Stev. 45.
V Lhibllanl, dne 18. decembra W
Leto XXXI\

••»■•ki -Cm mm ti
■ I*W aa
DOMOLJUB
«M>lk. t. taH Mi* Mm ■ %*—4
V borbi.
V sobotnem »Slovencu« je izšel zani-niv {n poučen članek o stališču in polo-iaju Ljudske stranke v naši državi. Ker bo Hudi naše pristaše-kmete zanimal, ga priobčujemo.
»Od vseh strani smo okroženi od nasprotnikov. Ljuto se zaganjajo v nas. N«
GLASILO JUGOSLOVANSKE "[j s : KMETSKE ZVEZE g s a
Dašim naročnikom!
Nasledki pred kratkim končane ii-»karske stavke bodo zelo občutno zadeli tm slovenske časopise in torej tudi našega »Domoljubi;« Plače črkostavcem so se povišale za 60 odstotkov, obenem se je pa fenova silno podražil papir in z njim vred tudi razne druge tiskarske potrebščine.
Ceaa našemu »Domoljubu ' je bila že j rmno minulem letu mnogo prenizko od-aicijcna. Ob prič^tku leta 1919. se nam še sanjalo ni, da bo koncem leta naša krona tabo malo zalegla pri plačah in nakupu potrebščin. Vsi drugi podobni časopisi so bili znatno dražji. Zašli smo vsled tega prav globoko pod pot in ko bi ne bila iz-orahnila stavka, bi bili brez dvoma potrkali pri naših prijateljih - naročnikih, naj nam C malimi doplačili pomagajo vzdignili naš denarni voz na normalno višino.
Ker pa vsled dolgotrajne stavke cenj. naročnikom nismo mogli postreči z vsemi Metalkami »Domoljuba«, n« smemo nikogar nadlegovati s tako prošnjo in se bomo morali zadovoljiti s tem, kar smo med letam prejeli.
V bodoče pa seveda na more tako ostati. Ce bi hoteli zvaliti prav vsa bremena na rame naročnikov, bi morali »Do-tno$ubovo« ceno za leto 1920 najmanj podvojiti. Tega bi pa marsikdo ne mogel prenesti, ker je danes tudi našemu kmetu le začelo primanjkovati denarja, da ne govorimo o malem obrtniku in delavcu.
Iz tega razloga smo sc odločili za ceno iS kron sedanje veljav« in prosimo, da se nam dopošlje ta znesek kot naročnina za tet« 1920 po položnici, ki jo prilagamo temo »Domoljubu«,
O položnicah samih smo prejšnja leta 6b9rno pisali in smo trdno uverjeni, da bo vsak cenj. naročnik vedel, kako je z njimi ravnati. Glavno pravilo pa bodi tudi sedaj: Cun prej nam dojdejo nova plačila, tem >re} bomo zmagali ogromno novoletno delo tem bolje boste postreženL
moremo reči, da so vsi zvezani proti nam, ali njih napadi niso vsled tega manj siloviti. Demokratska stranka, osobito mladini, se veselijo svojega slučajnega trenot-nega gospodstva in nas psujejo v svoji pijanosti za premagance. Mislijo, da so nam enakovredni, in nas hočejo prisiliti, da jim to priznamo. S hladnostjo preziramo vedenje teh najnovejših parvenijev na vladnem krmilu. Socialdemokrate je sram, da se v vojski niso ničesar naučili, da so se izneverili svojemu proletarskemu programu, da so padli v ulogo socialpatriotov in da so se njihovi možje vscdli v baržunaste ministrske fotelje. Za to moramo trpeti mi in njih glavno geslo je postalo: boj proti nam, boj proti »klerikaMzmu«. Tudi nova goba, ki je zrastla po vojnem dežju v liberalnem gozdu, samostojna stranka liberalnih kmetov, je zasanjala, da je strup v njenih žilah samo za našo stranko. Strašno se čuti razžaljeno, da odklanjamo njen strup in živimo naprej svoje močno življenje. Na-rodnosocialna stranka še leži v plenicah, a prepričani smo,, da bo prvi mahljaj njene rokice veljal raši stranki.
Na Hrvatskem in v Slavoniji je vse, kar živi okoli nas politično življenje, nam sovražno in strupeno. Madžaronska koali-cionaška stranka sc je dala prekrstiti in ta prekrščeni žid sc imenuje danes v naši državi demokratska stranka. Vsiljivo se bije na prsi, da je samo ona za narodno in državno jedinstvo in vse drugo je protidr-žavno in velcizdajniško. Pomilovalno gledamo narodno besnenje konvertiranih ma-žaronov. Hrvatska socialdemokracija je še globlje padla nego naša, Z drznim čelom si upa zagovarjati socialistično postopanje svojih voditeljev in nastopati proti sociali-ziranju človeške družbe, ki jo zahteva njeno levo krilo. Samo en cilj ji je jasen, boj proti krščanskim principom, Hrvatska Zajednica misli, da ni prav, ako gredo Hrvati in Slovenci skupaj in nam dokazuje, da je 1 več nego 1 + 1. Da se najmileje izrazimo, mi ne uživamo njenih simpatij.
V Bosni in Hercegovini nas hoče s strupom sovraštva in nestrpnosti uničiti advokatska težaška stranka. V Dalmaciji se še oglašajo demokratski ostanki proti nam ter nas napadajo s svojim papirnatim kopjem.
Povsod in od vseh strani samo sovraštvo. nasprotje, zaničevanje, napadanje. Mi pa vztrajamo v sredini teh mnogobrojnih sovražnikov mirno in hladno. »Na bregu stojim in v morje strmim. Pod mano srdito valovje — bobni ob kamnito bregovje, — Do neba praši se megleni dim — v obraz
mi brizgajo pene — od skalne stene ^ », stena skalna — in jaz se na robu na ga« nem — viharju klubujem, ostanem.
Celemu svetu klubujemol Moško U zmagovalno korakamo naprej. Spremlja nas zmaga. Naše vrste se množijo. Stranka se razvija, raste, postaja taka in silna. Nai program osvaja vse sloje našega naroda. Ni ga, ki bi nas mogel zadržati na našem zmagovalnem pohodu. Z neodoljivo silo gremo vkljub vsem oviram, vkljub vsemu sovraštvu naprej, nevzdržno naprej.
V	Sloveniji se je zopet cel narod zbral okoli naše zastave. Na Hrvatskem smo preko noči postali med kmetom in delavcem najmočnejša stranka, a tudi med meščani smo si priborili vpliva in ugleda. V Slavoniji je hrvatski element po ogromni večini v našem taboru. Bosna je ponosna na svojo jako Pučka stranko, Hercegovina je vsa v njenem taboru. V Dalmaciji jc naša stranka brezuvetno najsilnejša.
Naše politične koalicije niso prezira* nja vredne. Nihče ne ve, ali ne bo že prekojutri moral naš mladi deželni predsednik a svojim štabom raz predsedniški prestol in ali ne bo naša stranka pozvana, da brezobzirno in neusmiljeno kaznitje vse krivce, ki so v strankarski zaslepljenosti dvignili roko proti našim pristašema in da brez pardona pripravi stranki zadoščenje za vse storjene krivice.
V	borbi smo, v borbi napredujemo, V borbi zmagujemo.«
Naj zmaguje zadružna misel.
NAJ ZMAGUJE ZADRUŽNA MISEL.
Pri nas je zadružna misel vsled 25 letnega smotrnega dela globoko prodrla v zavest kmetskega ljudstva. Ljudska stranka je bila prva, ki je uvidela, da je prva potreba za kmetsko ljudstvo, da se iztrga iz krempljev oderuških pijavk, če hoče kmet samostojno gospodarsko zadihati, Ker so bili ti podeželski skopuhi in oderuhi povečini pristaši kapitalistične liberalne stranke, je seveda ljudska stranka' pri delu za gospodarsko osamosvojitev takoj v začetku zadela na najhujši odpor od strani liberalne stranke, Toda kljub temu boju so se ustanavljale hranilnice in posojilnice, ki so pristno kmetske zadruge, v katerih je dobil pri oderuhih zadolženi kmet takoj denarne pomoči pod najmilej* šimi pogoji. Snovale so se tudi druge zadruge, kakor: mlekarske, konsumne itd«
4»
Kes, da se je tu in tamkaj ponesrečilo, ker je bilo slovensko zadružništvo v začetku pač neizkušeno, a v veliki celoti je sija no izpeljalo svojo nalogo in noben kmet ni bil več prodan na milost in nemilo: : kmetskih denarnih mogotcev, razen po ni krivdi.
velikanskemu gospodarskemu delu, ^a je vršila kmetska ljudska stranka, sc je zahvaliti, da se židovski kapital kljub bogastvu naše zemlje ni mogel ugnezditi med našimi ljudmi, in jih gospodarsko izsesavati.
Vendar s strahom opažamo, da se zadružna misel ni dovolj dosti prodrla v mnr.e našega kmetskega ljudstva, da si moramo najodločneje trditi, da bo edino zadružna misel zmožna rešiti kmeta gospodarskega prepada, kakor ga je v polu-preteklem času. Vsi vidimo, kako rastejo in se množijo v Sloveniji razvne velike trgovske družbe, ki delajo ogromne dobičke na račun nagega kmeta, ki jim prodaja svoje pridelke po nizki ceni. V najnovejšem času snuje tako delniško dražbo, liberalna kmetska stranka.
Prnv je, da Domoljub-' našim kmetom razloži, kako velik razloček je med k-cb-ko zadrugo in med delniško družbo. Pri kmetski zadrugi so navadno majhni dcleJi, katere lahko plača navadno vsak k .•'. Tako je zadruga postavljena na naj-o demokratsko stališče. Pri zadrugi ni-mi noben član večje koristi kod drugi in zr- kužni dobiček se nc razdeljuje po številu plačanih deležev, temveč se razdeljuje tako, da sc članom dražje plačajo njihovi pridelki. Ker pri zadrugi noben član nima interesa pri tem, da bi se kolikor mrgoče nizko plačevali pridelki, ampak kolikor mogoče visoko, ker le s tem doseže zase večjo ugodnost je zato ravno v tem bistvena razlika med zadrugo in trgovcem oziroma delniško družbo, kjer trgovec oziroma delniška družba z nizkim nakupovanjem hoče imeti zase kolikor mogoče velik dobiček na škodo producen-tov. Na drugi strani pa obstaja velika korist kmetskih zadrug v tem, da kmetje potom svojih zadrug naravnost naročajo svoje potrebščine. Ker ni vmes nobenega trgovca oziroma delniške družbe, ki mora imeti pri kupčiji tudi svoj masten dobiček. Ko bi vsi slovenski kmetje skupno potom zadrug naročali v tu- in inozemskih tovarnah svoje potrebščine, potem bi lahko pritiskali na cene in kakovost blaga, ker si nobena tovarna ne bi upala odbiti tako velikanske mase kmetov od svojega trga.
Na ta način so izpeljane kmetske zadruge na Bavarskem, kjer kmet soodločuje pri določevanju cen svojim potrebščinam. Pri nas pa kmet še cen svojih pridelkov ne sme določati, ampak jih določajo kon-sumentL Kako močne so zadruge na Bavarskem, se razvidi iz tega, ker so imele samo lansko leto prometa nad eno milijardo.
Sedaj si pa poglejmo nekoliko delniško družbo, ki sc prične s tem, da vplaču-lejo člani poljubno število delnic, katere 10 rajši višji znesek kot nižji. Ker se čisti dobiček deli po razmerju števila vplačanih delnic (Dividende), zato je naravno, da bogatini založijo največje vsote. Bogati
delničarji seveda gledajo na to, da njihov denar veliko nese, zato zahteva njihov
interes, da je delniški dobiček velik in da se na ta račun kmetski pridelki čim niije plačujejo. Istotako pri naročanju kmetskih potrebščin mora ostati delničarjem primeren dobiček, ki ga dobijo s tem, da kmetu dražje zaračunavajo naroCene potrebščine. Ravno nasprotno kot kmetska zadruga.
Ne bomo tajili, da delniška družba skuša od začetka ustreči kmetom ravno zato, da se ukorenini med ljudmi, kakor to dela vsak kapital; ko pa je to izvršeno, tedaj z nujno potrebo pokaže svoje kapitalistične kremplje, ki iz kmetskih malh devljeio v globoke žepe bogatih delničarjev. To kar dobi srednji in mali kmet za svoje maloštevilne delnice, je malenkost.
Da ravno liberalna kmetska stranka ustanavlja delniško dražbo »Ekonom«, je povsem razumljivo. Zakaj liberalna je ta stranka in kot taka kapitalistična. Njeni voditelji so bili od nekdaj liberalni kričači in zato niso imeli nobene zadružne vzgoje. Kar se pa Janezek v mladosti nauči, tega se Janez tudi v starosti ne odvadi.
Vojni ujetnik?.
Postopanje z jugoslovanskimi vojnimi ujetniki ▼ Italiji.
Interniranci, ki se vračajo iz Italije, pripovedujejo strašne podrobnosti o postopanju italijanske soldateske z jugoslovanskimi ujetniki. 40.000 teh nesrečnikov je porazdeljenih v ccnturije po sto mož ter morajo izvrševati najtežja dela široin Italije. Postopa sc z njimi slabše nego je postopala nekdanja Avstrija s talci in internirane! v Thalerhofu,
Ni dovolj, kar je danes ugotovljeno in kar je dokazal in priznal neki italijanski list, da se jc od tistih 30.000 nesrečnikov, ki so se rešili z begom preko Albanije, rešilo z otoka Asinora samo 5000. ni dovolj ni to, da so nasiala v okolici Verone cela nova pokopališča žrtev italijanskih barbarov, tudi jih italijanska vojaška oblast uničuje, zapira, preganja in izstraduje. Do sedaj naš narod nI vedel, kaj je z njegovimi brati, otroci, očeti. Danes moramo opozoriti najširšo našo javnost, da preti našim vojnim ujetnikom najstrašnejša smrt iz-stradanja, da pomeni vsako obotavljanje smrt stotine naših bednih ljudi, da je sploh veliko vprašanje, koliko teh nesrečnikov se bo vrnilo in koliko jih bo sposobnih za delo in življenje.
