7096 ** , ,ft KNJi*NlCft sS-^otu«-* TRG 'f' ■ { da je 2e _,°kracija v strankah Strant-Vn° P°k°ina> da so ep 6 zasedle demokra-ve, °zir°ma oblast. Se rai LSdanke so se že sko-Zatn° astile družbe, ki nui*013 nepreklicno sebp rpa8irati, da reši cij0 n°zir°ma demokra- - staHm°^aciiakottaka Tamhne)ala Bartole in thd?rar ' ni umrla, 2apra, nke ne, ki prav- Uiiireti Kv1h ne smei° tikam L Kdub ostrim kri- del°VaniraCUn sedanieSa Pirtiain ] . strank, ki UClle linhP1?delane poli' Vaj0 mn 6 m ne upošte-sta nenja članov, pa Taipk Bartole in ^eriut^ 3no menila, da drugih v/ nikakršnih držav],'-, ^ lk združevanja Večje ov’ ki bi nudila ^02nnftaranci!e S^de deoiokr * 1 * * * S uveljavljanja Atotraciie od strank. ni izhodarrga kroga aa- Ce znotraj strank ne pride do korenitih sprememb. Razprave o spremembah volilnega sistema, ki zadnje čase ob veliko bolj perečem vprašanju podkupovanja pretresajo italijansko politično sceno, pa so po mnenju obeh docentov - na okrogli mizi sta sicer nastopala tudi kot člana PSI - bolj pesek v oči kot drugo. Vedeti je namreč treba, je podčrtal Tamburrano, zakaj je v eni državi v veljavi določen tip volilni sistem namesto drugega. Demokratična Italija se je rodila s proporcionalnim volilnim sistemov, ker so se za tega po drugi svetovni vojni iz taktičnih in strateških razlogov odločile močnejše stranke (predvsem KD in KPI), ki so v nadaljnih letih vzpostavile nekakšno obliko sožitja med sredino in levico. Prav dejstvo, da ni nikoli prišlo do zamenjave na vodstvu države (največjo krivdo za to nosi KD), pa je bilo pogubno za demokracijo. Ob neverjetnih formulah, ki so si jih izmišljali, da bi označili način sodelovanja raznih strank (konstruktivna opozicija, neizrekanje nezaupnice in podobno), pa je takšno skupno življenje postalo v tolikšni meri skupno, da so si stranke začele»proporcionalno«d eliti razne»podpore«, ki so jih prejele za razne usluge. Slično soglasnost so stranke pokazale v razpravi o razdelitvi javnih sredstev za politične stranke, ko so se izrekle proti vsakršni kontroli. Levica je zamudila več zgodovinskih momentov: tako se leta ’76 ni sporazumela, da bi postala vladna koalicija, leta ’89 pa se ni združila. Zaradi nespretnosti Occhetta in Craxija (oba poročevalca sta tema politikoma naložila še marsikatero krivdo) je takrat dokončno zamrlo upanje o demokratičnem preu-stroju države. Nato so prišle preiskave sodnikov o podkupovanju, ekonomska kriza je privedla do nezadovoljstva številnih plasti družbe, in slika je popolna, se pravi povsem negativna. Krivcev za takšno stanje je precej, veliko polemičnih pripomb so na primer na okrogli mizi izrekli na račun voditeljev PSI in Craxija še posebej, posebno Bartole je bil izredno kritičen do sredstev javnega obveščanja, češ da ne obveščajo, temveč ustvarjajo vesti in usmerjajo politiko. Strele pa niso letele samo na vrhove strank, puščice so bile še zlasti strupene, ko je šlo za zadržanje strank in njihovih predstavnikov na krajevni ravni (Bartole: Dežele so center korupcije). Ob koncu razprave, ki jo je vodil Gianfranco Carbone, se je pojavilo klasično vprašanje: Kaj storiti. Nujno je vzpostaviti mehanizme kontrole na vseh ravneh (Bartole), znotraj strank je treba vztrajno delovati (Tamburrano). Tudi v FJK zaskrbljujoči pojavi mafijskega kova Ochettova stranka predstavila belo knjigo o organiziranem kriminalu - Napovedan obisk Pecchiolija VIDEM - Našo deželo bo v kratkem obiskala parlamentarna delegacija Demokratične stranke levice, ki jo bo vodil Ugo Pecchioli, parlamentarni koordinator za vprašanja mafije in organiziranega kriminala. Tako je sklenilo videmsko tajništvo DSL, ki je tem temam posvetilo zadnjo sejo vodstva. Na njej so izglasovali dokument, v katerem izpostavljajo zaskrbljujoče večanje mednarodnega trgovanja z orožjem in vpletenost nekaterih političnih predstavnikov iz naše dežele, nekaterih podjetij, mafijsko organiziranih tolp ter pripadnikov tajnih služb iz drugih držav. Povišana stopnja organiziranega kriminala se v naši deželi, tako ugo- tavljajo predstavniki DSL, kaže tudi v nekaterih aferah o »kupovanju« volilnega konsenza, v katere so vpleteni tudi vidni predstavniki političnega življenja, katerim je sodna oblast že stopila na prste. Sicer o tem so videmski zastopniki Occhettove stranke pred nedavnim predstavili belo knjigo-dosje, v katerem argumentirano dokazujejo, da je prav naša dežela postala pomembno središče mednarodnega organiziranega kriminala, prekupčevalcev z orožjem ter mafijcev, ki so tudi v naših krajih razpletli svojo mrežo. DSL ugotavlja, da je takšna dejavnost, v katero so vpleteni tudi politiki in javni upravitelji, že načela osnove demokratičnega sistema. Zato čudi »zadržanje« marsikatere stranke, ki o teh vprašanjih noče spregovoriti in ne želi prispevati k uveljavljanju poštenega političnega sistema, ki je tudi v Furlaniji-Julijski krajini zdrknil na nizko raven. Demokratična stranka levice si bo prizadevala, da bo javnost stalno obveščena o teh zaskr-bljuočih pojavih. S tem v zvezi je pripravila serijo pobud, ki jih bo uresničila v naslednjih mesecih. Po obisku parlamentarne delegacije bosta gosta videmske DSL posl. Tano Grasso, ki se je odločno zoperstavil mafiji, in posl. Luciano Violante, predsednik komisije proti mafiji, (rp) TRŽIČ / V SOBOTO ZASEDANJE Občine in pokrajine pred dilemami finančnega zakona in proračunov TRZIC - Nad 200 občinskih svetov iz vse dežele in štirje pokrajinski sveti v Furlaniji-julij-ski krajini se v teh dneh spoprijemajo z vprašanjem proračuna za prihodnje leto in večletnega proračuna za obdobje 1993/95, saj jim v primeru, da bi te obveze ne izpolnili, grozijo komisarske uprave. Letos je vprašanje še toliko bolj delikatno, ker se morajo občinske uprave prilagoditi novim zakonskim določilom. V prvi vrsti gre za zmanjšanje stroškov, kot to predvideva okrožnica, ki jo je izdala deželna vlada. Za občine se to krčenje suče okrog 15 odstotkov, za pokrajine pa je manjše (5 odstotkov). Občine !pa morajo upoštevati tudi druge zakonske norme, ki jih je sprejela vlada, da bi na nekakšen način preosno-vala finančni ustroj teh teles in jim zagotovila nekaj dodatnih sredstev (na primer tista, ki jih-predvideva občinski davek na stanovanja ICI). O vseh teh in tudi drugih zadevah, ki tačas žulijo občinske in pokrajinske upravitelje bo v soboto govor na zase- danju, ki ga prireja deželna sekcija Združenja občin ANCI v Tržiču. Zasedanje, ki bo v dvorani KZE v centru S. Polo, nosi naslov Finančni zakon in proračuni javnih uprav - vsiljena avtonomija in deželna decentralizacija. Na zasedanju bodo spregovorili tržiški župan Calzolari, župan iz Starancana Degrassi, župan iz Precenicca Napoli in predsednik deželnega združenja ANCI Ciuffarin. Sodelovala bosta tudi deželna odbornika za javne uprave in za finance Barnaba in Longo. NOVICE Gona no sprejel deželno komisijo za radiotelevizijo TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine Nemo Gonano je včeraj sprejel delegacijo deželne komisije za radio in televizijo, ki je vodil njen predsednik Franco Brussa. Na srečanju je prišlo do izmenjave mnenj o delu komisije in o njenih odnosih z deželnimi telesi, ki niso najboljši. Komisija, ki ima posvetovalni značaj, namreč deluje brez potrebnih finančnih sredstev in struktur, čeprav ima iz dneva v dan vse večje naloge in dolžnosti. Brussa je Gonana seznanil z izvajanjem tako imenovanega "zakona Mammi", ki urejuje radiotelevizijske službe na vsedržavnem nivoju. Na dnevnem redu so predvsem televizijske frekvence, medtem ko bodo radijski sektor baje uredili šele leta 1994. Predsednik deželne skupščine je obljubil, da bo uprava po svojih možnostih naredila vse, da bo lahko ta komisija v celoti in dosledno izvajala naloge, za katere je bila ustanovljena. V Remanzaccu o zgodovini Furlanov in Slovencev REMANZACCO - Kobariški dekan Franc Rupnik bo drevi ob 20.30 v kinodvorani v Remanzaccu v okviru pobude »Divignincis e divignis« spregovoril o civilni, verski in umetniški zgodovini Furlanov in Slovencev. Predavanje sodi v okvir ciklusa kulturnih večerov, ki jih v Remanzaccu prireja Furlanski kulturni inštitut. (R.P.) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana. NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 UT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE GOSPODARSTVO / SINOČI ZASEDALA EKONOMSKA KONZULI A RAZPRAVA / SEVERNA LIGA Danes v Trstu seminar o sodelovanju Italije s Slovenijo in Hrvaško V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolo‘5) bo danes od 14.30 dalje tehnično-finančni seminar o izmenjavah med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Prireja ga Združenje trgovinskih zbornic za čezjadransko območje - A.C.C.O.A. oziroma njegova tržaška delegacija. Seminar bodo uvedli predsednik omenjene delegacije Giulio Petrucco, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, predsednik A.C.C.O.A. Aldo Brignole in direktorica tržaškega urada ICE-Vzhodna Evropa Elena A. Favale. Javno soočanje o vprašanju Osima Krožek za politične vede Che Guevara prireja jutri ob 18. uri v gledališču Miela javno soočanje na temo "Sporazum in mesto: razmišljanja o Osimu". Govorili bodo poslanec v hrvaškem parlamentu Dino Debeljuh, parlamentarec DSL \Vil-ler Bordon, predstavnik SKP Stojan Spetič in predsednik kulturnega krožka Istria Marino Vocci. Debato bo vodila predsednica krožka Che Guevara Margherita Hack. Nabrežinska DSL o občinski bilanci Načelnik DSL-Komunistične skupine v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Giorgio Depan-gher je v tiskovni noti poudaril nujnost korenitih sprememb na čelu Občine. Iz poteka zadnje občinske seje je jasno, piše Depangher, da si PSI za sedaj ne upa v koalicijo brez demokristjanov, zelo nejasna pa so tudi stališča KD. »SSk razmišlja zelo resno, nekatera njena stališča pa so že zastarela. Severni ligi in MSI se ni mogoče zoperstaviti le z vključitvijo DSL v novo upavo, treba se je opogumiti in stremeti po pro-gamskih in političnih spremembah«, je mnenja predstavnik KS-DSL. Njegova skupina je vsekakor še dalje pripravljena na soočanje z demokratičnimi strankami, tudi z namenom, da se za prihodnje občinske volitve ustvari široka napredna koalicija. Skromna udeležba študentov na volitvah na tržaški univerzi Tržaške študente bolj malo zanima njihovo predstavništvo v voljenih organih tržaške univerze. To neizpodbitno izhaja iz včerajšnjega prvega dne volitev na univerzi, na katerih bi morali študenti izvoliti svoje predstavnike v upravni svet univerze, v upravni svet deželne ustanove za pravico do univerzitetnega študija, v odbor ustanove za univerzitetni šport in v odbor univerzitetne knjižnice. Volilno pravico na teh volitvah ima skupno 19.956 študentov, do 17. ure včeraj pa jih je volilo manj kot tisoč, točneje 922 ali 4, 62 odstotka. Najvišjo udeležbo so zabeležili na medicinski fakulteti (16, 7 odstotka), najnižjo pa na pedagoški fakulteti in na fakulteti za farmakologijo: na teh dveh fakultetah ni volil nihče od vpisanih študentov. Študenti bodo lahko volili še danes od 9. do 14. ure. Na volitvah so se predstavile tri liste: katoliška »Kristjanska participacija«, levičarska lista in fašistična Usta FUAN. Prihodnji Bienale medalje bo v Trstu Tržaška občinska uprava je sklenila, da bo naše mesto gostilo prihodnje leto razstavo »Zvok in oblika - Bienale medalje«. Gre za pomembno kulturno manifestacijo, ki se je doslej odvijala v muzejskem kompleksu S. Michele v Rimu in v Gradu Svevo v Bariju. Prihodnje leto bo torej na vrsti tržaška Palača Costanzi. Organizacijo razstave si bosta prevzela občinski umetnostni muzej ter mestni gledališki muzej C. Schmidi. Pokroviteljstvo nad razstavo pa si bo med drugim prevzelo ministrstvo za kulturne dobrine. Ob tej priložnosti bodo skovali tudi spominsko medaljo. Danes odpotuje iz Trsta v Split humanitarni konvoj Danes ob 13. uri bo odpotoval iz Trsta proti Splitu konvoj petnajstih tovornih vozil z vsakovrstnimi potrebščinami za prebivalstvo krajev, ki jih pesti vojna. Pobudo je sprožil deželni odbor Italijanskega rdečega križa, ki je začelo - ob dragoceni zaslombi prostovoljcev - dajati pomoč beguncem z vojnih območih že pred dobrim poldrugim letom in to z zbiranjem oziroma pošiljanjem zdravil, živeža, oblačil in drugih nujnih potrebščin, namenjenih spočetka v zbirna središča v Pulju in Bujah, na Reki, v Zadru in Zagrebu. Pred odhodom konvoja bo krajša slovesnost, ki se je bo udeležil tudi izredni komisar RK Luigi Giannico; ob tej priložnosti bodo izročili predsednici deželnega ženskega odbora Rdečega križa Marii Rosarii Vitiello diplomo prvega razreda in medaljo za zasluge na humanitarnem področju. Seznanjanje šolarjev z muzejskim svetom Tržaška občinska uprava je uvedla tudi za šolsko leto 1992-1993 tako imenovano didaktično službo za seznanjanje šolske mladine z zgodovinskimi ter umestnostnimi muzeji v mestu. Pobudo je sprožil odbornik za kulturne dejavnosti Alessandro Perelli, ki poudarja, da gre pravzaprav že za desetletno pozitivno prakso, ki omogoča zbliževanje med učečo se mladino in muzejskimi institucijami in ki pomeni tudi v vsedežel-nem merilu naravnost avantgardno iniciativo za kulturno rast občanov in valorizacijo muzejskih dobrin. Rezervacije za udeležbo pri pobudi so se že začele in so možne vsak dan med 9.30 in 1. uro. Podjetniki obtožujejo tržaški politični vrh Kritično poročilo predsednika TTZ Tombesija Kdo je in kaj je Umberto Bossi? Aktualno in tudi živahno soočenje na Inštitutu za odporniško gibanje Z zasedanja v Trgovinski zbornici (foto Ferrari) Martin Brecelj »Pregled gospodarskega stanja na Tržaškem nas nujno navdaja z zaskrbljenostjo. Kdor dela te preglede iz leta v leto se namreč z lahkoto prepriča, da medtem ko ostajajo naše prednosti vedno iste, se krizne točke množijo. Kdor gleda okrog sebe, mora ugotoviti, da so danes pod vprašajem pravzaprav vsi elementi našega gospodarskega tkiva.« Tako je povedal predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ko je sinoči podal običajni letni pregled gospodarskega stanja v naši pokrajini na rednem zasedanju tržaške gospodarske konzulte ob navzonosti najpomembnejših predstavnikov krajevnega gospodarskega, pa tudi političnega življenja. Tombesi je uvodoma ugotovil, da celoten italijanski gospodarski sistem preživlja izredno delikatne trenutke, toda kriza, ki je zajela Tržaško, ima še svoje specifične značilnosti, saj pretresa malodane vse gospodarske panoge. To je razvidno tudi pri podatkih o brezposelnosti, ki se je v minulem letu povečala v vseh sektorjih, razen v javnih službah. Pristanišče je pod komisarsko upravo, javni industrijski sektor je v demobilizaciji, kar spravlja v težave tudi manjše industrijske obrate. Kriza bivše Jugoslavije močno prizadeva trgovino, nekoliko boljše je le na finančnem, zvaroval-niškem in znanstveno-raziskovanem področju, ki pa doslej nikakor ni znal spodbuditi inovativno produktivno dejavnost. Ob vsem tem je Tom- besi podčrtal, da tržaško gospodarstvo zgublja pomembne priložnosti. Tako je npr. skoraj brez reakcije sprejelo, da je Evropska gospodarska skupnost ustavila načrt za prosto finančno cono (off shore). Tombesi je brez dlak na jeziku za ta in druge podobne neuspehe obožil krajevno politiko, ki da je »v popolni zmedi«. Zato je svoje poročilo zaključil z . :» -> ..nc- . - V. voščilom, da bi čim prej prišlo do globoke prenove v krajevnem političnem in upravnem življenju. Na zasedanju bi bil moral spregovoriti tudi predsednik deželnega odbora Turello, vendar so ga obveznosti v deželni upravi zadržale, tako da je izostal. Po predsednikovem poročilu pa se je razvila zanimiva razprava, ki je v glavnem še podčrtala nekatere kritike, ki jih je izrekel sam Tombesi. Posebno izrazit je bil poseg predstavnice združenja pod-jetnic Ette Carignani, ki je poudarila potrebo po odprtih odnosih zlasti s sosednjo Slovenijo in Hrvaško. »Medtem ko v drugih mestih z njima sklepajo posle, v našem mestu prirejamo baklade,« je dejala, obre-gajoč se ob protiosimsko gonjo Liste za Trst. V podobnem smislu je posegel tudi sindikalist Robeto Treu, ki je obsodil manipulacije javnega mnenja z odpiranjem lažnega vpra-šanja meje in dejal, da se Trstu ponujata dve možnosti. Ena je ta, da bi umetno životaril z državno pomočjo, druga pa, da bi se pogumno odprl k mednarodnemu sodelovanju. Druga možnost je lahko tudi boleča, je dejal Treu, vendar je edina, ki Trstu lahko nudi dostojno bodočnost. SandorTence Kaj je pravzaprav Severna liga? Je to začasen in kratkotrajen politični pojav, ali pa je nekaj globjega, ki bo ostalo in o katerem bodo pisali zgodovinarji? Na taka in podobna vprašanja je na sinočnjem diskusijskem večeru skušal odgovoriti Inštitut za proučevanje odporniškega gibanja, ki je povabil v svojo sredo zgodovinarja in politologa Giorgia Politija. Gost, ki poučuje na beneški univerzi, je v svojem uvodu odprl vrsto vprašanj o izvoru in o programih Bossijevega gibanja, s katerim se je znanost - v tem primeru politologija- doslej bolj slabo ali površno ukvarjala. Liga je res sad globoke krize, ki jo na vseh področjih preživlja italijanska država, brez padca berlinskega zidu in konca komunističnih režimov pa bi Bossi verjetno bil edini ali med redkimi parlamentarci tega gibanja. Dogodki "usodnega" leta 1989 so paradoksalno tudi v Italiji zadali smrtni udarec tako komunizmu, kot protikomunizmu. Politi je prepričan, da je padec berlinskega zidu pomenil konec tudi povojnega političnega Giorgio Politi sistema v Italiji, ki je bil zgrajen na strahu pred komunizmom, ti dogodki so sprostili silnice, ki so bile doslej blokirane zaradi "vozla KD-KPI". Severna liga pa seveda ni samo to. Je tudi pojav, ki imaš voj e korenine v odklanjanju Juž-njakov, države, ki odvzema in obdavčuje ter ki večkrat ščiti le "parazite in lenuhe". Predavatelj je izrazil mnenje, da Bossijevo gibanje nima svoje politične linije in jasnih načrtov za bodočnost, svoje volilne uspehe pa gradi na čustvih, na hudih napakah tradicionalnih strank ter na splošni opoziciji Rimu, ki pooseblja vse zlo. To pa ne pomeni, da je Liga podcenjevanja vreden pojav, prav nasprotno. Debata je bila živahna, za kar so podkrbeli tudi nekateri krajevni voditelji Lige. Pokrajinski tajnik Fabrizio Belloni je npr. kontestiral Politije-vo oceno, da je Umberto Bossi neke vrste diktator, ki ne mara notranje dialektike, med nadaljevanjem razprave pa je vendarle priznal, da Liga morda le ni model de-mokacije. Predsednik LpT Gian-franco Gambassini je rekel, da je Lista danes največji sovražnik Severne lige, nekateri disktu-tanti pa so prepričani, da je to gibanje doživelo tak uspeh, potem ko je v Italiji zmanjkala resna politična opozicija. Bossi ni nič posebnega, pooseblja pa željo in potrebo širših množic na severu države, da jih nekdo v teh razgibanih časih vodi in usmerja. Ze ta potreba po liderju nesporno dokazuje, da z italijanskim političnim sistemom res nekaj ni v redu. PROMET / KAKO NAČRTI NASTAJAJO IN ZASTAJAJO TRST / ONESNAŽENOST Podzemno parkirišče pod vprašajem zaradi dragocenih arheoloških najdb Pod zgodovinskim jedrom mesta med trgoma Barbacan in Cavana odkrili ostanke iz starorimskih časov, zaradi česar tečejo dela pod nadzorom spomeniškega varstva Danes prost piometzavti v vsem mestu Detajl iz starega mestnega jedra (foto Križmančič) Drago Gašperlin Z onesnaženostjo mestnega zraku, ki je tudi posledica pregostega prometa z osebnimi avtomobili, je povezan problem parkirišč, ki je v Trstu že kroničen. Besedi veliko, dejanj pa malo - razen preureditve silosa ob železniški postaji v večnadstropno parkirišče in parkirnega prostora ob trgovskem centru Giulia. In še ta sta premalo izkoriščena, menda zaradi predrage parkirnine (1.500 lir na uro). Zdaj razmišljajo o ureditvi cenenih parkirišč v predmestju, na primer v bivši Tovarni strojev pri Sv. Andreju; v središče naj bi se vozili z avtobu- si. Je pa tu še en načrt, o katerem se malo govori: podzemno parkirišče v zgodovinskem jedru med trgoma Cavana in Barbacan, ki ju povezuje Ulica Capitelli, po kateri so tudi poimenovali načrt. Ta je še iz leta 1988, sprožil pa ga je zasebni podjetniški konzorcij CIET sporazumno z zavodom IACP. Investicija naj bi znašala 4 milijarde lir, ki jih bo krila Občina, dela so že v teku: z ene strani podirajo zastarele, nevseljive hiše, z druge pa kopljejo v globino, toda pri tem se krepko zatika. Naleteli so namreč na dragocene ostanke iz starorimske dobe, to pa pomeni, da bo vsa zadeva zelo počasna - če jd bodo sploh izpeljali do kraja. Skratka, ves načrt se je rodil pod nesrečno zvezdo, ker niso dovolj upoš> tevali arheološke problematike, ki je domena spomeniškega varstva, kakor naglaša deželni funkcionar in strokovnjak za urbanistična vprašanja arh. Giorgio De Rosa. Pa še nekaj: kako je s prostorom v Miramar-skem drevoredu med železniško postajo in Rojanom, kjer se je dvigala železni Carska stavba, a se danes tam sredi nesnage podijo podgane? Tudi tod so obljubljali parkirišče. Mestno središče -območje med nabrežjem in Carduccijevo ulico oz. Trgom Stare mitnice ter med njima in ulico Gatteri - bo tudi danes odprto za promet z osebnimi vozili. Za to se je Občina odločila, ker je bila stopnja onesnaženosti zraka tudi v torek pod varnostno mejo: koncentracija ogljikovega monoksida je znašala namreč 6, 4 miligrama na kubični meter zraku, medtem ko se suče zgornji prag, iznad katerega nastopi alarmno stanje, pri desetih miligramih. Ustrezna merilna naprava je na Goldonijevem trgu. Nekateri silijo v občinske može, naj namestijo taksne aparature tudi v ozkih in močno prometnih ulicah, kot sta ulici Rossetti in Ginnastica -tam šele bi ugotovili, kakšna je resnična onesnaženost. Pristojni odgovarjajo, da tega niso ukrenili zaradi dveh razlogov: prvič, ker bi bila namestitev merilnih naprav tam praktično nemogoča, drugič pa, da so po; datM o onesnaženosti na Goldonijevem trgu že dovolj zgovorni, saj je samoumevno, da je zasičenost zraku z ogljikovimi oksidi v se prometnejših predelih itak hujša. Vprašanj6 pa je, koliko je hujše oziroma, ali tam preše" ga dovoljeno stopnjo- MAMILA / VČERAJ ZASLIŠANJA ZDRAVSTVO / DILEMA O CEPLJENJU Preiskava o Tommaseu v polnem teku Podrobnosti zavite v strogo tajnost Včeraj so nadaljevali z zaslišanji številnih oseb, ki so jih aretirali v okviru preiskave o prekupčevanju z mamili in ki je pripeljala do zaprtja znane kavarne Tomma-seo. Za zapahi se je znašlo deset oseb, med katerimi je tudi lastnik kavarne Claudio Monteduro iz Milana, sicer po rodu s Sicilije. Poleg Montedura sta za rešetke končala še lastnika dveh javnih lokalov v Milanu. Z enim od teh, Gilber-tom Martuccijem, je Monteduro pred svojim prihodom v naše mesto upravljal neki bar. Kaže, da je mamilo, ki je bilo namenjeno v kavarno Tommaseo, prihajalo prav iz Milana. Delno so ga uživali celo v samem Tommaseu?ostanek pa naj bi pretihotapili v Slovenijo. Preiskovalci skušajo med drugim tudi ugotoviti morebitne mednarodne povezave, ki naj bi bile omogočile to trgovino (nekateri namreč pravijo, da je cvetela že od lanskega aprila). Tudi včeraj pa preiskovalci niso hoteli črhniti niti besede o tem, kaj je pravzaprav preiskava prinesla na dan. Povedati niso hoteli niti tega, če bodo z zaslišanji nadaljevali še danes. V nekaterih krogih medtem zatrjujejo, da so se v Tommaseu vrstili pravi »droga party«, na katerih naj bi se bili zabavali člani »dobre« tržaške družbe, med njimi tudi znan trgovec. Med deseterico aretiranih naj bi bili namreč v glavnem Tržačani. Medtem pa kavarna Tommaseo sameva. Vsekakor si sedanjega »slovesa« nikakor ni zaslužila: poleg vsega je namreč včlanjena v združenje zgodovinskih lokalov v Italiji. Nad 160 tisoč doz cepiva brez hudega Tiskovno sporočilo tržaške Krajevne zdravstvene enote o protiindikacijah cepljenju Cepljenje: da ali ne? Se do pred nekaj leti skorajda ni bilo dileme. Sabinovo cepivo je postalo s svojimi imunološkimi uspehi velik promocijski vektor za domala vse tipe cepiva in cepljenja. Cepljenje je postalo neodtujljiv del človekovega razvoja, njegove zdrave rasti. Pred kratkim pa se je začela monolitna stavba kulture cepljenja krhati. Vanjo so se začeli zadirati najprej dvomi posameznikov, nato celo organizacij, v katere so se združili tisti, ki so se iz bolj ali manj zdravst- venih in drugih razlogov odločili za bojkot cepiv. Njihov glavni adut naj bi bil zelo laično in prosto rečeno sledeč: cepljenja škodijo človeškemu telesu, ker spreminjajo njegovo imunološko zasnovo, človeški organizem je dovolj odporen, da se lahko sam spoprime »s sovražnikom«. Ta proticepivni val je pljusknil vse do Trsta, in to očitno tako močno, da je morala tržaška Krajevna zdravstvena enota celo izdati tiskovno sporočilo, v katerem skuša z znanstvenimi podatki demantirati domnevne škodljive učinke cepljenja. Tiskovno sporočilo KZE se opira na okrožnico ministrstva za zdravstvo o normah za izvedbo cepljenja iz lanskega septembra. V okrožnici so navedene tudi pro-tiindikacije zoper cepljenje, ki jih je odkrila mednarodna zdravstvena organizacija na podlagi več milijonov izvedenih cepljenj. Pri tem gre ločiti realne protiin-dikacije od takoimeno-vanih neresničnih. Med realne spadajo akutne bolezni, imunološke bolezni, nevrološka bole- hanja, nosečnost, 3 gija na snovi, ki so J® y biti prisotne v ceplV^rU„ okrožnici so P°*f? nieZ' gih omenjene tudi :e ni, za katere je .cepQ celo priporočljiv0 a$t. temi naj omenim Q. mo, manj hude n loške bolezni in P ranjenost). ^i' KZE s svojem sp gQ v lu poudarja, da .jj zadnjih de^etl^tl0B^ posredovali gjced1 populaciji na T jVa, kar 160.080 d°z a niso doslej 23 0b°' niti enega pn®® e. lenja, ki naj bi bU V zan s cepljenjem- Čakanje spada v naš vsakdanjik. Čakati moramo na avtobus, na tramvaj, na lepo vreme, na kosilo, na to, da končno spravimo otroka v posteljo. Naši otroci so drugačni: njihova sposobnost Čakanja je predvsem v najnežnejših letih zreducirana na nekaj sekund. Včasih pa ta nesposobnost Čakanja dela še hujše težave: Ce malica ni takoj na mizi, ko so jo vprašali, so sposobni narediti tako velik cirkus, da se vse konca v splošnem prerekanju. Včasih pa se vržejo v naj večjem obupu na tla in jokajo, ker ni že jutri Miklavž. Čakanje je torej nekaj, Cesar otroci ne znajo prenašati, in to znajo toliko manj, Cim manjši so. Staršem je sicer jasno, da otroci ne prihajajo na svet taki kot kak potrpežljiv indijski guru, pa tudi Časi, ko je moral dojenček ure in ure jokati, da bi se naučil počakati do naslednjega obroka in se ga niso usmilili, Četudi je pomodrel, so menda že za nami. Kljub temu pa doživimo ali smo že doživeli trenutek, ko smo se v jezi obrnili na svojega malčka, češ ali ne znaš minutko počakati?! Kdor otroke pozna, bo takoj odgovoril: «Ne, SKLAD MITJA ČUK Zakaj so otroci nestrpni in ne znajo potrpeti? Jelka Cvelbar otroci ne znajo Čakati.« Izvedenci so ugotovili, da mora postati otrok za to, da bo znal Čakati, dovolj zrel. Razviti se mu morajo torej nekatere sposobnosti, ki jih še nima, ko je Cisto majhen. Za Čakanje je potrebno imeti vsaj malenkost sposobnosti obvladovanja samega sebe. To je na primer težko zahtevati od dojenčka, ki zaradi lakote nenehno joka, dokler ne dobi cucelj v usta. Otrok pa mora seveda imeti tudi dovolj dober razlog za to, da bo čakal. Pri dveh letih se otrok nauči, da mora malo počakati na sendvič, ker ga mora mama najprej pripraviti. Vendar ne bo še tako kmalu razumel, zakaj mora čakati, da bodo vsi dobili na krožnik, preden bo lahko začel jesti, ko je lačen. Predvsem pa morajo otroci pri Čakanju videti cilj pred seboj. Tega je lahko pokazati, ko se v peCici peče torta in jo lahko vidijo skozi okence, teže pa, ko posadimo v zemljo seme, ki naj bi po večtedenskem potrpežljivem Čakanju vzklilo. (Ali se vam ni morda že zgodilo, da je otrok, da bi videl, Ce je že kaj pognalo, seme stalno odkopaval?) Včasih zahtevamo od otrok, ki jim pojem Časa in Časovnih enot še nie ne pomeni, preveč. Čakati danes, jutri, eno uro, dve minuti so za otroka, ki še sprašuje, ali je danes že jutri, pojmi, s katerimi ga pri čakanju ne moremo potolažiti. Otrok lahko nekoliko bolje prenaša čakanje, Ce mu dobimo v tem Času neko drugo opravilo. Vendar niti s tem ne računajmo preveC - ko bo lačen ali zaspan, ga ne bo premamila nobena, še tako do potankosti premišljena starševska strategija. Jasno je, da se bo moral tudi otrok prej ali slej navaditi na čakanje. Pri uCenju nam bodo v veliko pomoč majhna obredna polnila. Tako polnilo je morda to, da sam poišCe vse vodne igračke, medtem ko Čaka na to, da se bo kad napolnila z vodo, ali pa v tem Času, adventni koledar, ki otroku vsak dan nudi majhno presenečenje in mu postane tako bolj jasno, kdaj bo končno na vrsti božic. MIKLAVŽEVANJA / KD VIGRED DEVIN NABREŽINA Miklavž prihaja med malčke v Šempolaj Odborniki društva Vigred sporočajo, da tudi letos prihaja na obisk veselje vseh otrok Sv. Miklavž. Z darili bo prispel v Šempolaj v prostore celodnevne osnovne Sole Stanko Gruden jutri, 4- decembra, ob 19. uri. Za prisrčno dobrodošlico ljubemu gostu bodo Poskrbeli otroci mladinskega zbora Vigred, ki mu bodo pod vodstvom mladega mentorja Mitje "ernarcica zapeli nekaj Pesmi. Vsako leto smo odborniki društva poskrbeli za otroško igrico. Zal pa et°s. zaradi tehničnih razlogov ni bilo mogoCe. Zato upamo, da bomo do Jutri dobili dodatnega Bosta, ki bo popestril pro- Bliža se tudi božični Cas, ki pa ne bo za vse prazničen. V mislih imamo vse nedolžne ljudi, ki trpijo zaradi nesmiselne vojne v bližnji državi. Društvo se je nanje spomnilo z organizacijo humanitarne akcije oblačil in hrane, ki je bila poslana sežanskemu Rdečemu križu. Za to drugo akcijo so zbrali okrog tri tone oblačil, hrane in higienskih potrebščin za begunce, ki so na sežanskem območju. Za to ponovno uspelo akcijo se odborniki društva iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem. Posebna zahvala gre občini Devin-Nabrežina, posebno pa županu Cal-diju, ki so dali na razpolago občinski kamion, ter šoferju Jordanu Legiši. Franka Škrk Vinska razstava bo v prihodnje dmgačna Devinsko-nabrežinska občinska razstava vin bo od prihodnjega leta dalje v marsičem prenovljena. Tako bodo na primer vinogradniki neposredno sodelovali pri prodaji svojega pridelka, uvedli bodo nov sistem za ocenjevanje vin, po vsej verjetnosti pa se bo prireditev vsaj začasno preselila iz Nabrežine v Praprot. Za vse novosti so se dogovorili sami vinogradniki, ki so se v preteklih dneh že v drugič zbrali na pobudo devinsko-nabrežinske občinske uprave, da bi se pogovorili o nadaljnjem organiziranju te pomembne prireditve. Sestanek je vodil podžupan Martin Brecelj, poleg številnih vinograd- nikov pa sta se ga udeležila tudi predsednika Kmečke Zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev. Ob koncu daljše in zavzete razprave so vinogradniki iz devinsko nabrežinske občine na predlog podžupana izvolili tudi pripravljalni odbor, ki bo sodeloval z občinsko upravo pri organiziranju prihodnje vinske razstave. V odbor so bili izvoljeni Radovan Semec, Ivan Ušaj, Boris Skerk, Edi Cante, Boris Rebula in Boris Pernarčič. Udeleženci sestanka so sprejeli tudi sklep, naj pripravljalni odbor skupno z Občinsko upravo preveri možnost, da bi ovrednotili vina tudi z drugačnimi pobudami. PRIREDITVE / V MUZEJU REVOLTELLA Koncert z violino, ki je nekdaj pripadala slovitemu piranskemu mojstru Tartiniju »v. y avditoriju tržaškega Sfeja Revoltella bo to 6 j°’ 6- decembra, ob aienUi! na sP°redu izje-Gii.i- 0ncert violinista pja 1.ana Fontanelle in tal Stke Monice Ber-edi Slo bo za skoraj P0rit Vei) dogodek, saj bo CS6ll?