P* p»«il prejemaš: za
celo leto naprej 26 K — h
E
1 leta , 13 , — , trt, . 6„R0, mesec . 2,20,
Vspravalitvs prejema*: u
celo leto naprej 20 K — h
pol leta €etrt , mesec
'ž'"1
6 > - -
1 n 70 ,
Z»j>oSiljanje na dom
20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in I* sera t* »prejema uprsvolštvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vraCajo, cefrackovana pisma ce ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
ciških ulicah tt. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan^zemii
nedelj« in praznike, ob pel 6. uri popoldne.
Štev. 125.
V Ljubljani, v sredo 4. junija 1902.
Letnik XXX.
Državni zbor.
Dunaj, 3. junija.
Nemiri t Lvovu.
Včeraj ao liati dobili kratka poročila iz Lvova, da so vojaki nevarno ranili več stavkujočih zidarjev. V zbornici se je celo Siril« govorica, da je bilo takoj 15 delavcev mrtvih. Posl. D as z y n s k i kot zastopnik pete kurije v Lvovu je smatral za svojo dolžnost, da od vlade nujno zahteva, naj takoj pojasni dogodke in vzroke krvavih izgredov. Nihče ne more odrekati poslancu pravice, da od vlade v takih slučajih zahteva pojasnil. Vendar pa se ne more zahtevati od vlade, da bi bila vsegavedna. Okoli 12. ure so se menda vršili nemiri in tri ure pozneje naj že dr. pl. Korber pojasni vzroke nemirov.
Kot soc. demokrat je posl. Daszynski seveda vso krivdo zvračal na vojake. Kdor je bil vojak in moral delati mir pri takih rabukah, ta ve, da vojak ne rabi bodala in puške brez sile, ako ni sam surov pretepač, ln v Lvovu so menda šli vojaki z vaje in množica stavkujočih zidarjev jih je napala s kamenjem, misleč, da gredo proti njej. Naravno, da so se vojaki branili. PriSel jim je na pomoč oddelek huzarjev. Pri teh izgredih je bilo ranjenih več vojakov in delavcev. Do danes so baje že «tirje delavci vsled ran umrli. Mi odločno obžalujemo take izgrede in žrtve, a ravno tako odločno obsojamo one, ki so jih krivi. Največ krivde pa zadene hujskače, ki se v trenotku nevarnosti poskrijejo v varna skrivališča.
Daszynski je svoj nujni predlog včeraj začetkom seje utemeljeval z ognjem in žveplom na vlado in armado. V koliko zadeva krivda deželno vlado galiSko, oziroma ces. namestnika, tega ne vemo. Govori se le, da bi bila dež. vlada lahko pred časom končala stavko in tako preprečila veliko nesrečo. Kar se pa vojakov tiče, so ti storili le svojo dolžnost po propisih. Daszynski je kričal na vse grlo, pomagali so mu ožji tovariši.
Min. predsednik dr. pl. Korber je takoj vstal, ter izjavil, da le to ve, kar je v časnikih; pač pa hoče odrediti natančno preiskavo ter o vspehu poročati v zbornici.
Zbornica je nato Bkoraj soglasno vspre-jela predlog, naj vlada č i m p r e j e v zbornici pojasni vzroke dogodkov.
Davek na voine listke.
Načelnikom klubov in vladi se je včeraj posrečilo, da so mladočeSke poslance odvrnili od obstrukcije, ki so jo hoteli pričeti z nujnimi predlogi. V zadoščenje češkim poslancem pa so načelniki pritrdili zahtevi, naj se predloga o novem davku od voznih listov postavi na peto mesto in rešijo preje druge predloge. Na podlagi tega sklepa je dr. Kath rein preči tal utemeljen predlog, naj se v tem smislu dnevni red predrugači. Vsenemci bo odločno ugovarjali in bcho-nerer je ironično klical Cehom, da jim čestita na moralni zmagi. Vsenemec Ber-g e r, ki je že v zboru načelnikov ugovarjal, je zahteval, naj se Boštejejo glasovi. B lo je 226 glasov za Kathreinov predlog in 35 proti. (Ironičen smeh mej Vsenemci)
Delavska stanovanja
Vsled premembe dnevnega reda je takoj prišla na vrsto razprava o zakonu, k i d o -ločuje olajšave za zdrava in cenena delavska stanovanja.
Doslej smo imeli v tem oziru edini zakon z dne 9. febr. 1892, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Dokaz temu, da je do
feonr^a I 1001, toroj vlici.j -v Jumviill IvMll,
le 319 delavskih hiš bilo deležnih malih olajšav.
Zdrava in cenena delavska stanovanja pa so v socialnem, gospodarskem in nrav-nem oziru največjega pomena v modernem življenju. To so naglašali razni govorniki. Zato je dolžnost države, da podpira taka podjetja z raznimi davčnimi olajšavami in tudi direktnimi podporami.
Novi zakon, ki ga je danes zbornica sklenila tudi v tretjem branju, določa : One hiše, ki so namenjene za »d e 1 a v c e«, so so 24 let proste vsakega državnega davka, ako služijo svojemu namenu po določbah, ki so obširno navedene v zakonu. Odsek je vladni načrt v marsičem zboljšal ter omogočil, da si more »delavec« z manjšimi troški v teku let kupiti svoj stalni dom.
Novi zakon tudi znatno razširja pomen »delavca«. V smislu tega zakona ni „de-lavec" le v tovarni in rudokopu, ampak
vsaka oseba, ki si služi kruh pri raznih javnih in zasebnih podjetjih in če ima kot samec k večjemu 1200 kron, kot družinski oče ali mati z dvema ali štirimi otroci k večjemu 1800 kron, s peterimi ali več otroci največ 2400 kron letnih dohodkov. Torej so deležne teh olajšav tudi del. stavb, zadruge, ki imajo mej svojimi člani tudi delavce v širšem pomenu besede, nižje uradnike, rokodelce itd. Novi zakon se torej približuje ideji, da bi se take olajšave dovolile sploh za ljudska stanovanja.
Mej drugimi je govoril danes tudi slovenski poslanec Žitnik, ki je naglašal pomen tega zakona za nižje sloje ve prebivalstva, pa tudi za državo in človeSko družbo sploh. Ako delavec nima svoje strehe, nima doma, kjer bi se mogel odpočiti in razvedriti v krogu svoje družine, išče razvedrila in nadomestila v gostilni. Tu najde zabavo, pa tudi priliko zapravljivosti. Tu se pričenja revščina, nezadovoljnost, obup in sovraštvo do drugih stanov. Zato je dolžnost drŽave, dežele, občine, pa tudi zasebnikov, da pomagajo reSevati boc. vprašanje tudi na tem polju. S samimi lepimi pregovori in reki se ne grade železnice. Duh časa zahteva, da vsi merodajni krogi in javni zastopi izvršujejo Odrešenikovo zapoved: Ljubi bližnjega kakor Bam sebe!
T<.nuui iniprave so oue v zakon vspre-
jete nekatere premembe. Tako se morejo taka stanovanja odpovedati v osmih in ne v treh dneh, kakor je bil določil davčni odsek.
Dalje je odsek določil, da se more hiša prepisati, kadar jo kupec popolnoma plača. Zbornica je na Ofnerjev predlog Bklenila, da se mora hiša prepisati vsaj v treh letih, ako kupec plačuje svoje letne obroke.
Razni govorniki bo izražali še druge želje. Toda bolje nekaj, nego nič. Ko bi zbornica vsprejela še več prememb, bila bi zopet nevarnost, da zakon obleži v gosposki zbornici. Zbornica je nato v drugem in tretjem branju sprejela ves načrt o delavskih stanovanjih z nekaterimi premembami. Naj-važneja prememba je pač ta, da se na predlog poslanca S t o j a n a doba za odpoved stanovanja mesto treh dni določi na 8 dni.
Poslanec dr. B y k je nato poročal o premembi zakona o zemljiškem davku. Razprava o tem načrtu Be je odložila za prihodnjo sejo.
Nato je min. predsednik Koerber pojasnil dogodke v Lvovu. Rekel je mej drugim: Ze v ponedeljek zjutraj so se stavkujoči sidarji zbirali pri raznih stavbah, da se prepričajo, da je vse opustilo delo in da odvrnejo od dela še druge delavce. Ob 10. uri so se zbrali zidarji v ogromni množini na streliškem trgu. Govoril je vodja Vilik. V tem hipu se je vrnil z vaje 15. peS-polk. Nekateri štrajkovci so jeli insultirati vojake, nakar jih je poveljnik velel aretirati. To je dalo povod nadaljnjim izgredom. Takoj so obvestili o dogodku policijskega ravnatelja, ki je poslal na lice mesta nadko-misarja z oddelkom huzarjev. Vkljub dobrohotnemu prigovarjanju množica ni hotela odnehati in se raziti, marveč je naskočila huzarje. Policija je bila prisiljena rabiti silo in je jela s pomočjo vojakov izpraznjevati prostor.