V nekaterih ccnturijah so živeli v največji zimi in snegu v taborih po cele mesece in to nekaj tisoč metrov nad morjem, za hrano so dobili pol hleba kruha in vodo. Na prehodu skozi Gardolo se je ustavila taka centurija v koncentracijskem taboru naših vo'nih internirancev. Naši internirane! so bili ravno povečerjali in po deskah je ostalo nekaj mrvic polente in po strgali z noži deske in hlastno pojedli to mešanico drobtin in lesa. Zastonj je vsak apel na kulturo in humaniteto, zastonj vsak opomin na dolžnosti kulturnega sveta, Tudi danes velja stari pregovor poma-gaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Medte.n ko živi zgornjih desettisoč^ našega naroda v razkošju, obilici in veri* ništvu, poginja najboljši del našega naroda v zasedenih krajih, naša mladina propada v centurijah in koncentracijskih taborih — po mestih pa zabave, zabave, zabav« ~
_ P. P.
0 „kmetu" ]amniku.
Da Jo liberalna samostojna kmet-ska stranka v zadnjem času kar oči vi-dno zlezla svobodomiselnemu paši dr, Žerjavu pod klobuk in da skuša našega kmetu polom ustanavljajoče se kapitalistično diužbe »Ekonom« tudi gospodarsko prodati in zasužnjiti liberalizmu, to smo zadnjič jasno dokazali iz zloglasne okrožnice, ki so jo liberalci poslali svojim zaupnikom po deželi.
Danes pa osvetlimo še od druxe, jako zanimive strani »prijateljstvo ia ljubezen« liberalne kmetijsko stranko do naših kmetov.
Pogovoriti se hočemo ?. gospodom Jarnnikoni, ki sicer ni kmet, a je tajnik in dušni vodja liberalne kmetijske stranke in obenem urednik »Kmetijskega lista«, ki ga usiljuje lu nova a vendar stara strun k n nakitu kmetom.
Pripominjamo, da imamo za vse naslednjo podatke dovolj zanesljivih prič in da nam ni za osebo g. Jamnikn, ki mu ir. vsega srca želimo še mnogo let in ohilo sreče, a nam je za to, da ugotovimo, kako malo rosnosti in dobre volje ima kmetijska stranka, ki postavlja očividne neprijatelje kmetove na čelo svojega »kmetakega« gibanja.
Torej k dejstvom! Leta 1817. jo bil referent za rekvizlrijo žita v ljubljanski okolici g. Jamnik, voditelj kmetske stranko in urednik »Kmetijskega lista«. Spomladi 1. 1917 so dobili kmetje vasi Verd, občina Vrhnika ukaz od trla" varstva, koliko da morajo dati žita. Ker ga pa nihče ni toliko imel, zato tudi skoraj nihče ni dal. Neko jutro p« pride Jamnik k ondotnemu žitnemu komisarju ter mu reče, da Ima od glavarja ukaz, nnj izvede strogo rckvizl-cijo. Ker niso brž dobili voza in konj, je letal po hišah in ukazoval, naj nemudoma vsak obvezanec pripelje žito b komisarju. Prišel jc tudi v 7. hišo, kjer ima sorodstvo. Mati ga jo lepo prosila, naj jim pusti žito, zakaj če ga dnjo, bodo dali vse. Nato je Jamnik surovo odgovoril: »Kolikor si preje preveč požrla, boš pa sedaj toliko manj«. Nato je rekla mati: »Obžalujem, da sto moj sorodnik« ter odšla.	-
Drugi dan je prišel glavar nn Vrn-niko. Žitni komisar Jc šel takoj k njemu ter mu povedal, da so ljudje jaKO razburjeni, ker so nekateri dali vse-Glavar je začudeno pogledal, češ, a» za to rekvizleljo prav nič ne ve. Jamni* pa je prišel povedat, da se Je glavai premislil. Drugi dan so dobili žito nazaj. Kmetje so si razlagali to stvar tako, da se Je hotel Jamnik vladi priK«' niti in znto Čin) več žita skup spravi"-
Popolnoma druga priča pripoveduje: Bil sem med vojno nekoč pri okr glavarstvu v Ljubljani. Bil sem navzoč, ko je ravno komisar Avg. Clolja (poznejši poverjenik za notranje zadeve) v navzočnosti g. Jamnika prijemal nekega moža z Vrhnike (bil je očividno ondotni žitni komisar), češ, da jo preveč žita rekviriral in ga mora vrniti. Nato je odgovoril Vrhničan: »Naredil »cm to, kar je Jamnik ukazal.« Ko je Golja na to odšel, jo rekel Jamnik: »Kaj neki misli (namreč Golja), ko se tuko za kmotn vleče? Ali bi rad postal poslanec?«
To so dejstva. Neradi vlačimo Inke štvari na dan, toda ker se liberalna kmetska stranka vsa cedi »ljubezni« do kmeta in hoče ravno s tem našega kmeta preslepiti in ga zopet zasužnjiti kapitalističnemu liberalizmu, smo morali v to »ljubezen« z bakljo posvetiti. f:e kmetska stranka postavlja sebi na čelo take ljudi, ki so brez ukaza in brez usmiljenju jemali kmetu zadnja zrna i/, žitnic, ki zmerjajo naše noč in dan delavne kmetske žene-trpinke, da preveč žro, potem mora vsakdo, ki ga ne vodi slepa liberalna strast, uvideti, da je nova stranka le slepo orodje v rokah svobod oni i selcev in kmetom vodno jo-vnižne liberalno stranke.
In če dodene.š še (o, kar smo dokn-kiizali v zadnjem »Domoljubu«, potna pn sodi, slovenski kmet.
Ponavljamo pn, da imamo za vse lo pričo, s katerimi so pri sodnijl lahko Izkažemo.
Surovost hrvatskega sokola.
Liberalno svobodomiselno glasilo ■ Ri-ječ SHS- v Zagrebu jc priobčilo te dni pismo predsednika hrvaškega sokola, katero kaže nc samo silno surovost, s kakršno ■.e more ponašati le kakšen pijan ponočnjak, temveč kaže v jasni luči, da je namen sokolstva v prvi vrsti sovraštvo proti v«cmu, kar ima količkaj zveze z vero. Pismo se glasi:
■-Kakor cem zanesljivo obveščen, se mudi te dni v Zagrebu g. Josip Pire, predsednik zveze »Orlov« iz Slovenije. To naznanjam vsem sokolom ter jih o tem obveščam! Zcdinjeno jugoslovansko sokolstvo nima bujega in srditejega sovražnika od »Orlov, kakor naš narod nima nevarneje-ga in strašnejega sovražnika od klerikalcev, Bratje sokoli, bodite na straži in varujte se! Orli« so bili avstrijski sluge (Opomba uredništva: nesramna Popovi-čeva laž!) in ostali so narodno zlo tudi danes, Mi sokoli vodimo z njimi boj! Mi z njimi nismo imeli, nc smemo imeti in nočemo imeti zveze! Naš boj ni dovršen! Vsak sokol vrši veliko izdajstvo tako proti sokolstvu, kakor proti narodni stvari, ako ne odbija : Orlov«, Zato, bratje sokoli, bodite na straži! — Zdravo! Zagreb, 11, decembra 1919. Dr. Laza Popovič.« —
> Orek< se bori pred vsem zato, da naša mladina ostane verna in poštena in Sokol« mu napoveduje kot takemu boj. Mi smo to že davno vedeli, da je Sokolstva izbrana armada v boju za svobodo-
miselstvo in brezverstvo in nam zato nI bilo šele treba tega pisma, bilo pa je potrebno za tiste starše, ki so sicer verni, a v svoji nepoučenosti Še vedno pošiljajo svoje otroke v sokolske telovadnice, češ, saj se samo telovadijo.
Opozarjamo naše kmete tudi na to, da so voditelji Samostojne kmetske stranke tudi Sokoli, torej člani svobodomiselnega društva, in da isti voditelji kričijo po shodih, da niso zoper vero. Kdaj lažejo, ali kadar so v sokolskih vrstah ali kadar govore na shodih?
K reformi naše šole.
(Resolucije, sprejete po temeljiti debati soglasno v seji Okrajne Kmetske zveze za Bohinj dne 5. oktobra 1919 v Srednji vasi.)
Bohinjska Kmetska zveza
1.	zahteva popolno pokrajinsko samoupravo za vse vrste šol, katerih ureditev spada v brezpogojno kompetenco pokrajinskega zbora;
2.	stoji na nepreklicnem stališču ver-skonravne vzgoje, priznavajoč vpliv na pouk in vzgojo šolske mladine;
3.	zahteva, da Cerkev svobodno določa število ur verouka kot obveznega učnega predmeta, kakor tudi, da svobodno ureja verske vaje in ustanavlja verske družbe tako na ljudskih in meščanskih, kakor •ia srednjih in drugih strokovnih šolah;
( 4. ne omejevajoč prave svobode nauka na ljubljanskem vseučilišču, pričakuje slovenski kmet, da univerza, vzdrževana z ljudskimi žulji, ne bo vzgajala kulturno-bojiih hujskač^v, ampak može, ki bodo čutili — ljudstvom-in delali z njim;
5,	opirajoč se na neizpodbitno resnico, da so otroci last staršev, bohinjska Kmetska zveza zahteva, da imajo zastopniki roditeljev šoloobiskujočih otrok odločilno besedo pri vseh šolskih korporacijah: v krajnem, okrajnem in višjem šolskem svetu;
6,	krajni šolski svet naj se preustroji tako, da bodo v njem kot pravi člani:
a)	vsi učitelji krajevni šole, ne izklju-čaja veroučiteljev;
b)	zastopnik Cerkve;
c)	odposlanec občinskega odbora;
č) toliko zastopnikov staršev, kolikor članov štejejo pod a—c naštete korpora-cije skupaj. — Zastopnike staršev volijo za 6 let vsi očetje in matere Šoloobiskujočih otrok šolskega okolišča;
7,	krajni šolski svet imej'pred vsem sledeče naloge:
a)	skrbi za navadne vsakoletne poprave pri občinskem šolskem poslopju, za čiščenje in kurjavo;
b)	sprejema otroke v šolo, nadzoruje šolski obisk ter obravnava in kaznuje šolske zamude v smislu določil pokrajinskega zakona;
c)	prireja roditeljske sestanke po vaseh šolske občine;
č) nastavlja učiteljslvo svoje šole de-finitivno, ozirajoč se na predloge višje šolske oblasti in učiteljskega sveta;
d)	sklepa definitivno o odpustitvi, premestitvi ali upokojitvi učiteljskega osobja svoje šole, ko je prej zaslišal mnenje po-
krajinskega častnega učiteljskega sodišča in višjega šolskega sveta;
e) predlaga prezidavo, zidavo ali razširjanje šole;
8.	tudi okrajni šolski svet se preosmi-je v smislu resolucije pod točko 5,;
9.	okrajni šolski svet ima pred vseiu sledečo nalogo:
a)	nastavlja provizoričnio učiteljstvo;
b)	stavi — na temelju sklepov krajnih šolskih svetov predloge pokrajinski šolski oblasti o razširjenju, prezidavi starih in zidavi novih šol;	> <
c)	potrjuje vsakoletne proračune in račune vseh šol okraja;	«> \
č) preskrbuje vsem šolam okraja učila, vsem učencem pa brezplačne šolske potrebščine;
d)	izvršuje predpreiskave o disciplinarnih prestopkih učiteljstva podrejenih šol in jih odstopa v presojo pokrajinskemu častnemu sodišču in višjemu šolskemu svetu;
e)	nadzoruje poslovanje krajnih šolskih svetov;
f)	voli okrajnega šolskega nadzornika;
10.	sestav višjega šolskega sveta.
(Glej načelo navedeno pod točko 5.)
11.	Višji šolski svet imej predvsem sledečo nalogo:
a)	sklepa definitivno o razširjenju šol-o prezidavi starih in zidavi novih šolskih poslopij;
b)	stavi krajnim šolskim svetom predloge glede odstranitve, premestitve ali upokojitve učiteljskega osobja;
c)	imenuje višje in potrjuje okrajne šolske nadzornike;
d)	vodi izkaze stanja pokrajinskega učiteijstva in krajnemu šolskemu svetu — naslanjajoč se na izjave okrajne šolske oblasti — stavi predloge glede izrednih odlikovanj učiteljskega osebja, omenjenih ped točko 13.;
12.	občina skrbi za navadne vsakoletne poprave pri občinskem šolskem poslopju, za čiščenje in kurjavo. Okraj plačuje učila in šolske potrebščine za vse učence podrejenih šol. Pokrajina nosi stroške za prezidavo starih ter zidanje novih' šol in plačuje učiteljstvo, ki se ima prištevati med pokrajinske uslužbence;
13.	učiteljeva plača naj bo tako visoka, da more učitelj brez postranskih dohodkov dostojno preživljati in oblačiti sebe in družino ter primerno preskrbeti svoje otroke za bodočnost. Naslanjajoč se na načelo, da dober učitelj ni nikdar dovolj plačan, naj se mlajše ljudsko-šolsko učiteljstvo, ki več let vzorno deluje v šoli in izven nje v smislu ljudskih želja in potreb pomika hitreje v višjo plačilno vrsto, starejšim cdlikovancem pa se lahko nakazujejo prejemki, presegajoči plačo osmega, v izrednih primerih tudi sedmega činovnega razreda. Za povišanje v zadnjih slučajih jc poleg uradne kvalifikacije merodajno vsakokratno ljudsko glasovanje starše/ dotičnega šolskega okolišča;
14.	začetek šolskega pouka odrejajo v smislu učnega načrta, krajni šolski sveti, ozirajoč se na krajevne potrebe. Določitev začetka počitnic spada v kompetenco okrajnih šolskih svetov. Ni treba, da bi ee
1l
pričele počitnice po vseli okrajih enotno.
15 otrok začne hoditi v šolo, ko izpolni sedem let. Obiskuje vsakdanjo šolo pet let, nakar vstopi v obvezni štiriletni kme ti jsko-nadaljevalni tečaj. Pouk se vrši praviloma le v zimskih mesecih.