>al "» Nobila . lollnoAmati.kije Vrira 'Udl ustrezno resta-nedavrvim ki 1° ie Pred n° censrd,sugestiv- lstrskem ostJ° v tem slavitvenih koncertov ob tristoletnici rojstva piranskega mojstra, ki so se odvili najprej v Benetkah. Giuliana Fontanello, ki se je šolal pri Renatu Zanettovichu, Francu Gulliju, Henrycku Sze-ringu in Salvatoreju Accardu, bo spremljala na klavirju, kot reCeno, Monica Bertagnin, gojenka Tržaškega tria in lanska zmagovalka mednarodnega natečaja v Imperii. Dno Fontanella-Ber-tagnin bo izvajal monumentalno Beethovnovo Sonato op. 47 v A-duru »a Kreuzer«, nato pa Sonato št. 2 op. 94 Prokofieva, a pred tem še Sonato št. 10 v g-molu op. 1 (»ZapušCena Dido«) - slovito Tartinijevo sonato bosta predvajala po priredbi Tržačana Cesa-reja Barisona. Nedeljski koncert sodi v cikel matinejskih glasbenih prireditev z naslovom »Nedelje mlade glasbe«. Rezervacija oziroma predprodaja vstopnic je pri osrednji prodajalni na Trgu Unita‘ali pri vhodu v avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz št. 27) neposredno pred začetkom koncerta. Težave zaradi imena Med nedavnim sodnim postopkom proti prof. Samu Pahorju, so med pričami, ki so prisostvovale znanim dogodkom pred cerkvijo sv. Antona, zaslišali tudi Lucijana Malalana iz Trebe. Kot se rado dogaja v primerih omonimije, pa ga je marsikdo zamenjal za Lucijana Malalana iz Lonjerja. Ker mu je to ustvarilo precejšnje nevšečnosti, nas je zaprosil za objavo pojasnila. Pokrovitelji: Dežela Furlanija Julijska krajina Občine: Tržič, Gorica, Čedad SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na koncerte KOMORNEGA ORKESTRA MESTA ŽILINE ki bodo v mestnih gledališčih v Tržiču, danes, 3. t.m. v Gorici, jutri, 4.t.m. v Čedadu, 5. t.m., ob 20.30 Na sporedu: H. Purcell (Ciaccona), J. Cikker (Spomiensky) in F. Chopin (variacije na temo »La ci darem la mano«, iz Mozartovega »Don Juan«. — Solist Paolo Restani. L. Janaček (Suita za godala), A. Dvorak (Češka suita). Dirigent VVALTER ATTANASI Koncerti se vključujejo v solidarnostne pobude za pomoč begunskim otrokom v Sloveniji in na Hrvaškem. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal DANES, 3. decembra, ob 20.30 - Abonma red E KD IVAN GRBEC - SKEDENJ vabi na Miklavževo razstavo knjig ki bo v društveni dvorani danes, jutri in v soboto od 16.30 do 19. ure. Na otvoritev so posebno vabljeni otroci, katere bo zabavala skupina animatork LUPUSINFABULA. KINO ARISTON - 17.00-18.45-20.30-22.15 »Otello«, i. Orson VVelles. EXCELSIOR - 16.45, 19.30 ,22.00 “1492 - La conquista del paradiso”. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00,20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. W. Allen, i. B. Danner in M. Farrovv. NAZIONALE 1-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE H - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d‘amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE m - 16.00, 22.00 »Nera, calda e dolce«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. A. Hopkins, V. Redgrave. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »Tutto dentro fino in fondo» , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00,18.00, 20.00, 22.10 »Basic instinct«.; i. M. Douglas, S. Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. Včeraj je slavila n asa draga mama Pepca Purič 80. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju ji čestitajo in želijo veliko zdravja in veselja v novem okolju v Domu upokojencev v Sežani sin Boris in drugi sorodniki Primorski dnevnik se častitljivi jubilantki opravičuje, ker ji je nagajivi tiskarski škrat zagodel neprijetno šalo tako da pomotoma čestitka ni bila objavljena v včerajšnji številki, kot je bilo naročeno. LUMIERE - 16.00,18.00, 20.00, 22.15: »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Taxisti di notte« r. Jim Jarmusch, r. R. Benigni, W. Ryder. RADIO - 15.30, 21.30 »Orgie sfrenate« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 3. decembra 1992 FRANC Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22- Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 12.36 in zatone ob 0.29. Jutri, PETEK, 4. decembra 1992 BARBARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,6 stopinje, zračni tlak 1023 mb pada, veter 10 km na uro jug, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1 mm dežja morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE:Mathew Sardo, Thomas Bronzi, Jessica Macchia, Martina Benussi, Andrea Loppi, Vittoria Cocevari. UMRLI SO: 70-letni Oliviero Furlan, 86-letna Bianca Lange, 83-letni Adriano Škapin, 79-letna Liliana Di Seneca, 74-letni Enrico Licciardello, 89-letna Caterina Bratti, 67-letna Aurelia Letizza, 91-letna Margherita Caputo, 75-letna Albina Battigelli, 91- letna Elena Battois, 78-letni Baldassare Antonini, 92- letna Amalia Leban, 85-letna Maria Zucca, 85-letna Stefania Stenovich, 84-letna Maria Anna Persinovich, 96-letni Giacomo Sfecci, 81-letni Paolo Cossich. M LEKARNE Od ponedeljka, 30. novembra , do nedelje, 6. decembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 35 (tel.. OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Publiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku DO 10. DECEMBRA na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, III. nadstr., od 8.30 do 17. ure vsak dan, razen v soboto in nedeljo. OBVESTILO Obveščamo oglaševalce, da zaradi tehničnih razlogov sprejemamo vse objave proti plačilu (oglase, čestitke itd.) za NEDELJSKO ŠTEVILKO DNEVNIKA najkasneje do vključno ČETRTKA. PUBLIEST - tel. 7796611 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije BCZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. % PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 6. decembra 1992, ob 10. uri koncert za flavto in klavir. Nastopata Erika Buzečan in Katja Milic. Na sporedu Bozza, Poulenc, Prokofiev. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Monte Semio 27, vabi na predavanje dr. M. Gregoriča danes, 3. 12., ob 20. uri na temo: Strokovna navodila za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev (za dosego dovoljenja za uporabo strupov v kmetijstvu). V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 7. decembra, srečanje s pisateljem in publicistom prof. Andrejem Capudrom ob izidu njegove najnovejše knjige MOZAIK SVOBODE. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete: Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 5. t. m., na VESELO MIKLAVZE-VANJE, na katerem si bomo izmenjali duhovita darila z osebnimi posvetili. Začetek ob 18.30. □ OBVESTILA SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila jutri, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! ZSKD ponuja tečaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 še dva tečaja: tečaj osnovne informatike MS DOS 5 windows (40 ur) in teCaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. SKD B ARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi na 5. redni občni zbor jutri, 4. decembra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem. SKD VIGRED sporoča, da sv. Miklavž prihaja v Šempolaj. Srečali ga boste v šolskih prostorih jutri, 4. decembra, ob 19. uri. Angelčki bodo sprejemali darila danes od 15.30 do 17. ure v društvenih prostorih. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! KD RDEČA ZVEZDA in Občinska knjižnica v Saležu obveščata, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt v Občinski knjižnici jutri, 4. t. m., od 16. do 19. ure in v soboto, 5. t. m., od 15. do 17. ure. MALI OGLASI BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Valter v Medjavasi št. 16. MILIC ima odprto osmico v Zagradcu. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO ima odprto Just Škerlj - Salež 44. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. VESELI GODCI, večer polk in valčkov, torek, 8. 12., Ljudski dom pri Korošcih. Tel. 228333 od 17. do 19. ure. PISARNA išCe tajnico s prakso. Tel. na št. 365260. IZREDNA PRILOŽNOST! Novoustanovljena družba z vec kot desetletnim uspešnim delom na ameriškem tržišCu na področju prehrambenih integratorjev, začenja svojo uspešno pot tudi v Italiji. Nudimo izredne možnosti zaslužka, glede na osebno sposobnost. Možnost tudi part-time. IšCemo osebe med 20. in 40. letom z višješolsko izobrazbo, ki so dinamične, samostojne, sposobne in ambiciozne, za razvoj prodajne mreže na celotnem območju FJK. Planirana filiala v Sloveniji! Poslati curricu-lum vitae in naslov cim-prej na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, z oznako ECO na kuverti. ARHITEKT išCe kakršnokoli delo. Tel. na št. 003851 - 271002. DOKTOR znanosti nudi inštrukcije iz matematike in fizike za višješolce ali univerzitetne študente. Tel. na št. 0038/67 31118. NUDIM lekcije iz angleščine in matematike, tel. na št. 416953. V VARSTVO sprejmem otroka na svoj dom ali na otrokovem domu, najraje iz okolice Križa, Nabrežine, Proseka. Tel. na št. 220662. GOSPA, 50 let, išCe delo pri družini za oskrbo starejših oseb. Tel. 003851 - 271002. GOSPA iz Istre išCe delo za oskrbo starejših ljudi. Tel. 003851 - 271002. MOŠKI srednjih let išCe delo na področju oskrbe konjev. Tel. 003851 -271002. UGODNE cene za nahrbtne kosilnice (dece-spugliatori), visokotlačne naprave (idropulitrici) in pumpe za pretakanje vina lahko dobite v Semenarni Furlani v Ul. Milano 25 (urnik: od 8. do 13. in 15.30 do 18.30), tel. 632200. PRODAJAM malo rabljen otroški voziček peg perego, nahrbtnik za otroka do treh let in obleke za enoletnega otroka. Tel. (040) 772155. AVTORSKE slike prodam zaradi selitve. Tel. na 990947 FIAT IVECO dayli 35.8 v dobrem stanju prodam za 7.000. 000 lir. Tel. na št. 228695. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 226274. PRODAM debelo repo, tel. od 19. do 21. ure na št. 226322. IŠČEMO smucarsk^ Čevlje in smuči za 6-letne-ga otroka. Tel. ob večernih urah na št. 229508. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu, tel. 722872. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. PODARIM tri srčkane mlade kužke nizke rasti. Tel. na št. 213592 od 8.30 do 13.00 ali 15.30 do 19.00. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob in v spomin nepozabnega Vojka Bandlja darujejo Marino Dovgan 50.000 lir, Pija Hmeljak 15.000 lir, Glavko Švab 20.000 lir, Elci in Gigi Ambram 100.000 lir, Nadja in Aleš Pertot 100.000 lir, Norci Vodopivec z družino 100.000 lir, Sonja in Giani Furlanic 100.000 lir, Giuliana in Drago Bogateč 20.000 lir, Duša in Uco JurkiC 20.000 lir, Regina in Lojzka Bandelj 50.000 lir, Elio Fornazarič z družino 100.000 lir, Alenka in Pino Rudež 100.000 lir, Milica in Ivan VerC 50.000 lir, Pavel KrižmanCiC 20.000 lir, Marko Lah z družino 100.000 lir, N.N. 50.000 lir, Majda in Pavel Fachin 50.000 lir, Marinka Pertot 100.000 lir, Vojka Pertot 50.000 lir, Franka in Franc Armani 50.000 lir, Peter Suhadolc z družino 50.000 lir, Severina in Žarko Vecchiet 50.000 lir, Mirka in Angel Kermec 50.000 lir, Z.V. 10.000 lir, Robert Devetak 10.000 lir, Dušan Jelinčič 20.000 lir, EnCi in Ivo Magajna 50.000 lir, Gracijela in Aleksij Civardi 50.000 lir, Antek TerCon 100.000 lir, Tom Marc 50.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst. Olga Lupine daruje 50.000 lir za tiskovni sklad Škrata. V spomin na Marijo Puntar Sosič daruje svakinja Pierina 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Angela Daneva daruje Marjan Starcev 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na pok. Angela Daneva daruje Marica Danev 20.000 lir za SD Kontovel. V spominn na Claretto Ferlež darujejo Ladi, Igor in Rado z družinami 100.000 lir za UNICEF. V spomin na Pepija Štoko daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 30.000 lir za cerkev sv. Hieronima na Kontovelu. V spomin na pok. Angela Daneva daruje družina 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na bratranca Vojka daruje Nevia z družino 100.000 lir za SPOT. V spomin na Vojka Bandelja daruje dr. Sonja Mašera 300.000 lir za SPOT. Namesto cvetja na grob Angela Daneva darujeta Milka in Ne da Cijak 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Vojka Bandelja daruje družina Bolčina 50.000 lir za SPOT. Namesto cvetja na grob drage tete Marje Žagar darujeta Jasna in Nataša Rauber 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki srečanja 40-letnikov iz Križa in v spomin na hčerko Nado daruje Edda In dri 50.000 lir za SD Mladina. Namesto cvetja na grob Alojza Škrka in Gofreda Gregorija daruje družina Žužek 50.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob pok. Alojza Škrka darujeta družini Colja in Gregori 55.000 lir za SD Kontovel. t Zapustila nas je naša draga Agostina Sacchi vd. Rasman Pogreb bo jutri, 4. decembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec. Žalostno vest sporočajo sin Giordano, hčeri Mira in Ondina, snaha, zeta, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki Trst, Pulje pri Domju, Boljunec, Costanz, 3. 12. 1992 2.12.1991 2.12.1992 Leto dni je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Stanko Gherlani Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegovi Prosek, Kontovel, 2. 12. 1992 Z GORICA Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE F1NANCARSKA ŠOLA / DANES POTEČE ROK ZA ODLOČITEV SOLIDARNOST / CIKLUS TREH KONCERTOV Sovodenjski občinski svet zavrača pojave rasizma Sovodenjski občinski svet je na ponedeljkovi seji soglasno odobril resolucijo, ki obsoja zaskrbljujoče pojave rasizma in sovraštva do tujcev in se zavzema za strpnost in sožitje med vsemi. Resolucijo je predlagal občinski odbor ob zaključku seje in je bila uvrščena na dnevni red s soglasjem vseh. Prav tako so za dokument glasovali vsi svetovalci, po krajši razpravi v katero je posegel predstavnik SSk Cemic. ZSKP: Tuzzijeva stališča so povsem nesprejemljiva Na seji širšega odbora ZSKP so razpravljali o stališčih goriškega župana Tuzzija v polemiki z ministrom Ruplom, češ da se Gorica ne more strinjati z zaščitnimi zakoni, ki bi Slovencem nudili privilegije na škodo italijanske večine. Odbor je soglasno ugotovil, da so taka stališča povsem nesprejemljiva. Cim se namreč zaCne govoriti o zaščiti, se takoj dvigne SCit ogrožanega italijanstva z očitki, da zahtevamo nemogoče, ko se potegujemo, da bi končno dosegli pravico do rabe materinega jezika. Cas bi že bil, da bi se predstavniki lokalnih uprav resneje lotili tega vprašanja in pozitivno vplivali na javno mnenje in na pristojne državne organe, meni ZSKP. Občina o vrtcu v Podgori Goriški občinski odbor je sprejel sklep, da se občina ne bo predstavila na obravnavi pred deželnim upravnim sodiščem glede priziva, ki je bil vložen zaradi združitve otroških vrtcev v ul. Forte del Bosco in Podgori. Odbor je nadalje odločil, da bo občina zahtevala vpis lastnine nad objekti, ki jih je na črno zgradil “videc” Vit-torio Spolverini na občinski parceli. Gorica kinema V kinu Vittoria bo nocoj ob 20.45 na sporedu film “Toto le Heros”, ki ga je režiral Jaco Van Dormael. Thomas živi v domu za stare, a se še vedno ne more rešiti prepričanja, ki ga spremlja iz otroštva, da so ga v zibelki zamenjali s sosedovim sinom Alfredom. Tako je bil primoran živeti življenje, ki ni bilo njegovo. OdloCi se zato, da se bo polastil svojega življenja. Film je prejel nagrado Camera d’or v Cannesu 1991. Konferenca o knjižničarstvu Pokrajinski upravitelji in izvedenci za knjiž-nižarstvo so včeraj na posvetu na gradu razpravljali o načrtu za poenotenje goriškega in tržiškega sistema knjižnic v celoto. Usad ogroža hišo v Štmavru Obilno deževje sredi novembra je povzročilo številne usade v Brdih. Drsenje tal je opazno zlasti v novih vinogradih, odprle pa so se tudi stare rane. Tako je te dni usad spet odnesel precejšen del dvorišča stare hiše v Štmavru, v bližini cerkve. Hiša, v njej je pred leti živela družina Figelj, je zgrajena na nekakšnem pomolu, Čelu, nad SoCo. Drsenje tal traja že nekaj let. ZSKD ZSSDI DARILO ZA NASMEH Tako smo imenovali pobudo, ki hoče prispevati k številnim izrazom solidarnosti v korist najmlajših žrtev vojne v nekaterih republikah bivše Jugoslavije. Predlagamo, da bi ob letošnjih praznikih pomislili na tiste malčke, ki v zbirnih centrih preživljajo te praznike precej drugače od naših otrok. Naš predlog je, da eno od igrač, ki smo jih namenili našim najmlajšim, ponudimo malim beguncem. To lahko storimo na vseh miklavževanjih, ki jih bodo ZSKD in kulturna društva priredili na Goriškem. IgraCe in druge potrebščine bomo zbirali tudi na nekaterih športnih prireditvah. PRIREDITELJI »SREČANJE Z AVTORJEM« pesnik MARKO KRAVOS ob izidu njegove pesniške zbirke »OBZORJE IN SLED« Danes, 3. decembra, ob 18. uri v Knjižnici Damir Feigel v Gorici (Ul. Croce 3). Vabljeni! Vojaška tajnost lahko prepreči referendum? Cocionni: To bi bila pilatovska odločitev Nastopa komorni orkester iz Sline Koncerti v Tržiču, Gorici in Čedadu Denar za pomoč beguncem iz BiH Marko Marinčič »Trojica modrih«, kot je nekdo nazval tričlansko komisijo, ki mora odločiti o kočljivem vprašanju, ali je občinski referendum o gradnji financarske vojašnice na goriškem letališču izvedljiv, bo danes objavila svojo odločitev. Občinski tajnik Raffaello Fabbro, občanov pravobranilec Francesco Ienti-le in predsednik kolegija preglednikov računov Gerardo Amirante so se v zadnjih desetih dneh sestali že večkrat, vendar vse do zadnjega še niso sprejeli odločitve. Včeraj je že vse kazalo, da se bodo izognili odločitvi sklicujoč se na vojaško tajnost, a so se prav v zadnjem trenutku premislili in odložili zadnjo besedo na današnji dan. Zdi se, da se pogledi treh elanov komisije v celoti ne ujemajo in da bodo danes ponovno skušali priti do soglasja. V nasprotnem primeru bosta odločala dva elana ob nasprotovanju tretjega, saj poteCe danes rok, v katerem se mora komisija izreci. Spor zadeva vprašanje vojaške tajnosti. Dilema je v bistvu sledeča. Če je financarska šola “vojaški objekt strateškega pomena”, potem velja zanj vojaška tajnost in ga lahko država zida kjerkoli brez predhodnega dovoljenja prizadete krajevne uprave. V tem primeru bi torej vprašanje gradnje ne bilo v pristojnosti občine in bi referendum ne bil mogoC. Povsem drugačna bi bila zadeva, ko bi ne šlo za “objekt vojaškega interesa”. V tem primeru mora občina prilagoditi regulacijski načrt in bi torej bil občinski referendum povsem legitimen. Kot reCeno je včeraj kazalo, da se bo komisija odpovedala odločitvi in s posredovanjem občinske uprave Zahtevala pojasnilo z obrambnega ministrstva, ah je financarska vojašnica objekt vojaškega pomena ah ne. Pritrdilni odgovor, kakršnega je seveda pričakovati od vojaških oblasti, bi preprečil izvedbo referenduma ali jo vsaj odložil za daljši Cas, v primeru da bi pobudniki referenduma nato vložili priziv na upravno sodišče. Taka odločitev bi seveda bila zelo pogodu občinski upravi in političnim silam, ki se potegujejo za gradnjo vojašnice na letališču, gotovo pa bi jo mestna javnost težko požrla. Zahtevo po referendumu je namreč podisalo 3.300 občanov in dobršen del občanov meni, da tako pomembna odločitev ne bi smela biti vsiljena z vrha, ne da bi se mesto sploh izreklo o njej. Tako meni tudi občinski svetovalec Gino Cocianni, ki je med glavnimi nasprotniki gradnje na letališču in med pobudniki akcije za referendum. »Ko bi se komisija skrila za vojaško tajnost, bi to bila pilatovska odločitev«, nam je včeraj izjavil. »Se toliko huje bi to bilo za občanovega pravobranilca, ki je bil izvoljen za to, da brani interese občanov in bi izdal svojo funkcijo, ko bi se podredil volji občinske uprave ali kogarkoli drugega. Zato resnično upam, da bo komisija danes odločila tako, da se omogoči referendum o vprašanju, ki bo tako ali drugače močno pogojevalo bodočnost mesta«. Cocianni je tildi pristavil, da vprašanje vojaške tajnosti ni odločilno, saj športne naprave in bivališča za inštruktorje na noben naCin ne morejo biti označeni kot vojaški objekti. Prepričan je, da je zato referendum vsekakor izvedljiv in da bo to stališče na koncu prevladalo, Ce ne drugače tudi po sodni poti. Vlado Klemse Medtem ko je v prostorih Katoliške knjigarne do 30. decembra odprta prodajna razstava slikarskih del, ki so jih v Sklad za pomoC beguncem darovali številni umetniki - razstavo so odprli prejšnji petek, ob udeležbi nekaterih predvsem goriških umetnikov in z glasbenim poklonom gojencev Centra Emil Komel - se v Gorici in tudi drugih krajih vrstijo pobude Solidarnostnega odbora. Drevi bo v občinskem gledališču v Tržiču, jutri zvečer pa v Verdijevi dvorani v Gorici, nastopil Komorni orkester iz Žiline na Češkoslovaškem, pod vodstvom VValterja Attanisija. Kot solista bosta nastopila pianist Paolo Restani in sopranistka Marie Bernard. Na sporedu bodo skladbe Purcella, Oikkerja, Chopina, Janačka in Dvoržaka. Za gostovanje znanega ansambla, ki ga sestavljajo poklicni glasbeniki, gojenci glasbenih akademij v Pragi in Bratislavi, je poskrbel Svet slovenskih organizacij. Komorni orkester sestavlja štirideset članov. Nastal je pred skoraj dvajsetimi leti in velja za odličen ansambel. Za Z odprtja prodajne razstave (foto Studio Reportage) sabo ima uspešno in bogato koncertno sezono v številnih državah. Tokrat bo nastopil pod taktirko tržaškega dirigenta in glasbenega poustvarjalca (pianista) VValterja Attanasija. Naj povemo še, da bodo koncerti, tudi tisti, ki je napovedan za soboto v gledališču Ristori v Čedadu, ob 20.30. Izkupiček bodo namenili za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno nameščeni v Sloveniji. TRŽIČ / LADJEDELNICA ŠOLA / NIZ POUCNO-ZABAVNIH SREČANJ Sindikati ostri do vodstva Možnost sodne prijave Učenci so pridobili prijateljico iz Afrike Nabu iz Senegala predstavila svojo celino V ponedeljek je bila v tržiški ladjedelnici sindikalna skupščina o problematiki napovedane privatizacije javnih podjetij. Predstavniki sindikalnih zvez, parlamentarci in predstavniki dežele so na omenjenem zborovanju že izrekli vrsto pomislekov nad načinom, kako namerava vlada reševati to vprašanje. Ogorčeni pa so bili nad obnašanjem ravnateljstva podjetja. Ni namreč dovolilo da bi zborovanje potekalo v menzi podjetja, ni dovolilo vstopa novinarjem, težave so menda imeli celo parlamentarci. Najhuje pa je po mnenju sindikatov dejstvo, da ravnateljstvo sodi, da manifestacija ni bila v okviru običajne sindikalne dejavnosti in torej je odsotnost z dela smatrati kot stavko. Ogorčeni nad takimi stališči so tudi parlamentarci. Poslanec Renzulli je že vložil vprašanje v parlamentu. Včeraj so zelo ostro tiskovno sporočilo objavila tajništva sindikatov kovinarjev. V dokumentu ponovno kritizirajo naCrt vlade za privatizacijo, ki je poskus razprodaje javnih podjetij, ki bi za Goriško pomenil tudi pospešen proces deindustrijaliza-cije, glede zadržanja vodstva podjetja pa si pridržujejo pravico, da po legalni poti ugotovijo, Ce je bilo v skladu s predpisi in omenjajo tudi možnost kazenske prijave. r _ 1* x jM * S gL ‘r. V osnovni šoli v Ul. Brolo se je včeraj zaključil niz srečanj o afriški stvarnosti in kulturi v sodelovanju s centrom CVCS. Pobuda je zajela tudi šoli v Štandrežu, Sovodnjah in druge. Szinabou Wade Tali (za otroke kar Nabu), doma iz Senegala sicer pa študentka v Trstu, je na treh srečanjih predstavila Afriko, kakršna je. Otroci so lahko poslušali tudi afriške pravljice in se igrali s temnopolto prijateljico. (Foto Studio Reportage) POŽAR / ZARADI KRATKEGA STIKA NESREČE / DVA RANJENA Ogenj v avtoparku policije Hiter poseg gasilcev preprečil večjo škodo na vozilih Z motorjem zadel pešca Spolzko cestišče ■ past PredsinoCi je požar v avtoparku policije v Ul. Cipriani v Gorici povzročil nemalo zmede, na srečo pa so bile posledice malenkostne. Okrog 19. ure so poklicali gasilce v delavnice in garaže policijskih vozil, ker se je po vsej verjetnosti zaradi kratkega stika na akumulatorju vnel ogenj pri motorju policijskega tovornjaka. Gasilci so prihiteli z dvema protipožarnima voziloma in že v nekaj minutah pogasili plamene, ki so povzročili veC dima in preplaha kot pa materialne škode. Gasilci na delu v garaži policije (foto Studio Reporta- Na oddelku za intenzivno nego splošne bolnišnice v Vidmu je na zdravljenju 48-letni Paolo Oretti iz Ronk, ul. Soleschiano 15. V prometni nesreči, zgodila se je v torek, nekaj pred 19. uro v Ronkah, v ulici Soleschiano, je zadobil zelo težke telesne poškodbe. Orettija je z motorjem zbil 18-letni Matteo Sellan iz Casse-gliana. Mladenič v nesreči ni bil ranjen in je sam prvi priskočil na pomoč Orettiju, ki so ga najprej sprejeli v tržiško bolnišnico, zatem pa premestili v Videm zaradi hudih poškodb na glavi. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Spolzko cestišče pa je vCeraj botrovalo številnim prometnim nesrečam, na srečo brez hujših posledic. Nekaj pred osmo uro se je pri Koprivnem poškodoval 31-letni Nicola Longino iz Gorice, Verdijev Korzo 15. Nesreča se je zgodila na pokrajinski cesti med Morarom in Koprivnim. Vozilo v katerem se je peljal je zaneslo v jarek. Voznik se bo zdravil 30 dni. a PRIREDITVE KD DANICA prireja jutri miklavževanje v KSC na Vrhu. Začetek prireditve bo ob 18.30. MIKLAVŽEVANJE V PEVMI bo v soboto, S.t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole. Vabijo vaščani Pevme in Oslavja. Podrobnejša pojasnila po telefonu 534400 in 535965. KD BRIŠKI GRIČ prireja v soboto, 5. decembra, ob 20. uri miklavževanje v domu na Bukovju. Sodeloval bo tudi lutkar Cveto Sever, ki bo predstavil lutkovno igrico Janko in Metka. SKD HRAST vabi na veselo miklavževanje, ki bo v soboto, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Najmlajši se na ta praznik skrbno pripravljajo z veselo igrico. Darove sprejemajo v soboto, od 17. ure dalje. SKRD JADRO prireja v petek, 4. decembra, ob 18.30 tradicionalno veselo miklavževanje. Potekalo bo v občinski dvorani v Selcah. Sodelovali bodo otroci iz vrtca in osnovne šole v Romjanu ter elani mladinske dramske skupine PD Podgora z igrico»V Miklavževi delavnici«. V SOVODNJAH bo Miklavž obiskal otroke v soboto, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. S seboj bo pripeljal tudi lutkarja Cveta Severja, ki bo predstavil pravljico Janko in Metka. V tem okviru bo tudi pobuda “Darilo za nasmeh”, ki jo pripravlja ZSKD KD DOL-POLJANE priredi miklavževanje v soboto, 5. t.m., ob 19. uri v šoli na PalkišCu za otroke iz Dola in Jaelj. Otroci bodo predstavili kratko igrico. LIONS CLUB Maria Theresia prireja danes ob 17.30 v dvorani P. Coco-lin predavanje na temo Posvojimo otroka na razdaljo. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča, da 10. t.m. zapade rok za prijavo grozdja z zaščitnim poreklom DOC, do 15. decembra pa je Cas za priajvo vina. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -GORICA priredi v nedeljo, 27. t.m., veselo silvestrovanje v gostišču Al Fogolar v Galianu pri Čedadu. Prijave do 16. decembra na sedežu in pri poverjenikih. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo 14-decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavitev naCrta soškega parka-Vabljeni so vsi občani, ki jih stvar zanima. RAZŠIRJENI ODBOR STARSEV prireja Silvestrovanje v telovadnic* Katoliškega doma v Gorici. Celovečerni program z ansamblom Vrtnica. Okusna večerja, presenečenje. Vstop samo z vabil1-ki so na razpolago v Katoliški knjigami in na Pla' čuti, 18. Za otroke le pr°' stovoljni prispevki. KINO GORICA VITTORIA Gorica kinema 20.45 »Toto 1^ Heros«. R. Jaco van D°r mael. n CORSO 17.45-22-0° »Infelici e contenti«-Pozzetto in E. Greggio-VERDI 18.00-22-0° »Doppia personalita< • Prep. ml. pod 14.letom-TRŽIČ Q. EKCELSIOR na 22.00 »Perversioni di segretaria«. Prepove mladini pod 14.letom- u LEKA kaRNA PRIMORSKA Četrtek, 3. decembra 1992 SEŽANA / LUČKA ČEHOVIN O SVOJEM DELU KOPER/NACIONALIZMI NOVICE Njeno življenje zapisano knjižnici in - umetnosti Kosovelova knjižnica daje mestu In občini kulturno podobo Obiskovalci sežanske Kosovelove knjižnice zelo pogrešajo kulturne prireditve, s katerimi je ta kulturna ustanova postala znana širom po Sloveniji. Vzroke za to gre iskati v prenavljanju knjižnice in prav sedaj se zaključujejo adaptacijska dela. Z razširitvijo bo knjižnica pridobila nove prostore, ki bodo dvakrat večji od sedanjih. Vsi se jih veselijo: delavkam knjižnice bodo prinesli neprimerno boljše delovne pogoje, bralcem pa boljše počutje. Sicer pa sežansko knjižnico že zelo dolgo obdobje vodi ugledna primorska kulturna delavka Lučka Čehovin, rojena na Barki v Brkinih, sedaj živi v Sežani. Z njenim uspešnim delom, pri katerem so ji pomagale tudi strokovno usposobljene sodelavke, je knjižnica postala osrednje kulturno gibalo občine. Začetki delovanja segajo v povojno obdobje, ko je knjižnica delovala v zelo tesnih Prostorih, tam, kjer je danes stara osnovna sola.»Minilo je 28 let, kar sem sprejela vodstveno delovno mesto ravnateljice knjižnice. Brišla sem, čeprav se cudno sliši, zelo nerada. Takratni tajnik občinske skupščine Leopold Rener me je moral zelo dolgo prepričevati, da sem ga sprejela. Na prvi pogled se mi je zdelo delo v knjižnici preveč monotono, saj sem po naravi dinamičen človek. Po poklicu sem vzgojiteljica in zanimalo me je delo z otroki. Ker sem Študirala tudi slovenščino in srbohrvaščino, bi rada učila. Gospod Rener mi je izkazal zaupanje, ko je dejal, da bom tudi v knjižnici znala dobro delati, saj imam rada mladino in sploh ljudi. Sprejela sem ponudbo in uspešno premagala problem pomanjkanja knjižničarskega znanja, «je pričela svojo čudno zgodbo Cehovinova. Začetkov se spominja bolj z žalostjo, kajti v pretesnih prostorih je minilo kar nekaj njenih najbolj ustvarjalnih let, ko ni imela nikakršnih možnosti za kreativno delo. Ko je v knjižnici pred leti zagorelo, je bila sreča v nesreči ta, da so prišli do novih prostorov, kjer so še danes. S pomočjo arhitekta Marina Kontlja sta uredila knjižnico bolj vedro in nekako »mediteransko «, vanjo sta vnesla vesele barve, svežost in vedrino in sežanska knjižnica je postala ena tistih, ki je prekinila tradicijo zunanje resnosti. Khjižni fond, ki je v Olga Knez Stojkovič začetku štel le 5 tisoč knjig, se je sedaj povzpel na 60 tisoč. Poleg osrednje knjižnice v Sežani delulejo njene podružnice v Divači, Komnu in v Hrpeljah. »Knjižnica, ki je bila vrsto let splošno izobraževalnega pomena, postaja iz dneva u dan vse pomembnejši informativni center. Je torej tista kulturna ustanova, ki se mora zelo hitro prilagajati potrebam ljudi, « poudarja Cehovinova. »Da knjižnica izobražuje ljudi in dviga splošni kulturni nivo svojih občanov, mora v svoj program vnašati tudi temu ustrezne oblike, in to za vse obiskovalce, od predšolskih otrok naprej. Za našo knjižnico je znano, da se veliko ukvarja z mladimi bralci, kajti prav ti postanejo potem naši stalni obiskovalci. Vanje vlagamo veliko naporov. Hkrati vzgajamo tudi odrasle bralce z različnimi kulturnimi večeri, ki so postali znani po vsej Sloveniji. Obiskovalcem so veliko pomenila srečanja s pomembnimi osebnostmi kot so Josip Vidmar, Anton Trstenjak, Božidar Jakac, France Mihelič, Desanka Maksimovič in še bi lahko naštevala. Skoraj vsi pomembni slovenski umetniki in pisatelji so že bili gostje naše knjižnice.« Lučka Cehovinova je vseh 28 let poleg knjig kupovala tudi likovna dela, čeprav je bila stiska z denarjem. Prav slike in njena velika ljubezen do njih so knjižnico naredile privlačno, da ljudje z veseljem stopajo vanjo. Obiskovalcev je veliko. Vsak dan jih obišče približno 350 in izposodijo si tudi 300 in več knjig. Takšen obisk bi si želela tudi kaka druga knjižnica iz večjega kraja. Veliko ljudi pa pride samo prebirat časopise in revije. Bralci segajo po poljudnoznanstveni in strokovni literaturi, manj po leposlovju. Ker obiskovalci zahtevajo takojšnje informacije, mora biti knjižnica dobro opremljena z različnimi priročniki in s tujo literaturo, knjižničarke pa morajo veliko znati in se stalno izobraževati. Kljub temu da Lučka Cehovinova s svojim delom daje pečat Sežani in širi o njej glas med Slovenci v matični domovini in zunaj nje, doslej še ni prijela nikakršne zahvale ali priznanja domače občine. Najbolj je vesela strokovnega priznanja Čopove diplome, ki jo je že davno prejela zaradi dela in novosti, ki jih je vnašala v slovensko knjižničarstvo. Prav bi bilo, da bi se je spomnili tudi Sežanci. Lučka Čehovin, ravnateljica Kosovelove knjižnice Ponosni Istrani Franc Orešnik Trije kandidati za državni zbor - predsednik Istrskega demokratskega zbora Darij Gregor, podpredsednik Emil Zonta in poslanec italijanske skupnosti v sedanjem parlamentu Roberto Batelli - se v predvolilnem razglasu skupaj obračajo k svojim volilcem.»Bodimo ponosni Istrani - Slovenci, Italijani, Hrvati in vsi ostali prebivalci Istre«, končujejo svoj poziv za Istro po evropskem uzoru, brez meja in ko hkrati podčrtujejo svoje spoštovanje suverenosti držav.»Samovšečni nacionalizmi so zavrnili naš vsestranski razvoj in povzročili nepopravljivo škodo med preprostimi ljudmi in izobraženci. Istrani to dobro vemo, zato smo od nekdaj alergični na nacionalizme vseh vrst in na njihove skrajne izpade. Odločno se jim bomo zoperstavili, pa naj prihajajo od kjerkoli.