VojaStvu se je sicer posrečilo razkropiti demonstrante, toda kmalu bo se zopet zbrali in napadli vojake b kamenjem. Pri tej priliki sta bila ranjena dva huzarja ter dva delavca.
Ob 12. uri sn •»•»•».I...:..*:----- -t. ••
blizu strelskega trga ter začeli pobijati okna
ter vse, kar jim je prišlo pod roke. Na pomoč so prišli zopet huzarji ter stotnija pehote. Ker ni bilo miru, je ustrelilo vojaštvo med nemirneie in ranjenih je bilo 23 oseb. A tudi pozneje demonstrantje še niso odnehali ometavati vojake s kamenjem, nekateri so se celo posluževali samokresov. VojaStvo je moralo zopet streljati ter jo ranilo nekaj oseb. Pet oseb je umrlo v bolnici vsled dobljenih ran. Aretiranih je bilo skupno 20 oseb, ki bodo pozvane pred sodišče. V bolnici ae nahaja 14 oseb, izmej katerih bodo večinoma vse okrevale. Huzarjev je ranjenih 10, od teh bo eden bržkone umrl. Pozneje je bil mir. Pogajanja z delodajalci Be še vrše, a dosedaj nieo imela nikakega vspeha. Del demonstrantov se je podal včeraj v bližnjo okolico, da tam nadleguje prebivalstvo, ki donaša živila v mesto. Konečno je min. predsednik branil vojaštvo, ki je v polni meri storilo svojo dolžnost, in
LISTEK.
Monsignor Ivan Treven.
V svojem rojstnem kraju v Idriji je te dni za vselej zatisnil svoje oči bivši dolgoletni župnik sv. Ivana pri Trstu, monsignor Ivan Treven.
Moj prvi župnik! Kako bi se ga s hvaležnostjo ne spominjal! Nek dan sem imel več opravila; pokara me, naj kot mladenič ne napenjam preveč svojih močij, »jaz sem operator in pa kooperstor, tudi jaz sem tu, da delam«, mi je rekel, in delala sva složno v veliki in težavni župniji; moji tovariši pa so me zavidali, da imam izvrstnega »šela«.
Porodil se je pokojni Treven 7. dec. 1822, letos je toraj stopil v 80. leto. Po dovršenem gimnaziju stopil je v goriško bo-goslovnico kot gojenec za tržaško škofijo. Se kot dijak in pozneje bogoslovec se je mnogo pečal z godbo in je dosegel toliko spretnost, da ga je tedanji škof Legat kot novomašnika poslal za kornega vikarja in vodjo petja v sostolnico v Koper. Tu je bil
nekaj časa tovariš Ivana Glavine, poznejšega škofa tržaškega. Takrat so bile v Kopru še drugačne razmere; pokojni Treven, Grubiša in Glavina, vsi trije Slovenci, so bili še dolgo v dobrem spominu pri poštenih Koperčanih. In danes? Kako je vse drugače. Trevnu pa se je vendar jelo tožiti po domačih ljudeh in domačem jeziku. Dasi je bil v Kopru priljubljen, je vendar prosil za izpraznjeno župnijo Repentabor na Krasu. Tu je preživel dolgo vrsto let kot župnik, katerega jo spoštoval in ljubil vsakdo. Kot ljubitelj godbe in petja je bil prijatelj prerano umrlega Hajdriha. Imeli so kvartet, kakoršnega ni bilo zlepa, kadar je prišel na Tabor Hajdrih z dvema drugima tovarišema v goste k Treynu; to bo bili pevci-glasbeniki!
Po večletnem službovanju na Repen-tabru prosil je za župnijo Sv. Ivan ter se preselil tjekaj. Težkim srcem se je ločil od svojih udanih mu Repencev, in dolgo ga niso mogli pozabiti, saj je bil ves njih. Pri Sv. Ivanu pa se je začelo šele posebno plo-donosno delovanje Trevnovo. Cerkev je bila res velika, a trebalo je še mnogo notranje oprave, magistrat pa za cerkve ni posebno
radodaren. Zato še je lotil dela župnik sam; njegovo pazno oko je kaj kmalu videlo, česa je potreba. Prenaredil je velik altar, kupil je nov velik lestenec, ki je stal 1800 gld. V zvonik je preskrbel velik zvon, ki je po teži drugi za zvonom sv. Justa in bo še dolgo glasni oznanovalec gorečnosti njegove.
Vsega svojega duha pozornost pa je obrnil na orgije; kot izvrsten muzik je kmalu uvidel, da niso dostojne za tako cerkev, posebno klavijatura je bila nerodna za organist«, ki je moral pri igranju kazati hrbet velikemu altarju. Najel si je dolavca-etrokovnjaka, pri delu pa pomagal sam. Cile dneve je takrat preživel na koru, je pregledoval popravilo, glasbil piščale in sploh pripomogel, da je brez obilih Btroškov popravil orgije, ki bo Bedaj izmed najboljših v Trstu in okolici. Mnogo druzega je še storil pokojni župnik, a ni se kazal, za njegova dela zna najbolj On, ki kraljuje nad nami.
Leta 1892 obhajal je sedemdesetletnico svojega rojstva. Vsa župnija se je veselila tega dne; na predvečer je bilo vse razsvetljeno in je pričalo o ljubezni in udanosti
ovčic do svojega pastirja, Tržačani pa bo se vpraševali: »Kaj je nccoj pri sv. Ivanu?«
Leta 1898 praznoval je svojo zlato mašo, dasi še čil na duhu, vendar oslabel na telesu ; posebno so mu odrekale oči.
»Sedaj sem imel zlato mašo, trebalo bo kmalu iti«, dejal je sam, a vendar je šc ostal v službi. Fo zlati maši imenovan je bil papeževim komornikom, a višnjevega kolarja ni nosil; le redkokedaj si ga je nadel, a še to le za malo časa. Skromen, kakor je bil, ni maral za časti.
Lansko jesen prenovil je župnijo v notranjem s sv. misijonom, potem pa kmalu stopil v Stalni pokoj. Vleklo ga je domov v Idrijo, katere prej več let ni videl. Pravijo, da je to hrepenenje po rojstnem kraju znamenje bližajočemu se koncu ; in res, komaj par mesecev, in izdihnil je svojo dušo!
Sedaj počiva moj prvi župnik za vselej. Dasi nisva bila dolgo skupaj, ga pozabiti ne morem. Učil sem so od njega mnogo. Bil je goreč dušni pastir, neupogljiv narodnjak. Stal je kot hrast, ki ga no stro viharji, le sekiri se upogne, a Trevna je mogla upogniti le — smrt.	M. Š.
ki gotovo ne sme dopustiti, d« bi ga pobili demonstrant je.
Mej ministrovim govorom so se opetovano oglašali scc. demokratje, slednjič je pa Pernerstorfer predlagal, naj se o odgovoru otvori debata. Ta predlog je zbornica od klonila s 115 proti 80 glasovom, kar je dalo zopet povod soc. demokratom, da so udrihali po Poljakih ter »klerikalcih.«
S tem je bila zadeva končana in seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Čehi in davek na vožne karte.
Po sklepu včerajšnje seje poslanske zbornice se je češki klub iznova posvetoval o stališču, ki naj je zavzema napram vladni predlogi o davku na vožne karte. Klub je z zadovoljstvom vzel na znanje sklep zbornice, da sa vladna predloga premesti s 1. na 5. mesto in tako deloma ustreže češki želji, vendar pa izjavlja, da mora vztrajati pri prvotnem sklepu, dokler vlada ne ustreže tudi nadaljni zahtevi. Cehi hočejo imeti poprej garanoij, da se čisti prinos davka na vožne karte porabi za odpravo mitnic ter za zboljšanje položaja diurniBtov. Ce finančni minister izjavlja, da raje odBtopi, nego bi Bostavil prihodnji proračun brez novega davka, izjavljajo Cehi, da raje obstruirajo nego bi dovolili novi davek brez istočasne odprave mitnie. Vlada naj torej pritiska na gosposko zbornico, da takoj reši predlogo o mitnicah, pa bo rešena parlamentarna kriza.
Kri/a v Franciji.