V posebnih nujnih slučajih sme krajni šolski svet od časa do časa oproščati pouka posamezne učence zadnjih dveh let.
(Opomba uredništva: Ker je jaš namen, da se za ljudstvo važne zadeve pojasnijo od vseh strani, da se potem ustvarijo boljši in primernejši zakoni, zato prinašamo ta načrt.)
Davščina od vrednostnega prirastka.
fpiše deželni svetnik dr. Josip Derniastia.) (Nadaljevanje.)
Izmera davščine.)
Od davščini zavezanega vrednostnega pr astka se edmeri postavno določena davit ina.
Izmera davščine od prirastka na .icdnosti nepremičnin se ravna
* 1. po visokosti vrednostne- | j; a prirastka.
2. poposestni dobi.
Z ozirom na visokost vrednostnega pri- j rastka se izmera davščine po odstotkih | stopnjuje, z ozirom na posestno dobo se pa davščina po odstotkih znižuje.
S stopnjevanjem davščine po višini vrednostnega prirastka ln dolgosti posestne dobe je hotel zakonodajec močneje obdavčiti špekulante, ki posestva oziroma zemljišča le radi dobička kupujejo in hitro naprej prodajajo, in mileje postopati s posestniki. ki posestev oziroma zemljišč niso pridobili s špekulativnim namenom in so jih v sled tega pred prodajo navadno dolgo časa f osedovali.
Po odstotkih stopnjevana izmera je določena v § 13. zakona. Davščina znaša v odstotkih zneska, ki ga je pri odmeri davščine vzeti za podlago:
5	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 10 do vštetih 15 odstotkov p r i -dobitne vrednosti;
6	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 15 do všteth 20 odstotkov;
7	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 20 do vštetih 25 odstotkov;
8	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 25 do vštetih 30 odstotkov;
9	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 30 do vštetih 35 odstotkov;
10	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 35 do vštetih 40 odstotkov;
11	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 40 do vštetih 45 odstotkov;
12	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 45 do vštetih 50 odstotkov;
13	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 50 do vštetih 55 odstotkov;
14	odstotkov pri povišku vrednosti več nego 55 do vštetih 60 odstotkov;
15	odstotkov pri povišku vrednosti za \eč nego 60 do vštetih 65 odstotkov;
16	odstotkov pri povišku vrednosti za ^cč nego 65 do vštetih 70 odstotkov;
4'
17	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 70 do vštetih 75 odstotkov;
18	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 75 do vštetih 80 odstotkov;
19	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 80 do vštetih 85 odstotkov;
20	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 85 do vštetih 90 odstotkov;
21	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 90 do vštetih 95 odstotkov;
22	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 95 do vštetih 100 odstotkov;
23	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 100 do štetih 105 odstotkov;
24	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 105 do vštetih 110 odstotkov;
25	odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 110 odstotkov.
Za izbiro odstotnega postavka davščine je merodajen ves prirastek na vrednosti vštevši davščine prosti del 10 odstotkov.
Pri določitvi odstotka vrednostnega poviška velja kot pridobitna vrednost pri-števši v § 9. zakona navedene izdatke.
Izračunani znesek davščine se zniža za:
5 odstotkov pri posestni dobi nad 5 do 10 let;
10 odst >tkov pri posestni dobi nad 10 dc 15 let;
20 odstotkov pri posestni dobi nad 15 do 20 let;
30 odstotkov pri posestni dobi nad 20 do 25 let;
40 odstotkov pri posestni dobi nad 25 d^ 30 let;
50 odstotkov pri posestni dobi nad 30
let.
Nastopni primer naj nam pokaže, kako se izračuna odstotek povišbe pridobitne vrednosti in koneč-no davščina.
Jernej Čular jc kupil s kupno pogodbo z etne 1. januarja 1902 travnik za 3000 K. Za osuševalna dela, s katerimi je vrednost travnika za trajno zvišal, so znašali stroški 256 kron. — S kupno pogodbo z dne 3. februarja 1919 je Čutar prodil travnik Janezu Bezlaju za 6000 K.
Dedščino se izračuna tako-le:
Pridobitna cena......... 3000 K
izdatki v dosego trajnega poviška
vrednosti (§ 9 odst. 1)..... 250 K
5% povračilo stroškov (§ 9 odst. 2) 150 K
skupaj 3400 K otujilna cena....... . . . 6000 K
izračunani ih vštevni vrednostni pri
rastek znaša tedaj...... 2600 K
oditevši 10<>/o pridobitne vrednosti 340 K davščini zavezani vrednostni pri-
• • • ......... 2260 K
Udstotek pridobitne vrednosti znaša do
... 2260V100 proporciji:—= 76 odstotov ali izraženo z besedami: izračun jeni vrednostni prirastek pomnožen s 100 ter deljen s pridobitno ceno oziroma vrednostjo, kateri je prišteti vse vštevke po § 9 zakona, znaša 76 0/0.
Ozirom na povišbo vrednosti za 76% pridobitne vrednosti je plačati 18% dav-
ščini zavezanega vrednostnega prira-tL. . 1260X18	Pnrastka
** '' 100 5=5 ...... 306 K 80 v
Od tega je odšteli 20% popusta pri dokazani 17 letni posestni 306 K 80 vX20
dobi t. j.'
100
M K 36
od
davščina, ki jo je plačati znaša.......... 245 K 44
Kdo je dolžan plačali davščino vrednostnega prirastka?
Dayščina od vrednostnega prirastka se predpiše o t u j 11 e 1 j u in jo je plačati delžan tudi otujitelj ne glede ra morebiten dogovor s pridobitcljem nepremičnine o priliki sklepanja pogodbe, na podlagi ka-terc se izvrši prenos, da plača davščino pri. dobitelj.
V slučaju takega dogovora ima otujitelj le pravico zahtevali povračilo davšči-ne od pridobitelja, in sicer če se ta brani davščino povrniti, civilno pravdnim potoni,
N. pr.
Anton Breznik je prodal svojo nji-, o Janezu Kolencu s skupno pogodbo 7. dne 3. maja 1913, glasom katere sc je kupo; zavezal plačati tudi davščini od vro-ino«!-nega prirastka. Davščina se jc odmerila z zneskom 300 K in se po določbi zakona povilno • predpisala prodajalcu Antonu Berniku, ki jo je tudi plačal, ker bi se ga bilo drugače rvSilo. Povračilo /a davščino plačanega zneska po 300 K terja sedaj pro-d,valeč Anton Bcrnik od kupca Janeza h*';lenca, ker se je zavezal davščino iz svojega plačati. Kupec se hrani ta znesek po-vriti prodajalcu, ki ga vsled tega pri sod-niji teži na nličilo in bo pravdo brez-d vomno dobil.
Ako jc več otujiteljev, se predpiše davščina vsem, in sicer nerazdelno, to je davščina fc nc predpiše posameznim otuiil-cem v delih, odgovarjajočih njihovemu deležu na prodani premičnini, temveč vsa vsun skupaj; izterjati se mera vsa od po-Iji.l nega med njimi, ki ima potem seveda regresno pravico do ostalih otujilcev.
Pridobitelj jamči za davščino, lo-d,-» samo za primer, ko bi sc ne dala izterjati od otujitelja. Odmerno oblastvo mora torej pred vsem skušati dobiti davščino od otujitelja; od pridobitelja jo more zahtevati le če ostanejo vsi koraki nasproti otujitelju brezuspešni. V tem slučaju se izda prido-bitelju jamstveni plačilni nalog, s katerim sc rru naloži nlačilo davščine, ki ie rrioc-bitelju neizterljiva.
N. pr.
Janez Legvart je s kvpuo pogoribo 7-dne 20. maja 1918 prodal travnik Antonu Jelovšku. V zmislu zakona se je prodajalcu Lcgvartu predpisala davščina od vrednostnega prirastka s plačilnim nalogom v znesku 580 K. — Predpisana davščina pri prodajalcu Legvartu ni izterljiva, vsled česar sc jc po določbi zakona predpiše z jamstvenim plačilnim nalogom kupcu Jelovšku.
V slučaju neresnice, da je davščina pri prodajalcu neizterljiva, se zamore kupec plačila davščine obraniti na ta način, da se zeper jamstveni plačilni nalog pritoži ia pritcibi dokaže, da ima prodajalec n. prše eno njivo, iz katere je mogoče dobi«
plačilo davščin«, V takem slučaju se jamstveni plačilni nalog dvigne in poskusi dobiti plačilo davtčine ii navedene parcel«.
_(Halje)
Iz Kmetskih Zvez.
SELA PRI KAMNIKU.
(5. oktobra 1919.)
Žalostri in usodepolni dogodljaji zadnjih časov napolnjujejo poltenega katoliškega Slovenca, z veliko skrbjo glede naše prihodnjostL Gotovi ljudje, ki bi radi imeli državne vajeti v svojih neizmerno sebičnih rokah, se norčujejo iz vsega, kar je ljudstvu sveto in koristno. Toda vedo naj, da ne dolgo. Dan plačila pride prej ali slej. Vzor Jugoslavije se potaplja v morje lakomne sebičnosti. Kje je tako slovesna prisega? Kje obljube narodu? P«>-žrla ju je »domovina«, katero nosijo ti ljudje seb^, na jeziku seveda lepe besede napredka, demokratizma, svobode itd.
Dokler ni prepozno in zamujeno, se mora vv slovensko ljudstvo vzd gniti in reči enoglasna krenak: »Stoj«, siti smo vašib fraz. va?a dejanja vas kažejo kot največje sovražnikp slovenskega naroda. Zato smo tud.! mt v prav obilnem Številu zbrani sklenili enoglasno sledeč* resolucije, ki meraja najt: odmev, drugač" srao pripravljeni na vse.
1. Vlada naj se že vendar cr.krai r er demokratično uredi. Kdor ima zmisel za pošteno delo, za. '.judski blagor, naj ostane pri krmilu. Dru>li pa domovi Pijavke pa pod ključ ali pa davčni vijaki Naj tudi te
in zavračamo novi šolski načrt. Otroci so naši. Bog nam jih je dat In pred Bogom bomo dali odgovor o njih vzgoji. Zato zahtevamo, da se tudi v šoli vzgajajo v tistem duhu, kakor mi hočemo t j. v verskem duhu, ker samo ta more človeka resnično osrečiti in držati, da ostane Človek in postane žival, V tem ne poznamo nobenega kompromisa, Turke f« vpošteva, katoličana pa ne! Bomo videii|
Svoboda, demokratirom sta samo za »izvoljene«, ki vedo kako se najhitreje pride k jaslim.
Kmetska zveza na Selih.
OKRAJNA K. Z. VA VTA V AS.
Dne 8. sept. smo imeli v Vavtivasl sh'.d KZ za sosednje občine. Sklenili smo, dn si osnujemo prepotrebno nabavno in piodajno zadrugo s sedežem v Gor. Straži. Z izvršit H,o sklepa pa nismo dolgo odlašali. Nabirali smo člane in takoj sklicali ustanovni cbčni zbor, V načelstvo zadruge sc kili izvoljeni sledeči posestniki: Ivan tvakoše, posestnik, Gor. Straža 15, načel-n k- Franc Dular, posestnik v Vavtivsi, načcinikov namestnik; Fran Štrumbelj, tr-go*ct, Vavtavas; Anton Pečjak, posestnik, Vavthvas; Franc Nos*, posestnik, Rumanja vav Franc Kulovec, posestnik, Praproče 1 J; Ivan Pezdirc. župan, Toplice; Ivan Pečanu, pcceitcik, Podhosta, odborniki. — Cluhc k: v si ga odborniki izvolili, jamči, j da t- zatu-iga res tudi uspešno delovala. ! I o ur sami izkušen, . aupanja vredni možje, j Clam KZ so ?okc«»H takoj od začetka veliko TSiMmevini.i va zadmgo. Pristopilo je takoj 85 članov, več sto jih pa gotovo š*
vrste ljudi čutijo kaj je davek, ne samo j pri: t« pi. Kmetje, vabimo vas, da se vsi do kmet.	• zadi jega pridružite. To bo samo Vaša ko-
' rist. Ves veliki kapital je :drulen in zdru-iar-i nastopa proti ljudstvu. Če se hočemo go.>fHAiarsko oh.a.t.u, sc moramo tudi mi • k,n.-(je združevati v močnih gospodarskih organizacijah. Začetek j; storjen. Vsi poma-
2 Z lalostv vedna bol/ opa~u/eu»., raste < nab mladi državi čimJalj*. vičji in hujši birokratizem, v velike SkcUr ljudstvu in državi.
3.	Vseh mogočih uradov je nc. stotine novih, pri nas pa iu poštnega nabiralnika nimamo. In vendar so naše poštne razinerj popolnoma srednjeveški. Seveda gre tuhinjska pošta skot. naši vas!, a brez na&ih stvari. Mi pa nioraiiu nalašj v Kamnik (1 in pel do 2 ure hoj<i, Ka: ne, davko plačuj, pa tiho bodil? ?roo:li smo, zboljšanje, obljubljeno, priti« (X. morda po smrti.
4.	Davek za osebno dohodnino nr., se začne iele pri 10.000 K. Zdaj nosim«, breme, ki je za nas hribovce, ki imam«* veliko trdega dela pa malo jela, kar se da krivično. Govori se, da država rabi denar za ljudske pijavke.
6.	Zahtevamo takojšnje državne volitve, da pometemo z ljudmi, ki se iz nas in nam svetih stvari norčujejo. •
7.	Z židi b njihovimi tovariši proč I 11 so kuga naroda kamorkoli pridejo. Zato tem neizprosen boj, naj tudi ponujajo zlato telel
8.	Zahtevamo, da se ponk na ljudskih šolah po deželi tako preuredi, da bo nudil kmetaki mladini tudi stanovsko izobrazbo, V šolske zastope morajo priti tudi kmetski in cerkveni zastopniki. Šole naj zida država n« pa občina, Id ie za tekoče •tvari nima kritja.
i Skrajno odločno pa protestiramo
ga, t i, da tudi krepko napredujemo.
MIRNA PEc.