« »Zagovarjamo vsako pobudo in podporo za tesnejše sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Ustanavljanje skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Podpiramo nastajanje novih in razvijanje meddržavnih že obstoječih skupin istrskih podjetij, konzorcijev, razvojnih projektov na področju gospodarstva, turizma, kmetijstva, prometnih povezav, ohranjanja kulturne dediščine in identitete. Želimo promocijo Istre kot mediteranske regije. Zavzemamo se za priznanje posebnega statusa istrskih pokrajin z vsemi značilnostmi najbolj naprednih modelov meddržavnega regionalizma, ki ne posegajo v suverenosti ampak spoštujejo in dvigajo kvaliteto življenja.« Istrski demokratski zbor.- Dieta Democratica Istriana je samostojna slovenska stranka, ki se je registrirala kmalu po slovenski osamosvojitvi. Skupni cilji jo povezujejo s stranko s podobnim imenom na hrvaški strani Istre in s posamezniki v sosednji Italiji, ki pa se še niso odločili za tvornejšo organizacijsko povezavo. V Sloveniji bo Istrski demokratski zbor (IDZ) na nedeljskih volitvah nastopil prvič, in sicer le v treh obalnih občinah, se pravi v Kopru, Izoli in Piranu. Kolikšna je njihova moč tam, bo dala odgovor nedelja.. Zapisati pa je treba, da je veliko močnejši Istrski demokratski zbor v rvaškem delu Istre, saj je na zadnjih volivah v državni parlament in v nekaterih občinah postal najmočnejša stranka v Istri Ajdovščina Denar in sitna moča Artur Lipovž . Ajdovski u )e obravnaval i o stanju u vodi darstvu v regij dejali pre VGP Soča Dorice, naravi do. Dejavnost Seveda odvisj režejo v Hu 8°spodarst, Se za odpre Poplav v no dobiti več ki tolarjev, 9o proraci denar v cel , ’ Je izpa 'Ate vodotc te- Celo --“jev za i dogospoda Predlans Povzročil skode, javljajo J® VecJo š ,80sPodars .Primerji dbidocji v snŽU’ VZl tetneg; gansko beiocju j °dstotkov nu^de] Vbmočj, tevsi ^dovsk S»ePMs Pa IaZp te? DUPLJE PRI VIPAVI Somelje, kaj to je? Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, ki postaja vse bolj poznano mesto za srečanja podjetnikov, je bila tudi zanimiva predstavitev ki utegne imeti dolgoročne gostin-sko-turistične posledice v Vipavski dolini. Tudi predmet predstavitve je bil za naše kraje nenavaden: delo someljeja ali vinskega svetovalca. Sebe in svoj poklic je v živo predstavil morebitnim poslovnim partnerjem Francoz slovenskega rodu Jean-Pierre Skrij. Rojen v Franciji, kjer se je tudi izobraževal, želi na domačem posestvu v Dupljah pri Vipavi oblikovati klasično francosko restavracijo. Lokal naj bi sledil francoskemu duhu tako v načinu strežbe, kjer ima natakar za nalogo dobro opraviti le svoje delo, kot v kulinariki in ponudbi pijač. Jean-Pierre Skrij je prepričan, da se čas spreminja tudi pri nas, zato bo tovrsten lokal imel svoje stalne obiskovalce, pa tudi takšne, ki želijo preživeti drugačen večer v restavraciji. Lokal bi lahko začel delovati že v dobrem letu, če bodo zastavljeni poslovni dogovori - ki tečejo s SKB banko - tudi potrjeni. Dodatne možnosti za kvaliteten razvoj gostinske ponudbe se kažejo v razmišljanju ajdovske zbornice obrti in podjetništva, ki investitorjem predlaga, da bi restavracija postala tudi izobraževalni center. IDRIJA / MUZEJSKI VEČERI Kako so včasih sodili in kaznovali čarovnice Muzejski večeri, ki jih že deveto sezono zapored prireja idrijski Mestni muzej, so predstavili konec novembra nadvse zanimivo temo o čarovniških procesih na Slovenskem. O njih je govoril dr. Vinko Rajšp. V čarovniških sodnih procesih so bile zlasti ženske, pa tudi moški in ponekod tudi otroci obtoženi zveze s hudičem in nadnaravnimi močmi, s katerimi so ljudem na zemlji povzročali gorje, delali točo in razna neurja, bolezni pri ljudeh in živini ter druge nesreče. Končna razsodba v teh procesih, ki jih je podrobneje proučil dr. Vinko Rajšp, so bila huda mučenja obtoženih in sežig na grmadi. Čarovniški procesi na Slovenskem so bili po vsebini in obliki podobni procesom v drugih avstrijskih in nemških deželah ter ostalih, tako katoliških kot protestanskih deželah širom po Evropi, ki so povsem obšli le tedanjo Italijo in delno tudi Španijo. Organizatorji ponujajo zelo zanimive teme. Pred kratkim so na primer govorili o naravnem krajinskem parku, ki naj bi ga osnovali ob zgornji Idrijci _________ZGORNJE POSOČJE __ Turistična bera na Tolminskem še kar... Letošnja iztekajoča se poletno-jesenska turistična sezona na Tolminskem v primerjavi z najboljšimi pred leti ni bila preveč ugodna. Sekretar za gospodarstvo pri tolminskem izvršnem svetu Jože Janež ugotavlja, da se na Tolminskem povečuje obisk enodnevnih turistov, medtem ko število agencijskih gostov upada, čemur so se zlasti s cenami hitro prilagodili gostinci. Najbolje je v občini še vedno obiskan Bovec. Medtem ko v Bovcu, Trenti, Kobaridu, Mostu na Soči in Logu pod Mangartom prednjačijo domači, pa v Tolmin, kjer je HIT-ova igralnica, raje zahajajo tuji, predvsem italijanski gostje. Roman Bric Tolminci se zavedajo, načrtno turistično proda je na področju turiz- močijo, urejenostjo ma še veliko odprtih ■ krajev, boljšimi promet-možnosti in neurejenih nimi povezavami in vprašanj, za katera novimi razvojnimi spod-morajo poskrbeti z budami, ki zahtevajo tudi ustrezno finančno podporo. Zdaj čakajo tolminski turistični delavci zimo in z njo sneg, ki naj bi oživil predvsem kaninska pa tudi nižje ležeča smučišča. V Bovcu je za praznike že vse zasedeno. Most na Soči je eden tistih lepih kotičkov Slovenije, ki vabi goste (Foto: R.Bric) CERKNO Urejena in varnejša pol v šolo ter prenovljeno avtobusno postajališče bosta v kratkem nared V Cerknem so ob glavni cestni povezavi, ki iz središča naselja vodi mimo osnovne šole v smeri proti Idriji te dni pričeli širiti cestišče, zato da uredijo pešpoti in avtobusno postajališče za šolarje. Dela naj bi, po besedah predsednika KS Cerkno Janeza Rupnika trajala približno dva meseca, njihova celotna vrednost širitve, ki jo financira Krajevna skupnost Cerkno ob pomoči ETE, pa znaša 6, 9 milijona tolarjev. Izvajalec vseh del je idrijski Zidgrad. Gradbišče sredi mesta: jutri varnejša pot za šolarje (Foto: R. Bric) »Od Korotana do Jadrana« KOBJEGLAVA - Na slovenskem obrobju, tam kjer zaradi vpliva drugih narodnosti in jezikov pogosto zamre slovenska beseda, je globoko v ljudeh zakoreninjena slovenska pesem. Njen vpliv in njena moč segata v vsak izgubljeni kotiček slovenske zemlje, kamor zaradi ovir ne more vrhunska slovenska kultura. Kompaktna plošča z naslovom»Od Korotana do Jadrana«, ki je izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, je prav zato neponovljiv spomenik pevski zborovski kulturi slovenskih in zamejskih, koroških in primorskih pevskih zborov. Zborovske umetne in ljudske pesmi skušajo oživiti in poudariti pomembnost slovenstva, ki se ga zevedajo rojaki iz Avstrije in Italije, ki v prihodnjem glasbenem projektu upajo tudi na povezavo s Slovenci, ki jih od matične domovine loči vzhodna meja. Predstavitev so organizo-torji izvrstno opravili v nedeljo, 29. novembra, v prostorih Pršutarne v Kobjeglavi, kamor so poleg soorganizatorja, Združenja Primorskih pevskih zborov, povabili tudi nekaj primorskih izvajalcev, ki so s krajšim koncertom plošči na pot, prijetno zaključili njeno predstavitev. (MR) Predstavitev knjige Franca Jurija KOMEN - V knjižnici v Komnu bodo jutri, 4. • decembra, ob 18. mi predstavili knjigo Franca Jurija»V imenu naroda«. Po predstavitvi bo sledila še predstavitev liberalno-demokratske stranke iz Sežane in kandidata Davorina Terčona za volitve v državni zbor. (OKS) Minister Šukije sprejel delegacijo goriške SKGZ NOVA GORICA - V začetku tedna se je v Novi Gorici slovenski kulturni minister Borut Suklje sestal z delegacijo Pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško. Zamejskim rojakom je orisal načrte Republike Slovenije na kulturnem področju, s posebnim poudarkom na stikih in sodelovanju s tujino, v kateri se mora mlada država postopoma uveljaviti. Pri tem je podčrtal vlogo kulturnih ustanov in organizacij v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so lahko most in vezni člen kulturnega sodelovanja z italijansko stvarnostjo. Predsednik goriške SKGZ Karel Devetak je ministra seznanil o nedavnem občnem zboru zveze v Gorici ter o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s posebnim poudarkom na goriških razmerah, Komel Igor pa s težavami glede obnove Kulturnega doma v Gorici. (IK) 1111 Občni zbor RK Partizan SEŽANA - Rokometni klub Partizan bo v petek, 4. decembra, ob 18.uri v prostorih Vinske kleti v Sežani imel izredni občni zbor. Pregledali bodo delo v pretekli sezoni, se pogovorili o aktualnih nalogah in ciljih kluba kot tudi o programu dela. Na zboru bodo izvolili tudi nove organe kluba. (OKS) Ples rokometnega kluba Piran LUCIJA - Piranski rokometni klub je minulo soboto po dolgih letih ponovno pripravil srečanje članov in simpatizerjev z zabavo in plesom. Namen prireditve je bila popularizacija kluba in športne panoge, da bi pridobili simpatizerje in predvsem sponzorje. Zenska ekipa kluba je po jesenskem delu državnega prvenstva prva v drugi ligi in se lahko nadeja vstopa v prvo ligo. Zabava v restavraciji Lucija, ki so jo popestrili ansambel Faraoni, srečolov in družabne igre, je tudi finančno uspela, saj se je tam zbralo več kot 300 ljudi. Prireditev je bila povsem brez političnih obeležij, kar je v tem času še posebno simpatično. (BV) Konferenca na srednji pomorski šoli PORTOROŽ - Prvi konferenčni obračun je pokazal, da so rezultati dela na šoli podobni tistim iz prejšnjih let. Povprečni uspeh dijakov je relativno slab (32, 2 odstotkov), pogosto pa je tudi neopravičeno izostajanje dijakov od pouka. Pogost vzrok izostankov predvsem v višjih letnikih je opravljanje vozniškega izpita, zato se šola že dogovarja z avto-šolo»zeleni val«da bi ta svoj program časovno uskladila, da dijakom ne bi bilo treba izostajati od pouka zaradi zdravniških pregledov, voženj itd. Sola je k reševanju problemov pritegnila tudi zunanje strokovnjake -zdravstvene delavce piranske občine, ki se ukvarjajo s problemi mladih. Glavni vzrok izostajanja od pouka pa je gotovo nemotiviranost dijakov in preobloženost programov. Šolska svetovalna služba sedaj pripravlja anketo, da bodo lahko ta pojav proučili in pripravili ustrezne ukrepe. (BV) Sejem pohištva vabi k nakupu SEŽANA - Včeraj so v Kulturnem centru Srečka Kosovela odprli prodajno razstavo pohištva in bivalne opreme. Na razstavi se je pojavilo kar precejšnje število domačih razstavljalcev, ki upajo na dobro prodajo. Tu so podjetja in posamezni obrtniki lesne stroke pa tudi podjetja, ki izdelujejo ali zgolj posredujejo in prodajajo opremo. Razstava bo odprta do sobote vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto do 17. ure. Nakup je možen tudi za do 50 odstotkov ceneje. Zaključno predvolilno zborovanje NOVA GORICA - Združena lista in njeni kandidati se predstavljajo bo eno zadnjih predvolilnih zborovanj v občini. Kulturnopolitična manifestacija bo danes, 3. decembra, ob 18.uri v mali dvorani Kulturnega doma. V osrednjem delu se bodo volilcem predstavili kandidati Borut Pahor, Sergij Pelhan in Danilo Kovačič, spregovorili pa bodo tudi dr. Ciril Ribičič, dr. Matjaž Kmecl in Darko Bratina, senator v rimskem parlamentu. V kulturnem sporedu sodelujeta oktet Vrtnica in igralec Rastko Krošl.(VC) GOSPODARSTVO Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE LJUBLJANA / NEPRIČAKOVANO SOOČENJE MED KOPAČEM IN KRAJNCEM SLOVENIJA / NOVA GORICA Mitja Gaspari se je vrnil iz Izraela LJUBLJANA - Slovenski minister za finance Mitja Gaspari je po vrnitvi iz Izraela, kjer se je na povabilo izraelskega ministra za finance mudil na dvodnevnem obisku, na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je bil namen obiska pospešitev močnejših gospodarskih stikov med državama. Po mnenju Gasparija so možnosti za sodelovanje predvsem na področju medbančnega sodelovanja, sodelovanja med ministrstvoma za finance in obema centralnima bankama, pri čemer lahko Izrael pospeši včlanitev Slovenije v mednarodne finančne ustanove. Izraelci bi s Slovenijo sodelovali na področju visoke tehnologije, zanima jih Luka Koper, prek katere bi lahko izvažali svoje izdelke (predvsem južno sadje) v Evropo in trgovina s pohištvom, tekstilom in obutvijo. Pripravljeni so sodelovati tudi na področju znanosti in meduni-verzitetne izmenjave strokovnjakov ter programov. Pred tem bi morah državi seveda podpisati še veC gospodarskih sporazumov, ki bi omogočili želeno sodelovanje. Po mnenju vladnega svetovalca Moj-mira Mraka je Izrael država, v kateri bi morala Slovenija izkoristiti ponujene možnosti. (A.L.J.) Hrvaški statistiki o brezposelnosti v Slavoniji in Baranji OSIJEK - Po podatkih področnega Zavoda za zaposlovanje v Osijeku, se je število brezposelnih v Slavoniji in Baranji v desetletnem obdobju, od leta 1982 do leta 1992, povečalo za veC kot 2, 5 krat. V zadnjih dneh letošnjega oktobra so na tem področju registrirali 51.846 brezposelnih, medtem ko jih je bilo leta 1982 v istem obdobju 23.527. Ves ta Cas je bilo med brezposelnimi veC kot 50 odstotkov žensk. NajveC brezposelnih je bilo med nekvalificiranimi in polkvahficiranimi delavci, Čeprav se je njihovo število v omenjenem obdobju zmanjševalo, povečeval pa se je delež kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Pri drugih se razmerja niso bistveno spreminjala. Število brezposelnih se je na področju Slavonije in Baranje zaCelo povečevati leta 1988. Tako je bilo tudi v naslednjih dveh letih, saj je šlo v tem Času dosti podjetij s tega območja v stečaj .V zadnjih desetih letih pa se je število brezposelnih najbolj - za skoraj 157 odstotkov - povečalo na območju področne službe Slavonski Brod. Medtem ko je bilo leta 1987 po podatkih področne službe Zavoda za zaposlovanje v Osijeku 174.088 zaposlenih, se je 31. marca 1991 njihovo število zmanjšalo za 18.821 oseb, tako da je bilo zaposlenih še 155.267 ljudi. Zadnji podatki s konca septembra preteklega leta govorijo o nadaljnjm upadanju števila zaposlenih na tem področju, tako da je zdaj samo še 99.001 zaposlenih. Podatek pa ne zajema državljanov z začasno zasedenih področij Slavonije in Baranje. (HINA) Kopač: »To je pranje proračunskega denarja!« Minister Krajnc zavrača obtožbe, Kopač pa vztraja pri njih Mile Čuk Na včerajšnji tiskovni konferenci ministrstva za promet in zveze je nepričakovano prišlo do neposrednega soočenja med predsednikom skupščinskega odbora za proračun Janezom KopaCem in ministrom Marjanom Krajncem. Slednji je znova zavrnil obtožbe na račun njegovega ministrstva in uprave za ceste. Kopačeva trditev, da so ustanovili Cestni inženiring zaradi pranja denarja je po Krajnčevem mnenju zelo resna obtožba in sodi na sodišče, ne pa na tiskovno konferenco. KopaC je svojo izjavo ponovil in pojasnil, da gre v bistvu za proračunsko družbo, skozi katero se pretaka 95 odstotkov proračunskega denarja, ki se seveda pri tem spreminja ali »pere«, kot se je izrazil. Če pogledamo strukturo stroškov, vidimo, da ta družba daje denar Republiški upravi za ceste, s katerim ta plačuje posamezna dela, denimo izplačuje hono-rajre državnim uslužbencem za posle, ki bi jih leti morali opraviti v službenem Času itd. Po Kopačevem mnenju gre za proračunsko firmo, ki se ne podreja proračunskim pravilom. Republiška uprava za ceste, je rekel KopaC, je skupaj s Cestnim inženiringom kršila zakon o proračunu, ki doloCa namembnost porabe. Torej gre za pranje proračunskega denarja, čeprav ni sporno, od kod denar prihaja, je še dejal KopaC in poudaril, da so ugotovili vrsto nepravilnosti pri delu Republiške uprave za ceste. »Čeprav gre za nakup različnih kovčkov, koledarjev itd., ki so jih knjižili kot investicije, kar je po mojem mnenju nenamenska poraba, je moja naloga vztrajati pri uvajanju reda, pravilnosti in zakonitosti v javni porabi«, je dejal KopaC. Minister Krajnc je menil, da se slovenska SDK obnaša zelo strankarsko, s tem ko Republiški upravi za ceste očita nabavo stenskih koledarjev, nakup kovčkov ali celo potovanje v Las Vegas. Direktor republiške uprave za ceste Andrej LeviCnik je menil, da se izsledki SDK uporabljajo v politične namene. Na podlagi površnih analiz po njegovem mnenju še ne moremo sklepati, da se v cestnem gospodarstvu zapravljajo težke milijarde. Do zdaj gre samo za knjigovodske pomanjkljivosti, pritožbeni rok še teCe, zato teh stvari ni korektno uporabljati v predvolilne namene, je še dejal LeviCnik in poudaril, »da smo angelčki v primerja- vi z nekaterimi drugimi«. Minister Krajnc je ob koncu zagotovil, da nikakor ne gre za namerne malverzacije. »Kadarkoli smo prišli v težave, so nam z državnega vrha sporociili - rešite problem, kakor veste in znate«, je dejal Krajnc in povedal, da je podobno navodilo dobil ob zadnji stavki železničarjev. »-Takrat sem moral protizakonito vzeti denar namenjen cestam in ga dati železničarjem«, je še pribil Krajnc. Z medsebojnim obtoževanjem ne bomo odpravili luknjastih cest (Foto: Srdan Zivulovič/TRIO) Pogodba o vlaganju Namesto posojila trajni vložek v Moravske toplice Vojko Cuder V Novi Gorici so podpisali pogodbo med Hitom in Moravskimi Toplicami, s katero so posojilo, ki ga je pred letom dalo novogoriško podjetje Prekmurcem, preoblikoval v trajni vložek. Gre za 3, 8 milijona mark, ki so jih Moravske Toplice porabile za poplačilo neugodnih kratkoročnih kreditov, s katerimi so dokončevali novi hotel kategorije A Ajda. »Interes, da posojilo spremenimo v trajni vložek in da postane Hit solastnik, je zanimiv za obe strani,« je na novinarski konferenci povedal generalni direktor Hita Danilo KovaCiC. »Ne gre le za gospodarsko potezo, ki bo tesneje povezovala dve turistični gospodarski podjetji, vsako na svojem koncu Slovenije, ampak tudi za nadaljnje sodelovanje. Tako bo na primer Hit neposredno ali prek svojih agencij v severni Italiji usmerjal svoje goste v Prekmurje in tako zagotavljal obisk v enem najlepših slovenskih termalnih zdravilišč, kar Moravske Toplice nedvomno so. Turizem bo tukaj še bolj zaživel, ko se bodo za zdaj še redki italijanski gostje (zaradi vojne v Bosni in Hercegovini) spet podali na lov v tradicionalno gostoljubno Prekmurje,« je dodal KovaCiC. Direktor Moravskih Toplic Dušan Bencik pa je povedal, da je pred slabima dvema letoma ustanovljeno podjetje (potem ko se je ločilo od Radenske) prav te dni podpisalo podobne pogodbe o trajnih vložkih še z Radensko Tri srca, Ljubljansko banko, Pomursko banko iz Murske Sobote in z Ministrstvom za turizem in gostinstvo. Vsi štirje sovlagatelji so dokapitalizirali podjetje s 13, 46 milijona nemških mark, kar zagotavlja možnosti, da se bodo Moravske Toplice, eno od šestnajstih termalnih kopališč in zdravilišč, kolikor jih premoremo v Sloveniji, postavile na noge in razvile turizem v Prekmurju bolj kot doslej. Možnosti so lepe. Zaenkrat tam še nimajo v naCrtu igralnic, na izrecno vprašanje, Ce ga mislijo uvesti, pa te možnosti niso zanikali. Na sestanku z novinarji so še sporočili, da bosta novogoriški Hit in novomeška Krka 10. decembra odprla novo igralnico na gradu OtoCec. Vsaka stvar ima tudi svojo zeleno plat. Problemi okolja so problemi nas vseh. Samo eno Slovenijo imamo in temu dejstvu ne moremo ubežati. Zato se z vsemi močmi borimo za harmonijo človeka in narave, za uravnotežen gospodarski razvoj, ki ne gradi napredka na račun uničevanja življenja, ampak se prilagaja naravnim možnostim. Mi živimo tukaj in zdaj. Z nogami trdno na tleh. Zavedamo se, da pripada bodočnost tistim, ki se nanjo pripravljajo. Zato nam preteklost ni prida mar. Nas skrbi prihodnost. Sam m Simnijt imam , MAKEDONIJA / POMANJKANJE BENCINA IN NAFTE Skopje so ukrepi proti Srbiji prizadeli bolj kot Beograd Državne trgovine so prozne, prekupčevalci po si monejo roke. Položaj makedonskega gospodarstvo se zdi brezizhoden. Maruan Kos SKOPJE - Kronično pomanjkanje bencina in nafte, dolge kolone vozil na bolgarsko-makedonski meji, hladna stanovanja in učilnice v Skopju, vsakodnevna gneCa na bolšjem trgu v stari skopski Caršiji Bit bazar, preku-pCevalski Meki, kjer lahko od prekupčevalcev poceni kupimo blago, so značilni prizori, ki morda najbolje kažejo na razmere v nekoč najbolj siromašni jugoslovanski republiki Makedoniji. Njeno gospodarstvo se je znašlo v primežu dvojne blokade - na njeni severni meji je gospodarsko blokirana Srbija, na jugu pa ji povzroča težave Grčija, ki meni, da lahko na ta naCin še bolj pritisne na Makedonijo, da bi spre-memenila svoje ime. Pomanjkanja blaga široke porabe, tudi tistega, ki na skoraj nemogoče načine prihaja iz Slovenije, še vedno ni občutiti, še posebej dobro so založene zasebne trgovine, v glavnem z blagom iz Turčije. Vendar pa je še vedno glavni način oskrbe prebivalcev Skopja Cmi trg, na katerem lahko po ugodnih cenah kupijo vse. V trenutnih razmerah in naftni krizi se oskrbujejo z bolgarsko nafto in bencinom, ki pa sta slabe kvalitete. Poceni oskrba na Cmi borzi je za mnoge edina rešitev, saj povprečna makedonska plača ni višja od 100 nemških mark. Ob tem pa moramo upoštevati, da je v Makedoniji okoli 180 tisoč nezaposlenih. Čeprav razmere še niso dramatične, se lahko makedonsko gospodarstvo zaradi dvojne bloka- de vsak hip sesuje. Najnovejša resolucija varnostnega sveta Združenih narodov, s katero so prepovedali prevoz pomembnega blaga v Makedonijo skozi Zvezno republiko Jugoslavijo, je tako pretrgala še zadnjo, železniško, povezavo Makedonije z Evropo. Zaloge nafte so že tako skromne, da je dnevna oskrba s tem energetskim virom odvisna od dnevne dostave. Niti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo, ki trenutno poteka po morski poti Koper-DraC, ne more nadomestiti nekdanjih tranzitnih poti skozi nekdanjo Jugoslavijo. Makedonci se zavedajo, da jih bo nova resolucija Združenih narodov zelo prizadela, očitno bolj kot Srbijo. Priče smo svojevrstnemu paradoksu: naftni embargo, ki bi moral prizadeti Srbijo, je neposredno prizadel prav Makedonijo. V Beogradu imajo dovolj bencina, v Skopju pa lahko vidimo nepregledne kolone avtomobilov, ki po veC dni Čakajo, da dobijo vsaj kakšno kapljico goriva. Beograd je založen z mazutom, stanovanja v Skopju so hladna. Ko je končno zaCela delovati pot, po kateri so prek Dimitrovgrada in Srbije zaceli dostavljati nafto do rafinerije v Skopju, so Združeni narodi sprejeli še resolucijo 787 Vamotnega sveta in tako zaprli še ta rešilni ventil. Tako se je Makedonija znašla v zelo težkem položaju, saj je blokirana glavna prometna povezava. Po ocenah republiškega zavoda za statistiko je Makedonija zaradi ukrepov Združenih narodov proti Zvezni republiki Jugoslaviji izgubila okoli milijardo in 300 milijonov dolarjev, zaradi grške blokade pa okoli milijardo in 600 milijonov dolarjev. Čeprav so te številke mogoče pretirane, se moramo zavedati, da tudi manjši zneski Makedonijo moCno prizadenejo. V Makedoniji je bilo samo jeseni 100 stavk. Narodna banka Makedonije je natisnila preveč makedonskih denarjev. Tako se je vrednost makedonske valute glede na april zmanjšala kar za trikrat.V nasprotju z opti' misitCnim začetkom, ko so lahko za eno nemško marko dobili na Črnem trgu 300 denarjev, praV toliko pa tudi v bankah, danes za eno mark0 potrebujejo 900 denarjev. V bankah pa je treba z® eno marko plačati 60 denarjev. Makedonci dobro vedo, da razmere v njihovi državi niso naj' bolj rožnate, skrbi pa J1*1 seveda tudi prihodnost. I MENJALNIŠKI TEČAJI 2. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupn prodajn nakupn prodajn nakupn prodajni A Banka 61,70 62,20 8,70 8,80 6,75 7,03 AMTK Plus 61,55 62,10 8,65 8,95 7,00 7,28 7,15 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,89 6,90 Banka Vipa, Nova Gorica 61,63 62,24 8,70 8,79 6,75 7,04 Banka Zasavje 61,00 62,00 8,66 8,81 6,90 7,35 Bela vrtnica 61,30 62,30 8,60 8,90 6,80 7,25 Bobr Fužine 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Brdar Koper 61,30 62,08 8,60 8,80 6,75 7,04 BTC d.d. Ljubljana 61,50 62,50 8,50 8,85 6,80 7,20 BTC terminal Sežana* 61,60 62,30 8,65 8,80 6,80 7,03 Burin* 61,60 62,10 8,60 8,85 6,85 7,15 8,65 Capital marketing Vrhnika* 61,00 62,00 8,80 6,80 7,10 Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka 61,40 61,00 62,20 61,75 8,60 8,60 8,80 8,80 6,85 6,90 7,25 7,30 Dolenjska banka Novo Mesto 61,00 62,00 8,60 8,80 6,99 7,25 Dom na trgu 61,71 61,99 8,72 8,79 7,00 7,14 Dom - Kaffe* 61,70 62,00 8,74 8,80 6,90 7,15 Emona Globtour* 60,60 61,95 8,60 8,79 6,75 7,00 Eros Ljubljana 61,70 62,20 8,60 8,80 6,70 7,15 Eros Kranj 61,70 62,20 8,65 8,80 6,80 7,15 Euroservis d.o.o. Sežana 61,60 62,00 8,60 8,75 6,80 7,04 Eurotours International* 61,/5 62,45 8,65 8,85 6,95 7,20 Feniks Portorož 61,40 62,10 8,60 8,82 6,82 7,10 Firadas d.o.o. Idrija 61,75 62,85 8,60 8,90 6,80 7,09 Golfturist 61,50 62,10 8,60 8,82 7,00 7,20 Hida 61,70 61,90 8,70 8,79 7,03 7,10 Hipotekarna banka Koper* 61,50 62,30 8,60 8,85 6,85 7,15 Hram Rožice Hranilno kreditna služba 61,70 61,95 8,60 8,90 6,90 7,30 61,60 62,00 8,66 8,82 6,82 7,14 Hirika Ilirska Bistrica 61,55 62,70 8,45 8,77 6,77 7,05 llirika Slovenj Gradec 61,65 62,10 8,70 8,77 6,80 7,11 Hirika Postojna 61,65 62,10 8,67 8,77 6,90 7,05 Invest Škofja Loka 61,50 62,50 8,70 8,88 6,80 7,15 Italdesign* 61,65 62,40 8,66 8,76 6,95 7,05 Klub Slovenijales* 61,6U 62,20 8,65 8,80 6,95 7,15 Komercialna banka Triglav d.d Kom.banka Nova Gorica d.d.* 61,50 61,41 62,38 62,98 8,66 8,56 8,87 8,98 6,86 6,62 7,06 6,98 Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Idrija* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Celje* 61,60 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Tolmin* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Holidays* 61,50 62,00 8,65 8,80 6,85 7,15 Kompas Fintrade 61,20 62,29 8,60 8,82 6,70 7,15 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,05 62,10 8,65 8,78 6,70 7,30 Libertas Koper* Ljubljanska banka d.d. 61,50 61,95 8,63 8,75 6,85 7,05 60,50 62,00 8,55 8,81 6,/3 7,00 MA 61,70 62,20 8,65 8,85 6,95 7,30 Media* 61,60 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,73 7,07 O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 Otok Bled 61,40 62,01 8,68 8,77 6,98 7,05 Petrol* Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,70 61,99 8,65 8,80 7,00 7,20 61,55 62,05 8,67 8,81 6,82 7,10 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 8,74 6,61 7,15 rublikum Ljubljana 61,60 61,88 8,60 8,74 6,90 7,09 Publikum Kranj 61,55 62,09 8,67 8,82 6,85 7,09 J^rblikum Maribor 61,68 62,09 8,65 8,78 6,72 7,15 Publikum Piran 61,60 62,40 8,50 8,70 6,80 7,00 Publikum Celje 61,45 61,89 8,69 8,82 6,85 7,12 Publikum Dobova 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,11 Publikum Krško 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,00 7,11 Publikum Metlika 61,50 62,20 8,50 8,80 7,22 ^uDiikum Mozirje Publikum Novo Mesto 61,50 62,19 8,55 8,85 6,90 7,20 61,50 62,20 8,55 8,80 6,80 7,10 ruoiikum Šentilj Publikum ?eKiUrPriCeliU 61,68 61,50 62,09 8,65 8,78 6,72 7,15 7,19 61,99 8,65 8,80 6,85 ^uoiikum Trebnje 61,20 62,29 8,55 8,85 6,85 7,19 uoiikum Žalec 61,60 62,05 8,65 8,80 6,85 7,14 uoiikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Roja 61,70 62,10 8,68 8,79 6,80 7,10 Simotisk* SKB* 61,50 62,00 8,65 8,80 6,90 7,25 SonceSka investiciiska banka* 61,77 61,45 61,95 62,00 8,77 8,40 8,80 8,80 6,97 6,95 7,08 7,20 ^ovenijaturlst Ljubljana 61,60 62,00 8,62 8,82 6,85 7,05 61,66 61,97 8,66 8,76 6,93 7,05 SZKB , 61,60 62,05 8,60 8,80 6,85 7,15 SpSahn^a?IJe 61,30 61,85 8,68 8,78 6,89 7,07 bna banka Koper 61,13 62,36 8,39 8,70 6,66 6,91 'artarnc • Tentours DoZ? 61,68 62,53 8,43 8,69 6,78 6,99 T°uris K0m2°le 61,60 62,10 8,60 8,82 6,80 7,15 Tori lce Portorož 61,35 62,20 8,50 8,70 6,90 7,12 Trias* 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 61,60 62,00 8,70 8,80 - 7,15 61,70 61,90 8,69 8,79 7,03 7,09 valuta* ^Siveljodanes: * 61,50 62,10 8,60 8,80 6,80 7,15 menjalnica hida M Pokrita tržnica ljubljana njamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne q VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI ._C’ °Vni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 235 z dne 2. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 3.12.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,0193 65,2149 65,4105 Avstrija 040 šiling 100 856,4388 859,0158 861,5928 Belgija 056 frank 100 292,5895 293,4699 294,3503 Kanada 124 dolar 1 74,0211 74,2438 74,4665 Danska 208 krona 100 1548,2056 1552,8642 1557,5228 Finska 246 marka 100 1867,2462 1872,8648 1878,4834 Francija 250 frank 100 1767,8285 1773,1479 1778,4673 Nemčija 280 marka 100 6025,3185 6043,4488 6061,5791 Grčija 300 drahma 100 — 46,2324 46,3711 Irska 372 funt 1 — 159,7888 160,2682 Italija 380 lira 100 6,8116 6,8321 6,8526 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 16,0000 — Japonska 392 jen 100 76,2806 76,5101 76,7396 Nizozemska 528 gulden 100 5357,7132 5373,8347 5389,9562 Norveška 578 krona 100 1471,9853 1476,4145 1480,8437 Portugalska 620 escudo 100 67,1823 67,3845 67,5867 Švedska 752 krona 100 1396,6688 1400,8714 1405,0740 Švica 756 frank 100 6735,7035 6755,9714 6776,2393 Velika Britanija 826 funt šterling 1 146,5960 147,0317 147,4782 ZDA 840 dolar 1 95,1638 95,4502 95,7366 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,0360 118,3912 118,7464 Španija 995 peseta 100 83,2699 83,5205 83,7711 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena): 1,000,000 581,537 603,456 1,184,993 7 60,4345 16,3073% 120,6912% 118,4993% 100,000 58,154 60,346 118,499 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 566,783 591,521 1,158,304 102 60,4345 113,3566% 118,3042% 115,8304% 100,000 56,678 59,152 115,830 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 2. DECEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Banka Zasavje 14,00 19,00 Eros Ljubljana 14,00 17,00 Hida 13,00 16,00 llirika Postojna 13,00 17,00 llirika Ilirska Bistrica Kreditna banka Maribor* 13.00 14.00 17.00 20.00 Sonce 14,00 18,00 Slovenijaturlst Ljubljana 12,50 15,50 Tentours Domžale 14,00 19,00 Tori 13,00 20,00 Upimo Tečaj velja danes: 13,50 16,50 2. DECEMBRA 1992 v LIRAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1375 1415 nemška marka 882 895 francoski frank 256 264 holandski gulden 775 798 belgijski frank 42,40 43,70 funt šterling 2115 2175 irski šterling 2300 2350 danska krona 223,50 231 grška drahma 6 6,85 kanadski dolar 1075 1105 japonski jen 11,10 11,40 švicarski frank 980 997 avstrijski šiling 124 128 norveška krona 211 219 švedska krona 200 208 portugalski escudo 9 10 španska pezeta 11,50 12,40 avstralski dolar 945 970 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,30 14 hrvaški dinar 1,20 2 2. DECEMBRA 1992 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9000 11,4000 kanadski dolar 8,4500 8,8500 funt šterling 16,6500 17,4500 švicarski frank 768,0000 798,0000 belgijski frank 35,5000 34,7000 francoski frank holandski gulden 202,5000 612,6000 210,5000 636,6000 nemška marka 690,6000 714,6000 italijanska lira 0,7740 0,8140 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 166,5000 173,5000 švedska krona 158:5000 165,5000 finska marka 211,0000 222,0000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,5500 10,0500 japonski jen 8,7500 9,0500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. pa za 1 enoto vi 2,0000 alute. 