V včerajšnji seji lrancoskega ministerskega sveta je kabinet ofioielno podal ostavko, ki jo je predsednik Loubet tudi sprejel. Po dosedanji navadi je Loubet takoj pozval k sebi predsednika senata in zbornice, da mu poročata o splošnem politiškem položaju in glede sestave nove vlade podasta potrebna pojasnila. Cuje se, da bota oba predsednika predlagala Brissona za novega kabinetnega načelnika, in še le potem, če ta ne vsprejme naročila, se bo Loubet obrnil na C o m b e s a. Izmej dosedanjih ministrov pride v novi kabinet tudi Lanessan; linance poverijo bržkone Rouvierju.
Položaj v Južni Afriki.
Po sklenjenem miru, ki so ga podpisali, kakor trdijo angleški oflcielni krogi, vsi burski voditelji, se je končala v Južni Afriki oficielna vojska. Večinoma vsi burski oddelki v Transvalu in Oranje bodo odložili orožje in se vrnili na svoja posestva. Tudi Kriiger, ki je bil izpočetka odločno proti vsprejetim mirovnim pogojem, se je konečno sprijaznil z njimi in se vrne v Transval. Da ne bo več predsednik nekdanje transvaalske republike, to ve najbolje sam, mogoče pa je, da mu poverijo vkljub temu kako častno mesto.
Ne more se pa trditi, da bi se pokorili mirovnim pogojem tudi kapski vstaši. Organi transvalskega poslaništva v Bruslju javno izjavljajo, da sklenjeni mir ne pomeni nikake sprave, ker kapski Buri ne priznavajo miru in bodo i nadalje vodili vojsko proti Angležem. Raynotako se sme Boditi, da se jim pridruži še marsikak oddelek v notranjem nekdanjih burskih republik in da bodo imeli Angleži i nadalje dovolj opravka predno ukrote vse nezadovoljne elemente.
Iz brzojavk.
Delegacijsko zasedanje se zaključi v ponedeljek 9. junija. — Burako-angleško mirovno pogodbo bo podpisali: za angleško vlado Kitchener in Milner; za transvalsko Schalk-Burger, Reitz, Botha in D e 1 a r e y ; za oranjsko pa Stein, D e \v e t, Olivier in H e r t z o g. —• Število ujetih Burov je znašalo do 3. maja 25.555. — Minister Rezek namerava po poročilu nemško-liberal-nih listov v kratkem odstopiti, ker se ne strinja s stališčem češkega kluba. — Nov vsenemški dnevnik ustanove v jeseni na Dunaju poslanci vsenemške zveze.
—	Nagrada angleškim vojakom v Južni Afriki. Poroča se, da dobi vsak angleški vojak 5 funt. šterlingov nagrada. Pripomniti treba, da denarja še nimajo v rokah. — Nižjeavstrijski deželni zbor ae snide k zasedanju 16. junija ter bo zboroval kakih 6 tednov.
—	Moravski deželni zbor prične
zasedanje 17. junija ter bo zboroval do 10. julija. — Filipinsko poslanstvo v Rimu. Pod vodstvom civilnega guvernerja Tafta je došlo v Rim poslanstvo, ki namerava z Vatikanom urediti verska vprašanja na Filipinih.
Občinski svet ljubljanski.
»Narodov« poročevaleo na galeriji.
Tudi prt včerajšnji seji je »Narodov« poročevalec Linhart moral ždeti na galeriji. Ako bi prišel med občinske svetnike, zgodilo bi se v dvorani nekaj posebno lepega. Mnogi občinski svetniki bi vstali in odšli iz dvorane. To je menda »Narodov« poročevalec čul, zato je rajši prišel na galerijo. Sedaj je spodaj v dvorani samo poročevalec uradne »Laibacber Zeitung«.
Zahvala časnikarjev.
Župan je pričetkom seje izročil občinskemu svetu zahvalo časnikarskega odbora za veliko gostoljubnost, s katero je občinski svet sprejel udeležence shoda slovanskih časnikarjev. Župan je dejal, da je sedaj vse slovansko časopisje polno hvale o Ljubljani in o krasoti naše domovine. Shod bo zlasti velikega pomena, ker bo slovansko časopisje, kadar se bomo borili za naša prava, tem odločnejše zastopalo naše pravice, ker je spoznalo naše razmere. Tudi češko pevsko društvo ».Smetana « se je zahvalilo za Bpre-jem.
LjnbljanSani in voda.
Najzanimivejša točka včerajšnjega dnev nega reda bilo je poročilo o delovanju mestnega vodovoda v letu 1901. Vodovod je imel prebitka 31 095 K 58 h, za 9000 K več, kot je bilo v proračunu. Vode je bilo v letu 1901 vzdignjene 1195 milijonov 281 tisoč litrov. Največ vode se je porabilo meseca julija, najmanj meseca decembra. Premoga se je porabilo v Klečah 687.625 klg., olja za stroje 2000 klg. itd. Na mesec se je porabilo vode 99 milijonov litrov. Na enega Ljubljančana je prišlo 90 litrov na dan. Ako bi hoteli iz Kleč v Ljubljano voziti vodo, bi potrebovali, ako bi naložili na en voz eno tono, 3820 voz na dan, in ako bi jo hoteli z vlakom prepeljati v Ljubljano, bi potrebovali na dan osem vlakov, katerih vsak bi imel 40 vagonov. Ako bi vso vodo, ki Be je tekom leta porabila v Ljubljani, spustili v Ljubljanico, bi tekla mimo nas 41 ur in pol ali dva dni in dve noči. Ako bi napolnili z vodo mestno posvetovalnico, bi jo morali napolniti 1038krat. Izrekla se i« 7»hvnla nanhiu nri vodovodu.
Umaknjena prošnja.
Občinski svetnik gospod Josip T u r k je vložil prošnjo, da se mu poviša plača za do-važanje premoga. Pred sejo je gosp. Turk svojo prošnjo umaknil, zato je prošnja postala brezpredmetna.
S kako mero ie dele podpore.
»B o 1 n i š k o i n podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov« je prosilo za prispevek. Pri tem društvu so zavarovani magistratni zasebni uradniki, ki so tako preskrbljeni za slučaj bolezni. »Socialni« občinski svet je društvu dovolil samo 100 kron . . . Nato je prišla na vrBto prošnja »Splošnega ženskega društva« za podporo. V tem društvu je učila narodne dame Zofka Kveder in društvo prireja estetične čajne večere. Župan je predlagal, naj se da društvu 300 kron podpore. Občinski svet je dal »Splošnemu ženskemu društvu«, č e g a r članice so soproge najbogatejših naprednjakov, 200 K podpore. Kako nepristransko ulogo bode igral občinski svet, ako se oglase za podporo sedaj tudi društva, ki podporo dosti bolj potrebujejo, kakor pa to društvo bogatih dam ?
Mestna ljudska kopelj je že potrebna popravil. Cementni omet, katerega je izvršila tvrdka Ast, je za nič. Napravile se bodo v kopeli plošče, katere bode za 5940 kron izvršila Rakoniška tvrdka. Tvrdka Ast je obljubila odškodnino 720 kron, a občinski svet je odločil, naj magistrat natančno preračuna škodo. Značilno je, da je komisija še le sedaj izrekla, da je cement za take kopeli za nič. Zakaj še le Bedaj, ko že vsak vidi škodo ? Župan je izjavil, da je kopelj v Koleziji prenovljena, kakor nova.
Nov park.
Občinski svet je določil, da se med hišami banke »Slavije«, »Glasbene Matice« in Lazarinijeve napravi park. Banka »Slavija« je pridobila del Auerspergovega posestva in bo sedaj odprtino pri svoji hiši lahko popravila. Občinski Bvet je določil, naj banka »blavija« hišo popravi v sedanji stavbeni črti, nekaj prostora pa odkupi od »Slavije« občina za park. Podere se tudi mestno skladišče ob Kušarjevi hiši. Ali bi ne mogla »Slavija« občini darovati potrebnega prostora za park ? Dobička ima banka dovolj v Ljubljani! Za napravo parka je občinski svet določil 600 kron. Predlog mestnega vrtnarja za napravo novega parka ob Latermanovem drevoredu se je odbil.
Rano.
Mesarju Antonu Slovšije magistrat odbil prošnjo, da bi smel prodajati goveje meso v Šolskem drevoredu. G. Slovša je rekuriral in pravi, da v svoji sedanji pro-dajalniei ne proda dovolj. Občinski svet je rekurz odbil. Za to, da se gospodu blovši ugodi za eno leto, je govoril gospod Pre d o v i č, proti je pa govoril gospod Turk.
—	Pri hiši gospe Pleiferjeve na Poljanskem nasipu se obrežejo lipe, pri hiši g. otareta na Marija Terezije cesii pa kostanji. — Predsedstvu sodišča se je odgovorilo, da za nižjo ceno, kakor se je določilo, ne more dati električne luči za novo justično poslopje.