Dne 21. sept. se je vršila v prostorih Hranilnice in posojilnice druga redna mesečna 6eja našj krajevne K. Z. — Pri seji so bile apre((.'.» Jedeče resolucije:
1.	Pozivljaiw vodstvo J. K. Z., naj zahteva na pristojni*- mestu, la je določijo •aaanikom, nižja«, \ tkor 'rudi rišjim, uradne ure, ki naj bi bil • za kmeta bolj ugodne kakor doslej.
2.	Obw/iai^o ^»t-^l.udski n orobcer-kveni načrt šolskemu * Lotot in zahtevamo versko 5o'u in verska j mladine. Obenem ** jtrinj-vmj * £a. netn s predlogi preureditve Ijudskotolslve^a n.uita, o katerih smo brali v uuiiijeiu »IX,iiiol5ubu«.
3.	Zahtevamo od občina to odbora v Mirni peči, da se po zgledu drugih občin tudi v naši občini sestavi razsodišče, katerega dolžnost bi bila, kakor znano, domače »por. poravnavati, da bi se na ta način strankam prihranilo mnogo nepotrebnih stroškov,
4.	Z gnusom odklanjamo osebne napad« na g. župnika Antona Zore, katere je prinesel »Kmetijski list« pod imenom »Odbornik mirnopeike krajevne organizacij« S. K. S.«, katere jc narekoval »nekdo«.
ki ni ne kmet, še manj pa odbornik mirno peške krajevne organizacije S. K. S., pai pa star liberalec.
SHOD K. Z. v RAJHENB (JRGU IN KOPRIVNICI.
Dne 5. oktobra t L se je v Rajhenbun gu v bivši Štajerski vršil veliki javen ljud» ski shod Jugoslovanske Kmetske zveze.
Na shodu je govoril Franc Bore k Šmarce pri Kamniku, in domači g. župnik.
Shoda se je udeležilo nad 500 mož io mladeničev ter 50 žena in deklet. Ko ie po končanem govoru domači g. župnik pozval navzoče, če so vsi za ustanovitev Kmetske zveze za iarc Rajhenburg, so vsi brez izjeme dvignili roke za ustanovitev Kmetske zveze z vsklikom, da drugih strank ne marajo in jih soglasno odklanjajo,
Nato so navzoči izvolili iz vse obširne fare rajhenb urške 26 zavednih mož v odbor Kmetske zveze, ki si j« takoj stavil nalogo, da ima že prihodnjo nedeljo dn« 12 oktobra skupno sejo, pri kateri se bod« podpisalo 14 resolucij, ki jih j« na shodu predlagal v odobrenje ta mošnji župan.
To bo pravi rajhenburški parlament, od katerega se veliko obeta, da bo storil za koristi tamošnjih kmetovalcev kakor tudi drugih stanov živečih med njimi.
Popoldne je W tudi shod v Koprivnici, kjer je govoril tudi Franc Bore ia s« je izvolilo za koprivniško faro 12 vrlih moi v odbor Km<>twke zveze za faro Koprivnica in ima tudi prihodnjo nedeljo svoto prvo sejo, da se konštituira odbor K me tek« zveze.
Tako naprej lepa zelena (Štajerska nekdaj) vzhodna slovenska zemlja.
Iz tajništva JKZ.
Vsem KZ.
Po Božiču priredimo v Ljubljani tridnevni gospodarsko - političen tečaj za kmetske fante in može. Pozivamo vse KZ. da nemudoma priglasijo itevilo članov, ki se nameravajo tečaja udeležiti* Opozarjamo, da bo mogoče prenočiti do 120 udeležencev. Hrano in stanovanje preskrbimo.
Koledar JKZ.
Za leto 1920. izda JKZ svoj koledar* Vsebina je bogata, vsem kmetovalcem bo zelo dobro služil. Obsega mnogo kratkih, jedrnatih gospodarskih člankov, poleg tega ima še okoli 60 praznih strani za notic«. Cena je zelo zmerna. Stal ne bo niti 4 K/ Koledar je dotiskan. V prihodnjih dneh ga začno razpečavatL Vsem KZ ga prav toplo priporočamo. KZ naj nam takoj javijo, koliko iztisov jim ga naj dopošljemo. Kmetje, naročajte svoj kmetski koledarl
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Katoliško gibanj« med Hrvati. »Hrvatski katoliški narodni savez« je te dni priredil v Zagrebu tečaj za voditelje mladinskih društev, na katerem so poročali tudi Slovenci. Kako krepko se razvija med brati in Hrvati katoliška misel in delo za njo, priča dejstvo, da je Hrv. kat savez
5»
/ tem prvem letu svojega obstanka ustanovil po Hrvatskem in v Slavoniji do štirideset mladinskih in prosvetnih društev, a v štiridesetih nadaljnih župnijah se ustanovitev društva pripravlja. Tudi po Bosni-Hercegovini in Dalmaciji se začenja živahno katoliško organizacijsko delo. Z novim letom začne v Zagrebu izhajati glasilo kat, mladinske organizacije »Mladost«. To je najlepše delo za narodno edinost in blagor domovine!
j č« bo ra«7 I« Pariza so došla poročila, da je priznana Jugoslaviji voina od-Ikodnina v znesku 3 milijard frankov, kar bi »neslo pri sedanji valuti približno 30 milijard kron. Na ta način te bo valutno .vprašanje lahko uredilo.
j Zdrava sodba. Češki liberalni listi se ttfražajo nad absolutistično in nasilno vlado v Jugoslaviji in »o mnenja, da to spravila Jugoslavijo v veliko nevarnost. Pa kaj |t liberalcem za državo. da 1« mor*io preganjati Ljudsko stranko.
j Otoška liberalna banka i« s poanto podružnic* v Zagrebu žigosali več milijonov rbhoiapJ»«uh bankovcev Stvir pa miskio potlačiti in so prizadetega rav- j
Kt«lva u enkrat izpustili. Tudi to t* •ralnc komando mogoč«.	<
j Zelesaiild tatovi. Zagrebška policija W 10. L m. priredila lov na državnem kolodvoru v Zagrebu in ob njegovi progi. 'Aretirala j« 39 oseb, ki so jih zalotili pri tatvini drva in premoga iz vagonov, ki »t©1« na progi.
Domač« novice.
d Ljubljansko vlado dr žerjav i« idaj M mor« M« Uri ti, ker socialni demokratje odločno zahtevajo žare poverjeništvo za ■otranie zadev« Dr. žena v« ic še Hubše, I« vlada um.
d Umri j« nenadoma župnik Anton Cnidariič v Dragi dne O decembra *. 1. Pokopali so ga 11. decembra N. v m. p.t d Močno fth j« tabolelo. Naša razkriti* o naitesneiši zvezi med liberalno in kmetsko *ranko jc liberalne kmetske mi£nate močno zadela. Ugovarjajo sc z lepo pnmero vasovalca, kateremu dekle a« odpre okna Med to primero in liberalno krseUko stranko je samo tolika razlika. da v primeri dekle ni odprlo okna, Kberahia kmetska stranka pa je odprla ■v-eboiomiselca in landarju dr. žerjavu efcao in deri na steiai Delniška kapitali-stina drv. i ha. v katero mislijo vpreči žepe ao&fc knsetov t korist nekaterih begati; Kberahitii delničarjev, nam to prav jssrv debojt. liberalna okrožnica urad-»f =	pravi, da liberalna in kmetska
Sftranki %krmpmo Kcn»eU delniško družbo »Ulcai-.TtSicer te-dai »Kmettiski list« sJrrrsa» počiva svoio Eberahio mater, kake k Tip* kaj uke-fa trditi A »Kmetijski fcr.« tkt nikar »t itiili. da bosne iti na frr >ar n di r~r iv- csp^-.U ti »fri Cc je bilt liScrtiii* s&raafca toliko nerodna, d« * izdals	tesne rveio t Bbcralaiad
krnet, ie rdiq pr«v.KH- Uiti za to t odi »KrTHtuskj icpt< i vsv* n-CTK- afrr-oraostv T-e br vc-i Etbnsa"; St- 'r-;tntt at be radi V rr.ivšhrr,r fct rttru.K k« teste. d* te Sbera \mn itn-i kanotj tdl c® ®f mnrr prcišit rr. bi fa Uk: rtoi t5
skrivaj zanesli med ljudstvo, toda krinka je že padla in sedaj smo ti na jasnem in skrbeh bomo, da bo tudi ljudstvo na jasnem.
d Občni zbor Slov. kmetijske družb« se bo vriil dne 30. decembra ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani.
d Udnina Slov. kmetijske družbe se je povišala na 16 K letno.
d Umrl je v Dupljah na Gorenjskem v nedeljo 14, t. m. župnik Peter Bohinjec v 56. letu starosti. Pokojnik j« bil priznan slovenski pisatelj in poznavalec domače zgodovine. N. v m. p.
d Iz aradnega Usta it. 177. Ustanavlja m najvišja sodna inštanca za pokrajine bivše Avstrije • tem, da se razširi oblast stola sedmorice v Zagrebu tudi na ozemlje bivše Avstrije in sicer se ustanavlja pri stolu sedmorice za to ozemlje poseben oddelek. — Naredba o izvozu. — Narcdba o sladkorju, s katero se devljejo vse sladkorne tovarne v Jugoslaviji pod ministrsko kontrolo, t sladkorjem, ki se uvaža iz inozemstvi, k promet svoboden. — Predpisi o lovskih kartah. S prihodnjim letom te uradejo državne lovske karte s Ukso 30 kron. lovske karte za lovsko varstveno in nadzorstveno osobje s takso 5 kron in tolarske lovsko karte veljavne le za iolarskl revir s takso po 2 kroni. Vse druge lovske karte se odpravijo z novim letom.
d Petdesetkronski bankovci u 1. 1902 to vzeti iz prometa.
d Poverjeništvo za kmetijstvo te jc pratelilo v novi trakt Marijan Liča na Poljanski cesti (postaja električne cestne železnice: Ambrožev trg). Ravnotam uraduje odslej tudi višia komisija za agrarske occ-racije, kraini komisar za agrarske operacije in deželni veterinarski urad.
d Orožje liberalnih samostojnih kmetov v agiUctjo za svojo stranko obstaja v tem. da kirijo najzlobnejšc vesti o bivšem predsedniku dr. Brejcu, med drugimi tudi to, da je vtihotapil 40 vagonov sladkorja v Švico. Porivamo vsakega poštenega človeka, da takega lažnivega človeka takoj t pričami naznani tajništvu S. L. S. v Ljubljani. Z izvozom dr. Brejc absolutno nikdar nič opraviti ni imel. pač pa je dajal« iz\ oznice ccntraln.i uprava, katere načelnik jc bil dr. Žerjav. — Kako liberalni hujskači po deželi računajo na to. dn tudi najneumneiša laž nekaj zaleže, se vidi Iz tega. da celo pripovedujejo, da so duhovniki krivi, da ni naših ujetnikov iz Itnli e. Dalje da je orožne vaje povzročil dr. Brejc, dasi deželna vlada niti besedice nima govoriti pri vojaški oblasti. Liberalni kmetje to iva na zelo trhlih nogah, če si morajo t Ukimi zlobnimi lažmi pomagati
d »Klerikalci«. Listi so prinesli besedilo nekega razgovora, ki g« Imel neki francoski urednik s regentom Aleksandrom, ki se te dni mudi v Parizu. V r«»-govvru o strankarskih razmerah v Jugo-tianji j« — kakor poročajo francoski listi — rekel rečen t med drahmi tudi to t »lo on re ooroenia. da v delell ni političnih borb .Mi imamo ostavobraniteli«, klerikalce. Ta stranka te nova./. — Ker v Jugo-tisti« ai nobene stranke, ki ki te Imenoval* kleokalaa hi ker so na drogi strani
odvidno mlsli fu na Ljudsko stražo Vi smatra fane klerikalec za žaljivko 2 poslanec Stanko Bandč poalal na^TS* mu predsednika pismo, v katertnl l" vprašuje, če je besedilo razgovora luk«! so to prinesli francoski časopis}, re«S in če fe, če se je razgovor vršil z vedno-f, jo vlade fax kako vlada to opravičuje, d Razpničeni m občinski odbori Svetni vasi, frt. Vidu pri Planini, n* Yur-jaku ,v Veračah in v Vetrinju,
d Samostojno kmetijsko stranko m. skuša ustanavljati po tuhinjski dolini kbk. ni patentirani liberalec, gostilničar la tr!
f(ovec Engelmann. Kmetje, pokažite tem« aži-kmetu vratal
d Tihotapstvo s tobakom, V gomnj-tkem vlaku so prijeli organi kolodvoak* ekspoziture Bašlja Alojzija in Možino Marijo iz Poljanske doline, ki sta nameravala
Ereko Nove Oslice vtihoUpiti čez de«&(-acijsko črto 200 zavojčkov tobaka. V Stiki je zvečer 11. t. m. detektiv kolodvor, ske ekspoziture ustavil kočijo, v kateri j« vozil nekdo tobak, s katerim je naoeaL-val stopiti v gorenjski vlak v Vižma^ih, Tihotapec je zbežal, tobak to zaplenili
d Ljubljanski zapori so postali premajhni. Policijsko ravnateljstvo je nafelo za to na magistratu zapore nekdanje
ne policije, katere bc oskrboval g. Piri^ki jih je oskrboval še v časih mestnih pofic|-skih svetnikov Podgorška, dr. Zamika in Lavtarja. V sedanjih policijskih zapoedi * justični palači je zaprtih 40, v zaporih ljub' Ijanskega deželnega todišča pa 270 tat-njenccv in kaznjenk.