2. DECEMBRA 1992 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1382 1422 nemška marka 882 896 francoski frank 256 262 holandski gulden 776 796 belgijski frank 42,50 43,50 funt šterling 2120 2170 irski šterling 2303 2353 danska krona 224 234 grška drahma 6 gggggl kanadski dolar 1075 1105 švicarski frank 980 995 avstrijski šiling 123,50 127,50 slovenski tolar 13,25 13,90 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. decembra 1992 od 00. CD ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 867,9068 1791,5004 6106,0000 870,7496 1797,3684 6126,0000 Italija lira 100 6,9028 6,9254 V.Britanija funt 1 148,5590 149,0456 ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 96,4382 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 96,7540 ino odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 3.decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,10 61,40 Bank Austria DEM 61,00 61,26 UBK banka DEM 61,00 61,25 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so doto niči Banke lije poveč ijajo za o< i večjih pri zavezujen aju in v sl e. 61,05 čeni na pod Slovenije, pr ano oziroma dkup prilivov livih in naku| 10 kupovati ladu s tekst 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo lih se tečaj n prodajati om, ki do- 1.DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar 1409 HMHH ECU - 1728,560 - nemška marka - 883,940 - francoski frank - 259,270 - funt šterling bmh| 2133,230 HHHBI holandski gulden - 785,880 - belgijski frank 42,940 - španska pezeta - 12,220 - danska krona - 227,500 HHHHI irski šterling - 2330,060 - grška drahma ■m 6,761 ym portugalski escudo - 9,794 - kanadski dolar ■bih 1093,520 - japonski jen - 11,310 - švicarski frank n 983,250 nam avstrijski šiling - 125,640 - norveška krona BBBBSH 215,340 - švedska krona - 204,140 - finska marka 273,800 ■BI avstralski dolar - 964,040 - 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca dltalia 2. DECEMBRA 1992 v DEM 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar mi 1,579 - francoski frank nm 29,340 ■■H nizozemski gulden — 88,920 ■m belgijski frank - 4,856 - španska peseta - 1,382 mi danska krona HHHI 25,695 - kanadski dolar m 1,228 japonski jen m 8BP.266 MBM švicarski frank - 111,790 ■H avstrijski šiling HHI 14,214 - Italijanska lira mmm 1,130 HBHBI švedska krona ■m 23,180 - 1 | 2. DECEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,25 14,00 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,00 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD 2. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6623,1029 6643,0320 6662,9611 Francija frank 100 13758,0180 13799,4170 13840,8150 Nemčija marka 100 46623,5380 46763,8300 46904,1210 Italija lira 100 53,6982 53,8598 54,0214 Švica frank 100 51836,9710 51992,9500 52148,9290 ZDA dolar i 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1131,9141 1135,3474 1138,7534 opombe :Povzeto po Reuterju. | 3. DECEMBRA 1992 Zvi 1 š država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5469,6054 5486,0636 5502,5218 Kanada dolar 1 474,1638 475,5906 477,0174 Francija frank 100 11302,0783 11336,0866 11370,0949 Nemčija marka 100 38484,2000 38600,0000 38715,8000 Italija lira 100 43,4102 43,5408 43,6714 Japonska jen 100 489,0957 490,5674 492,0391 Švica frank 100 42994,1634 43123,5340 43252,9046 Velika Britanija funt 1 935,7433 938,5590 941,3747 Slovenija tolar 100 620,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar iračun carir 1 i in starega 609,0125 deviznega varče 610,8450 vanja. 612,6775 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — — — Kanada dolar 1 — — — Francija frank 100 ■m — — Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 mn — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — — — Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — — — ZDA dolar 1 — — — SVET Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE RUSIJA / ALI BO GAJDARJEVA VLADA PADLA? ALBANIJA / DRŽAVNA VARNOST Odkrili podtaknjeno bombo LONDON - Britanska policija je v torek zvečer v ulici ob Totenham Court Roadu v središču Londona odkrila bombo, ki jo je pravočasno odstranila. Policija je po telefonskem klicu IRE okrog 19. ure hitro ukrepala, zaprla območje in evakuirala na stotine ljudi. IRA je sporočila, da so na področju Tote-enham Court Roada in Cbcford Strneta nastavljene štiri bombe. Policija je v modrem dostavnem avtomobilu našla bombo, ki pa ni ekplodirala, saj detonator iz še neznanega vzroka ni deloval. Po nekaterih poročilih je bilo v avtomobilu 500 kilogramov razstreliva. (A. K.) Rdeči Kmeri ugrabili šest pripadnikov modrih čelad PHNOM PENH - RdeCi Kmeri so ugrabili šest pripadnikov modrih Čelad v Kambodži. Kaže, da gre za maščevanje Rdečih Kmerov proti ZN; ti so namreč sprejeli trgovinsko zaporo za območja, ki jih nadzirajo. Na sedežu ZN v New Yorku so zaskrbljeni zaradi ugrabitve treh Britancev, dveh Filipincev in enega Novozelandca. Pripadnike modrih čelad so ugrabili, ko so opazovali dogajanje na območju, kjer so Rdeči Kmeri in vladne enote najbolj pogosto kršili premirje. Predstavnik RdeCih Kmerov je dejal, da so pripadniki mirovnih sil vohunili za vlado v Pnom Penu. (AFP) ZDA bodo poveljevale mednarodnim enotam v Somaliji NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov bi moral ZDA še ta teden zaupati poveljstvo nad mednarodnimi silami, ki bodo v Somaliji varovali konvoje s človekoljubno pomočjo. Sprti strani v tej afriški državi namreč zaplenita veC kot 80 odstotkov človekoljubne pomoči, ki je namenjena sestradanemu prebivalstvu. Osnutek resolucije, o katerem so v sredo razpravljali v Varnostnem svetu, od držav Članic OZN zahteva, naj si z vsemi sredstvi prizadevajo vzpostaviti mir v Somaliji. Vodilna vloga ZDA v resoluciji, ki naj bi jo sprejeli danes ah jutri, ne bo omenjena, podobno kot v primeru mednarodne operacije proti Iraku. Proti Mogadišu je že odpotovala prva skupina okoli 1.800 ameriških vojakov. (AFP, Hina) Černobilski politični škandal MOSKVA - Številni otroci, ki naj bi jih kot žrtve Černobilske katastrofe pošiljali na zdravljenje v tujino, so bili v resnici otroci starih komunističnih voditeljev in novih »demokratičnih« birokratov. Novico je objavil novinar popularne ruske informativne oddaje Novice, ki je obenem opozoril, da škandala v Rusiji niti opazili niso. »V vsaki civilizirani državi bi bil to velik politični škandal,« je dejal novinar. Agencijski dopisnik je izvedel, da so oblasti že sprožile preiskavo. (CINA) II i Vse pokomunistične vlade so obsojene na neuspeh Nihče ne ve natančno, kako se izkopati iz splošne krize Odpiranje arhivov S Sigurimijem je sodeloval vsak tretji Albanec Aleksander S. Terehin MOSKVA - Vladi ruske federacije je res treba priznati, da je dosledna, brezkompromisna in prepričana v svoj prav. Kot kaže zgodovina, je vsaka prva postkomunistična vlada praviloma obsojena na predčasno prekinitev mandata. Rusija je z »vlado romantikov« resnično naredila prvi korak na dolgi poti iz administrativnega sistema v svojevrstni nomenklatumi kapitalizem. Jegor Gajdar, ki mu ni mogoCe očitati neprofesi-onalizma, je svojo pot zaCel pravzaprav kot kamikaze. Če je (teoretično) vedel, v kaj se spušča, pa ne on ne kdo drug ni niti najmanj slutil, kakšna bo reakcija ruskih množic. In prav zaradi tega je vladi mogoCe očitati, da ni izdelala konkretnega socialnega mehanizma za zaščito najbolj ogroženih slojev prebivalstva. Ni izvedla zemljiške reforme, niti ni zagotovila delovnih mest. Neuspeh je težko priznati. Tudi če očitki ruski vladi ne držijo povsem, pa takšno priznanje samo po sebi ne bi bilo tragično. Kakovosti hrane ne ocenjujemo po tem, s kakšno ljubeznijo jo je kuhar pripravljal. Jed, ki jo je skuhal Gajdar, je za opozicijo neužitna in spominja na pesek, ki odteka pred njenimi oCmi. Gajdarjev nastop bo opozicijo samo še spodbudil, da bo napadla vse, kar je vlada že storila, ali tistega, Cesar se ni lotila niti v mislih. Nekateri poskušajo ustvariti vtis, da pravzaprav številne reforme same niso sporne, oporekati je mogoCe le dinamiki in izboru sredstev, s katerimi naj bi reformo izvedli. Paradoksalno je, da je prva profesionalna vlada po revoluciji 1917 že tako preizkušano prebivalstvo postavila pred najtežje socialne preizkušnje. Pri vsem tem pa se je treba vprašati, kje je vlada sploh začela. Kako pravzaprav reformirati gospodarstvo, katerega petisedemdeset do osemdeset odstotkov se ukvarja izključno s proizvodnjo za vojsko, tako da gre za najbolj vojaško ekonomijo na svetu. Zaradi tega je na velikem delu nekdanjega sovjetskega ozemlja pravzaprav vladal prikrit polkoloni-alni režim. V svojih reformatorskih prizadevanjih je vlada z Gajdarjem na Čelu v minulih mesecih vidno popustila. Držala se je namreč znanega kitajskega pregovora, ki pravi: »Najprej skoCi in šele potem reci hop.« Ge bi se zdaj vrnila na pot vse večjega administriranja, na plansko gospodarstvo in omejitve zasebne pobude, bi to bilo pogubno zanjo in za celotno družbo. To bi pomenilo, da bo znova nekje moral sedeti nekdo, ki bo izdajal navodila in ukaze in terjal glave podrejenih uradnikov, kadar ti ukazi ne bodo natanko izpolnjeni. Nespametno je sprenevedanje, Ceš »prvi del« reforme se je končal in temu avtomatično sledi drugi. Kdorkoli bo prišel za sedanjo vlado, bo moral začeti tam, kjer je svoje delo končala prejšnja. Rusija potrebuje nadzorovan prehod v tržno gospodarstvo, ne pa prestopa v nadzorovano tržno gospodarstvo. Žrtve spopadov v Abhaziji - vzrok ali posledica krize oblasti? (Telefoto: FaH) TIRANA - Nekdanji albanski komunisti, ki so delovali v tajnosti, so vpleteni v subverzivne akcije, je za AFP izjavil vodja albanske obveščevalne službe SHIK Bash-kin Gazideda. Trdi, da so tudi jugoslovanske službe pripravljale številne akcije za destabilizacijo razmer v Albaniji. Dokaz za to so julijski nemiri v pristanišču DraC, ko je veC tisoC ljudi poskušalo emigrirati v Italijo, in ugrabitev talcev avgusta v Policanu, središču albanske industrije. Ob prevzemu nalog je Gazideda odpustil šestdeset odstotkov osebja. Tako naj bi odstranil vse nezaželene ljudi, ki so v obdobju komunizma delali v obveščevalni službi Sigurimi. Po ocenah zahodnih strokovnjakov gre za sedem do deset tisoC ovaduhov. »V naši službi imamo še vrsto težav, saj procesa 'CišCenja svojih vrst’ še nismo konCali. Novo osebje, ki je večinoma prišlo z univerz, pa še ni speci-lizirano,« je izjavil Gazideda v anonimnem uradu na obrobju Tirane. Predsednik albanske skupščine S. Abnori pa je napovedal, da bo zakon o odprtju arhiva nekdanje varnostno-obvešCevalne službe Sigurimi kmalu prišlo v skupščinske klopi. Razkritje bi lahko izzvalo škandal, saj je s tajno komunistično službo sodeloval skoraj vsak tretji Albanec. Odprtje arhiva Sigurimija, zaradi katerega so Albanci 45 let živeli v strahu, pa bi lahko prineslo tudi razočaranje. Gazideda namreC trdi, da so del arhiva že pokradli in uničili nekdanji komunisti. (AFP) Angoli grozi nova, še hujša vojna LUANDA - Diplomati trdijo, da lahko v Angoli že v kratkem izbruhne nova državljanska vojna. Čeprav je Unita še pred tedni zagotavljala, da bo spoštovala podpisani sporazum o koncu državljanske vojne, se spopadi neustavljivo nadaljujejo. Uporniki so zasedli že 75 odstotkov ozemlja. Opazovalci menijo, da lahko vladne sile uporniško vojsko porazijo le s hitrim letalskim napadom na vsa njena najpomembnejša oporišča. Na izbruh vojne se pripravljata obe strani. Opazovalci trdijo, da bo Unita kmalu dobila na vojaškem področju tisto, kar je izgubila na političnem. V mesecu dni je zasedla še tretje večje mesto Uigo. Kljub temu, da sta sprti strani novembra podpisali sporazum, ki predvideva splošno demobilizacijo vseh vojaških sil in konec vseh sovražnosti, Savim-bi, ki je zgubil na septembrskih volitvah, noče priznati poraza, ampak se še naprej zavzema za odločilno vlogo v državi. Zaradi trenutnih razmer v Angoli bodo imeli pomembno funkcijo prav ZN. Ker v prvem krogu predsedniških volitev Dos Santoš ni dobil absolutne večine, predlagajo izvedbo drugega kroga. Poskrbeti pa morajo tudi za razorožitev vseh vojaških sil, saj lahko uporniška vojska ob združitvi šteje kar 50 tisoC vojakov. demokratska stranka k SVET Četrtek, 3. decembra 1992 SRBIJA / PRED VOLITVAMI Volilci s črnih spiskov Nasprotniki režima ne volijo Draško Draskovič BEOGRAD - Uradni kandidaturi Paniča in Dra-škoviča sta ostali v senci novega neverjetnega dogajanja: neodvisna televizija Studio B je odkrila, da si vladajoča SPS prizadeva na volitve pripeljati samo tiste volilce, ki jo podpirajo. Sele zdaj je jasno, zakaj je v volilnem zakonu zapisano, da osebna izkaznica ni zadosten dokument za volitve, ampak mora biti volilec vpisan tudi v volilni imenik. Ekipe »frontovcev«, povečini upokojeni oficirji, preverjajo, ali ljudje iz volilnega imenika res stanujejo na zapisanih naslovih. Vsi vedo, da je najmanj 200.000 Beograjčanov zaradi stanovanjske stiske prijavljenih na fiktivnih naslovih. Ker so prav ti volilci nezadovoljni z oblastjo, jih »frontovci« prijavijo, občinski uradnik pa izda odločbo, da »ta in ta oseba nima pravice voliti, ker ne stanuje na naslovu iz volilnega imenika«. Neki novinar je pri vhodu v hišo, kjer stanuje, našel odločbo, da nima pravice voliti. Ker je z njegovim naslovom vse v redu, Studio B sklepa, da so spiskom oseb brez natančnega naslova dodali državljane, ki se kljub vabilu Miloševičeve stranke niso udeležili nedavnega referenduma. Milan Panič je na uradni nominaciji izjavil, da je ponosen, ker je Srb, Miloševiča pa obtožil, da je Srbijo pripeljal na rob propada. Odlomek so objavile vse TV postaje, razen srbske. Baškovič nastopa kot Paničeva rezerva (Foto: FAH) Mrtve duše Albanci trdijo, da jih je v Makedoniji več kot milijon Biserka Povše-Tasič SKOPJE - Čeprav je predsednik Kiro Gligorov že pred časom sam predlagal popis prebivalstva, s katerim bi ovrgli podatke o številu Albancev, se je mednarodna skupnost zavzela za popis v trenutku, ko naj bi se sredi decembra v Edinburgu izrekli o priznanju Makedonije pod njenim imenom. Badinterjeve komisije in njenega sklepa, da Makedonija izpolnjuje vse pogoje za mednarodno priznanje, ne omenjajo več. Do albansko-makedonskega soglasja o vnovičnem popisu je prišlo tudi po nedavni novembrski bitpazarski noči more, Id je Mkedoniji nevarno zagrozila s sarajevskim sindromom. Če je popis ključ za mednacionalni mir, bi ga morali izvesti na celotnem ozemlju in za vse državljane republike. Predsednik Demokratične partije Srbov v Makedoniji Bora Ristič maha s podatkom, da je Srbov v Makedoniji šestkrat več, kot trdijo v Skopju, torej 288 tisoč. Srbi trdijo, da jih v Makedoniji ne ogrožajo fizično, temveč gmotno in nacionalno. Popis prebivalstva pod mednarodnim nadzorstvom bi lahko omejil radikalne zahteve nacionalnih manjšin in skupnosti, ampak tudi prisilil makedonsko oblast k novim popuščanjem. Vse je torej zapisano v balkanskih mrtvih dušah in v ozadju, ki ga le navidez razkrivajo številke... Makedonska vlada se bo odločila, ali bo popis prebivalstva izvedla le na območjih, kjer živijo Albanci, ali v vsej državi. Dogovor o vnovičnem popisu je za albansko prebivalstvo v Makedoniji eden od otipljivih rezultatov dogovarjanj vodje delovne skupine za etnična in nacionalna vprašanja ženevske konference Gerta Arensa s predstavniki albanskih in makedonskih političnih strank ter z makedonsko vlado. Kolikšnega pomena je poznavanje dejanskega razmerja nacionalne strukture, si lahko pobliže ogledamo prav na primeru Albancev in v zadnjem času tudi Srbov v Makedoniji. Ne prvi ne drugi ne priznavajo uradnih podatkov o svojem številčnem stanju. Toda prav iz številčnega razmerja prebivalstva na nacionalno mešanih območjih vznikajo bolj ali manj radikalne zahteve, naslovljene na obstoječo oblast. Potegujejo se za pravico do tiskanja svojega časopisa, za pouk v materinščini, zahtevajo pa tudi poseben status oziroma avtonomijo. Albanci v Makedoniji trdijo, da jih 48 odstotkov, makedonske oblasti pa se sklicujejo na popis iz leta 1981, ko naj bi bilo v republiki 21 odstotkov prebivalstva albanske narodnosti. Razkorak pojasnjuje preprosto dejstvo: Albanci se niso udeležili popisa prebivalstva leta 1991. O popisu prebivalstva pod mednarodnim nadzorom so se načelno že dogovorili, nikomur pa ni do konca jasno, kakšni bodo izidi. Če se bo izkazalo, da je Albancev v Makedoniji toliko, kot sami trdijo, bodo zahteve za poseben status Albancev v Makedoniji tudi mednarodno uresničljive; tako vsaj zatrjujejo sami. ZRJ / BLOKADA V barski luki ni več nobene ladje Potapljači preiskujejo tudi ladijska dna in iščejo morebitne skrite rezervoarje nafte NOVICE Vanče in Owen na Hrvaškem Dragan Perkovič BEOGRAD, BAR - V beograjskih trgovinah še zmeraj lahko kupite karkoli, če le imate dovolj denarja, vendar bo takega raja verjetno kmalu konec - mogoče takrat, ko bo Miloševičeva oblast volilce prepričala, da jim je z njim lepo in najlepše, saj jim kljub mednarodni blokadi nič ne manjka. Po volitvah se utegne vse spremeniti, saj je nadzor nad spoštovanjem sankcij po zadnji resoluciji OZN vsak dan ostrejši. Vojaškim ladjam pred pristaniščem v Baru bodo odslej pomagali tudi potapljači, ki bodo pod ladjami iskali skrite rezervoarje z nafto in drugim posebej iskanim bla- gom v Srbiji. V barskem pristanišču lahko hkrati pristane trideset ladij, ta hip pa tam ni nobene. Vse ladje, ki plujejo proti Baru, ustavljajo vojaške ladje zveze Nato in Zahodnoevropske unije. Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da na tem področju Jadranskega morja patruljira dvanajst vojaških ladij. Doslej so menda zaustavili več kot štirideset trgovskih ladij. V barskem pristanišču je pristala samo panamska ladja z južnim sadjem in se potem prazna vrnila v matično luko. Pod malteško zastavo je iz Bara odplula še ladja z gradbenim materialom, vendar so jo po natančnem pregledu v spremstvu ladij iz držav, ki nadzorujejo blokado, odpeljali v Italijo, blago pa zaplenili. Vsi ti ukrepi sicer zelo motijo tukajšnje ljudi, znane po svojem tradicionalnem nacionalnem ponosu. Ogorčeni so, češ da se je ves svet zarotil proti njim, še zdaj pa ne razumejo ali pa nočejo razumeti, zakaj so kaznovani. Povečini še vedno verjamejo v zgodbe o »svetovni zaroti proti Srbiji«. Črnogorcem pa je vsega tega dovolj in vse več je takih, ki se želijo odcepiti od srbske sestre in s tem prenehati plačevati za njene grehe. Mimo strogih nadzornikov menda ne pride več nobena ladja (Telefoto: FAH) SPLIT - Sopredsednika ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen se bosta na poti iz Saudske Arabije, kjer sta bila navzoča na zasedanju Konference islamskih držav v Džedi, ustavila v Splitu. Vanče in Owen sta ob zahtevi islamskih držav za vojaškim posredovanjem proti Srbiji menila, da bi to še poslabšalo razmere v BiH. (Hina) Turška pomoč BiH, Hrvaški, Makedoniji in Sloveniji ANKARA - Turčija je v štiri republike nekdanje Jugoslavije doslej poslala že 1.200 ton pomoči v hrani in zdravilih, so sporočiti v ministrstvu, ki je zadolženo za koordinacijo pomoči nekdanji Jugoslaviji. Okoli 800 ton hrane in zdravil so poslati prebivalstvu Bosne in Hercegovine, 400 ton pa v Makedonijo, na Hrvaško in v Slovenijo, v slednjo za begunce. V Ankari so za človekoljubno pomoč tem državam porabiti kar 50 milijonov dolarjev, v celoti pa dosedanja pomoč znaša 11 milijonov. (AFP.Hina) Japonska pomoč nekdanji Jugoslaviji TOKIO - Japonski veleposlaniki v evropskih državah so od vlade v Tokiu zahtevali, naj znatno poveča pomoč republikam nekdanje Jugoslavije. Sef Urada za evropska vprašanja pri japonskem zunanjem ministrstvu Nagao Hiodo je izjavil, da so se japonski veleposlaniki iz 31 evropskih držav na ponedeljkovem sestanku v Londonu zavzeti, da bi Japonska ponudila več pomoči republikam nekdanje Jugoslavije in drugim vzhodnoevropskim državam, to pa zlasti zato, ker ima Nemčija kot evropska gospodarska sila precejšnje gospodarske in druge težave po združitvi. Hiodo ni povedal, za kolikšno pomoč gre, dejal pa je, da jo bodo razdeliti vsem republikam nekdanje Jugoslavije. Prek Visokega komisariata za begunce je Japonska jugoslovanskim republikam poslala za 20,5 milijonov dolarjev pomoči. (Reuter) Srbski ukrepi proti Romuniji APATIN - Na srbsko-madžarski meji pri Apatinu na Donavi so srbske oblasti zaustavile romunski vlačilec in šest ladij, ki so prevažale sladkor in valjano železo. Kot je sporočilo romunsko ministrstvo za promet, so ladje priplule iz Nemčije. Srbske oblasti so s tem odgovorile romunskim, ki so v torek in petek v skladu s trgovinsko zaporo, ki jo je sprejel Varnostni svet OZN, zaustavile dve srbski ladji z gorivom. V Bukarešti so zaradi incidenta že zahtevati uradno pojasnilo Beograda. (STA) Glas za Demokrate ni glas samo za enega človeka, ampak za ekipo sposobnih. V l i D m k a SLOVENIJA Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE SKUPŠČINA / DR. FRANCE BUČAR LJUBLJANA / ODLIKOVANJA V zvezi z Jelinčičem sami nesporazumi LJUBLJANA - Tudi ljubljanski temeljni javni tožilec Tomaž Miklavčič se ne strinja s trditvijo Jaše L. Zlobca (LDS), da naj bi imel Zmago Jelinčič poleg zvez s policijo tudi podporo v javnem tožilstvu. Miklavčič pojasnjuje, da je Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani 27. avgusta 1992 od ljubljanske uprave za notranje zadeve prejelo dopolnjeno kazensko ovadbo zoper Zmaga Jelinčiča in druge. Iz ovadbe je izhajala podlaga za utemeljen sum, da je Zmago Jelinčič storil kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi ter kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja. Istega dne so bili v dežurni preiskovalni službi zaslišani Zmago Jelinčič in drugi osumljeni. Tožilstvo je 2. septembra vložilo zahtevo za preiskavo pri preiskovalnem sodniku, ki je tudi uvedel preiskavo. Preiskava poteka, dokazi pa se izvajajo. Gre torej za kazenski postopek, v katerem pristojni organi ugotavljajo, ali je obdolžencu dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Samo za to in nič drugega, opozarja ljubljanski temeljni javni tožilec Tomaž Miklavčič. Pojasnilo Jaše Zlobca LJUBLJANA- Gre za vrsto nesporazumov, nikoli nisem trdil, da je policija z Jelinčičem v prijateljskih odnosih in da obstaja zveza med njim in vrhom slovenske policije, pravi Jaša L. Zlobec. Prepričan pa je, da ima Jelinčič v njej svoje ljudi, saj si sicer ne zna razložiti, kako je mogoče, da so se vse preiskave - vodili sta jih Varnostno-informativna služba in kriminalistična policija - ustavile že v prvi fazi. Očitek, da fašistične stranke svoje kadre izbirajo v policiji in vojski, pa Zlobec zavrača, češ da so državni udar v Grčiji in fašistični atentati v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Švedskem dokazali, da je kaj takega mogoče tudi v evropskih državah, saj ljudje, ki službujejo v strogo hierarhičnem sistemu, pogosto nimajo posebnega posluha »za finese gnilega parlamentarnega življenja«. Nesmiselno je, pravi Zlobec, da skuša Božo Truden dokazovati, da so slovenski policisti v službi države in njenih prebivalcev, saj so kljub ponotranjenim vrednotam tudi oni le ljudje. Na pojasnilo Boža Trudna, da je registracija in prepoved fašističnih strank stvar Ministrstva za pravosodje in upravo, pa Zlobec odgovarja, da ni nikoli trdil, da bi morala policija prepovedati politične stranke, sicer pa tega v pravni državi ne počne niti minister za pravosodje. Slovenija nima razvojnega koncepta Delo skupščine je bilo v glavnem le krpanje stvari ki so pokale po šivih - Nevarnost fašizacije Slovenije Podeljeni srebrni častni znaki RS Priznanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Dr.France Bučar (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Bojana Humar Alenka Furlan Ce strnemo delo dosedanje skupščine, najdemo nekaj novih zakonov, ki jih je sprejela, predvsem sklop zakonov, ki so bili nujno potrebni za samostojnost države, zakon o davčnem sistemu, denarni enoti, zdravstvu in socialnem zavarovanju, stanovanjski zakon ter še nekatere druge. Največkrat pa je šlo le za dopolnitve in spremembe že znanih zakonov. Skoraj ničesar ni bilo narejenega v gospodarstvu, pravosodju, državni upravi in glede financ. Po besedah Franceta Bučarja manjka jasen koncept razvoja Slovenije na vseh področjih. S podobnimi težavami se srečujejo tudi ostale vzhodnoevropske države. Do oblikovanja jasnega koncepta oziroma vizije razvoja Slovenije niti ni moglo priti, je dejal Bučar, saj se poslanci niso mogli strinjati niti o vsakdanjih vprašanjih, kaj šele o globalnih, pa tudi skupščina je morala ravnati po poslovniku, ki je v nasprotju z njeno strukturo. »Zelo dobro smo vedeli, da nočemo več živeti v Jugoslaviji, da nočemo Balkana, nismo pa vedeli, kaj pravzaprav hočemo. Zato tudi ni bilo večjih zakonskih posegov v gospodarstvo, temveč je bilo skoraj vse delovanje osredotočeno na osamosvajanje države. Prav samostojnost Slovenije je tudi dosežek, s katerim se lahko pohvali sedanja skupščina,« je povedal France Bučar. O odnosu med vlado in skupščino je menil, da je vlada zviška gledala na skupščino, da se niti Lojze Peterle niti Janez Drnovšek nista udeleževala skupščinskih sej, ter da ni bilo pravega sožitja, temveč rivalstvo med obema organoma. Tudi tak odnos je zelo škodoval konstruktivnemu delu skupščine. Na koncu je še povedal, da je bila slovenska ustava sprejeta s popolnim soglasjem, zato ne razume obljub prenoviteljev, ki želijo spremeniti ustavo. Na tak način se lahko pojavijo tudi težnje po predsedniškem sistemu, po nekdanji Jugoslaviji, in kaj hitro se lahko zgodi, je opozoril Bučar, da se v Sloveniji razvije skrajna desnica. Ko sprejemamo tako pomembne dokumente, kot je ustava, je še dodal, jih moramo sprejemati s polno odgovornostjo in ne s figo v žepu. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije. Najvišje državno odlikovanje, ki ga podeljuje predsedstvo Republike Slovenije, so prejeli ljubljanski klinični center, splošne bolnišnice iz Brežic, Maribora in dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici, Mirko Jelenič, dr. Stefan Kousa, dr. Leopold More-lo in posmrtno novinar Mladine Ivo Standeker. Po besedah Milana Kučana je zmagovalno vlogo v času oborožene agresije, osamosvajanja in mednarodne uveljavitve Slovenije odigralo slovensko ljudstvo. Poudaril je tudi uspe- šno delo bolnišnic in zdravstva v celoti, saj je to pripomoglo, da se je desetdnevna vojna zaključila z malo žrtvami. Poseben pomen je pripisal novinarjem, ki so v medvojnem času poročali iz Slovenije, posebej pa se je zahvalil materi Iva Standekerja, ki je v prizadevanju po resnici o tem, kaj se je dogajalo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, izgubil življenje. Gospa Standeker prejema posmrtno odlikovanje za sina (Foto:J.Suhadolnik /TRIO) VOLITVE / SE 3 DNI Predvolilna vročica Zadnje obljube strank V prostorih poslanskega kluba SLS je predsednik te stranke Marjan Podobnik v jahalni opravi vodil pogovor o pogledih svoje stranke na gospodarske zadeve. Z zakonom o obrestni meri -ta bi morala biti nižja kot ustvarjalna stopnja ekonomije - bi se zmanjšala brezposelnost in s tem potreba po davkih, je povedal dr. Ludvik Toplak. Predstavnik SLS v tujini dr. Marko Dvoržak meni, da zaradi visokih davkov in brezposelnosti zdomci ne vlagajo denarja v Slovenijo, ker nimajo zagotovila, da se bo njihov denar razumno uporabljal. S 1. januarjem 1993 naj bi obravnavali dohodnino po drugačnem sistemu - najrevnejšim bi se oprostila, je še povedal Podobnik. Na tiskovni konferenci SKD je glavni tajnik Edi Stanič ocenil potek volilne kampanje. Tomaž Kunstelj, vodja volilnega štaba, je opozoril na neupravičeno polemiziranje novinarjev Republike v članku o izseljenski pomoči Sloveniji. Na novinarsko vprašanje, zakaj niso SKD podprli predloga Liberalne stranke in De-mos-Krambergerjeve liste, da bi volitve preložili na 20. december, tako da bi lahko volili tudi Slovenci v tujini, je Stanič povedal, da rokov, ki so postavljeni zakonito, ni mogoče spremeniti kar čez noč. Glede nagradne igre SKD v Slovencu pa je menil, da igra ni kupovanje volilcev, ampak poskušajo z njo doseči animacijo volilcev. Dodal je, da je odziv nanjo izredno velik. Liberalna stranka pa je »prijateljskim krščanskim demokratom in njihovemu predsedniku« zastavila javno vprašanje: zakaj je Lojze Peterle izjavil, da bi v primeru neuspeha kandidata SKD podprl kandidata LDS dr. Ljuba Sirca. S tem je namreč odrekel podporo ostalim opozicijsim kandidatom in vnesel nezaupanje med stranke, ki so se dogovorile, da bodo sodelovale tudi po volitvah. Podpredsednik SDSS Janez Janša in Ivan Peršak, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in kandidat za državni zbor, sta predstavila program stranke na področju invalidske politike. Peršak je opozoril, da je Slovenija po ustavi socialna država, ki bi vsem državljanom morala namenjati enake možnosti. Po besedah Janeza Janše bi invalidi morali imeti možnost, da na mestu, kjer se odloča, zastopajo svoje interese, in bi se morali v politiko vključevati enakopravno. Opozoril je tudi na obvestila, ki jih pošilja Zveza borcev NOV Kranj, v katerih propagira stranke Združene liste in kandidaturo Milana Kučana. ___________________VOLITVE / LEVICA_______________ Zaman iskali levico Če je levičarstvo odnos do tujcev, je slika pri nas zelo mračna - O levici in desnici bomo lahko govorili šele takrat ko bodo znani lastniki kapitala Tanja Starič, Majda Vukelič Eden od najbolj pomembnih fenomenov drugih parlamentarnih volitev je ne samo nenaden pojav velikega števila strank brez jasnega profila, ki bi jih lahko večinoma - če sploh kam - uvrstili na desnico, ampak tudi nepričakovani »preboj« Jelinčičeve skrajne nacionalne stranke. Ali bo Slovenija res postala država z najmočnejšo fašistično stranko v Evropi, bo seveda jasno šele po volitvah. Pač pa se ob tem logično zastavlja vprašanje, kam je izginila levica. Jasno je seveda, da bo v naših razmerah, dokler ne bodo znani lastniki kapitala, zelo težko govoriti, kdo je levica in kdo desnica. Najbolj otipljiva razlika je odnos do tujcev. Po tem merilu je slovensko politično prizorišče v predvolilnem času videti precej mračno. Levičarske stranke po strpnosti do tujcev lahko preštejemo na prste. Zanimivo je, da po tej razdelitvi spadajo izrazito na levico tudi liberalni demokrati, medtem ko so socialisti in socialdemokrati nekoliko bolj previdni. Sploh se z levičarstvom, tudi ko gre za »klasične« značilnosti (pravice delavcev, socialna država) nihče posebej ne hvali. Stranke Združene liste, na primer, pravijo da so levo- sredinske. Liberalni demokrati in demokrati, ki jih opozicija tudi šteje k levici, po programu tja nikakor ne sodijo. Socialdemokrati so komaj preživeli notranje pretrese po razpadu Demosa in zdaj sicer napovedujejo združitev s socialisti, nikakor pa ne s prenovitelji. Ne toliko zaradi programskih razlik kot zaradi odnosa do preteklosti. Rado Bohinc, predsednik SDU in kandidat Združene liste, pravi, da so leve ideje socializma in komunizma diskreditirane in da je zato tolikšna zadrega, ko se neka politična organizacija v državah vzhodnega bloka označuje za levo. Stranke Združene liste sicer pravijo, da se svojih idej in preteklosti ne sramujejo. Menijo, da se preobrazba slovenskega gospodarstva iz socialističnega v tržnega ne konča s kapitalizmom 18. stoletja. Slovenska levica naj se torej ne bi šla revolucije, rdečih zastav, delavskih množic in proletarskega internacionalizma, ampak naj bi poskrbela za »umirjeno ekonomijo, naslonjeno na podjetništvo«. Tudi Delavska stranka trdi, da je bila ustanovljena kot del »socialnega bloka« in ne kot stranka leve ideologije. Poznavalci trdijo, da problem slovenske levice ni samo preteklost, ki kljub neštetim prenovam še vedno najbolj označuje nekdanjo zvezo komunistov. Gre tudi za to, da levica »nima roba«, ki ga na desnici zastopa Jelinčičeva nacionalna stranka. Rado Bohinc pravi, da se tudi pri nas lahko pojavi skrajna levica. To bo tista, ki bo »na barikadah socialnih nemirov«. In ta utegne biti še bolj nevarna kot desna, meni Bohinc. Predsednik SDP Ciril Ribičič je o razmerju (skrajna) levica - (skrajna) desnica menil, da »če govorimo o skrajnosti v smislu uporabe neustavnih sredstev v politične namene, potem lahko te težnje zaznamo le na desnici. Če govorimo o militantni skrajni levici, ki jo lahko prime- rjamo s tem, kar počnejo skrajneži zoper priseljence v Nemčiji, potem lahko ugotovimo, da tega na levici nimamo. Ce pa bi kot skrajno levico lahko opredelili dogmatsko komunistično miselnost in programsko usmeritev, potem zagovorniki takšnih idej še vedno obstajajo«. Kot zagovornike dogmatske politične miselnosti je opredelil tiste, ki zastopajo program komunistične partije in zelo bi se motili, če bi pri tem mislili le stare ljudi, ki so bili člani nekdanje vladajoče stranke oziroma zveze komunistov. Ti za zdaj še niso organizirani v samostojno politično silo, vendar Ciril Ribičič ne izključuje možnosti, da se bo ta organizirala tudi pri nas, saj so komunistične stranke v evropskih demokracijah nekaj običajnega. Nekateri menijo, da je ustanovitev komunistične partije (mimogrede, to ime je pred prejšnjimi volitvami že »rezerviral« takratni študentski in Demosov aktivist Samo Resnik) edina možnost, da se prenovljeni prenovitelji znebijo komunističnega predznaka, čeprav predstavniki Združene liste pravijo, da so spremembe »izobčile« velik del za zdaj preplašenih državljanov, ki bodo na volitvah pokazali, da levičarstvo ni »izumrlo«. Spet tretji menijo, da je vse zaman - prava levica bo pri nas šele nastala, njeni predstavniki pa bodo iz čisto druge, nove generacije. Kdo od nas je pravzaprav levičar? (Foto: Srdan Zivulovič / TRIO) ZAKONODAJA Kar je preveč, je preveč Zakon o poslancih pred ustavnim sodiščem - Tri možnosti Majda Vukelič O tem, da so si poslanci slovenskega parlamenta napisali zakon, pod katerega bi se podpisal marsikdo izmed nas, nihče ne dvomi. Pri tem imamo v mislih tiste rešitve, ki govorijo o plači poslancev in njihovih pravicah po prenehanju mandata. Te jim med drugim omogočajo, da gredo po 25 letih dela v pokoj - ne glede na splošne predpise za pridobitev pravic do pokojnine - in da lahko še eno leto po prenehanju mandata dobivajo nadomestilo plače, če se v tem času ne zaposlijo, oziroma kar dve leti, če bi v tem času izpolnili pogoje za upokojitev. O tem, da jim takrat teče delovna doba, da imajo pra- ni sporno. Zato navadne državljane predvsem zanima, kako bi se »uprli« temu, da bi sl tisti na oblasti pisali pra' vila po želji, saj bi se lahko, denimo, jutri nek' do od poslancev spom' nil, da bi se, če gremo v skrajnosti, upokojil 2® po štirih letih, ko bi bi za njim en mandat in b v tem času dobile plače, o katerih lahk° drugi le sanjajo. Možnosti sta vsaj dve^ Prva je, kot nam je poj® snil sekretar republik ustavne komisije Mir, Cerar, postopek P^J . ustavnim sodiščem- Na) zapišemo, da se je zak o poslancih tam že zn šel. Slo bo za pieS°L ustavnosti 39. in člena zakona, ki goV' or»a vico do letnega dopusta o pokojninski dobi in regresa zanj ter da jim ob upokojitvi pripada pravica do odpravnine, ne bomo posebej' pisali. Vse to velja že za sedanje poslance, skupščinske funkcionarje ter predsednika in člane predsedstva. Pri tej zadevi je sporno vsaj to, da si poslanci sami napišejo zakon, ki govori o njihovih pravicah. Ni treba biti preveč bistroumen, da ugotoviš, da si ne bodo napisali nič takega, kar ne bi bilo po njihovi volji. Isto velja za predloženi zakon o vladi, ki ga je napisala vlada, zato ni pričakovati, da bi se vldda in državna uprava bistveno racionalizirali in postali učinkoviti. To, da zakone sprejema parlament, prav tako slancev in pravic sedanjih poslancev prenehanju manda Pobudnica postop^ meni, da gre za kr5»-^. 