—	II. mestnemu šolskemu otroškemu vrtcu se dovoli dotacija 100 kron. — Rekurz Iv. Mavca, posestnika v Rečnih ulicah, se odbije. — Parcelacija Korsikovega posestva na Bleivveisovi ulici se odobri. — Odobre sa popravila v ubožnici na Karlovski cesti.
—	Odkloni se ponudba Jos. Koutnega za zamenjavo sveta. — Prošnja nemškega »Drsalnega društva« za odpis najemščine za leto 1901 se odkloni. — Nadučitelju Franu Cernagoju Be prepuste pridelki na kmetijskem preskuševališču na Barju, ako povrne občini davke za dotični p/ostor. — Sklene se prodati gospodu Jos. Špaleku iz Kamnika mestno stavbiSče ob Levstikovih in podaljšanih Nunskih ulicah, ako plača 24 kron za kvadratni seženj in ako ondi tekom enega leta zgradi vilo. — Stražnikom, ki so zasledovali pse brez mark, se dovoli nagrade 100 kron. — Ne od )bri se naprava ograje pri nasadu med Krejčijevo in Gerberjevo hišo.
—	Občinski svetnik g. T u r k je koncem seje interpeliral, zakaj se ne napravi javno stranišče na Karlovski cesti, ker je to na pravo občinski svet že odobril. Tudi ob činski svetnik g. Predovič je priporočal to napravo.
Na Sveti gori.
vete Gore pri Gorici, 1. jun.
Prccesija, katera se je na posebno željo ranjkega kardinala letos vpeljala, vršila se je prav slovesno in pobožno. Okoli tisoč vernih častilcev svetogorske Matere milosti pomikalo se je v najlepšem redu iz cerkve proti kapelici sv. Frančiška po stopnjicah na vozno ceBto, koder so se polagoma vračali glasno moleč sv. rožni venec ali pa pobožno prepevajo svete pesmi v Bvetišče nazaj. Nepotrebnih radovednežev, brez katerih se redko katera procesija vrši, tu gori ni bilo. Vse je stopilo v vrsto in pobožno kleče pre j»ln nntnma štiri običajne blagoslove z Najsvetejšim.
Mej slovesno sv. mašo prihitel je gori semeniški vodja monsg. Gabrijevčič, gosp. kurat Golob pa je pripeljal že poprej de kleta Marijine družbe belo oblečene, ki bo najprej opravile prav spodbudno romarske pobožnosti, potem se vdeležile vsem v najlepši zgled slovesne procesije, sprejele so Jezusa najprej pri sv. obhajilu v srce, potem ga tudi zunanje počastile in to je menda gotovo najlepša, najveselejša procesija. Da bi našle mnogo posnemovalcev ! Petje je pre-skrbel kobtanjeviski kor redovnih klerikov, katere izborno vodi in vežba p. Aleksander. Bog bodi plačnik!
Prihodnjo nedeljo na »kronanico« bo kakor vsako leto običajna slovesnost in procesija iz Kanala. Ta dan je eden največjih shodov. — Romarska bisa bo v kratkem tudi znotraj popolno vrejena.
S S
Novodoben učitelj.
Kaj takega še ni bilo na Kranjskem.
Iz D o m ž a 1 se nam poroča: Preteklo nedeljo smo imeli običajno procesijo s presv. Rešnjim Telesom, katera je vodil mengeški g. nadžupnik. Vse je šlo prav po redu, vreme lepo, kapelice lepo in umetno okrašene, veteransko in gasilno društvo, dobro znana domžalska godba, pobožnega ljudstva veliko. Vse je molilo in častilo sv. Rešnje Telo. Le eden človek v celi procesiji je delal Bogu veliko nečast in vernemu ljudstvu zlasti pa šolski mladini pohujšanje.
Kdo je neki bil ta napredni Človek? Nemški učitelj VV i t z a n i. Kaj je storil posebnega? S cilindrom na glavi, toraj p o k r i t je šel s procesijo pri otrocih nemške »Schulvereinske« šole, katere je nad zoroval. Na svoja lastna ušesa sem slišal, kako so nemški otroci, poučeni po svojem katehetu, lepo in glasno molili, njihov učitelj pa je pri njih korakal s cilindrom na glavi. Ali ni to veliko motenje vere in nepopisno pohujšanje? Ljudstvo je bilo do skrajne meje razburjeno in ne ve se, kakšen konec bi bil temu pohujšanju, da ni po tretjem blagoslovu domžalski duhoven stopil k njemu in ga dostojno opomnil, da naj se odkrije, ali pa naj se odstrani. Ne sicer rad, pa vendar odkril se je s protivnimi besedami : Ich werde mich besch\veren.
Zdaj pa še enkrat vprašam: Ali je to res tudi v katoliški Kranjski mogoče? Da je kak radovednež od strani gledal tako procesijo s pokrivalom na glavi in s cigareto v ustih, to se je že slišalo, da je pa šel kak »Volka- und Jugendbildner« kakih
40 korakov p r e d sv. Rešnjim Telesom v procesiji s cilindrom na glavi, kaj takega še nismo niti slišali niti brali. Prav radovedni smor kaj bodo v to poklicani organi k temu rekli, kaj ukrenili.
Deželni šolski svet, kateri je zadnjič zopet mirno pustil, da je njegov član v listu razglašal njegove tajnosti in napadal korporacijo, katere član je žalibog sam, ta se naj zdaj pokaže, če razume več kulture, kakor omenjeni — »vzgojitelj.«
Služba božja na Brezjah.
Pri Mariji Pomagaj na Brezji obhaja se služba božja po tem redu:
Vsako soboto in pred vsakim praznikom zvečer ob solnčnem zahodu bo lavretanske litanije z blagoslovoma.
Vsako nedeljo, kakor tudi vsak zapovedan praznik je zjutraj o pol T. pridiga, potem bv. maša, ob desetih zopet pridiga, potem sv. maša; ob pol sedmih zvečer litanije.
Vsak ponedeljek in torek je peta sv. maša z blagoslovoma ob šestih zjutraj.
Vsak delavni dan so gotove sv. maše ob petih, šestih zjutraj in dopoldan ob '/t 10, ko pridejo ljudje od vlaka
Tudi je vsak nezapovedan Marijin praznik ob šestih zjutraj peta bv. maša z blagoslovoma.
Izpred sodišča.
KamnISki Štele pred goriškim sodiščem. Predvčerajšnjim se je vršila pred goriškim okrajnim sodiščem razprava proti bivšemu pevovodji narodno naprednega pevsko glasbenega društva Francetu Štele t u in proti mladeničema H; 1 e d e in. K o m e 1 iz Kronberga radi nenravnih dejanj po § 129 kaz. zak. Hlede je dobil eno leto težke ječe, Štele pa dva meseca zapora.
Blamirana celjska nemikutarija. Celjski Nemci so hoteli postavo o BeBtavljanju cerkvenih konkurenčnih odborov v svojo ko-rist zasukniti, da bi oni dobili v cerkvenem konkurenčnem odboru večino, ter tako ko-mandirali v slovenski farni cerkvi. Pritoževali so se, ker ni njih obveljala, na vse strani, sedaj pa je najvišja oblast, upravno sodišče, njih pritožbo zavrnilo. S tem je stvar končno rešena in celjska nemškutarija blamirana.
Zopet eden. Nemški župan Anton \V i n k 1 e r iz Altenmarkta na Štajarskem
ie dobil za poneverjenje uradnega denarja
cat mesecev težke ječe.
*
* *
Včeraj je bil pred porotniki obsojen v 131etno ječo 501etni Peter Likar radi požiga D^vžanove sušilnice v Goleniku, znanemu zloglasnemu Fran Kreču pa je sodišče radi ropa in drugih nasilnosti prisodilo 12 let težke ječe. Obširneje poročilo o teh dveh razpravah priobčimo radi pomanjkanja prostora v prih. številki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. junija.
Novi stolni prošt. Pismo sv. Očeta z dne 23. aprila t. 1., s katerim je g. prelat dr. Ivan Kulavic imenovan za stolnega prošta ljubljanskega, je došlo včeraj v Ljubljano. Vsled tega bode novi prošt prihodnjo nedeljo ob 11. uri slovesno umeščen v svoje dostojanstvo.