d Okradeni tihotapec. Ivan Miklič se j« nahaial v Brežicah, k;er je spoznal ne kega vojaka, od katerega je kupil 29 kg bosenskega tobaka. Da te izogne zajAr nitvi na hubljanskem kolodvoru, je n,.pm>-til nekega Karla Lipovška, da mu odnes* tobak v njegovo stanovanje v Slomškovi ulici, da sc posuši, ker je bil moker 0 tobaku je izvedel Karlov brat Jože Lipov-šek, znan tat, ki je bil že desetkrat peed-kaznovan. Jožetu te jc zahotelo po tobaku v bratovi shrambi. Ker ni hotel tam odnesti tobaka, je šel v gostilno k >B«fc-mu volku« po tvojega tovariša Joiaa Volčiča. Med potjo je pa dobil še tovatlte Zvašnika Ko to prišli v bratovo stanovanje, kjer je bda dekla sama doma, «e
Eredstavil Zvašnik za policijskega I je prišel, da tobak zapleni. Dekla »e jt detektiva ustrašila in zbežala. Detektiv « tovariša to pa odnesli tobak ter ga pjo dali. Končno to pa prišJi pravi deteMW kolodvorske policijske ekspoziture, W aretirali nepravega detektiva in celo to-vsriijo, postavno »arlenili tobak ter ga Izročili finančni upravi
d Vlom. V hranilnico v Šmartneis Litiji j« bilo dne 5. L m. ponoči vlomljena Nemsnci so s debelim tramom iztrgal »® vpognill mre Jo (jjartre). prebrskali vrt omar« ter razmetali vse po tleh. to blag« in o, a to morali biti prepodi"' ker jo nUt> odpeli Odnesli niso ničes«' PustlU pa »o v sobi ro vaško blnzo. čepfcO-robev ln dleto. Noč k bda popoln««« tvetla ln okno. ske-ri katero so vdrli. m tik ceste.	,
Gospodarska obvestila.
g Gospodarile« komisija ta stvarno imobilizacijo v Ljubljani ima med demo-Mliiaciiskim blagom naprodaj zlasti sle-iečei Nekaj pločevinastega in kotnega železa, večjo množino voz in tudi samo že-lezje razbitih voz, veliko množino 2 mm lice, starih rabljenih železnih obročev, starih pil in nekaj jermenic. Večina tega blaga je spravljenega v saperskem skla-diiču na Friikovcu v Ljubljani, le železni obroči so v škofjeloškem skladišču. V Zalogu je med staro bodečo žico tudi nekaj take, ki je porabna za ograjo. V Jugoslovanski milarni v Spodnji Šiški je večja množina trdega Špirita in ie precej praznih zabojev. V Skofji Loki in v Zalogu so le velike množine starega železa, ki se oddaja veleindustrijam v ta namen, da je prelije. Kdor reflektira na tako železo, naj •i je hitro ogleda in, če najde kaj primernega, tako) prosi zanje. Ogled saperskega skladiiča in Jugoslovanske milarne je dovoljen samo proti vstopnici, ki se dobi v pisarni Gospodarske komisije, Sodna ulica it, 1, pritličje.
g Kletaraki tečaji. V primeru z drugi-ni, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo le na nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naii vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj
Cmaga gospodarju-vinogradniku še tako _>o grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po avelu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo ln z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi višji vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih leča-j e v. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se t a k o j pri drž. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obve-ičen. — Državno vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novem mestu.
g Delegacija proizvajalcev čilskega ■olitra za Jugoslavijo je ustanovljena. Pod-delegat (za Slovenijo) je dipl. agr, A. Jam-nik v Ljubljani, Miklošičeva ul. 8. Čujemo, da bomo kmalu preskrbljeni s čilskim so-litrom, tem najvažnejšim dušičnatim gnojilom, katerega je naše kmetijstvo med dolgotrajno vojno tako silno pogrešalo. Naš - polja, travniki in vinogradi so popolnoma izčrpani in obubožani. Odtod slabe letine. Hlevskega gnoja povsod primanjkuje, zato bo našim kmetovalcem čilski soliter kaj dobro, došel in to že posebno
fcoi zanesljivo koristno umetno gnojilo, katerega rabiti so kmetovalci že od preje dobro vajeni.
g Ureditev valutnega vprašanja. V finančnem ministrstvu je pričela delovati komisija za ureditev valutnega vprašanja. Na posvetovanjih, ki bodo trajala mesec dni, sodelujejo tudi finančni minister dr. Voja Veljkovič, grof Kulmer in dr, Baju-stič. Izmenjava kron v dinarje se ho pričela izvrševati že meseca februarja. Omenjena komisija bo predlagala vladi, na koliko naj se določi vrednost krone .povodom zamenjave v dinarje. Glede tega vprašanja vladajo na konferenci sami še različna mišljenja.
g Koliko bankovcev kroži po naši drŽavi? Končni obračun kolkovanja se še ni vršil, toda govori se, da je manj bankovcev kot pa je bilo žigosanih. Mislijo celo, da v Jugoslaviji ni več bankovcev kot pet in pol miljarde, kar je pa zelo neverjetno. Upoštevati moramo tudi, da eno- in dve-kronski bankovci niso bili kolkovani, velike vsote pa krožijo v inozemstvu,
g Izvoz. Po sklepu ministrskega sveta z dne 5. nov. je notranja trgovina prosta. Za izvoz našteva predmete, kateri so prosti, za druge pridelke pa je določena količina, ki se sme izvoziti in sicer pšenice in pšenične moke 8000 vagonov, koruze in koruzno moke skupaj 12.000 vagonov, fižola. graha, leče in boba v skupni količini stopetdeset vagonov, sena, slame, in detelje v skupni količini dva tisoč vagonov, govedi za klanje 20.000 glav, koza, ovac v skupni količini 3O.O0O glav, svinj 25.000 glav. Za V6e to je treba ma od njenih ekspozitur in plačati carino in sicer za pšenico 45 dinarjev, koruzo 40, sižol 80, seno in deteljo 6 slamo 3, za govedo 1500 za glavo oziroma 300 din. za 100 kg, za svinje 400 din, za glavo oziroma 300 din. za 100 kg, zaklane svinje 350 din. za 100 kg.
g Kje je zaplenjeno usnje? Vlada je zaplenila po tovarnah in prodajalnah vse usnje, a sedaj ga ni nikjer dobiti, čeprav
{'e zima tu. Ker se je začeto upravičeno za-»avljati proti takemu postopanju od strani liberalne vlade, je sedaj šele razložila vlada, da namerava odpreti svojo prodajalno »Obuvalnico« po vzorcu »Oblačilni-ce«. Lepo, samo če bo to samo za liberalne in socialistične pristaše, našemu ljudstvu ne bo nič pomagano, kakor mu z »Oblačilnico« ni dosti.
Drugod po svetu.
p Socialni demokratje za odpad od katoliške Cerkve. Češki socialni demokratje razširjajo med češkoslovaškim delavstvom letake, na katerih poživljajo na izstop iz katoliške Cerkve. Svoje proticer-kveno hujskanje končuje socialistični letak z besedami: »Eno »c. kr.«, to je cesarsko kraljevo, smo že odstranili. Sedaj moramo odstraniti še drugo »c, k,«, to je Cerkev katoliško.« — Pri nas pa so socialistični agitatorji še nekoliko bolj sramežljivi, ker vedo, da še ni prišel njihov čas. Zato gospodje Tokan in sodrugi zatrjujejo tako vneto, da niso proti veri. Hočejo dobiti najprej moč in potem s krščanskimi delavci govoriti po češko, .
iedo človeško meso? 2 Ad. Novine«: Neka že«
p Na Dunaja
Dunaja poročajo » na, po imenu Steierjeva, je našla za hišo velik kos mesa, katero je smatrala za zajč« je. Svojemu prijatelju Josipu Mašku je pri« pravila iz tega mesa pečenko, kos mesa jei darovala nekemu drugemu, ki ga pa ni ho« tel jesti, misleč, da je pasje. Tretja oseba, kateri je darovala kos tega najdenega mesa, je nesla meso na policijo, nakar so nal univerzi konštatirali, da je to meso človeško, in sicer mladega individuja. Pred nekaj dnevi je izginila iz 10. okraja osem« letna hčerka perice Kramove,
p Tirolska bi se rada odtrgala od Av« strije in se priklonila Bavarski.
p D'Annunzijeve pustolovščine. —i D' Annunzio še vedno straši pod dobro« hotnim varstvom matere Italije po našem obrežju. Osvojil je Zader in sedaj se men« da pripravlja na pohod v Split,
p Viljem vstaja. Nemški cesar še nI obupat nad svojo usodo, in kakor se čuje, v Nemčiji vsak dan narašča gibanje za upostavitev pruskega kraljestva.
Dopis!.
IZ AMBRUSA.
V	torek 7. oktobra je bila pri nas sv. bir-ma. Bilo je prav lepo. Vsi smo bili veseli, tudi prevzvišeni so bili zadovoljni s iaro. Pa koma) so ikoi odšli, ie je prišel nekdo s harmoniko. Mislili smo, da pač ne bo noben gostil« ničar dal prostora za ples, pa ial smo se motili. Eden, ki je tadi žnpan, mu je pokazal vrata. Vsa čast mu, dragi ga je pa sprejel in kakor se čuie tndi povabil. Tako se {e igralo in plesala pozno v noč, seveda brez licence. O blažena Jugoslavija, kakšna sreča te čaka, ko se tako Imenitno izobraznejo sinovi in hčere na plesiščih. Gostilničarji pa; kakšno vest Imate?
škoffa Loka.
V	teh dneh splošne zmede se je začelo tudi pri nas novo življenje. V par mesecih (e že dvakrat zborovala Kmečka Zveza. Oba shoda sta bila selo obiskana in sta krasno nspela. Tndi Jugoslovanska strokovna zveza je stopila na plan. Slišimo, da se snnie delavski konzum, kar je za delavski stan in sploh za nižje sloje velikanskega pomena. Najbolf živahno se pa razvila naša mladinska organizacija. Uspehe le pokazala na mladinski praznik 8. decembra. Nihče ni pričakoval, da je toliko iantov in deklet pri Orln, še manj pa. da bi bili tako hitro napredovali. Orlovska organizacija v Škoiji Loki je bila nad vse lepa in trikrat pol-noitevilno obiskana. Istotako nam ostane v spominu dolgL lepo urejeni sprevod k društveni maši. Tako je prav. Le še krepko na-prejl_
Samostojni in advokatje.
Samostojna prav bahato oznanja, da ne mara z advokati in takimi gospodi imeti prav nobenega opravka. Če pristavimo še to, da se tako duhovnikov brani kakor samega nebodigatreba, smo nekako s tem podali vsebino njihovega novega, kmeta osrečujočega programa. Druge nove misli ni povedala. Seveda se njihove besede precej razlikujejo od njihovih dejanj. Besede imajo pripravljene za shode, kadar so pa med seboj, delajo seveda drugače. Sedaj so ustanovili po zgledu svojih liberalnih očetov kapitalistično družbo »Ekonom«. Iskali so tajnika — to je gotovo vodilno mesto — in njihove oči so padle na advokata. In še kakšnega advokata! Izbrali
6'
10 enega najbolj zagrizenih izmed liberalnih vrst. Torej so že skupaj. Besede so lepe, dejanja jih postavljajo pa na laž.
»»
DomoJjubova" pisma.
23.
Kaj je svobodomiselstvo?
Povprašujete, kaj je pravzaprav svobodomiselstvo. Stvar je taka: Po črki in t>esedi bi bil svobodomiselen tisti, ki bi pu-ttil vsakemu, da naj svobodno misli, to je, aaj misli, kakor se niemu prav zdi Svobo-domislec, ki bi bil res svobodomiselen, bi pustil turku, naj bo turek, kristjanu, naj bo kristjan. Seveda bi moral pustiti pravi svo-bodomislec tako svobodo tudi v drugih rečeh. Na primer v politiki. Svobodomiselen človek bi moral biti predvsem za svobodo, a če za svobodo, bi tudi drugim ne smel »vobode kratiti in jemati, Svobodomislec bi moral biti zoper vsako nasilje, zoper vse paragrafe, kj omejujejo človeško svobodo, zoper vse naredbe, ki se vtikajo v ljudske reči, zoper vse žandarsko in policijsko vladanje.
Pravzaprav bi moral biti pravi svobodomislec sploh zoper vse, kar je proti svobodi, kar svobodo kakorkoli zožuje. Tu se pa že vidi, da s pravim svobodomis^lstvom nič ni. Tak svobodomislec bi moral zanikati sploh vsako vlado. Vsaka vlada omejuje svobodo. Saj sc to pravi vladati, ravnati druge, da tako in tako delajo. A če te drugi ravna, se že ne ravnaš sam, že nisi popolnoma sam svoj, že nisi docela svoboden. Pravi svobodomislec bi moral odpraviti vse postave, vse ukaze, vsako pravico, vsako dolžnost, vsako gosposko, vsako oblast v državi, v družbi, v družini. Zakaj vse to omejuje svoboda Če imaš dolžnost kaj storiti, nisi ti popolnoma svoboden, in če imaš ti pravico, drugi ni popolnoma svoboden. Tvoja dolžnost veže tebe, tvoja pravica veže druge, da ne smejo vsega, prav tega namreč ne, do česar imaš samo ti pravico. Popoln svobodomislec bi bil potemtakem popoln anarhist, to se pravi, človek, ki zameta vso božjo in človeško oblast, božjo in človeško pravico, ki zani-ku|e državo in družbo in družino. Pravo svobodomiselstvo bi torej izpremenilo človeško družbo v tolpo živali, ki žive, kakor mravlje, ki se v boju za obstanek trgajo med seboj in druga drugo žro. A še živali vodijo neki nagoni, ki navsezadnje ustvarjajo nekak red na svetu. Po pravem svobod omiselstvu bi se oa človeku tudi za nagone ne bilo treba brigati, če se mu ne bi zdelo.
Kaj je torej svobodomiselstvo? To, kar bi moralo biti po črki in besedi, že ni, ker bi bilo preveč brezumno. Brez družine, brez družbe, brez države, brez pravic in dolžnosti, brez oblasti in postav, ni mogoče skupno življenje. A vse to naravno človeško svobodo omeju'e.
Al? hoče svobodomiselstvo le pravo svobodo? Kakšna ie pa tista svoboda? Pravo svobodo hočemo tudi mi. Tedaj bi bili tudi mi svobodomiselci. Tega na svobodomiselci zopet nečejo oriznati. Pravijo, da mi rrsmo svobodomiselni, ampak samo
oni.