14. člana ustave, J govori o enakosti P v zakonom, in za krSi 50. člena ustave,^ govori o pravici do s alne varnosti. yr . možnost je ljudski . 0 rendum, ki ga a u)-zahteva 40 tisoč v ^ cev, če bi ti sodih. ,g nekdo iz njih n°^Acerfl Parlament mora v ^g. primeru razpisa 1 st, rendum. Tretja inoz« ki pa je nimajo ,r ^i-ni, je, da državm ija5ii ki s častnimi hmN t,,va-prav tako lahko z jo referendum, ..u0vi menili, da so si 1 jegi parlamentarni vec. vseeno privoščili p AVSTRIJA, KOROŠKA Četrtek, 3. decembra 1992 DUNAJ / DELEGACIJA SVP NA OBISKU PRI MOCKU Stvarno o vprašanju avtonomije J. Tirolske Govor je bil o meddržavni pogodbi z Italijo DUNAJ - Bo avtonomija Južne Tirolske poleg dosedanje ureditve v okviru 'južnotirol-skega paketa’ utrjena tudi Se s primarno meddržavno pogodbo? Avstrija si po pozitivnem zaključku dolgotrajnih rimsko-dunaj-skih pogajanj o rešitvi južnotirolskega konflikta ter v zvezi s prekinitvijo diplomatske intervencije preko forumov OZN želi prijateljsko pogodbo z Italijo. Pri tem si Dunaj prizadeva 'južnotirolski paket’, ki določa avtonomijo Južnega Tirola ter pravice nemškega prebivalstva, zasidrati v načrtovani dobrososedski prijateljsko pogodbi med Avstrijo in Italijo. Vprašanje je, ali bo to po volji politiki v Rimu. Že sam južnotiroski paket naj bi ostal kot zakon mednarodno potrjen in zasidran. Italijanski ambasador na Dunaju Alessandro Graffini pa je tozadevno že pred mesecem povedal v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, da zasi-dranje južnotiroskega paketa v prijateljski pogodbi za italijansko stran trenutno ni tema. Potrdil pa je funkcijo Avstrije kot zaščitna sila za nemško manjšino. To sta v svojih pogo- vorih s Bruggerjem napravila tudi kancler Vranitzky in zunanji minister Mock, hkrati pa sta ponovno izpostavila, da bo avstrijska diplomacija kljub morebitnim ugovorom s strani Rima skušala vztrajati na tem, da bo 'paket’ v prijateljski pogodbi zasidran. Delegacijo Južnotiroske ljudske stranke (SVP) je vodil novoizvoljeni predsednik Siegfried Brugger, spremljali pa so ga juž-notirolski deželni glavar Luis Durnwalder, bivši glavar in dolgoletni predsednik SVP Magnago ter frakcijski vodja in predstavnik levega krila stranke Hubert Frasnelli. Predmet pogovorov pri kanclerju Vranitzkyju in zunanjem ministru Mocku so bile tudi dodatne želje Južnih Tirolcev, ki v okviru južnotirolskega paketa niso mogle biti upoštevane, ter seveda načrtovana avstrijsko-italijan-ska dobrososedska pogodba. Pri pogovoru za tisk sta Brugger in Mock dosežke v 'južnotirolski politiki’ tako za avstrijsko (odnosno južnoti-rolsko) kot za italijan- sko stran ocenila kot izredno pozitivne. Hkrati pa sta ponovno izpostavila zasluge Avstrije ter njeno funkcijo kot zaščitna sila manjšine - tudi za v bodoče. Mock: »Ce bodo v zvezi s 'paketom’ nastopili problemi, se bomo kajpada potrudili, da jih rešimo v evropskem duhu in v okviru statutov, ki jih imamo med Dunajem in Rimom.« Na vprašanje Republike, ali ne bi veljalo tudi Slovenijo -že zaradi slovenske manjšine na Koroškem -upoštevati kot možnega partnerja za podobno bilateralno državno pogodbo kot je načrtovana za Italijo, je avstrijski zunanji minister dejal: »Tu so dane substancielne razlike. V Avstriji imamo že dolgo zakon o narodnih skupinah in druge zakonske osnove, ki jih prej v Italiji za Južni Tirol ni bilo. Že zaradi samih različnih izhodišč ne moremo obeh vprašanj obravnavati po istem merilu. Vendar ostaja popolnoma jasno, da je cilj avstrijske politike pospeševanje slovenske manjšine. Poleg tega moram poudariti, da nimamo obveznosti samo do slovenske, temveč tudi do hrvaške in madžarske manjšine v Avstriji. Praksa, tako mislim, je pokazala, da je mogoče s popolnoma različnimi sredstvi -odvisno od pravnih situacij in tradicij, ki lahko služijo istemu cilju - zaščititi in pospeševati manjšine,« je dodal avstrijski zunanji minister Mock. Dolgoletni predsednik SVP in južnotirolski deželni glavar Silvius Magnago pa je v pogovoru za naš časopis na isto vprašanje dejal: »Tako dolgo da obstaja slovenska manjšina na Koroškem, sem mnenja, da je v interesu dobrososedskih odnosov z Avstrijo in zl&sti v interesu jezikovno ogroženih manjšin tudi naprej potrebno izgrajevanje odnosov, in tako kot v našem južnotirolskem primeru tudi izboljšanje odnosov. Seveda pa ni mogoče primerjati bivših pogodb, kot na primer pariško mirovno pogodbo, s eventualnimi bilateralnimi pogodbami, ki bi jih Avstrija v prihodnosti lahko imela s Slovenijo. Južni Tirolci smo imeli - če po pravici povem - v zvezi s tem vprašanjem ugodnejša izhodišča kot Slovenci na Koroškem,« je še dejal Silvius Magnago KOROŠKA / JUBILEJ 80 let P. Zablatnika V torek zvečer sta ga v Tinjah počastila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev Ivan Lukan tinje-celovec visoko priznani sloven sLi kulturni delavec Pedagog, znanstvenik duhovnik, etnolog ir derodopisec, dvorn jetnik dr. Pavle ablatnik, praznuje 4 decembra, svojo 80-let djco. Ob visoken lvljenjskem jubileju ste Počastila slavljence rSčanska kulturne ,veza in Narodni sve 0roških Slovencev ovesnost je bila v torel v Domu prosvete Slovesnosti so se ude j dl tudi predstavnik ezne gimnazije ze ovence v Celovcu 7,0Vedska prosvetne sr.?5a m Zveza sloven ir*" organizacij ne oSPb°škem ter druge dsebnostj iz kulturnega E a *V6rle§a in družbene Sim lvlienia koroškil movencev. j6 7D?^viru slovesnost „i latnikovo življenj skn v. dllKOVO živi er Uik KK70ITSa} predse besen Z’iJanko Zerzc Dani <5 3-12.1992 G^HEL NAD PLIBERKOM Javnik*3 hiSa> ob ig.uri -R^‘412-1992 18.00 urlnf!!CU na Trati ob Qtroke 1 Niiklavževanje za Botovije) Prireditelj SPD (podpredsednik NSKS), Reginald Vospernik (ravnatelj ZG in ZRG za Slovence), Gustav Brumnik (predsednik SPZ) in Marjan Sturm (predsednik ZSO). Pavle Zablatnik se je rodil leta 1912 v Bilnjovsu na Koroškem. Po maturi, leta 1933, se je odločil za študij bogoslovja in po duhovniških letih v Sentlenartu pri sedmih studencih in v Smarjeti pri Velikovcu leta 1939 končal študij teologije. Začetek petdesetih let je temu dodal študij filozofije, slavistike, klasične filologije in nazadnje še študij narodopisja. V šestdesetih letih je bil Pavle Zablatnik predsednik Krščanske kulturne zveze, od leta 1968 do 1977 pa je slavljenec bil ravnatelj slovenske gimnazije, s katero je bil povezan kot profesor od ustanovitve leta 1957 dalje. Od leta 1973 do 1983 je prof. Zablatnik predaval tudi na slavističnem inštitutu celovške univerze narodopisje, koroško slovensko književnost in strokovno didaktike slovenskega jezika. Ne nazadnje pa je bil Pavle Zablatnik deset let tudi predsednik celovške Mohorjeve. Od mnogij odlikovanj, ki jih je prejel slavljenec v svojem bogatem življenju, naj omenimo Tischlerjevo nagrado, s katero sta ga leta 1982 odlikovala NSKS in KKZ. Predsedstvo FUENS obiskalo Mocka DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je sprejel zastopstvo predsedstva Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ki sta ga vodila predsednik Karl Mitterdorfer iz Južne Tirolske in podpredsednik Reginald Vospernik, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Predsednik FUENS je ministru obrazložil delovanje te organizacije, ki že desetletja deluje na področju zaščite manjšin in mu predal osnutek konvencije o temeljnih pravicah evropskih manjšin, ki jo je FUENS sprejel na svojem zadnjem zasedanju letos spomladi v Cottbusu, s prošnjo, naj Avstrija to konvencijo podpre pri Evropskem svetu. Minister Mock je poudaril, da si avstrijska vlada že leta prizadeva za tako evropsko manjšinsko pravo in je zagotovil vso podporo. _____DUNAJ /ZAVRNJENA POBUDA___ Vrani1zky noče »leta manjšin« Avstrijska vlada pa je pripravljena sodelovati pri nekaterih pobudah v tem okviru NOVICE Ljubo Sire obiskal Koroško CELOVEC - Predsedniški kandidat Liberalno demokratske stranke Ljubo Sire je v ponedeljek v spremstvu vodje poslanskega kluba LDS Jožeta Školča obiskal politične in strankarske organizacije koroških Slovencev. Sire in Školč sta se srečala s predstavniki Enotne liste, Zveze slovenskih organizacij ter Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Gosta iz Slovenije sta nadalje obiskala založbo Lojza VVieserja, sprejel ju pa je tudi deželni tajnik SPO ter predsednica socialdemokratskih žena. Avstrijski zvezni kancler Vranitzky Igor Schellander DUNAJ - Skupina različnih manjšinskih in naprednih avstrijskih družbenopolitičnih organizacij je letos pričela s prvimi organizacijskimi pripravami za »leto manjšin«, ki naj bo proslavljeno v 1994. letu. Namen je v najširšem okviru tematizirati manjšinsko problematiko, pri čemer ne bodo upoštevane le klasične narodne (avtohtone) manjšine, temveč tudi tako imenovane nove manjšine (npr. tuji delavci, imigranti) ali družbene manjšine (npr. homoseksualci). V ta namen so načrtovane raznovrstne prireditve - od znanstvenih simpozijev, razstav, diskusij do kulturnih prireditev -, ki naj bi tekom leta potekala v vseh zveznih deželah Avstrije. Zvezna vlada na Dunaju se nujni prošnji »Iniciative za leto manjšin« ni odzvala ter 1994. leto ne bo uradno proglasila za manjšinsko leto. Proponentom za »leto manjšin« tako v zvezi z organizacijskimi, prireditvenimi in drugimi stroški večinoma ne bodo na razpolago javna sredstva. Z nimbusom uradnosti bi kajpada tudi veliko lažje lahko uresničevali svoj ambicioni-rani program. Zvezni kancler je zdaj v pismu odgovoril na predlog proponentov. Za razočaranje nad držo vlade ni razloga, sporoča Franz Vranitzky, saj »Vam je bilo sporočeno, da sem Vaši iniciativi pozitivno naklonjen, in da sem tudi rade volje pripravljen podpreti dejavnosti, ki spadajo v kompetenco urada zveznega kanclerja«. Odklonilno držo zvezne vlade Vranitzky utemeljuje z dolgoletno prakso: Avstrija že dolgo ne izklicuje več 'uradnih let’ h gotovim temam ali v zvezi z določenimi dogodki. Izjeme so samo tozadevni sklepi generalne skupščine OZN, za katere glasuje tudi Avstrija. Vranitzky v svojem pismu poudarja, da tudi za »spominsko leto« (1988, ob 50-letnici nemške okupacije Avstrije) ter bližajoče se »jubilejno leto« (1995, 50-letnica 2. republike in 40-letnica podpisa državne pogodbe) ni bilo uradnega sklepa zvezne vlade, pač pa so vlada in razna ministrstva s tem v zvezi osredotočeno podprla razne aktivitete. Isto svetuje kancler tudi organizatorjem »Leta '< s Občutno nazadovanje v koroškem turizmu CELOVEC - V koroškem turizmu so v zadnjih mesecih zaznali nazadovanje. Od 1. maja do 31. oktobra 1992 je bilo skupno nekaj več kot 14, 5 nočitev, kar pomeni nazadovanje za 3,1 odstotka. V omenjenem obdobju je nazadovalo tako število domačih kot tudi tujih gostov. Število domačih gostov se je zmanjšalo za 0, 5 odstotka, tujih gostov pa je bilo kar za 4,1 odstotka manj. Zeleni kritizirajo zakon o tujcih DUNAJ - Kot ”nov višek sistematičnih kršitev človekovih pravic” je v avstrijskem parlamentu označil poslanec Zelenih Pilz nov zakon o tujcih v Avstriji. Pilzu je ostro kritiziral dejstvo, da novi zakon krši tudi pravico do doma in zahteval, da se o tej zadevi ponovno začnejo pogajanja. Kmetje bodo že decembra prejeli odškodnine CELOVEC - Namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy je sporočil, da bodo koroški kmetje prejeli odškodnine za letošnjo katastrofalno sušo že v tem mesecu. Skupna vsota, ki jo bo izplačala dežela Koroška, znaša 137 milijonov šilingov. Skupno je pristojni referat pri deželni vladi pozitivno odobril 9827 prošenj. Glantschnig novi predsednik koroškega šolskega sveta CELOVEC - 51-letni pedagog dr. Hartman Glantschnig je bil imenovan za novega predsednika Deželnega šolskega sveta za Koroško. Izvolitev novega predsednika je bila soglasna, za funkcijo pa je bil predlagan od deželnega glavarja Zematta. Glantschnig je nasledil prof. Huga Reinprechta, ki je pred nekaj dnevi nenadoma umrl. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiže ‘Selo * št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Škocijanu * št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan ‘Vrba Galicija * Podgorje * Šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 3. decembra 1992 NOVICE PALERMO / ARETACIJE IN ZAPORNI NALOGI LOS ANGELES / KALIFORNIJSKI KONDORJI Letalo padlo na mestno središče PISCO - Lovski bombnik perujskega vojaškega leta-stva je včeraj strmoglavil v samo mestno središče Pisca, mesta, ki leži približno 240 km južno od Lime. Po prvem obračunu, ki so ga posredovale perujske oblasti, je v nesreči zgubilo življenje pet otrok, policijski funkcionar in oba pilota. Bilo je tudi nekaj hudo ranjenih, od teh je 12 otrok, ki so zadobili resne opekline po vsem telesu, tako da imajo zdravniki le malo upanja, da se bodo malčki rešili. Lovski bombnik je letel s tremi drugimi letali istega tipa, ko se je najbrž s krilom dotaknil drugega letala. To je bilo dovolj, da je letalo strmoglavilo na mesto ravno v trenutku, ko so otroci odhajali iz Sol. Prve avstralske duhovnice SYDNEY - Prihodnjo soboto bodo v Adelaidi v južni Avstraliji posvetili pet anglikanskih duhovnic. To bo prva posvetitev odkar je avstralska Cerkev sklenila, da lahko tudi ženske opravljajo duhovniški poklic. Glede posvetitev ženk bo poslej v Avstraliji odločala vsaka škofija posebej. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih dneh posvetili še nekaj duhovnic v vsaj sedmih od 24 avstralskih škofij. Detektivke iz ljubosumja TOKIO - Japonski dnevnik Asahi poroča, da je vedno veC žensk, ki hodijo na večerni tečaje za privatne detektive. Od 300 obiskovalcev šestmesečnega tečaja, ki ga prireja neka prestižna zasebna šola, je več kot 200 žensk, večina teh pa hodi na tečaje, ki so dvakrat tedensko, ne da bi zato vedeli njihovi možje. Na tečajih poučujejo priznani odvetniki, policijski agenti, zasebni detektivi, med predmete pa sodijo pravo, sociologija, psihologija, zasledovanje itd. Asahi objavlja tudi intervjuje z nekaterimi ženskami, ki obiskujejo teCaj in ki trdijo, da je njihov poglavitni namen kontrolirati, kaj počne mož v urah, ko ga ni doma. Nesreča v Turčiji 22 mrtvih ANKARA - Na cesti med Carigradom in Ankaro je v noči na sredo prišlo do hude prometne nesreče, v katero jsta bila vpletena tovornjak s prikolico, ki je prevažal utekočinjeni plin in avtobus z gruzijskimi turisti. V čelnem trčenju je umrlo 22 ljudi, 19 v avtobusu, šoferja tovornjaka s cisterno in šofer tretjega vozila, ki je vozilo mimo. Skrbna babica P Al,KRMO - Antonina Scherma je skrbna babica, ki jo skrbi usoda njenih mladih vnukov. Osemdesetletna starka je neposredno pred aretacijo svojih vnukov, ki sta stara 23 in 21 let skrila v lastno perilo manjšo količino mamila, ki sta ga fanta imela pri sebi. Ko so agentje s psom namreč prišli v njeno stanovanje po sledi vnukov, je Schermova hlinila strah pred živalijo, obnašanje psa pa je dalo jasno slutiti, da se v stanovanju nahaja mamilo. Po osebnem pregledu starke so agenti ugotovili, da je nekaj doz heroina skrila v... spodnje perilo. Armenija brez nafte in kruha MOSKVA - Zaradi dramatičnega pomanjkanja goriva (Azerbajdžan je namreč prekinil dobavo nafte in plina) so v Armeniji oblasti sklenile zapreti za tri mesece vse šole širom po državi. Armenija dobiva trenutno samo nekaj plina od Rusije preko Gruzije. Od 16. novembra je racioniran tudi kruh (250 gr. na osebo na dan). Madoniev klan dokončno strt? Leta 1989 odkrita »knjigovodska knjiga« je omogočila razkritje še zadnjih članov PALERMO - Leteči oddelek palermske policije je vCeraj zjutraj uspešno zaključil širokopotezno akcijo, v kateri so aretirali tri domnevne mafijce, drugim petim pa uročili zaporne naloge v kaznilnicah. Preiskovalcem je namreč uspelo dobiti pravi ključ za dešifriranje »knjigovodske knjige« klana Mado-nia, ki so ga našli v nekem stanovanju v palermski Ulici d’Ame-lio decembra leta 1989. Pri tem jim je bil v izredno pomoC skesanec Francesco Marino, saj je preiskovalce seznanil z vzdevki za posamezne elane klana Madonia. V »knjigovodski knjigi«, kamor so pikolovsko beležili vsak prihodek in izdatek, niso bili »izterjevalci« (pobiralci mafijskega davka) in »kurirji« (dobavitelji mamila) navedeni s pravim imenom, temveč z vzdevki. »Baldo« je bil Baldassare Ruvolo, »Pio Pio« -Gaspare Compagnone, »Folonari« - Giuseppe Giuliano, »Enzo nostro« - Vincenzo Alicata, »Cic-cio Rap« - Francesco Rappa, »Robertino« -Roberto Enea in »Marco« je bil Marco Favolaro. V »knjigovodski knjigi« so bile navedene tudi količine kokaina in heroina drobnih razpečevalcev, tako da so lahko preiskovalci ugotovili, da je v obdobju januar-marec 1989 klan Madonia kupil 16 kilogramov kokaina po 57 milijonov lir za kilogram in ga dalje preprodal po 90 milijonov lir za kilogram, medtem ko so heroin prodajali »na drobno« po 200 milijonov lir za kilogram. Preiskovalci naj bi po odkritju pravega ključa te »knjigovodske knjige« s telefonskimi prisluškovanji in z zalezovanji prišli na sled še zadnjim elanom tega mafijskega klana. Pogojnik je tu obvezen, ker ni nobena skrivnost, da se ti klani obnavljajo, tudi ko je večina njihovih elanov v zaporu. Poleteli v svobodno nebo V narodnem parku Los Pad res so izpustili šest kalifornijskih kondorjev, ki so pred tem bili atrakcija losangeleškega živalskega vrta. S to pobudo hočejo obnoviti prisptnost tega redkega mrhovinarja v lospadreškem gozdu (AP) AFRIKA / »IZGUBLJENO MESTO« SREDI ČRNEGA KONTINENTA Nov raj za turiste v Afriki SUN CITY - »Lost city«, izgubljeno mesto je najveCji gostinsko-turi-stiCni objekt v Afriki, odprli pa so ga vCeraj s slovestnostjo, ki je trajala vso noC, ob zvokih elektronske glasbe Jeana Michela Jarrea, v siju žarometov (telefoto AP), ob Spektakularnih vodnih igrah, ter z uprizoritvijo umetnega potresa, kar je vse vneslo nemalo nemira v sicer mirno afriško pokrajino. Lost city je zadnji dosežek sina revnega ruskega emigranta Sola Kerznerja, ki je zgled človeka, ki je ustvaril gostinsko cesarstvo iz nic. Sun city leži v hribovitem •predelu Bufutacvane, eni od satelitskih držav, s katerimi se je obdala Južna Afrika. Ze sedaj prihaja vsako leto v to turistično mestece kakih 2 milijona turistov letno, Kerzner pa si obeta, da bo povečal število gostov za 50 odst. Edini problem je, da leži na območju, Id ga Afriški kongres zahteva za domorodce in da leži na pretežno Črnskem območju, ni nobenega dvoma. V amazonski Roraimi se širi prava puščava Klimatske spremembe in človeški posegi MANAUS - V severni Amazoniji nastaja puščava z do 20 metri visokimi peščenimi dunami, ki se širi z bliskovito naglico proti severozahodu. Znanstveniki, ki se v amazonskem Manausu udeležujejo Unescovega simpozija o najveCjem svetovnem pragozdu, so že navedli, da bi zagonetna klimatska sprememba in prekomerna seCnja gozdov lahko povzročili med Brazilijo in Venezuelo nastanek »Južnoameriške Sahare«. Amazonska puščava se že razprostira na ozemlju, ki meri veC kot tisoC kvadratnih kilometrov in se nahaja med rekama Rio Negro in Rio Branco v brazilski zvezni državi Ro-raima, kjer so bili Človeški posegi v naravno ravnotežje najhujši. Puščavo so odkrili leta 1973, od tedaj se je že tako razširila, da že ogroža rezervat Indijancev Yanomani na reki Catrimani. Venezuelski in ekva- dorski znanstveniki trdijo, da so bile v preteklih geoloških erah na tem območju obširne puščave, ki so se nato spremenile v vlažen tropski pragozd. Te pušCave so se razprostirale ob vznožjih gorskih verig, kar velja tudi za sedanjo, ki se nahaja pred amazon-sko-orinoškim razvodjem, kjer so do 3 tisoC metrov visoke gore. Kaj povzroča nastanek takih pušCav, ni povsem jasno. Znanstveniki se ogrevajo za teorijo, da ciklične spremembe tihomorskega toka El Ninjo lahko povzročijo daljnosežne klimatske spremembe. V severnem Amazonskem nižavju že veC let meteorologi opazujejo konstanten veter, ki z Atlantskega oceana piha proti notranjosti. Ta veter naj bi bil ob nesmotrnih človeških posegih glavni krivec, da se nekdaj s pragozdom pokrito območje spreminja v pravo peščeno puščavo. dr. Janez Drnovšek SODNA MEDICINA Odtisi DNA močnejši od pričevanja '|-'vrvi primer: V nekem I—'kampu so našli urno--L rjen mlad par. Sledov ni bilo, le na ženski so ugotovili znamenja Posilstva. Preiskava DNA )e pokazala, da je zločin zagrešil neki pogojno izpuščeni hudodelec. Ko so ga izsledili v nekem jnestu na Floridi, se je izkazalo, da je bil v noči zločina v sosednjem jnestu in da ni imel alibija. Drugi primer: Desetletno deklico je spolno nadlegoval moški, ki ga je °na opisala kot »velikega ntoža«. Prijeli so nekega Priložnostnega delavca, ki je ustrezal opisu in za katerega je neki očividec inlil, da ga je v tem Času vjdel na kraju zločina. V njegovih spisih so našli Podatek, da je bil že kaznovan zaradi nadlego-vanja otrok. Ko pa so preiskali njegovo DNA, so Ovideli, d je popolnoma nedolžen in ni prišel pred sodišče. Oba primera nedvoumno izpričujeta moc Prstnih odtisov, ki jih Pnšca DNA. V prvem je ml kaznovan krivec, ki ga nrngace sploh ne bi mogli °otoziti, v drugem pa °prošCen človek, ki so ga Pričevanja »očividca« nsodno bremenila. V enem Sv°jih zadnjih poročil^ mneriška. Zdravstvena in Pravniška srenja se zavzela, naj bi pričeli zbirati tvne in druge celiCne z°rce ter na obsežnejšem gradivu tudi statistično prevetih, da je ta postopek zanesljiv. Poročilo ni bilo namenjeno široki javnosti.Kot vsako forenzično metodo, piše uvodničar revije Science, je tudi odtise DNA treba ovrednotiti korak za korakom, še posebej zaradi dvomljivosti drugih načinov dokazovanja ob sodnih razpravah. Pri umorih največkrat ni očividcev, njihova pričevanja glede posilstev pa so skrajno nezanesljiva. Tehnika identifikacije DNA, kakršno poznamo že danes, še veC pa od njene izpopolnitve pričakujemo v prihodnje, ima bistveno večjo znanstveno težo kot številne druge, ki so dandanes v splošni forenzični rabi. Tehnika visoke kvalitete lahko pravici služi kvečjemu bolje. Odtisi DNA pa niso le orodje tožilcev. Se močnejši utegnejo biti v rokah obrambe. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bila doslej cela tretjina osumljencev, obremenjenih s »trdnimi dokazi«, oproščena slehernega suma ravno na podlagi preiskave DNA, ki je ovrgla njihovo udeležbo pri hudodelstvu. Znanost lahko ugotovi le to, da je odkrito novo, močno orodje za ^dokazovanje resnice. Vsako tako orodje je družbi lahko le v prid, Čeprav ima za zdaj še drobne pomanjkljivosti. M. E. AKUSTIKA / SNEMANJA GLASBE ZASEDAJO ZELO VELIKO RAČUNALNIŠKEGA SPOMINA Nezamenljivo človeško uho za glasbeno poetiko Čedalje večja natančnost zvočnih zapisov in umetnost Jana Petkovšek in Janez Gliha -j-y-adar poslušamo 1^ glasbo, se redko kdo JLXjod nas vpraša, kako se lahko naenkrat in ponavadi v popolnem medsebojnem sorazmerju sliši toliko različnih glasbenih inštrumentov, vokalov, tolkal in različnih efektov. Podobno vprašanje se zastavlja pri gledanju filmov, televizije, poslušanju radija, obisku pop koncertov itd. V te namene se uporabljajo t.i. tonske ali s tujko audio mešalne mize, katere si pa tudi niso vse enake med seboj. Vsem mešalnim mizam je skupno to, da nam omogočajo iz množice različnih tonskih virov pričarati enega samega, ki najbolj ustreza našim potrebam. Vsekakor pa so te naprave eden najpomembnejših delov opreme študijev za snemanje glasbe, radijskih, televizijskih in filmskih študijev. Veliko tovrstne opreme smo si lahko ogledali na kongresu nemške organizacije tonskih mojstrov, v mestu Karlsruhe. V kongresnem centru v središču mesta je svoje izdelke s področja profesionalne opreme za obdelavo in snemanje zvoka predstavljalo veC kot 250 razsta-vljalcev. Najbolj atraktivne mešalne mize so predstavljali razstavljale! iz Velike Britanije (Solid State Logic, Neve, AMS), ob katerih se je tudi vsak dan Eti Foto: Janez Gliha drenjalo največ obiskovalcev. Cene teh vrhunskih izdelkov se gibljejo od 800.000 do 1.200.000 DEM.Te mešalne mize so namenjene predvsem za uporabo v študijih za snemanje glasbe, vse pa imajo vgrajene tudi računalnike, ki krmilijo mešalno mizo tako, kot je to vnaprej določil tonski mojster. Moram reci, da je prav užitek gledati tako napravo, ki z neverjetno natančnostjo in hitrostjo izvršuje veC operacij istočasno. Zelo pomembno pri teh mešalnih mizah je to, da nam omogočajo snemanje zvoka na večkanalne magnetofone, kateri v zadnjem Času omogočajo snemanje in predvajanje do 48 med seboj ločenih virov istočasno na en magnetofonski trak. Magnetofon pa lahko zamenja tudi računalnik, ki namesto magnetofonskega traku uporablja trdi disk. To pomeni, da lahko pri snemanju glasbe posnamemo vsak inštrument posebej, in šele potem določimo končno medsebojno razmerje le teh. Tak naCin dela nam omogoča veliko večjo natančnost pri izdelavi končnega »mixa« ali »-master« posnetka, kot mu tudi pravijo. Zadnjih nekaj let se je pri tudi pri proizvodnji večkanalnih magnetofonov uveljavila digitalna tehnika, kar v praksi pomeni, da je na magnetofonskem traku zapisana zvoCna informacija v binarni kodi. Ta način zapisa je zelo podoben tistemu na trdem disku. Razstavljala so prikazovali oba tipa večkanalnih magnetofonov (analognih in digitalnih), prednjačili so pa švicarski Studer, katerega verjetno bolj poznate po njihovi tržni znamki za hi-fi Revox, ter japonska Sony in Otari. Vseh prej naštetih dodatkov mešalne mize v televizijskih in radijskih studijib za predvajanje! programa ne potrebujejo, ker gre v tem primeru za predvajanje že Analiziranih tonskih posnetkov in pa seveda za prenašanje ali snemanje »živega« dogajanja v študiju. Tu se končna zvoCna podoba oddaje oblikuje sproti, tako da večkanalna snemanja v glavnem ne oridejo v up o štev, razen pri izdelavi bolj zahtevnih projektov. Mešalne mize za ozvočevanje pop koncertov in ostalih prireditev, katere nimajo stalnega prizorišča, kot je na primer televizijski studijo pa imajo dodatno zahtevo, da so prenosne in po možnosti Cim bolj primerne za transport. Velika večina teh mešalnih miz je še analognih, za katere pa je danes neizogibna povezava z različnimi napravami v študijih, ki že delujejo digitalno. Problemom, ki se javljajo pri tem, je bilo posvečenih tudi nekaj predavanj na kongresu. Možen pa je bil tudi ogled enega takih radijskih študijev v Baden-Badnu. Pri magnetofonih se v zadnjem Času Čedalje bolj uveljavlja digitalni zapis na trak, ali pa magnetofona v taki obliki, kot smo ga poznali do sedaj sploh ni veC, ampak ga nadomešča računalnik, kateri zvočno informacijo najprej pretvori v binarno kodo, katero potem zapisuje na disketo, trdi ali magneto optični disk. Ta naCin ima to dobro lastnost, da uporabniku ni veC potrebno prevrtavati traku, ampak na ekranu samo izbere naslov željenega zapisa. Veliko razstavljalcev je prikazovalo takšne sisteme. Med vsemi pa sta mi najbolj ostala v spominu dva. Prvi je japonski Akai DD1000- sistem za snemanje in predvajanje zvoka z magneto optične diskete, katera ima kapaciteto 600 MB spomina, kar zadostuje za približno 45 minut zvočnega posnetka v stereo tehniki. Drugi sistem pa je v bistvu vse obenem-mešalna miza z efekti in sistem za večkanalno snemanje in predvajanje zvoka.. To je Dyaxis H švicarskega podjetja Studer. Prava delovna postaja, ki nas popelje skoraj v področje znanstvene fantastike. FARMAKOLOGIJA / RACIONALNA IZDELAVA IN PROIZVODNJA ZDRAVIL $ POMOČJO RAČUNALNIKOV Ali so kljub računalnikom še potrebni deževni pragozdovi za zdravilstvo? Miloš Krmelj X Tfilmu Zadnji dnevi X/ raja (Medicine p man) igralec Sean ruiery globoko v ogro-js ni amazonski džungli sti 6 zdravilo proti raka-iJ11 oboienjem, Ta iskalen v'6 boll videz pusto-krit ega Indiana Jonesa, 2 Aleksandra Fle-sq iv?"’ Nekatera zdravila kan--3.res navdihnjena s bi o11* struPi ali mikro-T: 5 |ih najdemo v tleh. \ vsakem uspeli zdravilu, ki pride v iOOnn6’ Približno kori t° sestayin. Številne PoHirv® sn°vi odkrijejo Sfr °ziroma njihovi ko q benci po naključju, cHih Ktaborii° na eksoti-pXbkraiih. Lahko se ne p 1 da 80 te sestavi- obiCai ’ da )e za razvoj Potrebni8, zdravila lat in v« \h kar dvanajst dolarip °ta 230 milijonov laboratoT-t Zdravil v ^njših f,lh VeC deset P°djetii Varmacevtskih nove nap- 80 že vpeljala in iskan;1116 raziskovanja Ploski a Z!