C kr. deželni šolski svet. Žurnalist, ki sedi v deželnem šolskem svetu, vrača deželnemu predsedniku njegovo ljubezen do liberalne naprednosti na kaj čuden način. Zadnjič je zopet kar napadel deželni šolski svet, ker je dal neko učiteljico drugam, kakor je želel omenjeni žurnalist. Ta žurnalist tudi kar taji, da bi on bil sploh dolžan varovati glede tega uradno tajnost iz dežel, šol. sveta, ter grozi, da bo še naprej v čednem listu »Slov. Narodu« čuval nad korektnostjo postopanja v deželnem šolskem svetu. Radovedni smo, če se bo dala ta korporacija še dolgo terorizirati od žurnalista! To je unicum v Avstriji!
K ljubljanskim procesijam. Sobotni »Narod« se prav otročje veseli, češ, da je bilo pri stolni procesiji sicer polno gledalk in gledalcev, malo pa udeležnikov. Vidite ga, vernega kristijana, ki je že stokrat zatrjeval, da ni proti krščanstvu, ampak le proti »klerikalizmu«. Če je res kak razloček med »klerikaiizmom« in krščanstvom, potem vprašamo: Kaj ima procesija s »klerikaiizmom«, katerega edinega baje pobijate, opraviti?! Zakaj si tako veselja roke ma-nete, če se le malo ljudi procesije udeležuje ? S tem se dovolj jasno razodevate, koga in kaj pravza
prav aovraiite.... Toda v tem oziru je škoda s Vami govoriti vaako besedo. Mi konstaiujemo samo resnico. Resnic« pa je, da se ljubljanske procesije z vsakim letom lepše in ob večji udeležbi ljudstva obhajajo, stolna procesij« pa je bila letos posebno sijajna. To je bila splošn« sodba pome-stu, vse je bilo izredno zadovoljno s procesijo. In ravno zato je menda »Narod« Čutil potrebo pisati, da ni bila, da bi izbrisal mogočni vtisek, ki ga je ta slovesna manifestacij« krščanstva naredila in zapustila v ljudstvu. Sijaj pa ji je dala poleg novega krasnega nebesa zlasti vedno večja udeleiba vernega moštva in na novo uvedena udeležb« meščanskih dam. Verska zavest in cerkveno življenje kljub vsemu smešenju očividno raste, se poživlja in procvita. »Narod« pravi, da so se udeležile procesije tiste dame, kakor vsako leto. Faktum pa je, da se do lani dame razun par sploh niso udeleževale procesije in da jih je bilo letos zelo častno število. Morda da »Narod« s svojim terorizmom res kako dobromislečo ostraši — kajti da uduši dobrega, kjerkoli le kaj more, to mu že priznamo — gotovo p« je, da jih je mnogo, ki se njegovemu terorizmu ne uklonijo, ki bodo hodile k procesiji kljub in ravno zaradi .Narodovega« smešenja; invsvesti smo si, da bodo polagoma tudi druge, ki ga doslej niso imele, dobile pogum, javno nastopiti in izpričavati svoje v e r-ekoprepričanje. — Daje udeležba pri procesiji zadostna, priča to, ker procesija potrebuje cele tri četrt ure, predno se uvrsti; večje mase ljudstva že skoro ni mogoče v redu držati. Pri toliki množini ljudi pridejo v poštev le bolj korporacije, kakor posamezniki. Da torej drugi gledajo ob strani, to je čisto naravno in prav, in drugače biti ne more. Le eno besedo bi v tem oziru dodali. VeČina gledalcev se dostojno vede, le posamezniki prodajajo sem pa tja svojo brezobraznost, da se ne odkrijejo razun kadar se Najsvetejše nese tik mimo njih. Ne glede n« versko čuvstvo bi jim že najnavadnejši takt, če bi ga kaj imeli, povedal, da je to neolikano, če grem s človekom po poti, ki pozdravi svojega znanca, pozdravim ga i jaz. To je ena n a j -primitivnejših zahtev olike. Prav iz istega razloga veleva tudi čut dostojnosti, da kdor gre mimo odkrite in moleče množice, da je tudi odkrit, da ne pase samo svoje radovednosti, ampak da z neko pijeteto spremlja sveto opravilo. Tem boji nujno pa je še, biti odkrit pri blagoslovih. In debele neotesanosti mu je treba, kdor sredi odkrite množice hoče in more stati pokrit. Ne razumemo, kakor morejo ljudje, ki toliko govore o oliki, ne vedeti tako enostavnih pojmov olike! — Sicer pa, kaj naj ie govorimo o procesiji: mi smo zadovoljni ž njo, »Narod« je zadovoljen, — kaj hočete že več?
Konferenca duhovnikov Sodalitatis SS. C. J. za ribniško dekanijo bo 9. junija ob 10. uri dopoldne v Loškem potoku.
Odlikovanje. Vodji inšpektorata južne železnice v Trstu, gospodu Jul. N e s s 1 e r j u, je podelil nemški cesar red rudečega orla.
Poročil se je pri Sv. Frančišku na Štajerskem nadučitelj g. Josip Teršak z gdč. Ano Bizj a k.
Liberalna klepetulja. Iz Idrije. Liberalci grozno preiskujejo in pozvedujejo, kje bi mogli dobiti kak madež na klerikalcih. Le eno napako imajo, blebetavi so kot kako staro babše. Takole v nedeljo ali ponedeljek, predno izide »Jednakopravnost«, že raztrobijo, kaj bo prinesla. Zadnjih 10 dni so nabirali gradiva, da bodo dokazali, kako izrabljajo duhovniki denar iz bogatih, pa neukih ljudi. Na piko bodo vzeli posebno dva duhovnika, I eden biva v Idriji, eden pa v Črnem Vrhu. Ako se ta novica v četrtek vresniči, bomo I prav hvaležni lističu in — ljudem, ki so naprej izdali. Bnde mogoče VBaj tudi nam govoriti o precej zanimivih stvareh.
Iztirjevanje davkov. Posestnik z Vrhnike nam piše: Naša davkarija tirja sedaj zemljiški davek za tri četrt leta in sicer je bilo že več posestnikov zarubljenih radi tega, ker niso plačali zaostalega zneska
za prvo četrt leta 1902 in z« drugo in tretje četrt leta ie naprej, kar je popolnoma ne-postavno. Davkarija sme sedaj tirjati samo za prvo četrt let« — in to samo one, ki plačajo nad 40 K davka, sme tudi žaru b i t i, drugače nikogar. Posebno letos je zelo hudo za plačevanje, ker smo morali plačati dv« obroka potresnega posojila in sedaj nas pa zopet rubijo kar za tri četrt leta vse brez izjeme. Ne bi se pritožil, ako bi se bilo samo meni to zgodilo, a navedem lahko toliko slučajev, ki bodo pričali, da se ravna pri vrhniški davkariji pretrdo. Kdo je kriv tega, ne vem, bode že direkcija potrebno ukrenila, da se stvar preišče, ker imamo sicer nepotrebna pota in stroške.
Predavanje v Tržiču. V Tržiču bo v soboto 7. junija ob 8 zvečer predaval dr. Julij vitez Payer »O čudnih dogodbah in težavah v polarnem svetu, ki jih j* sam doživel pri treh ekspedicijah za severni tečaj, o Vndrčejevi osodi, o podmorskih ledenih ladjah itd.« Pri neki ekspediciji seje primerilo Payerju, da je 800 čevljev globoko padel in obt čal v snegu.
Opera »Zrinjski« se bo predstavljala na dvornem gledališču.
Utonil je v Savi Janez Mušič, črevljar iz Vikerč. Govori se, da se ga je preveč napil in zašel v vodo. V ponedeljek popoldne ob 4. uri potegnili so mrtvega iz Save.
Slavna dejanja hrvaške vlade.
Dež. vlada hrvaška je pritrdila mnenju mestnega magistrata, ki je razveljavil sklep občnega zbora »Hrvatske Matice«, da dobi zaslužni tajnik g. Kostrenčič 1600 K letne pokojnine, češ, da »Matica« nima pokojnine v pravilih. — Včeraj je policija preiskala vse stanovanje g. St. R a d i č a v Zagrebu in zaplenila vse izvode njegove broSure »Kako čemo iz našega zb v dobro«, ki je prišla že pred tremi tedni nezaplenjena iz cenzure. V tiskarni v Sisku je tudi zaplenjenih 2000 izvodov te brošure, češ, da se z broSuro širi mržnja proti banu, proti civilnemu zakonu in proti mažarskemu narodu.
Nova dij. ustanova. Pred letom na Dunaju umrli upok. rač. revident g. Vene. Are o je zapustil 4000 K za dijaško ustanovo, ki naj jo uživa gimnazijec iz njegovega sorodstva ali pa iz sodraške občine. Podeljevalo jo bo dež. predsedstvo.