Ali se morda srobodonrieelstvo imenuje po tem, da tako ljubi politično »vobo-do? To bi človek še najprej pričakoval. Ali žalibog, tudi tega ne moremo reči. V Jugoslaviji na primer so svobodomieelci najhujši politični nasilniki. Ce bi ilo po njihovi glavi, ne U imelo ljudstvo prav nobenih pravic in prav nobene svobode. Svobodomiselci, P ribičevi 6, Kramer in drugi na kako ljudsko svobodo ie mislijo ne. Njim je ljudstvo samo za to, da bi hlapče-valo. Jugoslavija po Pribičevi milosti bi bila dežela, kjer bi on, obkrožen od svo-bodomiselcev, stoloval v svojem vebčaatvu, vsi drugi bi pa ležali pred njim na trebuhih, kakor ao ležali sužnji pred kakim turškim pašem.
Za kakšno svobodo pa je torej svobodomiselstvo? Če vse pregledamo in premislimo, bomo našli, da je svoboda, ki jo hoče svobodomiselstvo, le svoboda od vsega, kar spominja na Boga. Sovraštvo zoper Boga, zoper Kristusa in Cerkev, zoper vero in versko življenje, to je svobodomiselstvo! Vse govorjenje o drugačni svobodi je samo beseda, samo grda laž, ki se 2 njo svobodomiselci lepe delajo!
Le poglejte, če ni res tako! Kakšno svobodo pa nam prinašajo svobodomiselci iz Belgrada? Svobode nobene, raiši suž-iK>st. Vse njih svobodomiselstvo je sovraštvo do Cerkve in krščanstva. Le poglejte jih, kako snujejo načrte, da bi odrinili Cerkev od vsega vzgojnega dela, kako kujejo nakane, da bi razkristjanili šolo in zakon, kako rujejo, da bi odtrgali ljudstvo in, če mogoče, tudi duhovščino od škofov in sv. Očeta! Ah poglejte na Češko, kjer so bolj vsobodni, ker se ne boje ljudstva. Pri nas se še ne upajo vsega, ker je krščansko ljudstvo zavedno. Na Češkem so pa tudi ljudstvu že tu in tam zmešali glavo. In le poglejte, kakšno satansko sovraštvo zoper vse, kar je katoliškega! A tudi pri nas to sovraštvo napreduje. Ko je zadnjič »Naprej« tako bogokletno skrunil našo vero v skrivnost sv. Rešnjega Telesa, ali s« je zganil kak svobodomislec in to obsodil? Na vaJno poštenje bi to zahtevalo, a mar je svobodomiselcu poštenje, kadar gre zoper krščanstvol
Ali ni tako? Pa govore kaki svobodomiselni »kmetje« iz kmetijske stranke, da so le za ljudske pravice. Čc bi bili za ljudske pravice, kmetijske stranke sploh ne bi bilo treba, saj imamo prav za obrambo ljudskih pravic že Jugoslovansko kmečko zvezo! Čemu poleg Kmečke zveze še kmečka stranka? Verjamemo, da ta in oni, ki je vstopil v liberalno kmetijsko stranko, ne ve, za kai gre. Zdi se mu tam med štacu-narji in oštirji bolj gosposko in imenitno. V resnici pa revež le vleče jarem svobodomi-selstva, in tako služi sovražnikom božjim in svojim, Da, tudi svojim! Zakaj v državi brez Boga bo največji revež kmet! Ali mislite, da bodo svobodomiselni škriici merili in dajali kmetu pravico, če niti Bogu ne dajejo, kar je božjega?
V Bačfco.
Dobil sem nalogo, da odidem v Zom-bor, mesto v nekdanji južni Ogrski, danes v severni Jugoslaviji, nedaleč od levega
i brega D»nave, malo višje od izfcva Drav. n dunavski veletolc Ekspresni vlak Pari,! Belgrad je imel 15. julija zamude samo 120 minut in zato smo se odpeljali U Ljub ljane ob pol 6. uri zjutraj, mesto ob rJ 4. uri. A to sploh ni nobena zamuda proti onim, ki sem ph doživel pozneje na stran, skih progah. Kako dirja »kurir« mimo Zidanega mostu, Zagreba. Siska, Broda v Vinkovce tega ne bom opisoval, poskusiti mora vsakdo sam, če hoče videti to zemljo, njena krasna pšemčna in koruzna p o! Ija, njene goveje in gosje trume, njene šume in trope prašičev, ki se pasejo po njih. Pa tudi požeta ječmenišča obirajo pridno ščetinarji, da tako izkoristijo zemljo do zadnjega zrna.
Ozir postrežbe na postajališčih bi bilo v interesu našega promet« da s« marsikaj zboljša. Za dva dobra kruhka in kosec svinjine sem plačal dobrih 10 K. za 8 predrobnih in nezrelih hrušic, ki f0 bile
Ea ali nagnile ali pa so nosile prav globr-c sledove otrošldh zob, sem morV dati 2 K, a so bile večinoma nevžitne. Kako hvaležni bi bili potniki in koliko bi lahko zaslužilo ljudstvo na teh postojankah, ak* bi prineslo ponucBt čednega, dobrega blaga. Velik nedostatek na ce'i vožnr ie ta, da nikjer ne dobiš na ponudbo poftene vode. Mnogi potniki bi radi dali lepo nagrado za kozarce te abstinenčne pijače, fel res gasi žejo, dočin gotova vina žejo še povečavajo. Dočim pa ti zatrjuje natakarica, da vode nima, ti računa čaširo brizgovca (špricarja) s 3 ali 4 K. Sploh svetujem vsakemu dnna^emu Jugoslovanu, ki nI vojni dofcfičkar ali verižnik, da M vzame nekaj potrebnega brašna seboj na
Cot. Neodvisnost od kolodvorskih, s prtom in dimom papriciranih restavracij de človeškemu želodcu zelo dobro. Sicer M pa v drugič ne hotel iti na pot v sedanjih razmerah, ako bi ne imel vsaj za pol, *« bolje na četrtino znižane vožnje. Vožnja Ljubljana-Vinkovci-Zombor, stane danes tja in nazaj okroglo 600 K. Se nekaj več več pa stane vožnja Pariz-Trst-Bukarešt Sest oseb, ki so se vozile z menoj v Istem vozu iz Bukarešte v Pariz, je plačalo voz-nine blizu 18.000 K, samo za tja!
V Vinkovcih smo nekateri izstopili, drugi pa so jo mahnili urno naprej proti Belgradu. Tisti, ki smo hoteli na Mažar-sko, smo morali čakati, da dospe ekspres-ni vlak iz Bukarešta, ki vozi samo do Vin-kovcev in naraj. A tega dečka smo morali čakati kalrih 6 ur, predno je blagovolil prispeti nekoliko pred polnočjo. V strahotno prenapolnjenem vozu se odpeljemo če« Donavo proti Gombošu. Par rumunskih dam je hotelo demonstrirati meni nasproti rumunski imperijalizem glede sedeža v kupeiu v prid nekemu rumunskemu gosoo-du; damam sem povedal, kar ji® i® po načelih mednarodnega prava, — 1* povdarjajoč, da se vozim jaz po domačih tleh, dočim so same le gostje, — romunski gospod pa je bil manj šovinističen, ozir. pravičnejši od svojih rojakinj, zato pa je tudi kmalu prišel do ugodnega prostora v vozu. Brezobzirnost, ki je zmožna tudli krivice, je pri mnogih osebah na potovanju razvita do visoke mere. Poskušal sem to brezobzirnost nevtralizovati, kolikor sem pač mogel in šel eu roko ljudem
i katerimi sem prišel v stik po usodi. In obzirnost je bila v veselje meni in v uteho tistim, ki je veljala, Nek šviški Francoz me naravnost vpraša: »Pa kako, da morete biti tako na uslugo meni, ki sem Vam tujec?«
»Ne čudite se temu, c. gospod,« odgovorim; »videl sem že na današnjem potu toliko sebične brezobzirnosti, da hočem na vsak način poskusit", da li ni mogoče ravnati drugače, manj pogansko in bolj krščansko.«
Ob 3. uri zjutraj pridemo v Zombor. Ker so ml bili namignil-, da mi vtegne od kolodvora do mesi.i kak >boljševik« vzeli malo vsoto papirja, ki sem ga irrel seboi, sedem v voz, za kateri plačam 20 K. Od kolodvora do hotela je slabe pel ure. Od »Uniona do j. kolodvora v Ljubljani je pa 5 minut. In tu sem naletel v soboto (19. hilija) zjutraj ob pol 3. po povratku iz Bačkc, da je računal naš izvošček gospodu Iz Zagreba za to 1 in pol minutno vožnjo celih 50 KI Žal mi je, da si nisem ogledal številke tega slovenskega lijakarskega Herostrata, da ga predstavim vsemu občinstvu v gorak memento. Ti čudni patri-otje na kozlih so menda vzeli v zakup vso ngitaciio za pospeševanje tujskega prometa v Sloveniji.
V Zomboru me jc zanimalo veliko število kmetskih hiš, podobnih vilam, zidanih večinoma v istem slogu, z ulicami tlakani-mi s kamenjem aH z močno žgano opeko; kar na ni tlakovanega se gotovo spremeni ob deževju v brezdanje močvirje na tej rodovitni črnirf brez vsakega pe^ka. Žal, da ima večino kupčije s t'odovi te blagoslovljene zemlje v kreinpljih ogabr' čifut, ki se mu že oddaleč čita iz obraza njegov nam tako pogtibn': izvor. Tur1- v l.otclu 'Kod slobode«, ki se jc nazival pred par meseci »Kod lovačkog roga (Pri lovskem rogu) in četfar lastnik je mažarski Nemec, sem naletel na precej tega mrčesa. Mesto ima 2 katoliški in ?. pravoslavni cerkvi. V katoliških sem našel precej ljudstva, ki se je udeleževalo najsvetejše de-ritve in pristopalo k sv, obhajilu. V ora-voslavnih pa sem našel marsikako lepo in dragoceno zunanjost, a človeka nobenega. Pofiščem cerkovnika in ga vprašam, kdaj je bila sv. maša. Odgovoril mi je: Pri nas se mašuje le ob največjih praznikih?« >Pa zakaj ne vsak dan?« vprašujem dalje. »Ker nimamo dovelj duhovnikov.« — Ubogo ljudstvo! mi je šinilo v glavo, Vzhodna cerkev, nekdaj raiski vrst katoliške cerkve, danes pa taka pustinja. Zomborsko pokopališče je priča, da je v tej okolici doma bogastvo tega sveta — krasni spomeniki iz granita in marmorja po grobovih — da pa ljudstvo kmalu pozablja na svoje drage, ki so zapustili »kšeft« tega sveta zakaj vse grobišče kaže znake strašne za-puščenosti, V hotelu je tudi pajac, ki ti osnaži čevlje, če mu jih nastaviš. Storil sem po zgledu drugih in vprašal, koliko sem dolžan za njegov desetminMtni trud. Debelo me pogleda, češ: »Kaj boste dolžni, dajte pač, kolikor vam veleva vaša viteška časti« Ker pa je naše predstavništvo, kakor «e spominjam, prs:ei v eni izmed prvih »ej odpravilo star« pravice kla-tivilezov, baronov in podobah postopačev vprašam koliko pač dajo navadni vitezi v
Zomboru v priznanje za njegove zasluge. Laskavo me pogleda in odvrne odločno; »Dajejo po 8, tudi po 10 K, seveda pa da nekateri tudi samo 6, da spozablja se posameznik celo do 3 K,« »Vražje seme ma-žaronsko-germanskol« sem si mislil in mu vrgel 2 kronski papirj še tega M bil dal raje poštenemu beraču.
Kupil sem za spomin nekoliko zom-borskega domačega sira«, ki ga moraš jesti z rdečo papriko in svežo čebulo, da pride do svoje popolne veljave in stane na debelo po 17 do 18 K za kg ter odšel v sredo popoldne na kolodvor, da se odpeljem zopet z ekspresom domov, A ko zahtevajo pri blagajni legitimacijo, je ne najdem na noben način. Kaj sedaj? Stopim k postajnemu poveljniku, srbskemu nadpo-ročniku, mu razložim svojo nadlogo in ga prosim pomoči. In res njegov tovariš, ljubezniv srbski poročnik, mi napravi potrebno pisanje in pečat gori ter ga nese osebno podpisat komandantu, ki je ravno tačas nakladal v vagone čedo kakih 2000 mažarskih goved, ki so jih vinih Mažari za neštete tisoče >ivine uropane Srbiji med vojno. A moj ekspres je med tem it davno odpihal. Svetovali so mi da sedem v tovorni vlak, ki me ponclje do postaje Gomboš, tam pa da stopim zopet v železniško zvezo z ostalim krščanskim svetom. Vgriznil sem v kislo jabolko in z menoj še nekoliko drugih potnikov. Res smo se vozili nekaj ur in prišli v Gomboš, a zdaj je bilo, kot bi bil odrezal; noben vlak ni šel več ne naprej ne nazaj, izvzemši edini ekspresni vlak nam nasprotni smeri. Ča kali smo od 6, ure zvečer pa do 5. ure zjutraj. Mažarski trgovci (3) in trije mažarski sprevodniki so imeli mej tem burne politično-protijugoslovanske konference v vagonu in zunaj njega. Dobro, da jih nisem razumel, drugače ne verjamem, da bi bila noč brez žrtev, bodisi na moji ali pa na nasprotni strani; ponoviti bi se utegnil francosko-laški spor na Reki v manjšem slogu.
