na belo nedeljo je tu-kajšno izobraževalno društvo ponovilo igro „Deseti brat", ki je bila jako dobro igrana. Dvorana je bila zopet polna gledalcev, vendar ne tako nabita kakor prvikrat, ko je bilo tudi za kulisami zasedeno, kar je igralce nemalo motilo. Z največjim veseljem opažamo, da društvo hitro napreduje, da se zanimanje za društvo širi in da krog novih igralcev in sodelavcev postaja vedno večji. Kdaj pride zopet čas, ko bo društvo v stanu vprizoriti igre, kakor so „Divji lovec", „Miklova Zala" itd., katere je nekdaj z velikim uspehom uprizarjalo? Upajmo, da kmalu! Nekdaj je razpolagalo naše društvo pač z mnogoštevilnimi in prvovrstnimi igralci. Medtem pa se je po svetu marsikaj izpremenilo in nemila usoda tudi našemu društvu ni prizanašala. Neprijazni nam čas je razredčil vrste naših delavnih članov tako, da smo se ob teh udarcih resno bali za nadaljni obstoj društva. V najlepših letih sta odšla v večnost dva vneta društvenika, članica in čtan. Ko smo jih polagali v prezgodnji grob, „Koroški Slovenec" še ni bil rojen, bivši naš prijatelj „Mir“ pa je bil tudi že med mrtvimi. Radi tega se ju spominjamo danes, ko se društvo, kateremu sta rajna posvečala vse svoje
H DRUŠTVENI VESTNIK 1
sile in vse svoje srce, v njunem duhu, ki je ostal v naših vrstah, tako lepo razcvita. Bila sta to nepozabna Rezika Sadjak, pd. Falan-drova in Juri Huter, pd. Huterjev. Izborna igralka, marljiva in sposobna društvena odbornica ter vneta Marijina družbenica je bila rajna Rezika pri vseh spoštovana in priljubljena. Rajni Juri, vesel mladenič in dober igralec, je prevzel po glasovanju v odboru mesto tajnika, moral pa je dati društvu slovo, še predno je mogel z delom prav pričeti. Naj nam bosta za vzgled! Mnogi bivši društveni odborniki — naš up in naša nada — pa so^ se razkropili — nezadovoljni s svojo domovino — po širnem svetu. Ako se ozremo sedaj na te žalostne čase in na sedanje razpoloženje in življenje v društvu, ugotavljamo z največjim veseljem, da je malodušnost popolnoma izginila iz naših vrst. Pod izkušenim vodstvom korakamo — dobro se zavedajoč svojih velikih nalog — odločno naprej !
m RAZNE VESTI S
Influenca v 18. stoletju. V knjigi S. Merci-era »Pariške slike’1 je opis gripe iz leta 1871, ko se je pojavila ona v Parizu v obliki strašne epidemije. Mercier piše: Vsako leto meseca januarja pojavlja se obolenje vsled mrzlega vremena in megle. Nekateri od prehlajenja celo umirajo. Parižani se temu smejijo in nazivljajo to bolezen „la grippe“. In ravno ti, ki se tej bolezni rogajo, obolijo in v treh dneh umrjejo. Zato se priporoča dolga obleka, ki čuva pred prehlajenjem. Posebno ženske, ki pridejo iz gledališča, naj imajo vedno pred očmi, da jih lahka in tanka obleka ne obvaruje pred gripo.
Nov kandidat za madžarsko krono. Londonski Reuter javlja zanimivo vest, da je poslal princ Maks Habsburg-Hohenberg madžarski vladi spomenico, v kateri kot najstarejši sin vojvode Franca Ferdinanda najavlja svoje pravice do madžarskega prestola. Obenem zahteva, da se mu izroče vse nepremičnine, ki so last Habsburžanov in se nahajajo na Madžarskem.
Redukcija uradništva v Jugoslaviji. Komisija za odpust uradnikov je odpustila do sedaj 9296 uradnikov. Radovedni smo, koliko je že pri nas odpuščenih.
Države, ki žive od pisemskih znamk. Nekatere države se znajo dobro okoristiti s zbiranjem pisemskih znamk. Kolonija Tanganjika, ki je prej pripadala nemški Afriki, dočim je sedaj pod Angleško, pokriva polovico svojih izdatkov s prodajo svojih znamk nabirateljem. Otok Cayman je izdal v enem letu 40 serij novih znamk, ki so se prodale od prvotne vrednosti SOOkrat dražje. Pošta v Papui je skoz 9 let dobivala za znamke toliko, da je mogla kriti s tem troške uprave in izdati razen tega še nove serije znamk. Mala kneževina Lichten-stein ima glavno trgovino s poštnimi znamkami in sicer oskrbuje to posebno društvo. Da se dvigne vrednost znamk, napravijo tiskarne nalašč napake, ki se vzamejo potem iz prometa in kot redkost zbirateljem znamk zelo drago prodajajo.