Zopet eden. Iz kršč. soc. krogov smo prejeli: Nemila smrt je pokosila, kot sto že omenili, iz naše Brede zopet moža, ki po svojem mišljenju in delovanju zasluži, da se ga na tem mestu spominjamo: Jurij Končan ni več med živimi! — Božja previdnost poklicala ga je po truda-polnem življenju k sebi po plačilo. Kaj je bil Jurij kršč.-soc. organizaciji, videli bomo šele sedaj, ko ga ni več med živimi. Bil je mož stare slovenske in krščanske korenine, ki ni poznal hinavstva in ki je tudi prijatelju odkrito povedal njega napake. Takih mož je malo. Zato pa čutimo kršč. socijalci ob njegovem grobu toliko večjo praznoto, ki jo je izpolnjeval v svojem krogu. Mož, neuki delavec, kateremu je pod raševo obleko bilo plemenito srce in v glavi deloval zdrav razum, ni poznal sovraštva. Tod« branil je s čudovito duhovitostjo napram vsakemu svoja načela. Počivaj, blagi sobojevnik za pravice delavstva, mirno v domači zemlji, duša tvoja pa naj vživa večno plačilo v nebesih — kjer se enkrat zopet vidimo!
Vročina v šoli. Bližajo se mučni časi, ko mladina vročine zeva na šolskih klopeh in presedeva tam svoje ure, ne da bi Be mogla kaj naučiti. Zato se nam zdi umestno opozoriti na dotični ukaz merodajne oblasti, kateri določa, da se mora pri gotovi viso-čini temperature prenehati s popoldanskim poukom, kar je gotovo utemeljeno z zdravstvenega in s pedagogičnega stališča. Opozorili smo na to dejstvo, ker dosedanja izkušnja nas uči, da se z omenjenim ukazom učnega ministerstva pride redno proti koncu šolskega leta na dan, ko nima niti učiteljstvo niti učenec od tega več kaj koristi.
Na adreso vodstva deželne bolnice, oziroma deželnega odbora v Ljubljani. Piše se nam: Obiskal sem slučajno te dni bolnika v deželni bolnici in zapazil v svoje začudenje, da so bolniki na okulističnem oddelku deloma nastanjeni v
podzemeljskih prostorih. Č« se kaj takega zgodi v starih prostorih, ni čud«; a v moderno zgrajeni bolnici se ne sme kaj takega pripustiti in čuditi se moramo, da se je dobilo za to prebivatno dovoljenje, ko so večinoma otroci na očeh bolni vsled skrolu-loze in drugih takih krvnih bolezni. Sprejema naj se gotovo število bolnikov, kolikor jih gre v poslopje, ako je pa to premajhno, naj bo potrebno ukrene, da se dobe zdravi nadzemeljaki prostori.
Javno ljudsko knjižnioo namerava ustanoviti v Ljubljani obč. svet Tako smo čuli včeraj v obč. svetu. Tu bi obč. svet res storil hvalevredno delo, ako bi se potrudil, da se dobra javna ljudska knjižnica skoro ustanovi. Ako Be pa misli po liberalnih por-nografičnih nazorih urediti taka knjižnica, potem bi seveda bila taka stvar tako »koristna«, kakor neka druga ustanova v Ljubljani.
Slovesen pogreb vojaka. Iz Gorice se poroča, da se je jako slovesno vršil pogreb onega nesrečnega nadtopničarja Dina-cherja (Lajnacherja ?), o katerem smo poročali, da je bil po nesreči zadet v hrbet od • puške, katera se je sprožila pri basanju top-ničarju Sedelčiču na straži pri topničarski vojašnici. — Pogreb so priredili častniki in vojaki topničarji kar najslovesneje. Mrtvaški voz je bil ves obložen z venci, katere so darovali častniki in tovariši nesrečnega. Pogreba so se udeležili tudi vsi častniki in in vojaki v Gorici garnizujočega topničar-skega polka in kar je bilo nekaj posebnega, vojaki spremili so mrtvega tovariša notri do groba. Pogreb je bil jako ginljiv in se ga je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva.
Pri procesiji na sv. Reinjega Telesa dan vedel se je nespodobno in po-hujšljivo dninar Miha Bizjak. Ko Be je delil blagoslov pri kapeli v Slapah, tare Device Marije v Polji, bil je Bizjak pokrit in je nerazumljive beBede sam seboj govoril; ljudstvo je bilo vsled takega obnašanja silo ogorčeno.
Nedeljski počitek so uvedli v svojih pisarnah slovenski odvetniki v Trstu gg. dr. Abram, dr. Rybaf, dr. Gregorin, dr. Slavik in dr. Pretner, in sicer za poletne mesece junij, julij in avgust. Posnemanja vrednot
Koroške novice. Ustrelil se je v Celovcu 22-letni stražmojster Maksimilijan Essreiter. Ustrelil se je v želodec. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — Mrtvo žensko v Dravi so našli v Velikovasi. Truplo je ležalo že mesece v vodi, ker je manjkalo glave, nog in rok. — Prememba posestva. Posestvo umrlega tovarnarja usnja Branda v Beljaku je kupil nek konsorcij, obstoječ iz gg. Wenedicter, Stage, Walter in Rainer za 700 000 kron. — Zblazneli ravnatelj. V Ljubljani je zblaznel ravnatelj papirnice pri Beljaku. Po Kolodvorskih ulicah je letal v sami srajci.
Stavke na Reki. Poroča se nam z Reke: Sporočili smo že, da so sklenili z i -d a r j i na Reki, da prično stavkati 2. junija. Ta dan se jih je mnogo zbralo v gostilni, ki jo zovejo »Confederazione Operaia«. Zunaj so Btali policisti, ki pa niso imeli priložnosti poseči vmes, ker se mir ni motil. Delavci so zahtevali razsodišče, a do večera niso dobili odgovora. V zidanju je zdaj na Reki 17 poslopij, Btavka pa do 300 zidarjev. Mnogo jih sedi in spi doma, nekaj hodi po mestu. Semtertje se kaj zida, a le skrivaj, ker stavkujoči gonijo tovariše od dela. Na »Kozali« so delali. Dva stavkujoča sta branila drugim delati. Policija ju je aretirala. Eden je dobil 24 ur zapora, drugega so izpustili. — Začeli so stavkati tudi kamnoseki. Pred kratkim so predložili delodajavoem spomenico, a brez uspeha. — Tudi klavničarji v mestni klavnici so se uprli, ker je vodstvo najelo nekaj uslužbencev. Prišlo je do resnega konflikta. Tu pride spretni nadzornik Vidmar z nekaj stražarji. Ker ni šlo iz lepa, so jih aretirali. Ivan Malenšek je dobil G dni zapora in 50 kron globe, Vincenc Malenšek 10 dni zapora, Ivan Grahovac 6 dni in 50 K, Franc Valenčič 8 dni. Ti štirje so bili voditelji in so izgnani iz Reke. 15 drugih, ki so se dali nahujskati od tsh, je dobilo vsak po 24 ur zapora.
Plavioe in celjski nemškutarji. Celjski nemškutarji se radi »postavljajo« s plavicami. Tako celjski slovenski okoličani
za U plevel precej skupijo in skupljeni denar oddajajo potem tudi za narodne namene, na primer za slovenski »Dijaški dom« v Celju. V trgovini g. D. Hribarja se v ta namen sprejema skupiček od plavie.
Slovenska občina Velenje je imenovala našega narodnega nasprotnika graj-bčaka pl. Adamoviča častnim občanom. Slovenska zavednost, kje si?
'Siidmarka v Gradcu« se vendar brani pokriti sleparije v nemškem nVorsohuss-vereinu" v Št. Lenartu v Slov. goricah. Nje ustanovitelj Feichtinger je rekel v odborov! seji, da »Siidmarka« vendar ni poklican« vsako nemško goljufijo s svojim denarjem poravnati. Skrbi pa tudi tega odbornika, da bi med oškodovanimi ne bil kak blovenee in bi se temu seglo pod roko.
Slovenski inserat v »Tagespošti" je prijavil krajni šolski svet v Stranicah. »Tagespošta« sama pravi, da naj se taki inserati pošiljajo slovenskim listom, ki jih radi prijavijo, ne pa nemškim, katerim so slovenski inserati nadležni.
Efektno tombolo je dovolilo ministerstvo »Delavskemu podporn. društvu« na Savi.
Medvedko ustrelil je te dni blizu Ilirske Bistrice posestnik Mih. Kovačič.
Sveče so se podražile b 1. junijem in sicer za 8 kron pri 100 zavitkih prima in 6 kron pri 100 zavitkih druge kvalitete.
Margetlč, zloglasni klanec pri Veliki Dolini, pričeli so prelagati. Vendar enkrat! Zdaj pa Se želimo, da bi mogli kaj kmalo naznaniti, da so začeli graditi most pri Brežicah čez Savo!