Ne da se povedati, koliko vse si prizadevajo mažarski uslužbenci pri naših železnicah, da bi pač napravili čim več zmede in nezadovoljnosti med ljudstvom. Če imaš nekaj vagonov blaga, ki naj odide iz območja tc peklenske mažarske sodr-ge v naše kiaje, ti meče polena pod noge vse, od zadnjega kurjača m mazača koles pa do strojevodje in postajnega načelnika. Če nočeš, da ti obleži blago na kaki samotni postaji in izgine v par dneh do zadnje mrvice, moraš mazatl, mazati pri najnižjih s stotaki, pri višjih s tisočaki; seveda mora ljudstvo lo mažo plačevati z višjo ceno blaga in z vedno večjo nezadovoljnostjo. Taka je mažarska korupcija in naša vlada v Belgradu je še vedno gluha. To noč se je zgodil tudi sledeči prizorček, ki jasno osvetljuje razboiništvo mažaron-stva, Z nami v vozu je bilo 18 letno dekle, ki mi je povedalo, da je Hrvatica iz zagrebške okolice. A kmalu sem imel priliko prepričati se, da je pnnčara ostudna maža-ronka, podobna tistim tovarišicam po zasedenem našem Primorjn, ki so bile med vojno enkrat nemčurke, drugič mažaron-ke, danes pa se mečejo poa noge laškim sultanom. Smukala se je okoli vseh, a s posebno vnemo je govoričila v mažarŠčini.
Kmalu sta si bila z mladim mažarskim študentom posebno dobra, tako, da uista več pazila, kaj se godi okoli nju. Podobna se godi menda divjemu petelinu, kadar po«
¥' : v marciju in kliče svoje pute v svate, o priliko izrabijo mažarski prijatelji ma-žaronskega trubadurja. Povabijo nas vse druge izvzemši bolj postarno Bunjevačko iz Zombora v sosednji »boljši« voz, le za« telebani hrvaško-mažarski parček ostane v starem vozu. Dočim si mladiča razode« vata svoje občutke pa zmaknejo železni* čarji fantallnu večjega njegovih dveh kov« čegov, v katerem je imel tri nova oblači* la in blaga, skupaj za čez 3000 K.	\
Groza me je bilo mažarskih sodržaV« ljanov. Ker ni bilo nobenega upanja, da M mogli z našim »teretnim« (tovornim) vla« kom ta dan naprej, za to sva z nekim srbskim vojakom iz Smedereva z veseljerrf sprejela nasvet Bunjevačke, da gremo peš! čez krasno Donavo do postaje Dalja, odi koder dobimo gotovo zvezo v Osjek in odU tam v Vinkovce, Pot 13 km smo prehodili v dobrih 2 urah in se nismo kesali. Zgodilo se je natančno, kot je bila napove« dala dobra katoliška Srbkinja. Prišel sem dovolj zgodaj v, Vinkovce, da sem mogel ob 4. uri pop. z ekspresom proti Ljubi« ljani.
Najboljša in najsigurnejsa prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
GIe| lnserat!
Listek
lunakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
20.
Ko fe bil Albert zopet sam v svoji celici, so začeli v cerkvi in v samostanu ropotati vsi ropotci v znamenje, da je poldan. Hotel je zopet začeti moliti, ker je bil na še od včerajšnjega dneva tešč. so ga začele zapuščati moči. Usedel se je k svoji mizi in je parkrat zajel juho. Grenak okus je imela, in to mu je bilo všeč; bilo je nekaj rdeče mire v njej. Ko se je nekoliko utešal, je slišal, da prihaja iz daljave rezgetanje konj in glasna povelja. Vedel je, odkod prihaja to in kdo se bliža, pa se je bribližal k oknu, da bi opazoval jezdece. Vračal se |e Henrik s svojimi strelci, ravnokar je pošteno namahal tam v
fjozdu pasavske roparje. Henrik je jahal na isičjerdečem konj«, nosil je modro suknjo
4»

<lajerskili strelccvi bre« stotnikovega traku fe danes, pa je kljub temu ponosen, zmagovit junak. Zamahnil je z mečem in j« strelcem pokazal proti Štajru. Trobente so veselo donele in so se liki bliski bliskale okoli njega. Meniha jc zagrabila jeza, obrnil se ie proč od bitna... Nikoli, nikoli! Štefana ie božja!
Pa vendar jc moral zopet in zopet pogledali fanta, ki sc je s svojim spremstvom »edno bolj bližal samostanu. Po rasti in ob-liašanju, kako jc podoben očetu! ln temu človeku, sinu najzagrizenejšega sovražnika Cerkve. da je stari Erlclij v svoji preprostosti to božjo lilijo v prokleto, Juteransko roko, ne, pod noge; o Ertelij, Ertelij, brat v sv. Benedikti:'
Nakrnt je stotnik — dospel je ravno na tišino pred zunanjimi samostanskimi vratmi, Odkoder sc gre v samostansko cerkev, ustavil svojega žrebca. Hitro se je na konju okre-riil proti samostanu. Albert ni videl njegovih Koprnečih oči, \idel pa je, kako se mu giblje llclo v hrepenenju . . .
Sedaj jc mladi junak obotavljajo sc, iz-hodbodel konja in je jahal naprej proti Štajru. Zopet in ;:opet se obrnil nazaj proti samostanu, kjer mala miljenka s svojimi lasmi Janezu veze brado ... pa ni vedel, da zgoraj v Molim med sovami in vranami nanj nekdo l-lcda, ki jo pozna bolje, kakor on in ki žc danes ve. da jc njegovo hrepenenje zaman . .
Nikoli,- je mrmral Albert. Tako malo, kakor ubogi, dobri učitelj Lindner, boS ti, prevzetni luteranski fant, utrgal cvetko. Ne li, in nihče! Poišči si drugo nevesto! Nikdar
Ie ne bo objemala roka zemskega moža, niti e ne bodo poljubljala ustna zemskeg* moža; •— Štefana je božja.
Komaj jj stotnik odjezdil preko pokra-i-nc. ki leži or.-.Piralu. in izginil med zelenimi in cvetočimi drevesi, se je prirfugala po stranski poti proti samostanu sem klaverna postava, ki je bila v zasmehliivem nasprotju s kiasnini, mladim junakom. Bil jc človek v raztrgani strelski suknji, s katere je bingljala jermenasta obramnica; na glavi je imel strelski klobuk, za katerim je mesto petelinovih peres tičal šop trave; čez ramo mu ie visela velikanska puška, ki jo je vsak trenutek vzel 7 rame, ker mu je bila očevidno pretežka. Albert ie gori v stolpu ob oknu osupnil pri leni čudnem prizoru, in je opazoval, li ta člo-,vek, očevidno popoten vojak najemnik, nosi na suknji rdeče pentlje, znak pasavskih razbojnikov. Počasi, omahovaje, je prihajal po poti ki vodi med lipami, in se je danes vsa 7api>ščena solnčila v aprilskih solnčnih žarkih. Kes, ima pentlje. Deloma so raztrgane; eno nogo ima obvezano, druga jc obuta v čevelj. Obraz mu divje in mrko zre izpod klobuka, ki ga ima na čelu. Gre naravnost proli samostanu, ki ga je ravnokar mladi junak koprneče objema! s svojimi temnimi očmi. Ni li Henrik iztrebil vse sodrge? Ko se je človek bližal samostanu, so mogočno v tečajih zaškripala samostanska vrata. Nekdo jih je zaprl. Albert meni, da so bratje iz strahu
fired tujcem zaprli vrata. Pasavec je vsega ludega zmožen.
Morda je ropar ali požigavec; pa bi mu Vendar danes na Veliki petek lahko privoščili ,Vsaj kos kruha! Albert je svoje vroče čelo pritisnil na železno mrežo v oknu in je opazoval, kaj bo storil mož.
Sedaj so treskali udarci na zaprta vrata, da se je čulo daleč naokoli v poldanski ti-lini. Tujec je, zahtevajoč, naj se mu odpre, s puškinim kopitom tolkel v vrata. Pa nihče ni odprl.
Sedaj se je zibal zopet nazaj po dolgem potu med lipami. Albert je slišal, kako je grdo preklinjal v jeziku, ki je bil podoben spake-orani latinščini. Nato je izginil, kakor bi ga bila požrla zemlja. Samostanska vrata so zopet zaškripala in so se odprla, pa takoj nato to se zopet zaprla; skozi vrata je pridrdral flrikarijev voz, ki je odhitel proti Štajru.
Ker ie zopet postalo vse tiho daleč na-pkoli, je Albert zopet začel moliti, toda nekako težko mu je bilo v prsih, česar si ni mogel razložiti. Morda je lo slutnja, da prihaja velika nesreča ... Zopet je Sel k oknu, da bi Itidel, je-li kje videti neznanskega tujca. Gle-3»
dal ja na pot _pod lipami gori in doli, pa ni videl nikogar. Pa« — kaj je bilo to? S tratica pod stolpom, ki jo j« preraščalo trnje in osat, kjer so bezgi razprostirali temna vela ja prihajalo gori kakor mrmranje ranjenega medveda, razna grozne besede, ki jih |a Albert la napol razumel. Glasilo se je kakor peklenska latinščina. Ni več dvoma, tujcc ie sedaj tu spodaj pod stolpom. Videti ga ni bilo, la grmovje se je tuintam zamajalo, kakor bi ven lezla pošast.
Zdajci je iz grmovja segla roka in je vrgla ven krvavo cunjo. Roka je modra kakor mrtvaška roka. Nato se je iz grmovja prikazal tujčev obraz in grozno gleaal gori. Meniha je stresal mraz, čeprav ie pogumen mož. Kajti na čelu obrazoveni je bila modra bula, prav tako tudi na vratu. Bog, ki si za nas umrl na svetem križu pomagaj nam, mož, ki spodaj sedi v grmoviu, ima kugo!
Se je Albert to strašno misel odbijal od sebe kot hudičevo slepilo, kar začuti, počasi pa neizpodbitno duh trohnobe, ki je prihajal od spodaj gori proti oknu.
Nc, nobenega dvoma ni ... železna božja šiba je že pripravljena na nebu, izdrt je božji meč in se bliska nad Štajrom. Več sto Pasov-ccv je prepodil Henrik, eden pa je ostal in ta nam prinaša jezo in maščevanje božje: kugo.
Albertu se sklenejo roke, ustnice sc tresejo. > O Gospod," je jecljal, prosim Te, reši nas — prosim Te.«
Spodaj pa je govoril peklenski glas: »Naprej .... v veliko mesto Štaier. Naprej v Štajer.
Kakor ognjeni plamen je švignilo preko oči prestrašenega, okamenelega prisluškovav-ca: V Štajer gre. Črna smrt gre v podobi moškega iz Garslena v Štajer .. . Bog Sabaot! Tvoj: Mene tekel! Pred mestno hišo je stal hudobni sodnik in je razglašal nad Štajrom svoj ukaz zoper kugo. Cerkve neki kotijo kugo, grobnice jo i/.dihavajo ... Nobene cerkve več, nobene daritvel In zaprl je cerkve in jih zapečatil s svojim pečatom! In jokaioč se smo nesli Izveličarja v pregnanstvo. Naša sveta bandera, naše zastave so vlačili po prahu, nevesta božja je morala kakor vlačuga stati ob sramotnem odru — to pa vse, da nc bo črne smrti v Štajer.. . In sedaj sedi tu spodaj v grmovju črna smrt, in sedaj bo praskala v Štajer, danes jutri bo angel božji udaril mesto... morda najpreje njega, Antijoha ... morda njegovo ponosno soprogo — njegovega prevzetnega sina, toda morda ludi . .. gorje!. .. nežno dete v Štaierdorfu . .. njegovo mater ter bralce in sestrice... Albert, Albert, reši Štaier! Albert ubogi inož, kaj moreš li? Moli, Albert! Odpahni nebeška vrata! Da ne pogine Štajer — da nc umrje Štefana z dobrimi in hudobnimi vred, s hudobneži, ki so priklicali božio jezo nad Šlajcr ... Toda moliti moraš ... pa kaj pomaga zaspano moliti? Skoraj na glns se je razjokal v svoji smrtni stiski.
Rešili moraš mesto, obvarovati ie moraš — pa kako — ubogi jetnik, ki moraš napraviti samo pel korakov v daljavo in širjavo tvoie ječe, v katero te je vrglo sovraštvo Hendel-novo in sfrahopetnosl tvojega redovnega predstojnika?
Sedaj ie videl spodaj groznega moža, ki je z modrim, bulastim obrazom prilezel iz grmovja. Misel mu šine v glavo, strašna misel, pa božja obenem, jaz, jaz ga sprejmem v svojo ječo. Sam, sain mu bom stregel. Legel bom, čc treba ž njim v kužno jamo — nihče ne prihaja k meni v stolp raz.en mojega izpovednika in strežnika, pa ludi tema dvema lahko naročim, da mi prinašata hrano na vrv, ki jo lahko potegnem gori in doli. Stolp sloji v samoti, ga od samostana loči jarek, kuga bo ostala v stolpu zaprta in tako rešim Štajer, nesrečnežu pa izkažem usmiljenje, kajti ta-le, ki spodaj Boga preklinja, je vendar tudi človek. Menili je po stopnjicah stopil k oknu in sc je z obema rokama prijel za železna droga; krepko je dvignil svoj glas in je zavpil možu doli, ki se je pravkar pripravljal na pot pogube: Malo počakaj — pri meni dobiš posteljo, tudi jesti in piti f Ne hodi naprej, kajti Šlajcr je daleč, ti pa si močno bolan. Noge te ne nesejo tako daleč.
Mož je obstal, trudno je prikimal in je počasi lezel nazaj k stolpu. Usedel se je pod
Xbezeg in je zahreial gorli »Hvalal Poiakaml« tistem hipu ja brat prinesel Albartu vino, lbert ga je prosil, naj mu pokliča Izpovednika, ker mora govoriti š njim. NiC mu ni bilo brati s obraza, da ja v smrtni nevarnosti ■ vsemi brati vred.
Brat le odlel la Albert ja postavil vino mizo. Iz clnaste steklenica le do polovica 1 vina, ki je bilo močno in je silno prilet-
na mizo nalil
no dišalo
Čez malo časa je izpovednik stopil v sobo. Videti je bil zelo utrujen in ja globoko ia hitro hropel. »Te stopnice so pa res višje kakor so bil* Jakobove. Mislil sem, da niti na priplezam gori.., Česa želiš?«
Albert je podal roko starcu in j« rekali »Ne bil bi vas klical, gospod, pa va» moram prositi milosti... vikarija ni doma, kolikor vem, moja zadeva pa je nujna.«
>	Res je, odpeljal se je. preveč se je ustrašil bolnega moža .,. ka) hudega naj mu prizadene lak revež? Si-li videl moža? Prišel j* sem do samostana, pa je žc izginil.