^ravil- Novi dh uPorabbni’ Pri kate" nike, sl abl|aJ0 racunal- bolj ZnaZdravi1 lotevajo ^i n^fveno. S tak- ce prjH^Pld bo mogo- ^inkovlteka1 CeneiSa- resninl hni katerim zelo Casa: rai. eznim našega znitn in amSrCnim bole-n aidsu> ki se ze dalj Casa upirajo zdravljenju z zdravili. Večina zdravil deluje tako, da posnema del nevtralne substance, največkrat molekulo, ki ustreza receptorju ali sprejemniku, podobno kot kljuC ustreza ključavnici, in tako pospešuje ali zavira fiziološke procese. Zdravilo proti živčnosti - valij, na primer ustreza sprejemniku na živčnih celicah, ki vpliva na delovanje nevtronov, upočasnjuje delovanje teh celic in s tem vpliva na bolnika. Oblika antibiotikov učinkuje na snov, ki jo potrebuje bakterija za svoje razmnoževanje. Klice se tako ne morejo razmnoževati in okužba se zmanjša. Molekularno posnemanje ključa in ključavnice je cilj racionalne uporabe zdravil. »Ta znanost je še vedno v povojih«, pravi Peter Johnson, predsednik družbe Agou-ron Pharmaceuticals v San Diegu. »Toda začenjamo se učiti zakonov, ki vladajo med zdravili in njihovimi učinki. V prvi fazi biotehnologi uporabljajo rekombinira-no DNA, kristalografijo žarkov X in jedrsko magnetno resonanco, da ugotovijo obliko ciljnega receptorja - ključavnice. Kemiki nato z uporabo računalnikov zasnujejo nove molekule zdravila -ključ, ki mu ustreza. Isti računalnik z uporabo umetne inteligence lahko opravi vnaprejšnje testiranje že na zaslonu, da precepi učinkovitost zdravila in morebitne stranske učinke.»Nichale Ross, predsednik družbe Arris Pharmaceutial v San Franciscu pa dodaja: »Želimo si imeti računalnik, ki bo ugotovil:’To je tako kot zadnjih 15 molekul, kiu ste jih pridobili. Ne mučite se.’» »rogram izdelovalca I—7softwarske opreme -L BioCard, vreden 50.000 dolarjev, izdelovalcem zdravil omogoča, da ustvarijo molekule, pri katerih še sami ne vedo natančno, kje je receptor, ki ga skušajo uskladiti. Program ponuja variante, še preden doseže skladnost molekule s sprejemnikom. Arrisov Ross razume to bolj kot igro in ne kot dokončen postopek. Najprej se zastavlja vprašanje, kako se bo nova sestavina vezala na pravi receptor ali sprejemnik in kakšen bo rezultat vezave. Včasih lahko obstaja pri dodajanju moleularnega repa glukoze, vode, peroksida ali drugih spojin atomov le zelo neznatna razlika. Raziskovalci zmešajo številne kombinacije posameznega zdravila in nato pri vsaki preučujejo biološki učinek, ncialni dobiček je v dejstvu, da bomo tako dobili zdravila, ki so cenejša, učinkovitejša in varnejša od vseh, ki so zdaj na voljo. Nove tehnike še posebno pozornost posvečajo nekaterim zelo resnim boleznim našega Casa: raku, srčnim boleznim in AIDSU, ki se že dalj Casa upirajo farmaceutskim trikom. Program, vreden 50.000 dolarjev, avtorja softvvarske opreme Bio-Cad, omogoča izdelovalcem zdravil, da ustvarijo molekule, pri katerih še sami natančno ne vedo, kje je receptor, katerega skušajo uskladiti. Ta program kar naprej želi sugerirati variacijo, predno dobi ustrezno skladnost. ”Mi vsi” dodaja Arrisov Ross, "skušamo to narediti veC ali manj kot igro in manj kot proces.” Prvo vprašanje je, kako se bo nova sestavina vezala na pravi receptor ali sprejemnik in kakšen bo rezultat vezave. Včasih je dodajanja molekularnega repa glukoze, vode, peroksida ali drugih združkov atomov lahko predstavlja razliko med cvrčanjem in prasketanjem. Raziskovalci mešajo tisoCe variacij pri nekem zdravilu, ki je kandidat in nato preučujejo pri vsaki biološki učinek. Za tako sestavino so potrebni tisoči dolarjev in ure in ure laboratorijskega testiranja. Družba Affymax Research s svojim institutom Paolo Alta v Kaliforniji ta postopek izvaja z usmerjanjem veC tisoC ustreznih substanc prek silikonskega Cipa s premerom dobrih osmih milimetrov omrežja v računalniških čipih. Vsak Cip ima sprejemnik. Laserski žarek s skaniranjem površine Cipan preverja vsakega od drobnih vzorcev in tako ugotavlja, ali je prišlo do reakcije: Ce se je morebitno zdravilo vezalo na receptor, zasveti fluorescentna barva. Tako se v nekaj minutah pregledajo veC tisoC vzorcev, iz katerih pridobijo nekaj deset možnih sestavin. “Za tisto, kar mi naredimo v enem mesecu, so drugi potrebovali pet let. »pravi A! ustanovitelj Alejandro Zaffireni" drugi so za to potrebovali pet let.“ Prve vrste racionalnih zdravil že pripravljajo za testiranje na človeku. quaton že nekaj Casa razvija nova ..zdravila proti rakastim obolenjem in aidsu. Podjetje Vetex je izdelalo zdravilo proti aidsu in vnetjem, učinkovito pa je tudi pri revmatičnemu artritisu in sindromu toksičnega šoka. Družba Neurogen iz Bradforda je že skoraj pripravljena na klinične teste z zdravilom za pomiritev, ki naj bi imelo minimalne stranske učinke. Družba Arris pa je močno napredovala pri izdelavi zdravil proti arteriosklerozi naprej pri arteriosklerozi in astmi. Opazovalci so zelo optimistični. »Precej verjetno je, da bo ena od teh družb novo in bleščeče ime v naslednjih desetih letih,« piše James McCamant, urednik publikacije za medicinsko tehnologijo in delnice. So nam kljub računalnikom še zdaj v potrebni deževni tropski pragozdovi za navdih pri iskanju novih zdravil? Na sreCo lahko odgovorimo pritrdilno. Sestavina taxol, ki zdravi rak, pridobivajo samo iz skorje nekega drevesa s Pacifika. Sestavina je tako zapletena, da je neverjetno, da bi jo sestavil kar tako kdo«Te tehnike množijo koristi biološkekei raznolikosti,« dodaja Gerry Maggiora iz laboratorija Upjohn.« Ljudje smo bistri, spet pa ne tako zelo.« Današnji medicini, ki premaguje najrazličnejše bolezni, za katere pogosto ne najde pravega vzroka, lahko .racionalna izdelava ponudi zaCeten korak, ki precej obljublja. Prebrisana zamisel: Zaffaroni z laserjem in simulirana molekula kačjega strupa, NOVICE Trk kometa VVASHINGTON D. C. - MogoCe je, da bi čez 130 let komet Svvift-Tuttle trčil na Zemljo. Tega ne moremo trditi z gotovostjo, ker astronomi ne znajo izračunati toCne orbite telesa, ki bi pojasnila vse podrobnosti opazovanj. Znano je, da ta komet seka tirnico Zemlje. Decembra bo potoval mimo Sonca: na harvardskem Centru za astrofiziko so ocenili, da se bo to ponovno zgodilo 11. julija 2126. Nejasnosti v zvezi z orbito kometa so tolikšne, da bi do tega lahko prišlo tudi 15 dni kasneje, torej da bi komet trčil na Zemljo 14. avgusta 2126. Velikost kometa ni natančno znana, verjetno pa je v desetitilometerskem razredu Halleyevega kometa. Trk bi lahko bil poguben, na srečo pa bržkone do katastrofe le ne bo prišlo. Komet namreč prečka tir Zemlje v pidih treh minutah in pol, tako da je možnost za trk samo 1 proti 400 tudi v primeru, Ce bo 14. avgusta 2126 zares presekal orbito. Raziskovalci harvardskega Centra za astrofiziko so pozvali astronome, da Cim dlje spremljajo komet Svvift-Tuttle, ko bo decembra potoval mimo Sonca. Tako bo moC zbrati podatke, s katerimi bi lahko natančneje izračunali tirnico kometa. Nevarnost močnejšega potresa v Kaliforniji LOS ANGELES - Po dveh potresnih sunkih meseca junija na jugu Kalifornije se je povečala nevarnost močnejšega potresa, ocenjujejo ameriške zvezne in lokalne agencije za preučevanje potresov. Potres 7, 5 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je 28. junija prizadel jug Kalifornije, je bil najmočnejši potres v minulih 40 letih in tretji najmočnejši v tem stoletju. Sledil mu je drugi, ki je dosegel 6,6 stopnjo po Richterju. Po mnenju Richarda Andrevvsa, direktorja t.i. hitre pomoči v državi Kalifornija, to povečuje nevarnost potresa, ki bi presegel 7 stopenj po Richterjevi lestvid. Raziskovalci napovedujejo 47 odstotkov možnosti, da se bo to zgodilo v prihodnjih petih letih. Napetost na dveh delih tektonske prelomnice Sveti Andrej, ki teče vzdolž Kalifornije, se je zaradi minulih dveh potresov povečala, zmanjšala pa se je na tretjem delu, ki je najbližji Los Angelesu. Potresna dejavnost na tem področju je od leta 1985 večja kot v prejšnjih štirih desetletjih. Podoben pojav so zaznali tudi pred potresom (8, 3 po Richterjevi lestvici), ki je leta 1906 prizadel San Francisco, ko je umrlo 3000 ljudi. Bele pritlikavke kot kvantni kristali NEW YORK - Bela pritlikavka je najpogostejša končna stopnja v razvoju zvezd. Termonukleame reakcije se končajo, zvezda pa se spremeni v jedrnato telo, ki je odvisno od relativističnih, skoraj degeneriranih elektronov. Običajno smemo imeti gola jedra ogljika in drugih težjih elementov za klasična telesa, ki se gibljejo v morju degeneriranih elektronov. Ob ohlajevanju zvezde pa nastaja v notranjosti iz teh jeder kristalna mreža; meja zmrzovanja se pomika navzven. Kristalizacijo bele pritlikavke so numerično simulirali z modelom zmrzovanja klasičnega točkastega naboja in pokazali, da na energijo delcev precej vplivajo kvantni pojavi, zato klasični približek ni dober. Zmrzovanje je potemtakem preobrazba kvantne tekočine v kvantno trdnino, zmrzišče pa je lahko pod klasično napovedjo. Posebej pri zvezdah z manjšo maso je videti, da so kvantne korelacije v tekočini in trdnini primerljive, zato se fizikalni pogoji zmarzo-vanja ne spremenijo preveč. Nova odkritja pa bi vseno lahko pomembno vplivala na hitrost hlajenja belih pritlikavk in preko tega na našo predstavo o razvoju in starosti zvezd. Posvet o strukturi sodobne univerze LJUBLJANA - V prostorih Univerze v Ljubljani se je danes zaCel posvet o strukturi sodobne univerze, na katerem poleg domačih strokovnjakov sodelujejo tudi strokovnjaki Evropskega sveta za visokošolsko izobraževanje. Posvetovanje sodi v okvir prireditev Teden Univerze. Udeleženci obravnavajo teme kot so: struktura univerze in njena avtonomija, upravljanje univerze, poučevanje in raziskovanje kot dva elementa delovanja univerz, odnosi med univerzami in drugimi modeli visokošolskega izobraževanja, financiranje univerz in še nekatere teme. Ustanovitev združenja za računalniško izmenjavo podatkov LJUBLJANA - Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo, je danes v Cankarjevem domu odprl ustanovno konferenco Slovenskega združenja uporabnikov računalniškega izmenjevanja podatkov. Ustanovitev združenja je plod 5-letnih raziskav in spoznanj sodelujočih slovenskih podjetij, da je za učinkovitejše uvajanje RIP v slovenski gospodarski prostor neogibno ustanoviti nacionalno telo. Projekt Fakultete za organizacijske vede iz Kranja vodi Janez Gričar. Združenje uporabnikov RIP bomed drugim skrbelo za predstavljanje Cim večjega števila podjetij, panožno združevanje uporabnikov, pregled nad mednarodnimi in nacionalnimi projekti, zagotavljanje sredstev za udeležbo na mednarodnih srečanjih in financiranje skupno dogovorjenih projektov. Nacionalno združenje bo delovalo v problemsko opredeljenih delovnih komisijah, za tehnično podporo pa bo skrbelo profesionalno telo - sekretariat, ki ga bodo predvidoma tvorile tri osebe. Komisije bodo k razreševanju problematike pristopale na dva načina: horizontalno, da zagotovijo skladen razvoj RIP, in vertikalno, da zagotovijo pokrivanje panožnih potreb. Prizadevalo si bo vključiti Cim veC slovenskih podjetij. Ker zakonodaja predvideva neodvisno povezovanje le v okviru zakona o društvih, bo tudi združenje uporabnikov RIP delovalo kot društvo pooblaščenih predstavnikov slovenskih podjetij. Podelitev prvega slovenskega patenta LJUBLJANA - V prostorih slovenske vlade danes poteka tiskovna konferenca ob podelitvi prvega slovenskega patenta in podpisu sporazuma z avstrijskim patentnim uradom. Dogodek je toliko pomembnejši, ker omogoča hitrejšo integracijo slovenskega gospodarstva v zahodnoevropsko tržišče. O tem bomo obširneje poročali v prihodnjih dneh. Kajti ta prizadevanja sodijo tudi v nacionalni program za kakovost, torej za dvig ravni proizvodov, ki mora biti primerljiva z evropskimi in mednarodnimi merili. ŠPORT Četrtek, 3. decembra 1992 planinski svet Na ogled jame Vilenice Pred zaključkom leta in planinsko vandrovske sezone si je SPDT omislilo še zadnji avtomobilski izlet v letu 1992. Ker v hribih že gospodari slabo vreme, pretežno dež, se bodo izletniki podali pod streho, se pravi v podzemlje in obiskali znamenito jamo Vilenico v neposredni bližini Lokve, ki je bila v Časih pred prvo svetovno vojno v upravi našega Slovenskega planinskega društva. Ze davno so mnogi člani izrazili željo, da bi se podali v Vilenico, sedaj je priložnost, da SPDT izpolni te želje in pelje svoje izletnike na ogled jame. Po ogledu Vilenice se bodo izletniki odpeljali do Lokve, kjer bodo pustili svoja vozila in se podali peš na Veliko Gradišče mimo vasi Pre-lože. Vse je seveda odvisno od vremena. Ce bo res lepo in sončno se ponuja možnost, da se izletniki sprehodijo še do nekdanje karavle pri Vrhpolju pri cerkvici sv. Tomaža. Hoje na Veliko Gradišče je za približno poldrugo uro in prav toliko za povratek. Izletniki naj se v nedeljo, 6. decembra zberejo na parkirišču pri kalu v Bazovici ob 9. uri. Uro kasneje je predviden obisk Vilenice, okrog poldne pa prevoz do Lokve in hoja na Veliko Gradišče. Udeleženci naj imajo hrano v nahrbtniku. Zaključni društveni družabni večer Kot je običaj, pripravlja SPDT zaključni družabni večer ob zaključku izletniške sezone, na katerem posamezni elani pokažejo svoje fotografije ali diapozitive z izletov in srečanj. VeCer je priložnost za sproščen pogovor, izmenjavo misli, predlogov in pobud ter veselega planinskega razpoloženja ob obujanju spominov na prehojene poti in obiske raznih krajev in planin. Prilika je tudi, da si elani voščijo vse najboljše za bližajoče praznike in se na splošno malo razvedrijo in nasmejejo ob gledanju diapozitivov, ki so marsikdaj zelo izvirni in nemalokrat tudi smešni.SPDT vabi vse prijatelje in člane na zaključni družabni večer, ki bo v četrtek, 17. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. S seboj naj prinesejo slike in diapozitive, da si jih bodo tudi ostali ogledali in prisostvovali predvajanju. Običaj je, da se družabni večer zaključi z zakusko. Predavanje o afriških gorah Mackoljani so se prejšnjo soboto v velikem številu potrudili v dvorano Srenjske hiše, kjer je podružnica SPDT "Zlata krona” iz Mačkolj pripravila predavanje in povabila Lojzeta Abrama (na sliki Foto Magajna) , da je v sliki in besedi posredoval poslušalcem svoja doživetja in trekkingu po najvišjih afriških vrhovih. Na platnu so se tako zvrstili dia posnetki o Mount Keniji, Kilimanjaru in pogorju Ruwenzori, ki jih je predavatelj letos prehodil. Poslušalci so pozorno sledili pripovedovanju o težavnih vzponih zlasti na najvišji afriški vrh, 5985 metrov visok Kilimanjaro, in potem na petti-sočak Punta Margherita v pogorju Ruwenzori na meji med Ugando in Zairejem, pot, ki je dobe-sedbo izčrpala udeležence, ki so se morali vzpenjati po samem močvirju skoraj do vrha. Zanimanje za ta trekking je bilo v MaCkoljah zelo veliko. VOJKU BANDLJU V SPOMIN Smrtna kosa je globoko zamahnila v sredo naše planinske skupnosti. Čeprav smo vedeli, da se prijatelj Vojko Bandelj bori s hudo, zahrbtno boleznijo, ki mu je izpila vse moCi iz še mladega telesa, nas je globoko presunila vest, da je prenehalo biti njegovo plemenito in dobro srce. Vojka Bandlja ni več med nami, nič veC ne bomo slišali njegovega prešernega smeha in veselih dovtipov na vzponih v planine ali pri plezanju v navpičnih skalah in previsih. Zadnje Čase se je sicer nekoliko umaknil iz planinske aktivnosti, a je bil z duhom vedno v naši sredi. Z njim smo izgubili dobrega prijatelja, ki se je vedno nesebično žrtvoval za planinsko stvar. Vojka Bandlja smo pospremili na zadnji poti v ponedeljek in ga položili k večnemu počitku na openskem pokopališču. Vojko, naj ti bo rahla domača zemlja, mi te bomo vedno ohranili v spominu. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje celotnega SPDT. (L. A.) Obvestila OK VALPRAPOR prireja v torek, 8. decembra ob priliki prvenstvene tekme moške odbojkarske C-l lige Petrarca -Valprapor Imsa avtobusni izlet v Padovo. Odhod bo ob 14. s štandreškega trga sv. Andreja. Tekma se bo pričela ob 18.30. Prijave sprejema tajništvo društva vsak dan, razen v soboto, od 14. do 16. ure, telef. št. (0481) 521420. SK BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira zimovanje v Bohinju od 26. 12.92 do 2.1.93. Možnost smučanja na Voglu in Kobli, udobna namestitev v penzionu, cene ugodne.Na razpolago je še nekaj mest. Prijave sprejema Francko v večernih urah na tel.št. 200782. ODBOJKA / TRENINGI ZA REPREZENTANCO ODBOJKA Poziv je prišel kar iz Rima Za borovki Ažmonovo in Vidalijevo Nova zmaga Borovih deklic V krajih Torviscosa in Bagnaria Arsa sta bila v nedeljo deželna pregledna treninga za sestavo ženske in moške odbojkarske reprezentance »prejuniores«. Treningi so bili namenjeni štirim starostnim skupinam: dekletom letnikov 1976 in 1977 ter 1978 in 1979 ter fantom od letnikov 1973 do 1976 in letnikov 1977 in 1978. Za starejšo skupino deklet so v Rimu sestavili poimenski seznam sedmih igralk iz FJK, za udeležbo pripadnikov vseh ostalih skupin pa bi bila morala poskrbeti deželna federacija preko svojih pokrajinskih centrov za usposabljanje. Zaradi organizacijskih nerodnosti je bila udeležba bolj slaba, saj večina društev (in celo odgovornih za posamezne pokrajine) sploh ni bila obveščena o tej pomembni pobudi. Kakorkoli že, velja podčrtati dejstvo, da sta bili v seznam skupine starejših deklet vključeni tudi borovki Aleksandra Ažman in Irena Vidali. Pomembno je to, da je prišel poziv neposredno iz Rima, kar mu daje veliko večjo težo. Zal je Vidalijeva poškodovana in je zato odšla v Torvi-scoso le kot gledalka. Treninga v Torviscosi se je poleg sedmerica poklicanih udeležilo še nekaj igralk furlanskih društev, Saška Ažman (1976) poleg teh pa še borovka Martina Flego. Pod vodstvom argentinskega selektorja mladinske reprezentance Delgada so dekleta opravila triurni trening z elementi tehnike in igre. Pri moških sta se treninga mlajše skupine udeležila tudi slogaša Aljoša Kralj in Fabio Germani. Udeležba vsekakor ni bila zadovoljiva, zato se je deželni koordinator centrov za usposbaljanje Franko DrasiC z državnim selek- Irena Vidali (letnik 1977) torjem Lorenzettijem dogovoril, da bodo trening ponovili marca meseca. Poudariti velja, da je Lorenzetti izrecno povprašal za nekatere igralce Odbojkarskega društva Valprapor, ki zaradi omenjene slabe organizacije o treningu sploh ni bilo obveščeno. Res škoda, saj je pri tem in še drugih klubih vendarle bilo nekaj posameznikov, ki so odgovarjali postavljenim parametrom višine in znanja. Bor Friulexport -Ricreatori Comunali 3:0 (15:1,15:7,15:6) BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Gruden, Zadnik, Faimann, Dolhar, Bezenšek, Pernarcich, Sacca. Borove deklice nadaljujejo z zmagovito serijo. Z Ricreatori Comunali, ki so doslej v dveh tekmah dvakrat zmagali, so dosegle že tretjo zaporedno zmago. Telana sama ni bila preveč zanimiva, saj je bila razlika med nasprotnikoma v vseh elementih prevelika. Borovke so v prvem setu že s servisom strle vsak odpor nasprotnic, ki so osvojile le točko. Podobna slika se je ponovila tudi na začetku drugega seta, nato pa so gostje vseeno lahko »zadihale«, saj so plave nekoliko odvzele plin in tako drugi kot tretji set sta tako trajala dalj časa, gostje pa so tudi osvojile nekoliko veC točk, kot bi jih najbrž sicer. Pri borovkah je manjkalo nekaj igralk, preostale pa je trener Igor GombaC vse zvrstil na igrišču. Ob sami tekmi velja še povedati, da sodnika, ki bi morala soditi tekmo, nista prišla. Na sreCo je bil prisoten kontrolor sodnikov s pokrajinske odbojkarske zveze, ki je po polurnem obveznem Čakanju odsodil srečanje. Pri najmlajših dobeidobska Mladost še trdno v vodstvu Mladi nogometaši doslej odigrali 11 kol- Sovodenjci pri dnu Vili Prinčič Tudi po 11. kolu ostaja doberdobska Mladost trdno na prvem mestu na lestvici, pa Čeprav so ji nekatera moštva tik za petami, saj so vsa slavila razmeroma lahke zmage. Preseneča pa poraz Monfalcona, ki je že večkrat (tudi proti Mladosti) dokazal, da ima zelo solidno moštvo, proti šibkemu Arisa. To pa je žal dokaz, da nekatera društva, Cigar moštva igrajo v različnih kakovostnih razredih, od tekme do tekme pošiljajo na igrišča povsem različne ekipe. Ko je pred nekaj sobotami Monfalcone gostoval v Doberdobu (rezultat je tedaj bil 3:3), je na Kras pripotoval z večjim številom igralcev, ki običajno igrajo v deželni ligi. Tokrat in morda še kdaj pa je očitno igral z najslabšo možno enajsterico. Ne bi hoteli obtoževati nikogar, vendar se nam tako početje ne zdi športno in ne pošteno, saj podobni primeri lahko pripeljejo do večkrat »Čudnih« rezultatov in s tem povsem potvorijo konCne uvrstitve. IZIDI 11. KOLA: Aris - Montalcone 2:1, Gradese - S. Marco 4:3, Staranzano - Mladost 0:4, Pieris - Opicina 0:8, Mossa - S. Sergio 5:0, Como - Sanrocche-se 9:0, Romana - Luci-nico 0:6, Pro Romans -Isontina 0:5. VRSTNI RED: Mladost 19, Mossa 17, Isontina, Opicina 16; Pieris 11; Corno, Pro Romans 10; Monfalcone 9; S. Sergio, Gradese, Lucinico 7; S. Marco 6; Staranzano 5; Sanrocchese 3; Romana 1. ZAČETNIKI Sovodenjci so v 10. in zadnjem kolu prvega dela prvenstva visoko izgubili proti Isontini in so tako konCali prvi del na zadnjem mestu z dvema točkama skupno s Piedimontejem. IZIDI 10. KOLA: Pie-dimonte - Borgo Sant’ Anna 0:6, Lucinico -Itala San Marco 0:6, Natisone - Corno 0:2, Pro Gorizia - Cormone-se 2:0, Sanrocchese -Pro Romans 1:1, Isontina - Sovodnje 6:1. VRSTNI RED: Cor-monese 18, Itala San marco 16, Isontina in Pro Gorizia 13, Lucinico in Sanrocchese 8, S. Anna 6, Natisone 4, Pro Romans 3, Sovodnje in Piedimon-te 2. INTERVJU / POGOVOR Z DUŠO SHINKAI KARATE KLUBA SERGIJEM ŠTOKO KOŠARKA Borovi juniorji zlahka do točk Ricreatori - Bor Radenska 42:83 (20:43) BOR: Simonič 24, Vidali 7 (1:3), Debeljuh 8, Verri 3, Cupin 5 (1:2), Porporatti 10 (3:4), Pal-misano 2, Giacomini 4 (1:2), Grbec 12 (0:2), Samec 8; trener Martini. PM: 6:13. SON: 14. 3 T: Simonič 2, Debeljuh 2, Verri 1, Giacomini 1, Porporatti 1. Proti šibki ekipi Ricreatorija so imeli borovi mladinci lahko nalogo, trener Martini pa je izkoristil priložnost, da so dalj Časa igrali tisti, ki imajo drugače nižjo minutažo. Vsi so se tudi vpisali med strelce, zlasti pa so zadovoljili Verri, Palmisano in pa Alan Porporatti, ki je bil v bitkah pod košema med najuspešnejšimi, ob tem pa je tudi uspešno metal z razdalje. Tekma se je takoj pričela v znamenju belo-zelenih, ki so si kaj kmalu nabrali najprej deset točk prednosti, v nadaljevanju pa so prednost še podvojili. V drugem polčasu j® bila slika bolj ali manj podobna, predvsem Mauro Simonič pa je z lahkoto »prebijal* obrambne vrste domače ekipe, ki ni zdržala hitrega tempa in agresivne obrambe borovcev. Raz' lika je tako postopoma naraščala vse do zadnje minute srečanja. (VJ) »Karole je veščina za boljše obvladanje lastnega telesa, borba je samo njen del, ni pa vse...« V društvu vadi okrog 50 tečajnikov, v Borkovljoh po že tretje leto uspešno poteka vadbo zo osnovnošolce Aleksander Koren Shinkai karate klub se je v nekaj letih razvil v zelo organizirano športno sredino. Ena od želj njegovega pobudnika, glavnega animatorja delovanja in usposobljenega inštru ktorja Sergija Stoke je bila ta, da bi v vrstah društva združil Cim več slovenskih ljubiteljev te panoge, ki so bili prej razkropljeni po raznih tržaških društvih. V tem je skoraj v celoti že uspel, hkrati pa dosegel še veC, saj lahko danes Shinkai uvrstimo, tako glede organiziranosti, kakor stopnje pripravljenosti tekmovalcev, med najboljše na Tržaškem. Nov impulz delovanju društva bo nemara zdaj dalo tudi dejstvo, da je Občina dala Shinkaiu v upravljanje dvorano v nekdanjem rik-reatoriju naselja Sv. Nazarija pri Proseku, ki so jo elani že prej usposobili za vadbo karateja. S Štoko smo se pogovorili v prostorih kultur- nega društva v Barkovljah, kjer z ženo Romano Maiano, prav tako uspešno karateistko, vodi teCaj karateja za otroke tamkajšnje slovenske osnovne šole. Pri Shinkai karate klubu se ukvarjate tako s prirejanjem teCajev, kot s tekmovalno dejavnostjo. Je ta delitev toCna? »Je. En del tedenskega ciklusa treningov je tako rekoC ljubiteljski, splošnega značaja. Na njem sodelujejo vsi, potem je tu še specifični trening za tiste, ki se želijo preizkusiti na tekmovanjih oziroma za vse tiste, ki želijo poglobiti svoje znanje. Koliko tečajnikov imate in koliko je med temi tekmovalcev? »Tečajnikov je okrog 50, bolj intenzivno pa jih trenira okrog petnajst. Prihajajo iz vseh delov tržaške pokrajine, večkrat pa treniramo tudi skupaj s prijatelji sežanskega karate kluba.« Med tečajniki so tako odrasli kot mladi. Kakšno je številčno razmerje med enimi in drugimi? «Lahko rečemo, da je mladih tri Četrt.« Poleg tistih, ki vadijo v klubu, imate še teCaj v okviru barkovljanske osnovne šole. »Tako je. Pobudo za ta teCaj so pred tremi leti dali starši, ki so se z nami tudi povezali." Zanimanje je bilo precejšnje. Znali smo razložiti tako staršem kot otrokom, za kaj pravzaprav gre in stvar se je zelo lepo obnesla.« Bi podobno dejavnost vpeljali še na drugih šolah? »Ah, bilo bi zelo lepo, vendar pa sva z ženo ki mi pomaga pri uCenju, oba v službi, zveCer pa sva praktično vsak dan v telovadnici, tako da nama bi za to primanjkovalo Časa.« Ljudje imajo o karateju še precej nejasno predstavo. Verjetno pod vplivom filmov, ki predstavljajo to dejavnost v luCi nasilja. Bi lahko v nekaj besedah razložil bistvo tega športa. »Ze od ustanovitve društva je eden od naših ciljev v tem, da elanom prikažemo vse vidike karateja. Borba je samo en del karateja, ni pa vse. Gre predvsem za razvijanje telovadnih in tehničnih sposobnosti. Poudarek dajemo zlasti katam. Kata pomeni oblika, to je boj z namišljenim nasprotnikom, torej brez kontakta, demonstracija raznih napadalnih in obrambnih tehnik, pri Čemer pride najbolj do izraza sposob- Skupina mladih karateistov Shinkai karate kluba z inštruktorjem Štoko in pomočnikom Romano Maianovo Osnovnošolci iz Barkovelj (foto Ferrari) nost obvladovanja lastne- dvoboj med dvema ga telesa oziroma potrje- nasprotnikoma, ki se vanje samega sebe.« skušata drug drugega Kako pa se h karateju dotakniti z najboljšo teh-približajo vaši Člani. Jim niko in najveCjo silo, ven-gre za uCenje samoo- dar pa tudi tu niso brambnih vešCin ah zgolj dovoljeni udarci. Dober za sprostitev. karateist obvlada obe tek- »Po svojih izkušnjah bi movalni obliki, ki se med sodil, da se k temu športu sabo dopolnjujeta.« približajo predvsem iz Kaj pa rezultati? radovednosti in želje, da »Najboljši rezultat je bi se preizkusili v neCem letos dosegel Željko novem, saj je navsezadnje Pogačnik, ki je bil 3. na karate še vedno malce državnem prvenstvu v skrivnosten, Čeprav je borbah med mladinci, zdaj že zelo razširjen. imeli pa smo tudi vrsto Seveda pa je tudi nekaj deželnih prvakov in takih, ki v njem vidijo prvakinj ter tudi ekipne samoobrambo.« uspehe na tej ravni. Od Spregovoriva malce mlajših tekmovalcev bi tudi o tekmovalni dejav- izrecno omenil Martina nosti in o vaših uspehih Guština, ki je pri nas na tem področju. zaCel kot otrok z belim »Tekmovalna dejavno- pasom torej, zdaj pa se st sestoji iz borb in že pripravlja na izpit za rjavi omenjenih kat. Pri teh se pas.« tekmovalec postavi med To o pasovih je zani-sodnike, teh je običajno miv argument Najvišji so pet, in izvaja že vnaprej Cmi pasovi... določene tehnike, za »...ki se delijo še na katere dobi nato ustrezno posamezne stopnje. Jaz točkovanje. Borbe pa so sem na primer Črni pas, liko card SSg 1 Fioref!ta tudi?' d s‘ °i S okrilij »isa?! '°rtD,1a ,ib ei teku1" nrirejatl' iiC KOŠARKA / PO TEKMI 2. KOLA EVROPKSEGA POKALA Smelt Olimpija z zmago nekaj bližja izhodu iz krize Padla dokaj ugledna žrtev, kar pa ne rešuje vseh problemov Jure Zorci c LJUBLJANA - Kot da se stvari in dogodki tudi v športu na glavo obrnejo Cez noC, kot da za trenutek ne veljajo vec pravila, predvidevanja in realnost. Vprašanje je, kaj je za košarkarje Smelta Olimpije naenkrat kriterij, ki bi utegnil obveljati vsaj malo dlje, vsaj toliko, da bi lahko nekateri v klubu in ob njem ocenili (svojo) pravo veljavo in našli mesto, ki jim pripada v neizprosni mednarodni konkurenci. Ljubljanski košarkarji so kljub kopici težav in nesrečnih okoliščin le Uspeli premagati vsaj (vsaj na papirju) uglednejšega tekmeca, ki skoraj ni mogel verjeti, da sta točki ostali v Tivoliju. Res je, da smo bili v torek zveCer priča skoraj Čudežem v režiji okrnjene postave Smelt Olimpije, ki je v drugem Polčasu goste ustavila z agresivno in široko obrambo. Horvat, Gorenc in Daneu so Uspešno zaustavili najboljša igralca Hapoela, Američana Thirdkilla in Oobraša, od katerega smo pričakovali precej vec. Ljubljančani so brez dvoma dosegli pomembno zmago, ne le zaradi (vsaj navidezne) enako- pravnosti ve evropski klubski konkurenci, temveč tudi kot dokaz, da moštvo ob primerni pripravljenosti, taktiki in srečnejši izbiri igralcev lahko zmaguje. Poznala se je še odsotnost poškodovanega skakalca in strelca Kotnika, na trenutke pa je morda manjkal tudi nepredvidljivi Vilfan. Sodec po prvem polčasu bi lahko le pritrdili, da je moštvo v krizi na vseh ravneh, teh 20 minut pa so »rešile« trojke (Daneu, Hauptman, Gorenc, Horvat). Mario Kraljevič je kljub slabši pripravljenosti odlično igral vso tekmo in ob mnogih asistencah dokazal, da zmore precej veC kot smo bili vajeni. V nadaljevanju se je slika na igrišču spremenila, pokazalo se je, da tudi Izraelci nimajo več sposobnejših igralcev, saj so igrali brezglavo in le na dva igralca, drugi so bili strelci zgolj slučajno. Tokrat ne moremo mimo zelo solidne igre temnopoltih Cooperja in Langstona, ki sta precej prispevala k uspehu. Košarkarji Smelta Olimpije bi morali tivolsko zmago potrditi že prihodnji torek proti Broceniju (Riga). 