Ljubljanske novice Aretirani trgovec. Preiskovalni sodnik g. Kremžar je aretiral tukajšnjega trgovca g. Konrad« S c h u m i j a , ki se sedaj nahaja na Žab-jaku. Menda imajo od g. K. Schumija upniki tirjati 300000 gld. — Tudi njegova fi-lijalka v Zagrebu več ne posluje. — Pre-napolnjena bolnic«. V ponedeljek je bilo v dež. bolnico sprejetih 57 bolnikov, včeraj pa 48. Toliko število bolnikov že davno ni bilo sprejetih v bolnico na posamezne dneve. — Poskušeni samomor gimnazijca. Danes zjutraj ob pol 5. uri zjutraj se je ustrelil na Martinovi cesti v bližini mitnice in dež. bolnice sedmo-šolec Fran Einspieler. Težko ranjenega so mitniški pazniki prenesli v bolnico. Kroglja mu je šla skozi prsa in je zdihoval: »Premalo sem se!« — Menda pa ne bo »premalo«, ker je smrtnonevarno ranjen in bo težko okreval.
Z Reke. (Veselo in žalostno.)
V	nedeljo 8. t. m. bo tu slovesnost, pri kateri bodo odkrili spomenik Izveličarju — križ, 8 metrov visok. — Neki Pavel Colorig z Ogrskega je v gostilni žveplenke dal v vodo ter jo popil. Zdravnik je takoj prišel in mu želodec izpral. Pavel je rekel, da je to storil za šalo. — Neka ženska Be je utopila v vodi, ki je bila globoka le 30 cm. Seveda nalašč. — Ustrelil se je finančni stražnik na postelji. Bil je takoj mrtev.
Tepež V noči dne 26. maja t 1. pili so lantje v Lenčetovi krčmi v Klečah ter bili jako dobre volje. Proti jutru pričelo se je mej fanti neko besedovanje, iz katerega je nastal prepir. Trije bratje Krušič so be med tem odstranili iz hiše in Be napotili proti domu. Štefan Krušic pa ni imel miru, silil je nazaj v gostilno, brat Alojzij ga pa svari, naj se ne vrača nazaj, ker je v krčmi prepir, a v istem hipu dobi Alojzij z nožem sunek v desno roko in v nogo. Ranjen zbeži v gostilno, pove bratu Janezu, ki se je med tem tudi nazaj v krčmo podal, cel dogodek, na kar Be oba kmalo odstranita. Komaj pa stopita par korakov čez prag, zagledata Franceta Merharja, ki je na tleh ležečega brata pretepaval. Ranjenega Alojz. Krušiča so pripeljali v deželno bolnico, brat Štefan pa leži doma.
Stavke. Med čistilkami kave v »Punto franko« v Trstu je gibanje za fitavko. Delavke tvrdke Lutherer & Peter v Tretu so stopile v stavko. — Za deveturni delavnik stavkajo delavke v premogokopu v Moravski Odtrovi. — V Bajadosu na Španskem je radi stavke poljskih delavcev in nemirov razglašeno obsedno stanje za mesto irt okolico. —
V	Szegedinu stavka 600 zidarjev.— Splošna stavka delavcev in delavk se prične v francoskih državnih tobačnih tovar-
n ■ h in tovarnah žvepljenk. — stavka dijakov na politehniki ▼ Lvovu se nadaljuje.
Rasnoterosti is Kranja Pred tednom ■o s t r a j k a 1 i nekateri zunanji delavci, ki «0 delali v Majdičevem mlinu. Zahtevali »o svišano plačo na dan, katero po vaej pravici zaslužijo pri težkem delu. G. Vinko Majdič jim ni ugodil, temuč je odpustil dotične delavce iz služb« in jih nadomestil z drugimi. — Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila letos prav veličastno. Vdtležila •e je je ogromna množica vernega ljudstva, zlasti mnogo je bilo svetilk in belo oblečenih deklic. Pri procesiji je svirala godba prostovoljnega gasilnega društva. Pred posamnimi blagoslovi je pelo vrlo dobro moško pevsko društvo »Kranj«. — Godha prostovoljnega gasilnega društva je koncertovala v soboto od 8—9. ure zvečer v »Zvezdi« pred Kreuz bergerjevo kavarno. V nedeljo je svirala pri procesiji na Premskovem; popoldne na vrtu g. J. Dolinar na Premskovem. — V soboto je bil ob 9. uri deklamatorični večer gospe Matilde Teodorovič in njenega sina v čitalniškib prostorih. Občinstva je bilo precej veliko. Deklamacije so zelo ugajale. — V soboto je padla 17 metrov globoko učenka L razreda Pavla Sterniša z vrta na cesto, a zgodilo se jej ni nič. Očividno jo je varoval angelj varuh.
V morju se je utopila. V morju blizo Miramara so našli mrtvo truplo neke neznane, kakih 17 do 18 let stare deklice.
Noto poitno nabiralnioo je dobila vas Hinje pri Žužemberku.
Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veli traven je bil nenavadno hladen in precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob 7. zjutraj 7 6°, ob 2. pop. 14 5°, ob 9. zvečer 9 7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10 6°, za 3 3* pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7337 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2*3 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 18, padlo je pa vsega skupaj 156 6 mm dežja. — Ozračje bilo je ves čas zelo nemirno; pogostoma se je oglašala burja, češče jugozahodni veter.
Služba učitelja je razpisana do 1. julija na dvorazrednici v Črnem vrhu. * *
Najnovejše od rasnih strani.
Zblaznel |e cperni pevec dunajske dvor. opere Fr. pl. R e i c h e n b e r g. — Načrt tatov. Neka tatinska družba je prišla v nedeljo v romarsko cerkev Laurahiitte na Nemškem, ko je bila oerkev polna romarjev. Tatje so nakrat pričeli upiti: »Ogenj, ogenj!« V cerkvi je nastala panika. Mnogo žensk je padlo preko stopnic. Ena ženska je bila ubita, pet težko ranjenih. V tej zmešnjavi so tatje izvršili mnogo žepnih tatvin. — Vulkanična gora n a O g r s k e m', o kateri smo včeraj dobili telefonično poročilo se imenuje Straža v Karpatih. Prebivalstvo je ondi v velikem strahu. Ljudje pravijo, da je ta gora ugasli ognjenik. — V T r i d e n t u stavkajo delavke velike tovarne svile Tambosi. — Napad v uredništvu. V uredništvo »Slovvo Polskie« je prišlo neko dekle ter je ustrelilo na ured nika E. Libanskega. Zadela ga ni. Na poli-oiji se je dognalo, da je dekle blazno.
Znani kralj jekla amerikanski mi-ljarder Carnegie je znan po svoji dobrodelnosti. S kupčijo se mož več ne peča intenzivno, pač pa daruje velikanske svote v dobrodelne namene. Preračunalo se je, da je za razne dobrodelne stvari razdal 335 milijonov kron. Ko se je pretekli teden s svojo ženo in hčerjo podal v Evropo, oblegali so ga poročevalci raznih časnikov in hoteli od njega zvedeti, kaj bode še podpiral. Mož je dejal smehljaje, da za sedaj ne namerava novih dobrodelnih ustanov, pač pa misli ustanoviti časnikarski trust, da bode imel pred časnikarji mir.
Današnji številki našega lista priložile so tvrdke Eberl, Mikusoh in Pioooli
Poletni vozni red, veljaven od 1. junija do 1. oktobra t. 1. Pri naročanji naj se cenj. naši naročniki in čitatelji blagovolijo ozirati na omenjene zanesljive trgovce ozir. obrtnike. Vozni red dobi se tudi pri omenjenih tvrdkah zastonj.
Društva,
(Odbor š e n t j a k o b sk o - tr -novske ženske podružnice bv. C i r i 1 a in M e t o d a) vabi vse p. t člane k udeležbi rednega občnega zbora, kateri bode v četrtek 5. t. m. ob 5. uri popoludne v damski sobi „Nar. doma".
Narodno gospodarstvo.
Za ribarje Odbor mejnarodne ribarske razstave na Dunaju nam sporoča, da se je oglasilo toliko vdeležnikov, da razstava ne bo mogoča na vrtu Huga 8chwarzenberga, ampak da se zanio prirede veliki prostori v Praterju z dvema vodovodoma za akvarije. Preskrbljeno bo tudi za promet z električnimi železnicami do ribarske razstave.
Telefonska In brzojavna poročila.