>	Bolni mož,« je s tihim, pridušenim glasom rekel Albert in je z vapnenobledim obrazom tako čudno gledal svojega izpovednika, da se je ta prestrašil in je v svojem izpove-dencu iztrgal roko, ki io jc še držal, > ni izginil, tu spodaj sedi pod bezgom, Ertelij, hudega nam pač ne moro prizadeti, pač pa nas vse skupaj lahko spravi v pogubo.? — Albert hoče zopet prijeti za roko Ertelija, ki sc mu vedno bolj umika, ker nc ume besedi in meni, da se možu pred njim blede, in mu reče: > Gospod, jeza božja je nad nami. Vojak, ki tu spodaj sedi, ima kugo, po vsem životu ima kužne bule.«
Stari Krtelij je glasno zakričal: Jezus, za Boga, si-li nor? Molče ga Albert pelje k oknu. Ertelij vidi moža, ki sedi spodaj in glavo naslanja na drevo. Bil je razkrit. Solnce mu je sijalo v obraz. Ertelij sc je prekrižal in sc ie opotekal od okna proč.
»Jezus, Marija in sv. Jožef, ic slabotno rajecljal! Za božjo voljo!« ic hreščaj, vil roke in je iresoč se po vsem telesu prosil: >-Zavpi/ doli! Naj gre proč! Pošlji ga proč! Stran naj j,'re, stran! Stran, stran, v Štaier v 'lolnišnicr ali kamor hoče. siccr moramo vsi skupai umreti ... o Bog. kaj smo storili, da nas tako kaznuješ--1	, ... .	,
Albert se ni zganil, položil ie svo|o roko na preplašenega starčka in mu ie z mirnim glasom rekel: Ne povprašujino, zakai nas je to zadelo! Toda, Ertelij, stran poditi ga ne smemo! Najmanje pa ga smemo poslati v Štajer! Prenesel bi kugo od hiše do hiše. In misliš, da rfu bodo obdržali v bolnišnici v Štajru _pusavskega vojaka? Samo okužil bi mesto, potem bi sc zopet vrnil nazaj. Kaj takega nc smemo Štajercem storiti; rešili jih moramo."
: Albert, Albert! to so zaradi tebe nakopali nase!	...
ček. Hočeš li, da umrjemo vsi tvon brat|e. toda kaj govorim, mi vsi skupaj smo zaslužili smrt, ker smo tc zapustili.«
Nc oče. nočem, da bi umrli liiou brat|f, najmanj pa, da umrjele vi.« je rekel Albert in je poljubil bledo, velo roko starega moža, ki jc ves tresoč se v smrtnem strahu slonel ob zidu. Čujte, kaj mi pravi božji glas, da nai storimo, da niti Štajer, niti naš samostan ne pride v smrtno nevarnost, pa da vkljub temu izvršimo dolžnost ljubezni do bližnjega, do bolnika, ker to morunio, saj smo vendar redovniki. — Jaz sem čisto sam tu v stolpu, razen vas in strežnika nihče ne pride sem. Ua-prite spodaj železna vrata stolpa in dovolile, da pokličem gori bolnega moža. Vzel ga bom k sebi in mu bom stregel.«
»Ti! Nikdar! Nikdar!« jc kričal stari moz. Ti tla bi se žrtvoval in umrl, ne, nikdar ne, kakor ti, ki si najboljši izmed
s sodnikom vred je vzkliknil star-
ra|si nas!
mi vsi,
»Ne bom umrl«« jc odločno rekel Albert. »Nc poznam strahu. Najpogubneje ie v l:uz-niii časih, če se kdo boji smrti. — Tudi vem, kako je ravnati z bolniki, v Lambachu sem ne marsikaj naučil od pokojnega opata. Oče, dovolite mi, da ga pokličem; pustite spodai odpreti vrata, in jih dajte zopet zapreti, ko oo bolnik tu pri ineni. Pošljite semkaj posteljno, umivalnik, vodo, obveze, pergamenl za
m okno, zdravil« zoper kugo, to pa skrivaj da Hibe« n« bo kai slutil — recite, da naj mi bo to sa priboljšek za Velikonočne praznike. — Bolezen se odloči v sedmih dneh, zato prosim, da zame in bolnika pustite donašati jed In pijačo v košari in vselej recite, da je vse same, da nihče ne prestopi praga moje ječe, bom na vrvi spulčal koiaro skozi okno, v katero naj se mi devlje hrana in pijača.
Za razvedril.
r Najceneje smrt. A.: Zakaj si «*a tako /afosten? — B.: »Oh, popolnoma sera ob ▼se. Trideset vinarjev je vse. kar premorem. Vzel bi si življenj-«, pa se mi noben način ne zdi zanesljiv. Če sc obesim, lahko •e vtrga vrv, Če skočim v vodo ,lahko me kdo ven potegne, za revolver imam pa premalo denarja , ■.!« — P ©hišni kramar: Kupite od mene bukvice: »Kako človek od smeha poči«, — veljajo samo le trideset vinarjev 1
Besedna uganka.
Beseda vsem lepo pove. Kako plesalci se vrte. Besedo če obrneš si,
Pozimi te razveseli. ■--- — ■ ■
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kegljate7 imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vara je Fellerjev Elza fltridl 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 24 K. Zagorski sok zoper kašelj In prsne bolečine 1 steklenica 4 K.
Slaba hrana Vam le pokvarila želodec? Fellerjcve prave Elza-krogljice (Ja spravijo v redi 6 ikatljic 12 K. Omot in poštnina posebej a najcenejel Eugen V. Feller, Stnblca do-nja, Elza trg it. 16, Hrvatska.	B

Odvetnik dr. IVO ČEŠNIK
i) i i
naznanja, da je otvoril
svojo pisarno v Kandiji-Novem mesta
(v dr. Buhovi vili),
Ceheini vosek
juhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišil dnevni ceni J. Kopač, svečar v LJubljani, Gosposvetska c, 90. Sp. Šiška,
brinje
ovčja volna
Lap o latoinja
»»^»nmmi
črno, popolnoma dozorelo, se dobi v vsaki mno-Uni pri tvrdkl Mihael Omahen, V.snjagora.
Isto tam
M kupi
po naivišji dnevni ceni.
Med in vosek
kupuje v vsakt množini družba „Sad" preie Primož HudovernlU, Ljubljano, Kolodvorska ulica.
m
Hočete imeli liaHorUomeli-lifl iicžfi? ttlesoP.ioiHpej,
Uporabljaito Fellerevo pravo F,lza obrazno, kozo obvsruiočo pomadol Občudovani bodete! Za-Vidanil 1 lončen 6— K. ho. III. močneiSe vrste 9 K. K temu Fellerievo najfinejše lilijnomlečno milo 13 K.
BoCeic imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeia p ava lilza Tannochina pomada za rast las doseže bujno lase I Zapreči prhal, pre-rano oliven je. Zabiani plešo I 1 lonček G K, No. III 9 K. K temu močno	F«ntr
terovo milo sa umivanje JP^" .JI fLSA: glave 7 K. Sampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v in 2 K 50 vin.
Miijo Uas lififja očesa?
Fellerjev pravi turistov-skl obliž učinkuje brez bolečiD, hitro In raneslMvol Nobenih kurjih očes več I No-b<suih žuljev I Noben« '.rde kožo! Mala -ka-tljica a K BO v, velika .'-katlja B K 60 v.
Selite Se W Fell-rr e"e Elza umijvalne pa-
stil o (Kolonjska voda) 1 Škatla B-— K.
Fcilerjov us palm prašek prntl potenju 1 Ska IJa 6 K. Feller.ov mentolni črtnik zoper Klavo- In zobohol j i.katljica 3 K 50 v.
Fellerjev Eha flmd 0 ovojnatih ali 2 veliki steklenici .'.peciialni "A K.
NajboliSi parfum s naifineišim duhom od 8 K naproi. Naifinejšl Hega-puder Dr. Klu-ger, bel, roža in rumen. 1 vel. škatlia 11 K.
Močno Francovka v steklenicah po 6 •> in ld K. Ovoj ln poštnina posebej a najceneje. — E«esn V. Feller, lekarnar, Stnuica Oonja, Llzatrij it. 18, Hrvatska.
/Elsa
Razširita ^DOMOLJUBA"!
Tvrdka KMET & komp. Ljubljana, Man e T» režije cesta Sto v. 8 kopni« suhe
GOBE In FIŽOL
V zalogi ima tudi letošnje lepo, zdravo, črno
BRINJE.
Mlinarsko sito,
(pajtel)
pravo svilnato, oferira veletrgovina Edvard Suppanz, Pristava, štajersko.
SSonf ukraden.
Dne 1. decembra ponoči so neznani zlikovci ukradli posestniku
Ant. Berlan v Bofitanjskl vasi 13 pri Grosupljem
livhleva konja kostanjeve barve, 16 pesti visokega, 10 let starega. — Konj ima na glavi belo liso, pod trebuhom na levi strani pa malo bulo. Kdor bi kaj isvedel o komu, naj sporoči lastniku.
Žimo In ščetine
kupim po najvlSji ceni. Anton šiinenec, LJubljana, Kariovska cesta tt. >.
Lepo Lh|5 ^ se dobi ceno v novo IJllll|<B poljubni množini pri Fran Pogačniku. LJubljana, Dunajska cesta Stav. 30. smo
U
ii nam
n
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
poljedelskih strojev
po nainiijih cenah, kakor: reporeiolc. drobiln, mlinov, plugov, slamoieioic, mlatllnic, gepelj-nov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (paiteiuov), trnerjev, brzoparilnikov, gnojnih sesalk i, t. a. W Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno moko. "m
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podurajtek brivec, LjnOliana, Sv. Petra <;estn 3?.
imun stresna optika
.i
• uajbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ioan Jela£ln, Lfnblfana
Emonskn cesta 2. 4792
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
MMNA ZAVAROVALNICA
V LJU81JAKI, Dunajska cesta 17,
je ustariovlla oddelek eo
i^** živijenska zavarovanja.
Sprejema: V žIvHenskera oddelka) zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugoduej šimi pogoil.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podru2n?ca i CELJE, Breg, 33.
1 ČEVLJE
mošk« ln lanske,
lino m lajamč prist. roC. delo, krasne amerik. fazone, naibolj-Se rujavo alt Črno usnje ln pristni trpetnt podplati. Raipofl. po K 870; krasne boks čevlje po K 300 in K 860 par veletrgovina s čevlji K. Stermeckt, Celje 305 Slovenija. — Naročit« ceniki Ceneje kakovosti od 10O-— U naprej.
Vzorce
^HIBHHHHH^HHI
Vžigalniki
manufakturnega blaga razpošilja vsakemu, kateri Iste takoj po izberi vrne. — Prva fiorenlaka razpošiljalna Ivan Sav-nlk hrani.
na bencin vsake vrste b« dobijo v vsaki množim najceneje pri IVAN SAVNIK. Kranj.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
K. rodbino in obrt ter njib posameznih delov, totam se dobijo potrebščine sa šivilj«, krojače in čovljarje ter galanterijsko in manufakturno Nago. Blago ca obleke.	.1896
ins- Peteline, Ljoaijana.
Bokov, hrastov, smrekov les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdne parcel« v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva I. Bahoveo nasl. Duplica p. Kamnika.
Vabijo se lastniki 1m« zlasti ▼ okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Lei se strogo realno obračuni ln takoj plača.
Sprefme se
11 tesaCev, 20 drvarjev m cepljenj« bukovih drv, 1 kolarja ln B oglarjev. — Ivo Cat«r, eka-
port lesa. Spod. Hudinja, Celje.
Durolit
smole prosti specialni asfaltni strešni papir
dobavila
l*nlt«MnMU nko.Jska družba za asfalt la nriSpnallOn kemično tehnično Industrijo
Dunal IX. Liechtensteinstrasia 20.
Tovarnli Dunaj-Brno,	5827
Lepo črno letošnje
brinje=
Iddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonskn cestn 2.
r
Primešaj ,Mastill' krmi.
Zato ae uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma Izkoristi, naj ea primeža 2 krat na teden krmL ena pest polna Martin"t0 J® dr. Pl- Trnk(Jczy-a retliln' prašek. JliijSlill Paket velja 8 K, & paketov K 20 50 pošt-iiine prosto. 5 paketov zadostuje za 8 mesece zn enega vola, kravo ali prašiča, da te zreu.. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zalogaj lekarna Trnlt6czy zraven rotovža v LJubljani.
Mastln J« bil odlikovan t najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu m Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi ..Mastlu",

Vae vrste teltlnlh prlflrt.
ko» kupu jO trgovin« n B0_ mi'ni
SEVER & KOMP.,
LJnbljana, Voltov« nI. 12.
Protimo ponudb« > n* ved ho množino m cono. 4711

kuhinjske opravo, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa. priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, LJubljana, Kol-zeJ. Vabimo na ogledi

ttmi- podgane stenice-ščurki
in vta f.olazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti notisUm nrštm K 6'—, za »odtfane in miit K 6.—; za ščurke K 7.—; posebno močna tinktura za stenice K 6.—; uničevalec mol«? K 5.—; prašek proti mrčesom K 4,— in 8.—; mazilo proti uiem pri ljudeh K 3-—; mazilo za ali prt litini K 3—; praiek za ali ▼ obleki io perila K 3—; tinktura proti mrčesa na sadja in na zeleoiadl (oničevalea rastlin) K 3—g praiek proti mravljam K 3-—. i obilja po povzetju Zavou za eksport
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica .3,
rfU
iisii
eile
LJUDSKA POSOJILNICA
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. I
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°|o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
<M
Naznanilo!
Tvrdka R. Miklauc se je preselila
lz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore MT Prod škofijo it, 3	Llngerjeva-Medarska ulica tik Škofijske palače, kjer se nahaja trgovina MF* »Pri Škotu«.	— Podpisani se zahvaljuje ca izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojnl obisk z zagotovilom najboljde postrežbe.
Spoštovanjem
R. Miklauc.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Aatoa Sušnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskam«-