1— Mario Kraljevič (levo, v skoku) je bil najboljši igralec Smelta Olimpije (Foto TRIO) Milan vse bolj resen kandidat za olimpijske igre leta 2.000 Večina objektov že dograjenih, sredstvo po so že zagotovljena MILAN - Z izvedbo olimpijskih iger za leto 2.000 mislijo v Milanu resno. Po včerajšnjem zasedanju pripadnikov iniciativnega komiteja z najvišjimi predstavniki mestnih oblasti, italijanskega olimpijskega odbora CONI in soorganizatorja Benetk, je postopek za kandidaturo italijanskega severnega velemesta v polnem teku. Znan je tudi datum iger: od 29. julija do 13. avgusta. Olimpijski štadion in olimpijsko naselje naj bi dogradili na nekdanjem industrijskem območju med mestecema Pero in Rho, sicer pa razpolaga lombardijsko središče že s 26 dograjenimi objekti od skupnih 30, kolikor jih zahteva izvedba iger. Predsednik iniciativnega odbora Massimo Moratti je poudaril, da gre za strogo privatno pobudo, sredstva pa naj bi Črpali iz »zagotovljenih virov«, to so TV prenosi, sponsorji in prodaja vstopnic. Tile viri naj bi navrgli za 1.400 milijard lir dobička (toliko so zaslužili organizatorji iger v Los Angelesu in Barceloni), kar zadošCa za kritje stroškov. Devetsto milijard bodo porabili za izvedbo manifestacije in tekoče stroške, petsto pa za dograditev manjkajočih objektov in za obnovo že obstoječih. Tako naj bi na novo dogradili olimpijski stadion za 50 tisoC gledalcev, v njem pa bi bila tudi športna dvorana s 15.000 sedeži, namenjena košarkarskim tekmam. Zgraditi bo treba tudi večnamenski plavalni center in pa teniška igrišča v Assagu. Benetkam je namenjeno jadranje. Olimpijsko naselje naj bi nastalo, kot reCeno, na pobudo privatnikov, ki ga bodo organizacijskemu komiteju posodili za Časa iger, nato pa namenili drugim potrebam. Predsednik mednarodne atletske zveze Primo Nebiolo, sicer elan Mednarodnega olimpijskega odbora, je optimist. »Kandidatura Taškenta je šibka, Brazilija je na tem, da se umakne, Istanbul bolj razmišlja o igrah za leto 2.004. Ostajajo štirje tekmeci. To so: Manchester, ki ima za sabo vso Veliko Britanijo, Berlin, ki pa se je zameril mnogim elanom MOK, Sidney in Peking. Najnevarnejša sta zadnja dva, a Milan, Ce se zadeve loti resno, nima konkurence«, trdi Nebiolo, ki ima velik vpliv zlasti na afriške delegate MOk-a. NOVICE Blatter o marsičem ZURICH - Generalni sekretar svetovne nogometne organizacije Joseph Blatter je napovedal, da bo na prihodnjem zasedanju izvršnega odbora (pričenja se je jutri v Zurichu) predlagal sprejetje ukrepov za omejitev najemanja tujih igralcev, ki jih nato ekipe pošiljajo na tribune. Blatter je brez ovinkarjenj obtožil italijanska društva, ki najemajo dvakrat veC tujcev, kolikor jih smejo pošiljati hkrati na igrišče. Takšno početje škoduje državnim reprezentancam, posebno nemški. Najboljši igralci so namreč v slabi formi, ker v svojem prvenstvu preprosto nimajo možnosti, da bi igrali, je izjavil Blatter in napovedal, da bodo skušali skupaj z UEFA najti rešitev, da bi naredili konec takšnemu stanju. Sekretar FIFA je vsekakor poudaril, da o tem, koliko tujcev sme hkrati nastopati na tekmah, še naprej suvereno odločajo posamezne državne nogometne zveze. Blatter je govoril tudi o svetovnem prvenstvu leta 1994 v ZDA. Omenil je problem ozkosti ameriških štadionov, ni pa hotel govoriti o morebitnih spremembah pravil. Aktualen je predlog o tem, da naj bi v primem neodločenega izida v podaljških zmagala ekipa, ki prva doseže zadetek (to pravilo bodo preizkusili na prihodnjem mladinskem SP). Govori se tudi o tem, da naj bi v kvalifikacijskih skupinah vsaka zmaga veljala tri točke. Blatter pravi, da bo končna beseda o teh vprašanjih padla junija prihodnjega leta. Eden od argumentov zasedanja FIFA bo tudi število članstva. Zdaj šetej FIFA 178 elanov, predvidevajo pa, da se bo to število do leta 2.000 povečalo na 200. Kljub temu, pravi Blatter, bo na finalni fazi svetovnih prvenstev še naprej sodelovalo največ 24 moštev. Blatter je še dejal, da bo fiasku v Barceloni navkljub nogomet prisoten tudi na olimpijskih igrah v Atlanti. FIFA se zavzema za to, da naj bi na OI sodelovale tudi nogometašice, srednjeročno pa naj bi v program uvrstili tudi mah nogomet. Slovenija v UEFA STOCKHOLM - Predsednik UEFA Šved Lennart Johansson je sporočil, da bodo na izrednem kongresu omenjene organizacije leta 1993 Belorusijo, Armenijo, Hrvaško, Gruzijo, Rusijo, Ukrajino in Slovenijo sprejeli v polnopravno članstvo UEFA. Kvalifikacije mladih nogometašev HERZLIYA (Izrael) - V tekmi šeste skupine kvalifikacij za evropsko prvenstvo reprezentanc do 21 leta, je Bolgarija premagala Izrael z 2:1 (1:0). Vrstni red 6 skupine: Finska 5 (3), Francija 4 (3), Švedska 3 (3), Izrael 3 (3), Bolgarija 3 (4), Avstrija 0 (2 tekmi). RALLY / DVA NASLOVA JE OSVOJIL S TOYOTO PROFESIONALNA KOŠARKA / IGRA PRI ORLANDO MAGIC Svetovni prvak Carlos Sainz prihodnje leto z lancio delta Za eno leto naj bi dobil pet milijonov dolarjev TURIN - Spanec Carlos Sainz, ki je prejšnji teden v Angliji s toyoto osvojil svoj drugi naslov svetovnega prvaka, bo v prihodnji sezoni vozil lancio delta HF integrale za italijansko ekipo Jolly Club. Novo vozilo svetovnega prvaka bo sponzoriral Repsol, najveCja španska naftna družba, ki že 25 let podpira ekipo Lancie. Dogovor med Sainzevim managerjem Juanom Lacallejem in predsednikom Jolly Cluba Robertom Angiolinijem so dosegli v torek ponoči, podrobnosti pa niso znane. Ve se le, da gre za enoletno pogodbo, po nekaterih nepotrjenih vesteh pa naj bi Sainz za prihodnje leto dobil približno 5 milijo- SMUCANJE / V PETEK VAL D'ISERE Na včerajšnjem treningu najhitrejši Kitt polemike zaradi izjav Alberta Tombe AmaAL DTSERE -sku*Can A' !• Kitt, lan-Vai ?^govalec smuka v rajSni seju> je na vce- 8U za n tvdrUgem trenin" gel naK?V smuk dose-s0 s77)Sl čas. Za njim Valcev° 5nanih tekmo-stiii Vi Peterico uvr- Skaardal Norvežan Ltiksp^k’ avstrijski inita®bur2an Girardelli aj Avstrijec'-- Se P° en biinSlnii desetimi so !ranc0zeiratLk,a_r _Stirie '»c in Nemec. RajsS11 RED vce-G»A TRENIN- SkaaW (N 1:43 83; 31 (Nor) 1:44.28; Burtin (Fr) 1:44.39 Giradelli (Luks) 1:44.95 Assinger (Avs) 1:45.00 Pie (Fr) 1:45.04; Finance (Fr) 1:45.04; Krauss (ZRN) 1:45.06; Cretier (Fr) 1:45.22; Ghedina (It) 1:45.35. V Italiji pa se še nadaljujejo polemike zaradi izjav Alberta Tombe na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ko je priznal svoje napake, istočasno pa je tudi napadel postavljalca drugega nedeljskega slaloma Nemca Kovača. »Drugi slalom je Nemec načrtno postavil tako, da mi ni ustrezal. Thoeni postavlja proge zame, vendar ne proti drugim; on pac ni “pokvarjenec” kot so morda Švicarji, Nemci ali kdo drug,« je še dejal Tomba, ki je nato napadel še vse, ki so imeli kaj z veleslalomom, ki je bil po njegovem škandalozno kratek. »Ce se bo to nadlajevalo, bom vozil samo še slalom,« je pribil italijanski as. Njegove izjave pa je želel nekoliko omiliti njegov trener Thoeni, ki je dejal, da je normalno, da se Tomba po porazu jezi, da pa nekajkrat ni prišel do cilja tudi, ko je on postavljal slalom. nov dolarjev. S prihodom Sainza (z njim je prišel tudi njegov sovoznik Luis Moya) pa se bodo v Jolly Clubu morali odločiti, kdo bo še v ekipi. Za zdaj so potrdili Andreo Aghinija, povsem nejasen pa je položaj trikratnega svetovnega prvaka in letošnjega vicešampiona Juke Kankkunena. V teoriji bi se lahko vrnil k Toyoti, vendar pa so v teku pogajanja z nekim finskim sponzorjem, ki naj bi omogočil nadaljnje nastopanje Kankkunena za Lancio. Sam Sainz je včeraj v Madridu že potrdil vest o prestopu in povedal, da je bil odločilen poseg sponzorja Repsola, ki bo financiral italijansko ekipo do konca prihodnjega leta. Kvalifikacije za SP 1994: Bolgari boljši oa Izraela TEL AVIV - V kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP 94 v ZDA je včeraj Bolgarija v Tel Avivu po boljši igri premagala Izrael z 2:0. Oba gola sta padla v 2. poCasu, dosegla pa sta ju Sirakov v 56. in Penev v 83. minuti. VRSTNI RED V SKUPINI 6: Bolgarija 6 (iz 4 tekem), Švedska 6 (3), Francija 4 (3), Avstrija 2 (2), Izrael 0 (3) in Finska 0 (3). 0‘Neal novi zvezdnik pod koši NBA Poprečno 23,6 koša na tekmo 16 m in tehta skoraj 140 kg - Sanjske pogodbe za novinca V NBA poteka hud boj za vsako žogo (Telefoto AP) Visok je 2, NEW YORK - V ameriškem profesionalnem košarkarskem prvenstvu je že navada, da se vsako leto pojavi kak nov fenomen, ki že v prvem letu nastopanja med svetovno znanimi »kratkohlačniki« in preko dva metra visokimi orjaki pride takoj do izraza. Pičlih deset tekem je letos zadostovalo 216 cm visokemu in 137 kg težkemu centru moštva Orlando Magic, Shaquille O’ Nealu, ki pod koši vseh igrišC vzbuja strah in trepet tudi kadar ima opravka z raznimi Robinsoni, Evvingi ali Malonei. Komaj 20-letni temnopolti "novinec" ima vse potrebne karakteristike, ki jih strokovnjaki pripisujejo zvezdnikom svetovnega nivoja: izredna fizična konstitucija, višina, gibčnost, hitrost, eksplozivnost in smisel za košarkarske prvine. Vse to je razvidno že iz prvih statističnih podatkov, ki so za komaj 20 letnega "rookija" enostavno izredni: 23, 6 točk na tekmo, 3, 2 blokade, 16, 7 skokov na tekmo, ob tem pa je svoje moštvo že popeljal na začasno prvo mesto v Atlantic division. Zanj predvidevajo celo, da bo Cez dve leti prevzel mesto najboljšega košarkarja na svetu, ki že vrsto let pripada Michaelu Jordanu. OBRAMBA NEW YORKA NEIZPROSNA: Znani trener Pat Riley je svoje igralce prepričal, da brez učinkovite obrambe ekipa ne bo imela velikih uspehov. Knicksi so doslej prejeli poprečno le 90 točk na tekmo, tudi njihov zadnji uspeh proti Portlandu pa gre pripisati izredni igri na lastni polovici igrišča (največ toCk sta dosegla Duckworth - 18 ter Drexler 14 od skupnih 85). NOV PROTAGONIST: Ob fenomenu O’ Nealu igra kot še nikoli doslej Nick Anderson (poprečno 26 točk na tekmo in 7 skokov) VRTOGLAVE SPON-Z O R I Z A C I J E ! Najznamenitejše firme tekmujejo s kupi dolarjev, da bi podpisale pogodbe z najboljšimi in predvsem najbolj popularnimi športnimi zvezdniki. Številke so izredno visoke in tako je letos naravni naslednik VVilta Chamberlaina Shaquille O’ Neal podpisal nekaj astronomskih pogodb: z Reebokom se je dogovoril za 25 miljard lir v petih letih, od Spaldinga bo dobil 8 miljard za petletno pogodbo, neka firma za nalepke v albumih pa je mu je ponudila še miljardo na leto za njegov simpatični obraz. Ob tem naj ne pozabimo na njegovo pogodbo z moštvom Orlando Magic, ki znaša toCno 9.400.000.000 lir na leto za prihodnjih sedem sezon in postal najbolj plačani novinec v ekipnih športih. TOP SCORERS: v zadnjem tednu so bili najbolj uspešni sledeči posamezniki: Miller (Indiana) 57 toCk; Jordan (Chicago) 49 in 40; Robinson (San Antonio) 42; Drexler (Portland) 36; Mullin (Golden State) 34 in 32; Barkley (Phoenbc). ZADNJI IZIDI: New York - Portland 101:85; VVashington - San Antonio 119:106; Atlanta Indiana 119:107; Cleveland - Boston 111:101; Denver Houston 112:105; Utah -Dallas 116:101; Phoenbc -Charlotte 109:90; Sacramento - LA Lakers 117:110; Seattle Orlando 116:102. VRSTNI REDI Eastern conference - Atlantic division: Orlando 8 zmag, 4 porazi; New York 9-5; New Jersey 7-7; Boston 5-9; VVashington 5-9; Miami 4-8; Philadelphia 3-8. Central division: Chicago 9-3; Milwaukee 9-3; Atlanta 7-6; Charlotte 7-7; Cleveland 7-7; Indiana 6-7; Detroit 3-9. VVestern conference - Midvvest division: Utah 8-5; Houston 7-5; Denver 6- 7; San Antonio 5-7; Minnesota 4-7; Dallas l-_ 10. Pacific division: Portland 9-3; Seattle 9-4; Phoenbc 8-4; LA Lakers 7- 5; LA Clippers 7-6; Sacramento 6-8; Golden State 5-8. VANJA JOGAN $;|g k. o PRIREDITVE Četrtek, 3. decembra 1992 Koroška CELOVEC Slovenija LJUBLJANA MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 premiera Shakespearove komedije Der VViderspenstigen Zahmung. DRAMA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19.30 Gregor Strniša: Samorog (za izven in konto) Ob 20.uri (Mala drama) Aldo Nicolai: Prva klasa (za izven in konto). Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Informacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri G. Verdi: Nabucco. Dirigent Marko Gašperšič. Pojejo: EnCev, Damjanov, BelamariC, Milenkovič, Gorenc, Vasle, Debevec, R.Radovan) JUTRI: ob 19. uri Puccini: Tosca; V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 19. uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19: ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in ll.uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO JUTRI: OB 19.30 M.Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto) Ob 18. uri (Mala scena) Z.Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH; S.t.m.ob 19.30 E.FLi-sar: Kaj pa Leonardo? (za abonma sobota). Vstopnice so v prodaji v PIC MGL od 10. do 12.00 ure in uro pred predstavo. Tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri Dramski observatorij Zenit - za izven. Predstava SMG in RdeCega pilota.. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. V KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: S.t.m.ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Igrata Ivo Ban in Iztok Valič. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem salonu in uro pred pričetkom pri blagajni doma. šentjakobsko gledališče JUTRI: (za Izven) A. Dumas - A. Stojan: Trije mušketirji. Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA -BALET DANES: ob 19.30 Puccini: La boheme (za red modri) Dirigent: Simon Robinson. Pojejo: Lotrič, Solman, Gracelj, Ogner, Baronik, Cursina. drama V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. t.m. ob 19.30 Carmen - popoldan na robu evropske zgodovine. (Predstava v soboto je odkupljena za abonente, nedeljska je za red zeleni , prvih pet vrst parterja Pa za red Univerza).Cena vstopnic 525, 315 in 210 SIT. Blagajna gledališča je odprta ob delavnikih med 11. in 16. uro in uro pred predstavo. Tel. 062/221-206. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 15.30 Moliere: Namišljeni bolnik (abonma 1.šolski in izven). Tel. 063/25-332. VELENJE DOM KULTURE VELENJE DANES: ob 19.30 (gledališki abonma in izven) Luigi Pirandello: Kaj je resnica. Gostuje mestno gledališče ljubljansko (nadomestitev predstave z une 29. oktobra). KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ . JUTRI: ob 19.30 R. Coney: Zbeži od žene (za izven in konto). Informacije in rezervacije na tel. 064/222-681. KOPER gledališče . DANES: ob 19.30 R. Vitrac: Victor ali otroci ^ oblasti, ostuje Slovensko ljudsko gledališče v-elje. POSTOJNA kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. 12. ob 20.00 ari predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopnice 500 SIT. Informa-1,6 m rezervacije na tel. 067/21-077. Furlanija-Juliiska krajina trst kulturni dom SLOVENSKO stalno gledališče tuja TW: °b'20. uri (izven abonmaja) ponovitev Bl, r) ,aX,'e A' R Cehov' Češnjev vrt, ob 40-letnici Oh uŠ, 6ga dela Mire Sardoč. Abonma Red E. Pnr.vU- a3?** nastopajo: Maja Blagovic, LuCka te c,3’’ Adnjan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Sve-Antr,° Gol>a’ Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, KinH Pe,t)e> Tone Gogala, Alojz Milic, Minu p er m Vesna Hrovatin. Režija Boris Kobal. ahr,n°n0Vntve: v s°boto, 5. decembra, ob 20.30 za oonma Red F in v torek, 8. decembra, ob 16. uri d abonma Red G. gledališče rossetti Stalno gledališče FJK F *ES: ob 20.30 ponovitev dela Vittoria lzvaio c.!3 Jac’K 10 sventratore (Jack razparac). Nun, stalno gledališče FJK v sodelovanju z RežO=NT ei?a Teat-ro Testoni in InterAction. Haber d81?' Garella. V glavni vlogi Alessandro Prost p jtava v abonmaju, odrezek št. 4 - Red osreHnv K?°aja.vst0Pnic in rezervacije pri Rossetu p8aini v Pasaži Protti in v gledališču • Ponovitve do vključno 6. decembra. gledališče cristallo Ob 20 ^^ODI^JIH DNEH: v soboto, 5. decembra, di SPt' Garpmteri & Faraguna Due paia di calze Rranrpo 1 Y]0nna v izvedbi La Contrada. Režija Mimmn? , aced°nio. Nastopajo Ariella Reggio, immo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. Jopica gorica stava ssr°uYJIS DNEH: 15- decembra bo pred-bra: n p, 'A' Čehova, Češnjev vrt. 22. decem-CankarioT, 3 j’ i®tu osorej. Gostovanje do odvil i gS doma iz Ljubljane. Predstave se bo-baldi J,’81! v te?tm G- Verdi v Gorici (ul. Gari-du Kult,’, PnCetkom ob 20.30. Informacije v ura-(0481) 33288a d°ma V Gorici (uL L Brass 20) tel.: O LASBA Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 20. uri (Gallusova dvorana) Koncert simfonikov RTV Slovenija (Zeleni abonma). Dirigent: Urs Schneider, Nemčija. Solist: Roberto Metro, klavir. Sodelujeta: Slovenski komorni zbor in zbor Consortium Musicum. Dirigent: Mirko Cuderman. Solista: Sonja Milenkovič, sopran; Neven BelamariC, bas. Program: Mihevc, Mozart, Beethoven. Cena vstopnice od 270 do 440 SIT. Ob 23.00 uri (Velika sprejemna dvorana) Dirty Dozen, New Orleans jazz - za ples in žur. Cena vstopnice v predprodaji 990 SIT, na dan koncerta 1200 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 5. decembra ob 19.30 (Gallusova dvorana) Spominčice Vlada Kreslina . Nastop s SVEO- pihalnim orkestrom. Cena vstopnic je 700 in 500 SIT. Informacije na tel. 222-815, prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. MALA DRAMA SNG V PRIHODNJIH DNEH: S.t.m. ob 20. uri VeCer šansonov Jacquesa Brela v izvedbi Katje Levstik. Za izven in konto. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Tel. 061/221-511. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 Koncert baritonista Josipa Lešaje, pri klavirju Emin Ermano. Blagajna je odprta vsak dan razen nedelje od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure in uro pred koncertom. Tel.: 062/221-206. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 20.15 (Velika dvorana) Pesmi in plesi Krasnojarska, Sibirija - za izven. Ansambel Metelica iz sibirskega mesta krasnojarsk, laureat številnih vseruskih tekmovanj, izvaja pesmi in plese Sibirije. Informacije, rezervacije in naročila na tel. 065/25-608. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA JUTRI: ob 20. uri Vokalni abonma za izven: Sabira HajdareviC, mezzosopran, in Hunko Haas, klavir! Vstopnina 300 SIT. Abonenti gledališkega abonmaja imajo popust. Tel. 067/72-292. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 16. uri Zborovska revija v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. uri koncert Giuliana Fontanelle (violina) in Monice Bertagnin (klavir). Na programu Tartini in Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Sthtny Komorny orchester Zilina. Dirigent VValter Attanasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, Janaček in Dvorak. VeCer je organiziral Svet slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom občin Tržič, Gorica in Čedad, ponovili pa ga bodo v petek, 4. t. m. v Tržiču in v soboto, 5. t. m. v Čedadu. Izkupiček koncerta je namenjen pomoči otrokom, ki se nahajajo v begunstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. GORICA GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 4. decembra, ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Stitny Komomy orchester Zilina. Dirigent VValter Attanasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, JanaCek in Dvorak. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 5. decembra, ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Sthtny Komorny orchester Zilina. Dirigent VValter Attanasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, JanaCek in Dvorak. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V NASLEDNJIH DNEH: v soboto, 5. t.m., ob 19.30 - Koncert I - Praška operna gala; Koroški simfonični orkester pod vodstvom Ivana Parika. RAZNE PRIREDITVE LJUBLJANA KLUBK4 DANES: ob 22. uri We’ll be back - zadnji žur SV 92; poslovilni žur Študentske vlade. Koncert Psihomodo pop. Totalni DJ program z Markom Plahuto, Igorjem Ivaničem ter Mitjo Prezljem. Vstop z vabili, ki jih dobite na informacijskih točkah. V PRIHODNJIH DNEH: 7. t.m. ob 21. uri bo VeCer tibetanske kulture - predstavitev raznih šol tibetanskega budizma. 8. t.m. ob 22.uri bo Povolilni benefit balkan-tanz. V najboljši tradiciji decembrskih balkan partijev v Klubu K4. Dobiček večera in honorar DJ-jev bo namenjen fondu za nabavo šolskih potrebščin za mlade begunce. Informacije na tel.061/113-282. BISTRO NA LEVEM BREGU IN NA PREŠERNOVEM TRGU DANES: ob 16. uri Skupno predvolilno zborovanje Združene liste na Prešernovem trgu. Ob 17. uri Kocert ansambla Pop Design. Ob 20. uri Cirkus Kansky - Gledališče Ane Monro. JUTRI: 4.t.m. ob 17.uri Promenadni koncert Godbe na pihala. Vse prireditve so v okviru predvolilne kampanje Združene liste. Informacije na tel. 061/329-196. ZBIRNI CENTER ZA BEGUNCE NA ROŠKI DANES: begunce bo obiskal Bend Balkan redovna linija (KUD France Prešeren). Za pomoč se zahvaljujejo Rotary Clubu in SKB banki. DOMŽALE KNJIŽNICA DANES: ob 17. uri bo predstavitev knjige Zenske v Sloveniji: Ko odgrneš sedem tančic. Na začetku predstavitve se bo z avtorskim koncertom predstavila Jerca Mrzel, potem pa se bodo udeleženci lahko pogovrajali z avtoricami: Marijo Cigale, Matejo Kouh-Novak, Mojco Jogan, Jerco Mrzel in Anjo Barbič. Predstavitev organizira Združena lista Slovenije, svoje poglede na položaj ženks v Sloveniji bosta predstavila tudi njena kandidatav Domžalah Stane Oražem in Igor Lipovšek. Vstopnine ni. Koroška HODIŽE Počitniško naselje v Plešerki ob Habnerskem jezeru Od 4. do 6. decembra Nacionalno valovanje. Kam plavajo pisatelji? Srečanje pisateljev narodnostnih skupnosti v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. TINJE DOM PROSVETE JUTRI: ob 18.00 - Podelitev Einspielerjeve nagrade politologu univ.prof. dr.Antonu Pelinki ; nagovor bo imel predsednik NSKS dr. Matevž.Grilc, sodeluje Obirski ženski oktet. Ob 19.30 - Predavanje prof.Antona Pelinke v okviru serije »Avstrija-Evropa-Stari predsodki-Nove strukture* : Vračanje nacionalizma - Vojne in konflikti v Srednji in Vzhodni Evropi., vodja diskusije: Reginald Vospernik. ZA NAJMLAJŠE LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 5.t.m. ob 11.uri (Kosovelova dvorana) Otroška Miklavževa matineja - mikalvževanje z Janezom Bitencem. Za Miklavževe dobrote bo poskrbela slaščičarna Biskvitek. Vstopnina je 200 SIT. Informacije na tel 222-815. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke - Andersen-Lainšcek: Snežna kraljica. Prodaja vstopnic vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem salonu in uro pred pričetkom pri blagajni doma. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 11.00 in 15.30 uri Kubatova-Loboda: Oh, te princese. Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. decembra ob 10. in 16. uri otroška igrica s prihodom Miklavža: Medvedek na obisku. Cena vstopnice za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Vstopnice so že na volje pri gled. blagajni med 17. in 19. uro, pa t dve uri pred predstavo. Tel.:06l/312-860. ŽALEC KULTURNI DOM DANES: ob 10. uri in 11.30 Andersen-LainšCek: Snežna kraljica. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: predpremiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v prostorih Poslovno trgovskega centra Merkur Rožna dolina. JUTRI: premiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v avli O.S. Fran Erjavec. Informacije na tel. 065/25-328, 25-326. DESKLE JUTRI: ob 13. uri ameriški risani film Peter Pan. V okviru Abonmaja velikega polžka. Informacije na tel. 065/25-328, 25-326. KULTURNI DOM JUTRI: ob 17. uri (Velika dvorana) ameriški risani film Peter Pan - v okviru Abonmaja velikega polžka. Ob 17. uri (mala dvorana) Leopold Suha-dolCan: Medvedek na obisku. Gostuje Loški oder Skoija Loka. V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 11. uri (Velika dvorana) amriški risani film Peter Pan - v okviru Abonmaja velikega polžka. 5. t.m. ob 9.30, 11.00 in 16.00 uri (Mala dvorana) Leopold Suhadolcan: Medvedek na obisku. Gostuje LOški oder Škofja Loka. Informacije na tel. 065/25-328, 25-326. PORTOROŽ AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: 5.t.m. ob 16. uri A.GoljevšCek: Čudežni kamen. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 10.30 uri Filmska matineja: švedski risani film Potovanje v Melonijo. Vstopnina 100 SIT. Tel. 067/72-292. Furlanija-Juliiska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica L’acciarino magico v izvedbi gledališke skupine Archivolto iz Geno-ve.Primavera. Vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo pol ure pred pričetkom predstave. Koroška BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati JUTRI: ob 18.00 - Miklavževanje za otroke (prireditelj SPD Borovlje). RAZSTAVE LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta •razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. mo. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 me in od 16.00 do 19.00 me, ob sobotah pa od 10.00 do 13. me, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. VODNIKOVDOMACIJA Danes ob 18.00 uri bo otvoritev razstave del slikarja Poldeta Miheliča. Razstavo bo odprl dr. Ivan Stopar. Razstava bo odprta do 5. jauarja. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. me in od 16. do 19. me, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. SKUC Do 11. decembra bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od 12. do 20. me. Vstopnine ni. Tel. 061/216-540. KD SPANSKI BORCI Samo še danes je na ogled fotografska razstava devetih avstrijskih fotografov iz mesta Deutschlandsberg. Odprto vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA KAPELICA Samo še danes je na ogled razstava Sweet Surrender. Nakit: Lara Bohinc, fotografija: Miha Skrlep; videospot Lara Bohinc vam predstavlja, sladke obleke: Leonora Mark; fotografije: Rajko Bizjak; oblikovanje razstave: Jurij V. Krpan. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 17. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/113-282. GALERIJA PIC LEK Do 11. decembra bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. me. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KUD FRANCE PREŠEREN Do 5. decembra bo na ogled razstava slik akademske slikarke Nives Palmic. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/33 22 88. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo tihožitje. 'Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. SREDNJA POLICIJSKA SOLA TACEN Na ogled je razstava stripov akademskega slikarja Kostje Gatnika. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. me. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Do 5. decembra je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. PETEROKOTEN STOLP NA LJUBLJANSKEM GRADU Do 4. decembra je na ogled razstava natečajnih del anketnega arhitekturno-urbanisticn-ga natečaja za Topniško vojašnico in anketnega natečaja za širše območje Centrlng statio-na v Ljubljani. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Do 6. decembra bo na ogled razstava Anton Martin Slomšek. Tel. 062/211-851. FOTOGALERI JA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. me. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. GALERIJA IZBA Do 5. decembra bo na ogled prodajna razstava Vladimirja Pezdirca - blagovne znamke Cultable. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnba-ch. KOPER GALERIJA LOŽA Jutri ob 18.uri bo otvoritev razstave grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Razstava bo na ogled do 10. januarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 mo, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA H Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. mo, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DONAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. mi bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. mo, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 5. decembra je odprta razstava akademskega slikarja Stefana Planinca. Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. me in od 15. do 19. me, ter ob sobotah od 10. do 12.me. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. mo. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja KoCevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 8. decembra si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Maraš si. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. me. GALERIJA CARTESIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. me. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13.00. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Erevvhon. Razstavljaljo Odinea Pamici, Barbara Strathdee in Giorgio Valvasori. VIDEM VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aurelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. GALLERIA DEL CEN-TRO Via B. Odorico da Pordenone 3 V petek, 4. decembra, ob 18.30 otvoritev razstave akvarelov Camilla Lovisattija. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Claudio Colao-ne. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erharda Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava pastelov in olj Karla PeCka. BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethor-pa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. me. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letnici smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. me. MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. PADOVA SALA DEGLI SPECCHI -STORICO CAFFE’ PE-DROCCHI V petek, 4. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave I Cafffe di Remo Squillantini. VERONA MUZEJ MANISCALCHI ERIZZO Do 8. decembra je na ogled razstava z naslovom Chiavi, Scrigni, Forzieri. Prvič so občinstvu na ogled predmeti iz zbirke Conforti. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstop prost. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ČASA GIORGIO ONI Do 6. januarja razstava jedkanic z naslovom Chagal-lova Biblija, ki jih je umetnik Marc Chagal ustvaril med leti 1931 in 1956. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatroslava Kuliša, Peruška BogdaniCa in Hrvoja Sercara. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. me. Na ogled je razstava Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. me, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R.Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica . Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. me, v sredo od 10. do 18. me ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. me. RUBRIKE Četrtek, 3. decembra 1992 REPORTAŽA Andrej Rot Ali bo SKA nova Atlantida? Legenda govori o velikem otoku v Atlantskem oceanu, za katerega so v Antiki verjeli, do prekrit z morjem leži zahodno od Španije in Afrike. Ali bo Slovensko kulturno akcijo, krovno organizacijo slovenskih zdomcev, doživelo mitično usodo Atlantide? Nastanek SKA V prvih dneh maja 1945 je del slovenskega naroda Sel v begunstvo. Prek Karavank je šlo v tujino na tisoče Slovencev: preživeli politični voditelji (ljubljanski) škof in številni duhovniki, ljudje vseh izobrazb in poklicev, kmetje in delavci z družinami. Po taboriščnem življenju v Avstriji in Italiji so se begunci začeli razseljevati. Odšli so v Avstralijo, Kanado, Združene države in drugam. Prek šest tisoč beguncev se je preselilo v Argentino, večinoma v Buenos Aires in njegovo okolico. Tu so takoj začeli ustanavljati društva, izdajati časopise, graditi skupne domove, skratka. Začeli so graditi »Malo Slovenijo« v zdomstvu. Ustanovitev SKA Čeprav so begunci že v taboriščih in v prvih letih naseljevanja živeli kulturno življenje, so v začetku leta 1954 ustanovili kulturno matico, ki naj bi povezovala vse zdomske kulturne ustvarjalce. Sklenili so nadaljevati vrhunsko katoliško kulturno tradicijo, ki je bila v domovini nasilno pretrgana. Tako je bila 20. februarja 1954 ustanovljena Slovenska kulturna akcija s sedežem v Buenos Airesu. Odločilni pobudnik je bil lazarist Ladislav Lenček, vodilni duh pa esejist Ruda Jurčec. Poleg teh dveh so bili ustanovni člani še: teolog in filozof prof. dr. Ignacij Lenček, akad. kipar France Ahčin, umetnostni zgodovinar Marjan Marolt, slavist prof. Alojzij Geržinič, gledališčnika Nikolaj Jelo-čnik in Marjan Willen-part, dirigent dr. Julij Savelli in pisatelj Jože Krivec. Drugi pomembni kulturniki, ki so se ustanovi pridružili v prvih letih, so bili: slavist Tine Debeljak, pisatelj Zorko Simčič, pedagog Vinko Brumen, filozof Milan Komar. Odzvali pa so se tudi near-gentinski krogi. V prvih letnih revije Meddobja in Glasa najdemo pomembna imena »ustvarjalnih članov«: France Dolinar, Vladimir Truhlar in Rafko Vodeb iz Rima, Mirko Javornik in Veinko Beličič iz Trsta, Karel Mauser, France gorše in Alfonz Čuk iz ZDA, Vladimir Kos iz Tokia, Jože Cukale iz Indije, Ted Kramolc iz Toronta itd. V Buenos Airesu se je SKA organizirala po odsekih, ki so imeli vsak svojega vodjo. Ti so danes filozofski, teološki, zgodovinski, gledališki, likovni, literarni, prirodoslovnoznan-stveni in odsek za družbene vede. Skrbeli so za redne kulturne večere, katerih se je od prve sezone v letu 1954 do letošnje udeleževalo povprečno prek 60 ljudi. Prvo obdobje 1954-69 Prvo obdobje Slovenske kulturne akcije, ki ga je vodil njen prvi predsednik esejist Ruda Jurčec, je bilo gotovo najbolj plodno. SKA je nastala navkljub začetnim neprijaznim lokalnim političnim okoliščinam in se razvila v vzorno kulturno ustanovo. Ob peti obletnici SKA je v Glasu zabeleženih poleg številnih prireditev Se »30 knjižnih izdaj, v skupni nakladi 26.000 izvodov.