II. Bistrica, 4. junija. V harijski duhovniji naredila toča silno škodo.
Ljubno, 4. junija. Slušatelji rudarske akademije so imeli shod, na katerem so sklenili zahtevati, da se zavod premesti na Dunaj ali v Pribiam.
Trst, 4. junija. Poslanec Basevi namerava odstopiti.
Dunaj, 4. junija. (C. B ) Poslanska zbornica razpravlja o nujnih predlogih, ki so jih vložili socialni demokrati o nemirih v Lvovu, ter o nekaterih drugih, ki so bili tudi vloženi v današnji seji.
Olomue, 4. junija. V blaznici je blazni podučitelj Eisanek napadel ženo Wodioko, ki je prišla obiskat svojega bolnega sina. in jo umoril.
Lvov, 4. junija. (C. B.) Dopoldne so se zopet zbirali demonstrantje na raznih mestih. Napadli so nekaj vozov s kruhom. Vojaštvo jih je razkropilo.
Lvov, 4. junija. Mej štrajkujočimi zidarji in podjetniki se je doseglo sporazumljenje. Dotično pogodbo je oblastvo potrdilo.
Lvov, 4. junija. V Sosnovicah je v premogokopovem rovu „Saturn" pričelo goreti. V jnmi je 150 premogokopov, o katerih usodi se nič ne ve.
London, 4. junija. Cesar Franc Jožef je bil mej prvimi, ki je čestital kralju Edvardu na sklenjenem miru.
Franc Mm grenki voda
je najboljše naravno čistilo.
V zalogi v Ljubljani pri Mih Kastner-ju in Peter Lassnik-u. 685 10 8
Umrli so:
let,
2.	junija. Marjeta Zebal, zasebnica, H9 Knafflove ulice 4, ostarelost.
3.	junija. Alojzija Rutar, zasebnica, 28 let, Kri-ževniške ulice 7, jetika.
Dunajska borza
dnč 4. junija.
Skupni državni dolg v notah.....10170
Skupni državni dolg v srebru.....101-55
Avstrijska zlata renta i%......120-70
Avstrijska kronska renta i%.....S9'80
Ogerska zlata renta 4*.......120 BO
Ogerska kronska renta 4%......97 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1603-—
Kreditne delnice, 160 gld..............686-50
London vista......................240-27«/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-27» ,
20 mark............23 46
20 frankov (napoleondor)......19 07
Italijanski bankovci . . . •..... 93 60
C kr. cekini...........1132
Žitne cene
dnc5 3. junija 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Plenica za junij.......K
„ „ jesen.......
Rž zajuni.........j,
,, ,, jesen .........
Koruza za junij........
„ „ juli-avgust......
„ „ sept.-oktober ....,,
Oves za junij........
. „ jesen........
PSenica za junij.......»
„ „ oktober......„
Ri za maj .........
„ oktober........
Oves za maj........»
„ „ oktober.......
Koruza za maj.......,
» .......-
„ ,, avgust........
(Efektiv.)
PSenica banafika „ južne iel.
Rž
Ječmen
Dunajski trg.
K
*	Cu opt-uraji	Stenj« Uro-m.tra » M.	T.ap*- r*tcr» cJKlJs	1 sjfcufola .oiw» Vitml ; N.Vc 1		Ji. i'-a
3 9 zveč.		737-8	16-6	sl. sever	oblač	28 6
7. zjutr. jI. popol.		"I38-4 :38 0	15 1 1S6	fl ss/ah. •1. zab.	oblač. sk. oblač.	
Ih - - ■
ob tisi . . « Koruza ogerska, stara.
»	• Bova .
Cinkvant
stara nova
Oves srednji Fižol . . .
9-49	do	9-50
8-34		835
7-73		775
7'10		7-11
5-39		540
6'41		6-42
7-48	»f	7-50
6-72	n	673
orsi:		
9 14		9-14
8-10	»	812
676	n »	6-78
5 88	n 1»	5-90
5-16	n	5-17
522	»>	5-23
9-10	do	9-80
950		9-80
7-60	n	7-85
700		800
6-85	n	7-75
6-40	n *	5o0
6-25		6-65
755		7-76
7-75	>	10-75
Meteorologidno poročilo.
TiSioa nad morjem SC6 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Srednja včerajšnja temperatura 16 7°, normale: 16'3° Opoludne nevihta.
lfnu/lWl7 prltrjevalano sredstvo za
t, kamenje, kovino, lesovje itd., priporoma gg. kamnosekom la ključarsklm mojstrom tvrdka b&ata EBEBL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 ll—l
vabilo
na
II. redni občni zbor
Glavne slovenske hranilnice in posojilnice v Ljubljani,
kateri se bode vršil t sredo dn£ IS. junija 1902
ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Kongresnem trgu št. IS.
Dnevni red:
1.	Potrjenje letnega računa za 1901.
2.	Volitev upravnega SAeta in nadzorstva.
3.	Predlogi društvenikov.
689 i-i Ravnateljstvo.
V veliki dvorani Tonhale.
V četrtek 5. junija zvečer ol) 8. uri
na splošno željo še jedna predstava s popolno novim programom
678 2-S
H□M ESaFEY
Novi, nerazumljivi, tu še nikdar predna-šani eksperimenti spiritizma, psychologije, prenašanja misli, somnabulizma in mnemo-tehnikc. Prvikrat v Evropi: medij za Vonj
In vid. Pavenportova omara duhov.
Zaprti sedeži po 3, 2 in 1 K, galerija l K, stojišča 80 v, dijaki 60 v. Vstopnice se dobivajo od danes naprej pri gospodu trgovcu J. S. Benedikt U na Starem frgu.
Spretno In zanesljivo gg» 2-2
prodajalko
I $ č e »Kmetijsko društvo" na l$u.
Nastop takoj. Plača po dogovoru.
A.f.f.f.f.f.^.f.f.f.f.f.f.fA
:: Jlaveloke, ;;
t pelerine turiste;;
«,« iz. nepremočljivega lodna «»
« »	priporočita 1 661 6- 6 * *
::Oričar<&HIejači:
X LJubljana, | Prešernove ulice it. 9.
ef.f.f,f.f.f.f.f.f.f.f.f.f,fr.f.f
Služba organista ^ in cerkovnika
oddi se takoj t Smariji pod I^jnbljano.
Plača 1150 kron.	668 3-3
POZOR,
trgovci in gostilničarji!
Prosim, narcčite za poskušnjo 1 zavoj, 5 klg., kranjske salame, katere kakovosti ne bodete mogli prehvaliti. Kilogram gld. 1 20. Naročila hvaležno sprejema
Dragotin Novak,
638 10-6	Trebnje-
Razpošilja se proti povzetju.
Trgovski poslovodja
želi svojo službo premeniti Izvežban je v vseh stvareh, kar jih spada v njegovo stroko.
Več pove iz prijaznosti upravništvo ,,Slovenca''.	678 3-1
Lep jroiajaMca
se odda v najem ali pa prodi.
Zaradi trajne bolehnosti dosedanjega poslovodje „Gospodarske zadruge v Slnčivesl" se odda
v najem ali pa tudi proda tamoinja prodajalna mešanega blaga.
Reflektantje morajo 1. imeti nekaj premoženja, 2. biti krščanskega mišljenja, U. ne črez 45 let stari, vešči trgovine s špecerijskim ia manufakturnim blagom, 5. zdravi.
Zaloga se prodi za svoto, ki jo dolžuje dosedanja lastnica zadrugi, da se pa tudi r najem pod jako ugodnimi pogoji.
Zmožen, vesten in posten trgovec na tem mestu lahko najde lepo eksistenco.
Kdor se želi pogajati o tej stvari, naj se osebno predstavi gosp. vikarju Podgoro-d v Celovou (Marijanišče).	686 1—1
Razglas.
649 3-2
Podpisani krajni šolski svet naznanja, da se bo dne 19. junija t. 1 prodala na javni dražbi
Prodaja se bo vršila na lici mesta ob 9 uri dopoldne.
Poslopje je pripravno za gostilno ali prodajalno in stoji na najlepžem prostoru v vasi.
K poslopju spada tudi majhen prostor za vrt. ......
Plača se lahko takoj ali pa v treh letih. V zadnjem slučaju sa bodo zar&čunile
5Vi °!o obresti.
dne 23. maja 1902.
Svoji k svojim!
Brez konkurence!
Priporoča:
brizgalnice, cevi, pase, lestve i. t. d. za gasilna društva in občine,
C. in kr. privilegovana
fvornica brizgalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. SMEKAL
iz Čeha, Moravsko.
Podružnica v Zagrebu.
nadalje gospodarske stroje
in
peronospera-brizgalnice. i. t. d.
Naj n o veje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor -vOz, gunii-cevij vsake vrste. 974 1»