Velika železniška nesreča. Nedaleč od postaje Pisa v Italiji se je podrl železniški most ravno v trenutku, ko se je nahajal na njem o-sebni vlak, ki je vozil proti Rimu. Mnogo potnikov je bilo mrtvih, veliko število pa ranjenih.
Ali si že kaj pisal v,Koroškega Slovenca*!
fflGOSPODARSKI VESTNIK®
Posojilnice, pozor! Posojilnica K. je volila na občnem zboru nove odbornike in jih je dala legalizovati. Sodišče je, kakor navadno imena novih odbornikov objavila v uradnem listu »Klagenfurter Zeitung**. Zdaj je dobila dotična posojilnica račun za anonco v znesku 3531 K! Reservnega fonda pa ima le 2562 K, ki se je v 151etnem delu nabral. Manjše posojilnice ne morejo plačevati takih zneskov in zato bo treba obrniti se na dež. sodišče, da se naj zado-voli z objavo na uradni deski, ali pa naj se novih odbornikov ne registrira takoj in čaka, da se denarne razmere uredijo.
Potrebe današnjih dni.
Glasneje ko kedaj poprej, se čujejo iz dežele pritožbe, da ni več potrebnih poslov, da beži vse iz dežele v tovarne, kmet pa ne dobi več ne hlapca, ne dekle. Le na rečjih posestvih je še nekoliko boljše, ker so ti posestniki do zdaj, bodisi iz lastnega, bodisi, ker so se pravočasno vedeli oskrbeti z vojaško staro ropotijo, mogli še nekoliko bolje oskrbeti svoje ljudi z obleko in čevlji. Ni čuda: tovarne in obrti, tesarski, zidarski in drugi mojstri sprejemajo vsakogar, tudi neuke ljudi, ter jim na uro ponujajo plače, da jim kmet na teden ne more toliko obetati. Da ima delavec pri kmetu vso hrano, tega ne računa in ne uvažuje dosti, ker si vedno predstavlja, da bo v mestu le mogel si nekako -^oskrbeti potrebni živež brez prevelikih izdatkov.
Koncem vojske smo mislili, da bo zdaj, ko so kmetje odplačali svoje dolgove, in so dobili kmečki pridelki večjo vrednost, mogoče kaj zdatnega storiti tudi za kmečke posle in delavce: posebno smo mislili, da bi mogli v teh razmerah kmetje graditi domove za oženjene posle, da bi mogli popravljati in prirejati kmečke hiše tako, da bi bilo tam primernega prostora tudi za posle. A vse, kar so si ljudje prihranili, je se raztopilo kakor sneg v solncu in pravzaprav kmet dolgov ni odplačal, marveč upniki so ta denar izgubili, ker je mogel dolžnik dolg vreden poprej celo hišo odplačati, ko je prodal tele. To se ne pravi dolg plačevati, to je bila igra s številkami in pri tej igri se je upnik, se je človek, ki je bil kedaj štedil neusmiljeno opeharil za svoje prihranke. Kaj naj kmet danes napravi s kronami, ki jih je izkupil za svoje vole? Saj ne more dobiti k hiši nobenega obrtnika, na kako novo zgradbo ni misliti, popravljanje kmečke hiše ni mogoče.
(Dalje sledi.)
Predsednik to opazi in ga vpraša: „Ali me ne poznate?“ Kmet s klobukom na glavi in pipo v ustih: „Ne, gospod!“ Predsednik: „Jaz sem deželni predsednik." Kmet malomarno: »Bodite : veseli !“
Žepni tat. Tristo medvedov, kakšna smola! To je danes že tretja denarnica z avstrijskimi kronami.
Dobro jo je pogruntala. Lovro: Ti, Marica, kaj pa pomeni ta »V. b. b.“ na Koroškem Slovencu? — Marica: Kaj neki? To se pravi »Vse bo boljše**.
Listnica uredništva.
Arnejc. Vaš inserat nam je nerazumljiv. — V. b. b. Vormerkungsgebiihr bar bezahlt. Za pozdrave iskrena hvala.
Listnica upravništva.
Lackner Jos., Ebental. Do 31./X1I. 1.1., ako se naročnina ne bo povišala. — Bilčovs. Krivda pade na pošto.
V M)>ilO
na redni letni občni zbor
političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil v četrtek dne 1. junija t. I. ob 9. uri zjutraj v društveni pisarni v Celovcu, Vetrinjsko obmestje štev. 26/1 z sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Sprememba društvenih pravil.
3.	Odobritev poslovnika.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Predlogi in nasveti društvenikov.
K obilni udeležbi vabi	26 Odbor.
Dunajski trg. Pretekli teden so bile na Dunaju sledeče tržne cene: Voli kg žive teže po 1000—1800 K, biki 1000—1750 K, krave 1000 do 1800 K (podražilo za 150—250 K), svinje 2200—3100 K (podražile za 200—300 K), teleta 1200—2500 K, ovce 700—750 K (pocenilo za 200—300 K pri kg). Mesne cene: Govedina kg 1500—3200 K, teletina 2800—3600 K, svinjina 2800—3600 K, ovčje meso 1600—2200 K, maslo 2550—2900 K, slanina 3000—3400 K; kokoš kg po 2400—3000 K, gosi 2800—3000 K; 1 jajce 135—145 K, kg krompirja 165—210 K, letošnji krompir 800—1000 K, sladkor 1160 do 2020 K, pražena kava 3400—5020 K; q cementa 7100 K.
Borza. Curih, 13. maja. Avstrijska krona 0,05%. — Dunaj, 15. maja. Dinar 132 avstr. K, češkoslov. krona 178 avstr. K, ogrska krona 12 avstr. K, poljska marka 2lU avstr. K, nemška marka 32 avstr. K, lira 490 avstr. K, dolar 9170 avstr. K, francoski frank 842 vstr. K, švicarski frank 1690 avstr. K, funt šterling 41.100 avstr. K.
Za tiskovni sklad so darovali: M. Červ, Mače, 200 K, J . Turk, Podkraj, 100 K, S. Kom-poš, Hodiše, 1000 K, P. Sumnič, Dob, 100 K, L. Kramer, Vrba, 100 K, F. Ounič, Libuče, 100 K, Ant. Šušteršič, Št. Martin, 100 K, T. Košutnik, Šteben, 400 K, M. A. 50 K, Hranilnica in posojilnica v Borovljah 5000 K, M. Turk, Glinje, 1000 K, z ozirom na napad v »Kor. Do-movini** g. poslanec Poljanec 2000 K, M. Uršič, Goriče, 300 K, M. Arnuš, Borovlje, 800 K, zbrano Bilčovs—Zg. Vesca, 5000 K, A. Gastl, Št. Štefan, 200 K, gdč. Male, Fištar in Pečk iz Sveč nabrale ob priliki igre v Št. Jakob v R. 5440 K, Jos. Polesnik 100 K, J. Jeki, Podjuna, 900 K. Skupaj 22.890 K. Vsem darovalcem in dobrotnikom lista iskrena hvala. Da bi našli obilo posnemalcev!
ffl
SMEŠNICE H
Iz preteklega časa. Povodom otvoritve novega mostu pri Rudah blizu Pliberka se je, da olepša slavnost, osebno prikazal tudi takratni deželni predsednik pl. Schmidt. Pri sprejemu so se vsi velikaši odkrili, samo en kmet ne.
Zastopam
več nemskoavstrijskih zavarovalnih zavodovza ogenj,točo,nezgode, življenje, vlom itd. ki zavarujejo v
vsaki valuti
in se cenjenim čitateljem najtopleje priporočam. Obenem zastopam zanesljive tvrdke vseh poljedelskih in šivalnih strojev, motorjev, bicik-lov in posnemalnikov, ki jih tudi popravljam. Rad ustrežem točno tudi na pismeno prošnjo. Uradne ure vsako sredo v Velikovcu, Celovško predmestje št. 13.
28
Se priporočam
Jurij Gòzellt v Velikovcu
r------------------g
| Želim kupiti |
I] posestvo ali majhen [I 1 mlin na Koroškem ali » v Jugoslaviji. e
Plačam takoj v dobri inozemski valuti.	2i
Ponudbe je poslati na naslov ]osip ^j^fribernig, Pòggstall Nied.-Ò^^^
I
Izdajatelj In odgovorni urednik : Žinkovsky /osip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V» Margaretenplatz 7.