« Rafko Vodeb je 24. maja 1965 napisal Razgovor pod Kvirina-lom s Karlom Vladimi-rom Truhlarjem. Pogovor je pomenil cvetoči in plodni zdomski kulturni organizaciji prvi znak idejnih nesoglasij. Tam pravi Truhlar: »Mislim, da so se doma marsičesa naučili, do česar se emigracija na splošno še ni dokopala, da marsikaj pravilnega sprevidevajo, za kar je emigracija na splošno Se slepa... Drža emigracije bi morala pozitivno razbrati, kaj je doma zdravega, svetlega, pozitivnega, razbrati, kje vse se narodna bit dejansko razvija, kje se vključuje v zdravo s trajanj e svet,a se pridružiti tem naporom, jih podpirati in se tako - kljub emigranstvu - zlivati z domom v eno samo osrednje narodno stre-, mljenje... Ob kulturni razgibanosti emigracije, ob njeni požrtvovalnosti bi bil njen prispevek k eni skupni slovenski težnji lahko močan. Uredništvo revije Meddobje je tedaj odklonilo objavo pogovora s profesorjem Gregorijanske univerze p. Tru- hlarjem, ker ni preneslo očitka emigraciji, da razmer v domovini ne presoja pravično, da je polemična, pristranska. Sourednik Meddobja Rafko Vodeb je zapustil revijo in SKA, prav tako je naredil p. Karel V. Truhlar. Tako se je začelo obdobje ideološkega poglabljanja in razhajanja. Kriza v letu 1969 Na občnem zboru 22. marca 1969 je bila odločilna razprava okrog pravil SKA. Sporen je bil prvi člen pravilnika. Eni so vztrajali pri tem, da je »SKA organizacija slovenskih protikomunističnih kulturnih delavcev in podpornikov v zdomstvu, ki hočejo z ustvarjalnim in posredovalnim delom prispevati k obrambi in bogatenju duhovnih vrednot človeka in narodne skupnosti, ter se vključuje v boj za svobodo slovenskega naroda.« Predlog drugih pa je bil: »SKA je organizacija slovenskih zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim delom pomagati pri ustvarjanju in Sirjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. Idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru.« Prevladal je drugi predlog in ustanovo so zapustili antikomunisti-čno in državniško opredeljeni člani: Ruda Jurčec, Alojzij Geržinič, Božidar Fink, France Dolinar, Mirko Javornik in še nekateri drugi. Spor je sicer nastal na podlagi pravilnika SKA, a poleg vprašanja deklarirnega antikomunizma, je šlo tudi za vprašanja državniškega gledanja na slovensko politiko (oziroma proju-goslovansko usmerjeno zdomsko politiko), za upoštevanje domobranskih stališč in končno tudi za konservativno gledanje na vprašanja pokoncilske dobe. Tisti, ki so zapustili SKA in še nekateri drugi, so ustvarili protikomunistično in protijugoslovansko gibanje. Tako je nastalo gasilo Sij slovenske svobode, katerega urednik je bil Ruda Jurčec. Drago obdobje 1969 - 79 Predsedstvo SKA je prevzel dr. Tine Debeljak. Organizacija se je delno osiromašila, saj jo je zapustilo lepo število uglednih pe"res. SKA sta zapustila tudi Zorko Simčič in Milan Komar, čeprav se nista pridružila Jurčecevemu gibanju. V novem obdobju se je SKA odmaknila od Jurčecevega usmerjanja v politiko in polemiko, opirala pa se je, več ali manj zavestno, na politiko Narodnega odbora za Slovenijo. Urejanje revije Meddobje je tedaj prevzel France Papež, Glasa pa Nikolaj Jelo-čnik. (Drugi del bomo obja-' vili prihodnji Četrtek) Marija Savinšek, »Plesalca« 4. decembra Prapori karantan- Krnskemu gradu, kjer so izbirali slovenske kneze, cvetoča evrop- Ljudstvo se je ubadalo z nerešljivo nalogo, kako preživeti v začaranem krogu. Tlačil ga je tuj zemljiški gospod in smrtni sovražnik z juga. Protestantizem, narodni preporod, marčna revolucija - vse je pustilo Slovence na ravni Kmečkih in rokodelskih novic. Evropa je bila vse bolj daleč, kdor je hotel priti do dosežkov civilizacije, je moral na tuje po učenost. Grško-latinski viri so bili skrit zaklad cerkvenih šol ali pa tujih univerz. Neprecenljiva zasluga profesorja Antona Sovreta, klasičnega filologa, ki se je rodil 4. decembra leta 1885, je, da je te dragocene zaklade izročil Slovencem. Neutrudno je prevajal klasična literarna in zgodovinska dela. Homer, dramatika, klasični ep in lirika, filozofija in zgodovina so po njegovi zaslugi postali vsem dostopni. Tudi po njegovi zaslugi smo Slovenci počasi a vztrajno začeli loviti korak s kulturno naprednejšo okolico. RECEPT Losos v listnatem testu SESTAVINE: 450 g zmrznjenega listnatega testa, 750 g ohrovta, 1 čebula, 2 žlici masla ali margarine, sol, poper, nariban muškat, 800 g lososovega fileja, sok in lupina limone, 1 jajce, 100 g smetane, 1 žlica hrena, moka ČAS PRIPRAVE: 60 minut Listnato testo odmrznemo. Ohrovt očistimo, operemo in narežemo na rezance, čebulo nasekljamo. Oboje dušimo na maščobi, zacinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter pustimo približno 10 minut. Losos operemo, očistimo in narežemo na fileje. Poškropimo jih z limoninim sokom, posolimo in popopramo. Listnato testo razvaljamo na kvadrat 30 x 30 cm. Na sredino položimo dušeni ohrovt s Čebulo in lososove fileje. Z beljakom namažemo robove testa in zvijemo. Iz ostalega testa izrežemo figurice in jih z beljakom pritrdimo na rulado. Rumenjak stepemo z malo vode in premažemo rulado. Položimo jo na ovlaženi pekač in pečemo 40 minut pri 200 stopinjah Celzija. Serviramo s smetanovim hrenom (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Koromačeva solata SESTAVINE: 1 glavica koromača, 1 srednja korenina zelene, 1 jabolko, 1 dl kisle smetane, 1 žlica limoninega soka, 2 paradižnika, muškatni orešček Koromač dobro operemo. Narežemo ga na kolobarje. Zeleno olupimo in naribamo. Tudi jabolko naribamo z lupino vred. Narezan koromač in naribano zeleno in jabolko zmešamo, dodamo kislo smetano, limono in muškatni orešček. Solato damo v kupčkih na krožnike, okrasimo z listi zelene in paradižnikom, narezanim na kolobarje. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni Časi v kuhinji - jesen) MODA VČERAJ [ j azkošje krino-I line, v katerem smo se utapljali prejšnjič, je obvladovalo večinski okus na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Nekaterim pa se njen obseg ni zdel posebej praktičen. In so nastala prva »alternativna« modna gibanja. Sprožila jih je seveda ženska, kar se zdi razumljivo, kakor tudi to, da je bila doma v Ameriki. Gospodična Amelia Bloomer se je zavzela za racionalizacijo ženskih oblek in je predlagala zelo spodobno, udobno in praktično zamenjavo ženskega imidža, ki pa je zlasti v Evropi - oziroma v Angliji, kamor je prišla leta 1851 propagirat to svojo domislico - povzročila neverjetno vznemirjenje in odpor. Preprost životec, do kolen segajoča obleka-tunika in široke hlače (baggy trousers) niso poželi nobenega navdušenja. Zdi se, da predvsem zaradi hlač, ki so se prav nespodobno razkazovale pod kratko obleko in se kajpak niso ujemale s podobo, ki jo je imel njihov gospodar o sebi in predvsem o ženski. Četudi je bila podoba zelo mila in ženska, je s hlačami posegla na nevarno, celo prepovedano področje. Poskus gospodične Bloomer je popolnoma spodletel. Trenutek, ko bilo ženskam dovoljeno se bosta modi dveh sesti na kolo. Za to pri-spolov začeli zbliževati, ložnost so se smele je bil še daleč ... obleči tudi v hlače, pre- Na svoj računi je cej podobne tistim, ki revolucionarna Amelia so pred nekaj desetletji prišla šele takrat, ko je tako neslavno propadle. Amelia Bloomer in njena moda Fotografija iz knjige Costume and fashion "V" e slab mesec nas loči od silve-stra, dneva, ko večina ljudi vsaj za hip pozabi na bolj ali manj vsakodnevne težave in nazdravlja prihodnosti. Čeprav le-ta za vse ne bo ravno rožnata, je od časa do časa potrebno ustvariti malce bolj razigran in bleščeč svet, kontrasten realnemu. Seveda nas vmes čakajo še volitve, ki nam bodo prinesle novo vlado, miklavž, v veliko veselje naših otrok, božič, za ohranjanje družinskih vezi Potrebno bo veliko tekanja od trgovine do trgovine za nakup daril, morda novega oblačila ali hrane, potrebne za podlago čezmernemu novoletnemu pitju. Za marsikoga dobesedno histerično obdobje, polno obveznosti ter dolžnosti. Pa to ne bi smelo biti tako. Slovo od starega leta je lahko nekaj prijetnega, toplega: sprehod po praznično okrašenem mestu, večdnevno ogledovanje izložb, skok s prijatelji na kozarček pijače, obisk jaslic, poslušanje malega nočnega koncerta v kakšnem atriju... Prednovoletni vrvež naj bo del praznovanja, prav tako nakup vsega, za kar mislite, da morate kupiti. Ob tem ne pozabite, da je iskren stisk roke prijatelju, nasmeh prijaznemu neznancu na ulici in objem dru- Prijetno razpoloženje tudi brez razkošja Zvonka Makuc žine pomembnejši, kot so še tako dragocena darila, razkošna toaleta in izbrana jedača. Kot modna komentatorka moram seveda govoriti o oblačilih. Drznih ali čisto preprostih, odvisno kaj vas navdušuje in kje ter s kom boste sploh praznovali. Idej je ogromno, pa tudi izbire je dovolj tako v domačih kot bližnjih zamejskih trgovinah. Toda še preden se odločite za nakup (čeprav je mogoče tudi iz starih zalog marsikaj ustvariti), si zapomnite naslednje: globoki dekolteji, bleščice in najvišje možne pete so lahko lepa stvar, če jih znate nositi. Tudi smokingi moškim odlično pristajajo, vendar mora srajca pod njimi ostati do konca večera oziroma noči zapeta do vrha. V nasprotnem primera je primernejše obleči malo črno obleko ali elegantnejši pulover. Razkošje in ekstravaganca nikakor ne smeta biti tabu, zahtevata pa drugačno obnašanje. In ker to znajo in zmorejo le redki, poskrbite predvsem za razpoloženje. To lahko storimo s kapljico dobrega par- fuma, veselim mehkim šalom, malce neobičajnim nakitom ali mejkapom. Tudi ne po- trebujemo kaviarja, čisto navaden dobro zapečeni in nekoliko eksotično začinjen piščanec bo zadostoval. Razkošno udobje lahko občutimo tudi ob ognjemetu sredi Ljubljane ali kakšnega drugega mesta, med množico ljudi, ki so v takih trenutkih odprti in Model Armani 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI RAI 1 Video strani Jakec in Čarobna lučka, 8.del angleške risane nanizanke, ponovitev Tina in Njec v etnografskem muzeju Šolska TV: Analitična mehanika, 9/52 , VPS 1050 Anglescina-Follow Through, 2. lekcija, VPS 1120 Muzzy, 9/20 del angleščine za najmlajše Poročila Športna sreda, ponovitev, ponovitev Evropski pokal v košarki (M),Smelt Olimpija-Hapoel Iz življenja strank, 2. 12. 92, ponovitev TV dnevnik i Ebba in Didrik, 9., zadnji del švedske nadaljevanke 2iv žav Ze veste.,., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka TV dnevnik II, vreme, šport Volitve ’92:Soočanje kandidatov za predsednika TV dnevnik Ul,vreme ,šport, VPS 2200 Poslovna borza SOVA: Dragi John, 33. del ameriške naniznake, VPS 2340 Zastrupitve v Blackheathu, 1/3 del angleške nadaljevanke, VPS 0005 Video strani SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Radio FM, 10/13 del ameriške nanizanke Beverly Hills, 90210, 22., zadnji del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika Regionalni programi - Koper Videolestvica TV dnevnik Koper - Capodistria Besede, besede, besede, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 46, del nemške nanizanke Podnebje in človek, 3., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije Umetniški večer: Rosencrantz in Guildenstem sta mrtva, angleški film Video strani Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: La bella Otero, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Aktualno: Primissima Film: I cacciatori del lago d’argento (1965) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Gi siamo? Sl Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Caffš italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Senza rimorsi RAI 2 KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, 43. del ameriške nadalj., ponovitev Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev Napoved sporeda in vreme Volitve ’92, informativna oddaja MCM Dance Session, 8. oddaja o plesu Podoba, 4. oddaja - O kiparju, oblikovalcu, filmarju Ma-retu Kovačiču, ki ga poznamo tudi kot elana gledališča Ana Monro. BMX: Tone in Simon Stojko, 4. del Volitve '92: Strankarski dvoboj(SKD - NDS) Drugačen svet, 44. del ameriške nadaljevanke Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM Videostrani Otroški variete Ristorante Italia IMffi Film: II carabiniere a cavallo (kom., It. ’61) Nan.: Lassie iE Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Nonsolonero Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautihil Dnevnik in šport Film: II cielo non cade mai (dram., It.-Fr. 1992, zadnji del) Cosa Nostra, zgodovina ameriške mafije TG 2 Pegaz EP v košarki 8 KOPER Slovenska kronika ■ Studio 2 A, RAI 3 Danes v kioskih, Tele-video, 11.45 Drobci Kratke vesti iz Milana Proza: Pignasecca e Pi-gnaverde (G. Govi, 58) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Film: Diario napoleta-no (dok., r. F, Rosi) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia š 3 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti ■ Nad.: Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieti, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena b servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez) Film: Sotto accusa (dram., ZDA 1988) Kviz: Io, tu e mammi TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 0.30 Sce-riffo a Nevv York iS CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co- stanzo Shovv (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19,00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviza: Tutti p er uno, 22.3011 delitto e servi- to (vodi M. Micheli) Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti ® TMC 8 Koper Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Rubrika: Ženska TV stralska nadaljevanka Nan.: Doris Day Shovv Variete: Kosilo z Wil- Hiša ob cesti, ameriški film, igra: Ida Lupino mo in drugi TMC News - Šport TV novice Film: Lady “L” (kom., Čarobna svetilka VB 1965, r. Peter Usti- Tečaj italijanskega je- nov, i. Sofia Loren) zika Risanke: Snack Sok modeme umetno- Variete: Arniči mostri sti, ameriška dok. se- Rubrika: Zenska TV, rija nato vreme Arhitektovi nasveti Vesti: TMCNevvs TV dnevnik Pravljica Rayanovi, ameriška Nan.: Maguy - kvan- nadaljevanka te come il respiro Zdravniki s krili, av- Film: L’attimo fuggen- stralska nadaljevanka te (dram., ZDA 1989, Meridiani, aktualna r. Peter Weir, i. Robin tema VVilliams) Dolgo iskanje, an- Variete: T’ amo TV gleška dokumentarna (vodi Fabio Fazio) serija Nočne vesti in vreme TV dnevnik Snežni planet Juke box, glasbena od- Film: Nan.: Ai confini daja v živo, vodi: Alex deli’Arizona - Un affa-re vantaggioso Bini Aktualno: CNN News ® ITALIA 7 EIMF Avstrija 1 Risanke Nad.: Čara a čara flfM USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della H nostra vita Deželni programi ! Sette in allegria H Nevvs Line ^ i Nan.: Diamonds Im | 11 sasso nella scarpa Im j Film: Super Ninja (krim., Hong Kong-ŽDA 1987, i. Alexan- B der Lou) IflE i Vesti: Nevvs Line Variete: Colpo groš s o story ■ Film: Fragole e sangue (dram., ZDA 1970, i. Bruce Davison) S Kino in vesti | Teletekst Ponovitve Zvestoba, ameriški film, ponovitev Sinha Moča, 53. del Lorentz in sinovi Knjiga o džungli: Volka samotar, risana serija Mali sir Nicholas Otroški kulturni klub Nasveti Mini čas v sliki Cas v sliki Blagoslovljena dvojica Cas v sliki, vreme Dagmar Koller predstavlja evergreene Pogledi s strani Južne zvezde, 2, del Bellissima, italijanska melodrama Poročila; Tisoč mojstrovin 4%> ITALIA 1 © TELEFRIULI Kratke vesti Pregled tiska Starlandia Otroški variete Nan.: Bamey Miller Nanizanke Nad.: Destini Odprti studio Večerne vesti Nan.: Lepotica in zver Rubrika; Parliamone Otroški variete Film: Sing S ing chia- Variete: Unomania ma Wall Street (kom., Nan.: Happy Days ZDA 1987) Varieteji: E’ pericoloso Nočne vesti šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Rubrika: Belo in črno Film, nato Šport Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills 90210 # TELE 4 Film: Risky Business- Fuori i vecchi, i figli ballano (kom., ZDA (Se povezuje s sporedi 1983, i. Tom Cruise, Italia 1) Rebecca De Momay) Lastne oddaje: Odprti studio, pregled Kronika in komentar tiska in Studio šport Dogodki in odmevi ms®3Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Dinozavri: Zgodba o p§resu, zadnji del Hišni duh Kdo je kdo, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura Cas v sliki Leto, ko se je Nemčija združila: Pet tednov v jeseni Poročila; Tisoč mojstrovin DtD Hrvaška 1 Poročila; Zgodbe iz Monticella, 14. del Poročila Tv šola Ivakid: Gospodična Jelica Poročila; Ko se svet vrti, 14. del am. nadaljevanke Monofon Slika na sliko, ponovitev Mavrica, ponovitev 1. dela The Big Blue, oddaja za Unprofor Poročila Malavizija Poročila Znanost in mi Santa Barbara, 265. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport Spekter Iščem sorodno dušo, 5/6 del humoristične serije; igrajo: Ivica Vidovič, Vlasta Knezo-vid in dragi Ekran brez okvirja Dnevnik B Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja M\ Hrvaška 2 TV koledar Liza in velikani, ponovitev nemškega mladinskega filma Glasba in tv spored Dnevnik Šport KoSarka-Euroliga: Ci-bona-Scavolini, prenos Košarka, drugi polčas Mavrica, 2/3 del nadaljevanke Pepsi DJ Mag Horoskop © Madžarska Dobro jutro Cez dan Viljem Tell, 1. del fr. serije Nikoli se ne vrni, pon. 2. dela angl. serije Igra Letni kolobarji Poročila Pregled dogodkov dneva Svet denarja Magazin za menedžerje Pregled meseca Cez dan Večerna pravljica Dnevni, telešport Tarnaš Vitray: Bodite nocoj z menoj Aktualno Svetovni vzori Dnevnik in BBC ----- TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21,45 Hamlet v senci dveh prijateljev Rosencrantz in Guildenstem sta mrtva, film Toma Stopparda Naslov filma Rosen-crantz in Guilden-vSpSter»sta mrtva pove sta , fll™u: tako kdo ka JnUnaka filma kot h? vi J® njuna usoda. i,l ®ndar je avtorju fil- UsPellml St°PPardu film v ’ da Posname ta, oVll Preseneča, oča-scenlr 8ne' St°PPard je pr veli za svoj filmski tiem dr naPlsal P° last-ki je samskem tekstu, leta 19641-f6 daln)e8a Posnet i ’/llm pa ie bil Stoli leja 1990. Tom Predvqard iPa le znan anglpen-1! kot Zvrsten Učen kl dramatik, od-ster scenarist in moj-Svoiang eSke§a iezika. VanL lvratno Pozna- ] angleščine, ki sploh ni njegov materin jezik, je dokazal v svojih dramskih tekstih s prefinjenimi in domišljenimi parafrazami angleške in svetovne klasike. Tako je tekst Rosencrantz in Guildenstem sta mrtva »variacija« Shakespearove tragedije Hamlet. Genialnost Stoppardove interpretacije je v drugačnem pogledu na človekovo usodo. Shakespeare s Hamletom predstavlja novoveškega junaka na začetku novoveške pustolovščine. Njegova vednost o svetu Se ne zadošča za akcijo - prvo mora premagati notranje dvome in osebno razcepljenost. Stoppard je v svojem tekstu ohranil Hamletovo zgodbo, njegov čas in prostor, pa vendar je njegova zgodba bistveno drugačna. Ne gre zgolj za spremembo, da sta stranska lika Shakespearove tragedije postala glavna lika Stoppardove ige. .Kaj torej lahko storita Rosencrantz in Gildenstern v svetu, v katerem se nekateri počutijo ujetnike, drugi v svoji volji do moči ne izbirajo sredstev za dosego svojega cilja in tretji -umetniki - zabrisujejo in poudarjajo mejo med življenjem in njegovimi podobami? RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17,-ih; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Čertkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Do- godki in odmevi; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 18.00 Rock; 19,30 Jazz; 21.00 Vi izbirate; 22.20 Pesmi svobodnih oblik. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16,45 Tretja stopnica; 17.00 Koncert; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.55 Lirični Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val 11.00 Hladno-toplo-vroče 13.00 Jagode in podoknice 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Kandidati za državni svet; 17.00 Glasba po željah d'ltaly; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00, Prenos RS, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; Ob štirih; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 17,20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenird'ltaly; 18.45 Jazz Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8,50 Slovenska lahka glasba; 9.15 Pesmi nove dobe Nevv Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.45 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Ceciljanka '92; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 2PZS. Pio X. iz Trsta; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek sporedov Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock. Radio Koroška Od 18.10 do 19.00 Rož-Podju-na-Zila, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice; 6.00 Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial: Vzhodna Evropa poroča; 7.30 News Wat-ch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Video Fa-shion; 11.30 Denar in politika, Financial; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News Watch; 14.00 Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21,00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Dreams of Gold (pust.); 0.45 News VVatch; 1.15 Film Europe; 1.15 Film Europe, The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The Nevv Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi 20.30 Full Kouse; 21.00 W.I.O.U. 22.00 Chances; 23.00 Studs 23.30 Star Trek; The Next Generation; 0.30 Fashion TV, EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 SP v dvoranskem nogometu; 11.30 Aerobika; 12.00 Polaganje rok; 13.00 SP v dvoranskem nogometu; 14.00 Nogometna zgodba; 15.00 Mo-tošport: Formula 1 (pregled); 17.00 Konjeništvo; 18.00 Teniški magazin; 19.00 Motociklizem: Guidon d'or; 19.30 Ski Report; 20.00 Trans World Šport; 21.30 Športne novice; 22.00 Nogomet: kvalifikacije za SP: CiperJRomu-nija/Izraei-Bolgarija; 23.30 Kick-boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Global Ad-venture Šport; 9,00 Košarka 11.00 Kickboks; 12.00 Aerobika 12.30 Kegljanje; 13.30 Snooker 15.30 Košarka; 17.30 Konjeništvo. 19.30 Teniški magazin; 19.00 Mo-tošport; 19.30 Motorni čolni: Off-shore; 20.30 Fascination; 21.30 Nogomet: Nizozemska liga; 22.00 Nogomet: Španska liga; 23.00 Golf; 1.00 Motorni čolni. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coac Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rockumentary: Sfing; 0,30 Video; 3,00 Yo! (lestvica); 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Rocky; 13,00 Boomi; 15.00 Gaily Gailv; 18,15 The Proud Rebel; 19.00 Rocky 4; 20,40 Entertain-ment Tonight; 21.00 Grand Siam; 23.00 Troll; 1.25 Catchfire; 2.05 The Mirror Crack'd. MOVIE CHANNEL 6.00 Mimi; 8.00 Captain John; 10.00 The Truth About Women; 12.00 Ali The King's Men; 15.15 Asterix Versus Caesar; 20,00 Duel of Hearts; 22.00 Arena; 24.00 Guilta By Suspicion; 1.55 Cry Bab/. PRO 7 5.20 Serije: Vegas, 6,10 Vicky, 6.30 Risanke, 8.10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Golt za vse primere; 10.00 Perry Mason in trmoglavka; 11.50 Ulice San Francisca; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.10 Perry Mason: Omamlljeni pilot; 14.05 Drum Beat (vestem, ZDA 1954); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Shovv Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca: ; 20,00 Poročila; 20.15 Pooblastilo za umor (krim., VB-Avstrija 1975); 22.10 T.J. Hooker: Sla po življenju; 23.05 Gate II - Vrata v pekel (graz., ZDA 1989). 6.00 Jutranji magazin; 8.45 Serije in razvedrilne oddaje: Owen Marshall, 9.45 Bogati in lepi, 10.05 Marcus Welby, 11.00 Viva, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy: Prelomljeni tabu; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre: Tvegano?, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Mini Playback Special; 21.15 Klic v sili; 22.15 Športnik leta; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro s SAT 1; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Točka, točka, točka, 9.30 Colbyjevi, 10.20 Sezonski petelin (kom.);, 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver; 17.00 Pojdi na vse; 17.45 Reginalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Nogomet; 19.20 Kolo sreče; 20.15 VVoIffov revir; 21.15 Ugovarjam; 22.15 Sakura (ZDA-Tajvan 1987); 23.55 Electric Blue; 0.35 MacGy-ver; 1.30 Žgoče; 2.00 Pregled programa, Videotext, TELE 5 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bi Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.45 Evening Shode; 10.15 Umik; 10.45 Hop ači top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.10 VVildcat; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Evening Shade; 18,50 Pazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.05; Mali super možgani; 22.50 Boj proti mafiji; 23.40 Usoda po naročilu (ZDA 1988); 1.20 World-news Tonight. STOCKHOI PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE .... LARNAKA... TUNIS..... ALŽIR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA 1/2 0/1 4/7 5/6 10/-10 6/10 2/5 9/13 5/10 6/10 5/12 5/11 7/11 0/6 2/8 4/9 4/10 7/16 8/10 -1/6 11/14 6/16 -11/-3 5/7 9/10 13/16 7/11 12/18 6/17 6/21 15/20 8/16 13/21 K0BENH, MINSK LONDON U HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O PRAGA poloblačno O PARIZ MUNCHEN O DUNAJ n LJUBLJANA v O BUDIMPEŠTA N o ZAGREB ZORICH O MILANO O O BUKAREŠTA oblačno SOFIJA jOGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA iATENE PALERMO JV il'“H z TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad Atlantikom in Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta je zajela BENGAZI Alpe. Pred njo z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam topel in vlažen zrak. KAIRO O okluzija hladna fronta DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.26 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 12. uri 33 minut in zašla ob 00. uri 26 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 4.31 najvišja 30 cm, ob 12.23 najnižja -16 cm, ob 17.18 najvišja -6 cm, ob 21.42 najnižja -14 cm. Jutri: ob 5.15 najvišja 34 cm, ob 12.49 najnižja -27, ob 18.46 najvišja 1 cm, ob 23.01 najnižja -11 cm, središče središče ciklona anticiklona ALPE-JADRAN / VEČINOMA OBLAČNO IN RAZMEROMA TOPLO ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 59 Maribor — Celje 87 Trbovlje 83 Hrastnik — Zagorje — Šoštanj 25 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK LJUBLJANA.... 6/8 TRST........ 12/- CELOVEC.... 2/5 BRNIK.......... 5/8 MARIBOR...... 3/10 CELJE....... 4/11 NOVO MESTO 4/12 NOVA GORICA 9/10 MUR. SOBOTA 2/11 PORTOROŽ..... 12/12 POSTOJNA..... 6/8 IL. BISTRICA. 7/8 KOČEVJE...... 8/8 ČRNOMELJ... 4/6 SL. GRADEC... 3/9 BOVEC...... 5/7 RATEČE..... 4/- VOGEL...... 2/2 KREDARICA.... -3/-3 VIDEM...... 9/10 GRADEC..... 2/4 MONOŠTER... 1/2 ZAGREB..... 4/10 REKA........ 4/11 SOBOTA MURSKA SOBOl BEUAK BEUAK o CELOVEC o CELOVEC MARIBOR TRBIŽ O MARIBOR TRBIŽ O GORA o / jkJ A VIDEM O • VARAŽDIN O VARAŽDIN O O CELJE O KRANJ O KRANJ • •• ČEDAD VIDEM O O UUBUANA O UUBUANA O PORDENONE O PORDENONE N. GORICA N. GORICA O ZAGREB O POSTOJNA O POSTOJNA O NOVO MESTO O NOVO MESTO GORICA I m TRST O * ' . o KOPER STANJE VODA O KOPER n '*0 *** O karlovac Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 142, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 57, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 176, Sora Škofja Loka: 114, Ljubljanica Moste: 137, Savinja Laško: 120, Krka Podbočje: 90, Kolpa Radenci: 92, Soča HE Solkan: O KARLOVAC O peka o REKA UMAG PAZIN O PAZIN O PULAQ PULAO V SLOVENIJI: V zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasno padavine, ki se bodo čez dan okrepile ter v noči na petek razširile na vso Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo. SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pretežno oblačno, v krajih severno od Slovenije še delno jasno, v Alpah in severni Italiji padavine. Proti večeru se bodo padavine razširile proti vzhodu. V SLOVENIJI: Padavine bodo pre- OBETI: V soboto novo poslabšanje hodno ponehale, ponekod se bo vremena s padavinami. Meja sneže-delno zjasnilo. Popoldne bo začel pl- nja se bo počasi spuščala, hati jugozahodnik in v zahodnih krajih se bo znova pooblačilo. V VEDNOST CESTE / MOKRE IN SPOLZKE HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce Vpliv vremena na ljudi OVEN 21-3/20-4 : Današnji dan bo bolj puščoben in dolgočasen. Nimate volje ne za pogovor niti za kakršno koli delo. Umaknite se očem, ki bi lahko to situacijo izkoristile, BIK 21*4/20-5 : Čeprav boste naleteli na kar nekaj nasprotovanj, boste vseeno dobili podporo pri zadevi, ki vas bo najbolj skrbela. Popoldne vam bo znanec napletel nekaj izmišljotin. DVOJČKA 21-5/21*4 : Novice iz oddaljenih krajev ali pa v zvezi z določeno zakonsko zadevo vas bodo razočarale in zahtevale Se dodatne napore. Zvečer vas Čaka nekaj lepega. RAK 22-6/22-7 : Spodbuden dogodek bo nakazal popolnoma svež pristop k določenemu zdravstvenemu problemu. Ko se boste pogovarjali o denarju in nujnih stroških, bodite skrajno objektivni. LEV 23-7/23-8 : Vaša želja po ustvarjalnosti je danes neukrotljiva, morda se boste poskusili v pisanju ali kakšnem drugem umetniškem podjetju. DEVICA 24-8/22-9 : Nekaj napetosti v delovnem okolju vas bo prisililo, da boste na krajšem sestanku ostro nastopili in zahtevali svoje pravice. Odnos z otrokom bo boljši. TEHTNICA 23-9/22-10 : Dan se začenja s spominom na včerajšnji ugodni razplet dogodkov, pa čedalje lepši je. Dobili boste spodbuden odziv na ideje, ki ste jih predložili. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Spor s sorodnikom bo zaznamoval zgodnji začetek dneva. Ne pustite, da bi to vplivalo Se na ostale zadeve, sicer boste naredili veliko napako. STRELEC 23-11/21-12 : Problem, ki vas bo tri navsezgodaj, se bo srečno razpletel že pred popoldnevom. Dobra novica glede zabave, mogoče rešitve problema vašega prijatelja, vas bo razveselila. KOZOROG 22-12/20-1 : Novica, ki vam jo je povedal zaupni prijatelj pred nekaj dnevi, bo mnogo bolj koristna, kot ste si predstavljali. DanaSni tok dogodkov to le potrjuje. VODNAR 21-1/19-2 : Vaše misli in domišljija "zajemajo z veliko žlico, saj želite narediti dosti v kratkem Času. Sicer skrajno ustvarjalno, vendar brez napetosti ne gre. RIBI 20-2/20-3 : Razočaranje v zvezi z neko oddaljeno zadevo vas bo za nekaj Časa potrlo, kmalu pa boste ugotovili, da prednosti odtehtajo težave - Se posebno glede financ. ZASTOJI BEUAK CELOVEC POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN bolečine na mestih že zaceljenih poškodb. Ti simptomi pa so vselej močno individualni. Tako lahko občutimo le nekatere ali enega samega, od posameznika do posameznika pa se spreminja tildi stopnja posamičnih bolezenskih znakov. Ko se vremensko stanje, ki PrI" naSa naštete zdravstvene motnje, spemeni, težave minejo same od sebe. Le zdravnik lahko ugo tovi, ali so simptomi p° sledica vremenske obcu tljivosti ali kakšne druge bolezni. Najprej so te te žave opazili in jih zace i znanstveno raziskovati v krajih, kjer piha fen. 0° pred kratkim so vremen sten nhatliivost prištevali Meteorotropni učinek vremena je vezan na dogajanja in stanja v ozračju. Zdrav organizem ta učinek podzavestno izravnava in le občutljivejši ljudje ga občutijo kot obtežitev. Odzovejo se s tistim delom organizma, ki je najmanj odporen. Povečana občutljivost na meteorotropni učinek vremena je lahko prirojena ali pridobljena. Povečuje se s starostjo, navadno po Štiridesetem letu, začasno se lahko pojavi, ko organizem oslabi zaradi bolezni ali izčrpanosti, oziroma ob preobremenitvi s stresom. Meteorotropni odziv na vremenski dražljaj se kaže kot vremenska občutljivost ali kot vremenska odvisnost. Občutimo ga lahko kot potrtost, nejevoljo, razdražljivost, zmanjšano sposobnost koncentracije, glavobol, motnje v spanju, utrujenost brez pravega vzroka, speme-njeno občutljivost na alkohol in zdravila ali kot ČEDAl UDO GORICA' 'T* POLEDICA I".—J SAMO Z ZIMSKO " AonetiA O KARLOVAC OPREMO .-O reka OPAZIN vendar je potrebna zimska oprema. Voznike opozarjamo, da se bo s padcem temperatur zniževala tudi meja sneženja, zato vzemite na pot zimsko opremo. Ceste po Sloveniji so mokre in spolzke, sicer pa promet poteka tekoče tako v notranjosti kot na mejnih prehodih. Na mejnem prehodu Ljubelj sneži, promet sicer še ni oviran, GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR ambient VČERAJ DANES TEMPERATURE TEMPERATURE OB 13. URI DANES TEMPERATURE O ♦ * pod 10% ! P^5 1 C/' 44 ** 5-10 - 4 10-30% Z 30-50% ▲▲▲ 10-30 IO 1111 •••• 50-80% 30-60 ? > *** *** *** *** | nad 80% nad 60 t f 5-10 m/s i nad 10 m/s m pod -20 C° -20/-10C -10/0 C" . 0/10 c° 10/20 C° Z 20/30C° □ 2 4 Četrtek, 3. decembra 1992 T EVROPA / NESTALNO S POGOSTIMI PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE