Izhaja 10., 20. in zadnjega dn6 vsacega meseca. -'SxS— Naročnina stane I gld. na leto. Posamne številke po 5 kr. @«n«s> Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4 Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, sevspre-jemajo zastonj! Štev. 32. V Ljubljani, 20. novembra 1899. Letnik V. Cenjenim naročnikom! Ker nekateri gg. naročniki Se dolgujejo naročnino za tekoče leto, ki se nagiba svojemu koncu, prosimo vse one, ki naročnine še niso poravnali, da kmalu store svojo dolžnost. Ob jednem pošiljamo vsem tistim gg. naročnikom poštne nakaznice, da jih izpolnijo in poravnajo naročnino. Judovsko vprašanje.*) (Posl. Schneiderja govor v drž. zboru dni 10. nov. 1.1.) Povdarjalo se je, da so se nemiri v Ho-leSavi in Vsetinu že dolgo pripravljali. Res je, da morejo biti provzročitelji, ki so celo stvar že davno pripravili. Kakor ni nobena revolucija sad jednega dnevnega dogodka ali dogodka, ki se je izvršil v nekaj dneh ali tednih, tako je tudi s temi nemiri. Kakor je potreba pri revolucijah določnega povoda, tabo je tudi tu. Zdi se mi pa, da neče nihče priti tej stvari do dna. Neče se namreč pravega vzroka vseh Uh pojavov iz posebnih ozirov imenovati. Ker se *) V Holešavi in Všetinu na Moravi so nekoliko judom pobili okna in razbili nekaj šnopsarij. Žandarji so streljali med ljudstvo. Več oseb je bilo smrtno zadetih, nekaj ranjenih. Dr. Z&ček je vprašal ministra Kerberja o ti zadevi. Minister je odgovoril, da so žandarji izvrševali svojo dolžnost. O ministrovem odgo' voru je predlagal dr. Začek razgovor v drž. zboru-Med govorniki se je oglasil tudi kršč. socijalni Schneider z govorom, ki ga tu po večini navajamo. pa z vsemi narodi, razun z židi (veselost) razumem, imam med vsemi narodi prijatelje, ki mi povedo svoje mnenje. Tako Vam lahko, gospoda, na podlagi mnogoštevilnih pisem in ustmenih podatkov, ki sem jih prejel, rečem, da imajo ti nemiri značaj protižidovatva. (Resnica!) Govorim o »protižidovstvu« zato, ker je pravzaprav napačno govoriti o »antisemitizmu«, ko se gre vendar le za žide in celo drugi semitski narodi nastopajo proti Židom, kakor uči zgodovina vseh stoletij. Ko so nastali v Algiru kravali proti židom, ali so bili tudi dunajski antisemiti ondi? In ko bo bili v Rostovu ob Donu na Ruskem veliki nemiri, tudi niso bili avstrijski antise-mitje tam. Nasprotno, kjer so antisemitje. tam je mirnejše, nego ondi, kjer ne najde ljudstvo nobene prilike, da bi dalo duska svojim notranjim čutilom. (Tako je) Kako pa pride do tega, da se gromadi v prebivalstvu toliko sovraštvo ? To pride odtod, ker gosposka pri vseh iu vsaki priliki žide podpira in brani. Polna. Nekdo je med govorom gospoda poslanca Začeka zaklical: »Da, to se godi vedno le v žganjarijah!« Jaz pa vpraSam; čegave pa so te žganjarije? — Zidov! Da, sploh dobi le žid koncesijo za točenje žganja. Okrajna glavarstva jo dajo le židom in sedaj vptaSam: Kdo pa ima merodajen vpliv na okrajna glavarstva ? Židje; posreden in neposreden I la kdo ima vpliv v namestništvih ? Židje; po- sreden in neposreden vpliv 1 In kdo ima vpliv na gospode ministre tamkaj ? Židje; posredno in neposredno. Slučaj v Polni, ki tako vznemirja ljudstvo, je prav značilen za avstrijsko justico. Pred nekaj leti je bila v Pragi ranjena Židinja, z imenom Gollerstepper, takoj so zaprli do 200 oseb, začela S8 je najstrožja preiskava, da bi ee zadostilo krivici storjeni židinji. Kako pa je sedaj s Polno? Tu ve cel svet, da je Hilsner sokriv umora, deželni sodni svetnik Reichenbach ga je pustil prosto okrog hoditi in žandarm ga je moral na lastno odgovornost prijeti, in ako gospod pravosodni minister še tako zmajuje z glavo, vendar je je tako, kakor pravim. VpraSam: Kje se more pustiti Reichenbach« Se dalje za preiskovalnega sodnika v tako važni zadevi? Nesrečna dekleta. Preteklo leto je izginilo dekle z imenom Klima, njeno truplo so našli mrtvo, ljudstvo seveda je bilo razburjeno. L. 1894. izgine iz hiše žida Bretterja v Kolinu krščanska dekla. Jeden mojih kolegov iz mladočeškega kluba mi je pripovedoval ta dogodek in jaz sem se takoj tje odpčljal. Stvar sem marljivo preiskava), sem bil ondi več dni, nisem pa mogal žaiibog ničesar določnega dognati. Naenkrat dobim h mi8lij: bo pa pri nas! Sobico, v katerej oče spijo, spraznimo. Velika je tako kakor je ta, pa naj pride mojster k nami Prostora mu ne bode manjkalo; če se pa ženske udarijo, ne bo vsega konec. Tudi v kuhinji sta dve ognjišči, da ne bosti druga drugi gledali v lonec«. »O, kaj smo tak6 radovedne?« oglasi se Skarjevčevka. »O, mojster, ostani vendar tukaj!« pravi Sekirca. »Res ni Mesosnelovo sosedstvo prav prijetno, pa kdo bi se menil zanj ?« Skarjevca je kaj prijetno Ščegetalo tekmovanje sosedov, ki bi bili radi postregli mojatru in tak6 ublažili nesrečo, v katero bi ga bil rad pahnil Mogočnjak. Vesel je bil tembolj, ker je Mogočnjak s svojim oblastnim strahovanjem dosegel ravno nasprotno, kar je nameraval, zadovoljen zat6, ker je provzročil ravno on. Celo takim možem kot sta Sekirca in Toporec, ki sta iz gole komoditete in prijaznosti odobravala vsak Mogočnjakov korak in oboževala njegovo senco, bilo je nasilje preveč, ker sta videla očito, da Mogočnjak ni tak mož, za kakorSnega bi rad veljal, ampak, da je mož dotlej, dokler pušča njegov žep. Studil se je njima Se posebno Mesosnel, ki je vso to zmešnjavo provzročil, in kot Me-sosnel seje moral studiti vsakemu poštenemu človeku tudi tisti, ki se Mesosnela poslužuje. Tudi možje obotavljalci iu omahljivci so potegnili s Skarjevcem in Samostalom. »Bom pa tukaj, kjer sem že vajen 1« v odloči se Skarjevec, ker drugače ni moge Srce mu ni dalo drugače, ker je videl, da v Zadolji ima prave prijatelje in da si je Se novih pridobi1. »Oh, to bo pa Mogočnjak gledal, ko mu Mesosnel prinese poSto, da Skarjevec Se ni mrtev!« opomni Potreben. »Rad bi ga videl, kako se bo držal«. »Eh, kaj on! Ona! Onal — Ta nas ima na piki!« pravi Skarjevec. »Veste, jaz Se vedno tako pravim, da Mogočnjak ne bi zadrugi tako nasprotoval, ako bi ga ona ne podpihovala. Ali da bi jo bili videliI«.... »Ia pa če bi tacih-ie ljudij ne bilo, kot je naš Mesosnel, ki pošta prenašajo, in že veste kaj!« meni Sekirca. »Lažejo, da svoji požrešnosti strežejo !« dostavi Samoslal. »Lažejo! Prav praviš Zakaj, če bi resnico govorili, bilo bi pol manj natolcevanja, sumničenja, jeze in sovraštva«, nadaljuje Škar-jevec. »Mi pa bodimo možje pravični in odkritosrčni in ni se nam treba bati prav nikogar!« (Konec prih.) znamenje, da je preje izkrvavelo, predno je prišlo v vodo. Ko sem znpet enkrat po končanih nemirih došel v Kolin, sem moral slišati z lastnimi ušesi, kako je prišel nek Žid v gostilno ia dejal: »Kozarec piva in kozarček krščanske krvi I« Tako se je krščansko ljudstvo zistematično razburjalo. Ako se vse te dogodke pregleda, vpraSamo se: Kdo je provzročitelj ? Vprašam Vas, gospodje ministri: Ali so kristijani, ki si nečejo dopustiti tako gorostasno krivico in si ne smejo, ali so oni, ki krščanske otroke koljejo, ali so pa ministri sami, ki s svojo potrpežljivostjo podpirajo take grdobije nasproti židom ? V Wildenschwertu je iitotako pred nekaj meseci izginilo dekle. Ležalo je baje Štiri tedne v vodi (poročila nimam natančnega o tej Rtvari), vendar so mi rekli zdravniki, da bi bilo po Štiritedenskem bivanju v vodi nemogoče, preiskati natančneje možgane deklice kakor so jih preiskali, ako bi ne bilo dekle pieje izkrvavelo. In sedaj Vas opomnim, gospoda, na najnovejSi dogodek v Turocz Szt. Marton na Ogerskem. Kaj se je zgodilo tu? Nadalje Vas opomnim na dogodek Mosob in Gitel Ritter v Krakovu. Tu se je sledeče dogodilo: Neki žid se je spečal s krščanskim dekletom, ki je bilo v službi. Kot pravoverni žid pa ne more trpeti, da bi se razvijal svet potomec Žida v nizkem telesu krščanskega dekleta, in tako je sklenil deklico umoriti, da bi mogel svojega potomca pokopati na židovskem pokopališču. In ubogo dekle je bilo resnično umorjeno, a pomočjo neke priče pa se stvar dožene, pride do obravnave, žid sejednoglasnoz njegovo Židinjo vred obsodi, kasacijski dvor pa razveljavi obsodbo (Cujmo, čujmo 1) in odredi drugo obravnavo pred drugim sodiščem na drugem kraju. Na podlagi indicij, na podlagi lastnih priznanj, na podlagi prve priče Miha-leva se žid jedaoglasno vnovič obsodi, — kasacijski dvor znova razveljavi obsodbo (Cujte, čujte!) in odredi tretjo obravnavo. Z d in židinja se tretjič jednoglasno obsodita. Kaj se zgodi ? Na Dunaj pride de-putacija in gospod minister odstavi celo stvar z dnevnega reda. (čujte, čujte 1) Mihalov pa je ostal v Krakovu, posestvo se je dalo v najem židu in nekaj tednov nato je prva priča čudno dovolj — umrla, (Cujte, čujte!) Ritter živita Se danes, (posl. Stojalowski: sta se oprostila!) bila sta oproščena. (Posl. Strau-cher Stojalovskemu: Vas so tudi pomilostili, gospod Stojalowski!) Gospoda! Mi vsi smo sedaj bili priče. G. Stojalowski je bil zatožen radi politične zadeve, on ni nobenega žida umoril, vendar ga židovski poslanec (Straucher) stavi na isto mesto, kakor Mozesa in Gitel Ritterja. (Cujte, čujte!) Sodite sedaj sami! Mislim, da bo zdaj celo tisti antisemit, ki do zdaj še ni bil. P. Tomaž. Gospoda, nikakor nečem poseči nazaj na dogodke preteklih stoletij, le nekatera fakta mi dovolite omeniti. Za enkrat imamo slučaj v Damesku. Tu imam knjigo »Les affaires en Syrie«; v nji so vsi protokoli, ki zadevajo ta strašni dogodek. To knjigo je jako težko dobiti, morda se je sploh ne dobi več. Skušal bom, da se prestavi in iznova razširi. Gospodom židom moram vendar napraviti veselje. Zgodilo se je torej sledeče: P. Tomaž, kapucin, pride v židovsko mesto k trgovcu Ka-naniju, k bogatemu židu; ta ga umori. Kri se je nabrala in shranila. Stvar se izve: pri Bodnijski obravnavi priznajo Židje, da je prišel k njim neki višji rabinec (židovski duhoven) in jim rekel, da morajo za veliko noč imeti krščansko kri. (Cujte, čujte!) Ko se je vse dognalo, poskusili so Židje s velikimi svotami podkupiti oblastva. Pa, čujte gospod pravosodni minister, turška oblastva so bila poštena, niso se dala podkupili! Se-le potem, ko ja prišel Cremieux po naročilu »alliance isračlite universelle« z velikimi svotami in podpiran od znanega velikega žida Monte-fiore v Carigrad, se je izdal fertnan (varstveno pismo), v katerem je stalo sledeče: »Kerne bi bilo dostojno, željam tako velikega naroda in tako velikega prebivalstva ne ugoditi, oprostimo krivce« (Cuite!) Ni bilo rečeno, da so Židje nedolžni — Židje so se varovali začeti znova proces, zadovoljni so bili, da so bili sploh oproščeni, kakor se je zgodilo sedsj z Dreyfusom. (Konec prih.) Bebel in marksizem Na sestanku nemških socijalnih demokratov v Hanoveru vršila se je zanimiva razprava o temeljnih nazorih socijalne demokracije. Znano je, da je Marks postavil v svoj seBtav tudi dogmo: da mora preiti vse, kar se imenuje mala posest, v proletariat. Premoženje se nakopiči v rokah nekoliko bogatašev, vse drugo ljudstvo pa pripada jed-nemu stanu — proletariatu. Ko Be bode to izvršilo, potem bo organizovani proletarijat z lahka izvršil socialno revolucijo in si vsta-novii nov red. Toda vsakdanja skušnja uči, da se Marksovo prerokovanje ne bode z lepa kmalu obist'nilo, ker srednji stan noče tako hitro propadati in premoženje se tudi noče množiti samo v »par mogotcih«. Nasprotno se je patudi delavstvo povzdignilo do nekoliko boljših razmer. To so uvideli nekateri pametni socijalni demokratje, ter ob enem spoznali, daje Marksov temeljni nauk grozna zmota, po katerem mora delavstvo samo zaostati, ako se ga strogo poprime. Možje, ki so se uprli starim načelom, jeli so v časopisju razlagati in dokazovati pogubnost marksizma. Posebno Bernstein se je z vso vnemo vrgel proti Maiksu in je statistično dokazal, da se gospodarski razvoj vrši precej drugače, kakor je to mislil Marks. Tudi se zdi Bernsteinu nemogoče, da bi, računši po sedanjem razvoju, kedaj delavci sami mogli priti do moči in oblasti. Bernstein zagovarja zadružništvo kot pravo pot v socijalizem. O tem so torej letošnjo jesen razpravljali nemški socijalni demokratje. Stari Bebel, ki je bil osebni prijatelj Marksov, vrgel se je z vso silo proti Bernsteinu in drugovom ter na vse mogoče načine zagovarjal marksizem. Koliko je za pametnega, premišljenega in zavednega delavca vreden Beblov zagovor, nam priča najbolj to-le: kar je Darvin na naravoslovnem polju, to je Marks v narodno - gospodarski vedi. Kakor vemo, je Darvin naslikal razvoj življenjskih bitij v taki luči, da mu danes nobeden pameten človek ne veruje. Tako n. pr. se je razvil Človek iz opice. (Bog zna iz koga se je razvila kokoš oziroma jajce?) Darvinov nauk so zavrgli vsi pravi učenjaki kot podmeno brez temelja. Ako je toraj Darvin tolik učenjak, da mu nihče ne veruje in se vse smeje njegovim pameti in vedi nasprotujočim potezam, potem je Marks v svojem temeljnem nazoru prihodnosti res lepo upanje delavskemu stanu. Toda ako tako trdi Bebel, mora že biti res. Ako velja načelo Marksa, potem se delavci ne smejo potegovati za boljše razmere, ako se pa, niso več socijalni demokratje, in če še tako vpijejo, da so. Načelo Marksa je, da mora vse ubožati in se vsled ubožtva napolniti s sovraštvom do vsega, kar bi ne prešlo v proletarijat. Brez dvoj be je pa Marks kot jud imel tu v prvi vrsti v misli sovraštvo do krščanstva in njega duhovništva. Naše soc. dem. delavstvo tega ne ve, in zato slepo drvi za Marksovim naukom, v lastno pogubo. Omenjati je še, daje na shodu zmagal Bebel. Pametnega dela za zboljšanje delavskega položaja 8ocij&)na demokracija noče. Ona hoče delavce organizovati, da jih v primernem tre-notju porabi kot »Kanoneofuter« za inspiracije židovskih interesov. To se vidi iz vsega dejanja in nehanja socijalne demokracije že sedaj popolnoma. Upamo, da se zapeljani delavci streznejo in spoznajo, da v socijalni demokraciji ni rešitve in zboljšanja delavstvu, marveč, da so v tej stranki v resnici le, — telesna straža židov. Razne misli. Današnji čas se zrcali posebno v tem, da se po vsej zemlji razlega bojni klic. Posa-mni stanovi bijejo medsebojni gospodarski boj. Narodi skušajo potlačiti jeden druzega in močneji, oziroma zviteji hoče gospodariti nad slabejšimi in mirnejimi. V tem vedno razvijajočem se boju opažamo, da se bori 8amopašje in samoljubje s poštenimi značaji, lenuštvo in lahkoživstvo z delom in revščino, nepoštenje s poštenjem in svobodomiselno brezvfTstvo z verskimi nazori. Z eno besedo: V sedanjem boju se bori resnica z lažjo. In to edino dejstvo nas mora navdajati z upom, da zmaga konečno resnica. Ako se ljudje tudi dajo trenotno zaslepiti, da vidijo laž za resnico, prevaro za pravico, sebičnost za požrtvovalnost, sovraštvo za prijateljstvo, ter se dajo zapeljati, da pijo v podobi nabolje slad-čice najgorji strup, mora priti vendar konečno čaB, ki pojasni vso zmoto in prevaro. Zgodovina vseh časov nas uči, da je dopustil Bog ljudem uganjati različne burke s katerimi so si spletali sami šibo kazni. Vidimo pa tudi, da so vsa v življenju in razvoju ljudstev se pojavljajoča gibanja služila vedno v dosego resnice. Po britkib skušnjavah jela so ljudstva resneje mis l i, bilo jim je mar, dobiti pravo in čisto resnico, katero so vedno tudi našli kot blestečo zvezdo vodnico. In tako mora resnica iziti tudi iz sedanje revolucije nazorov kot čist acgelj miru in sreča v obnovljenem krščanskem prepričanju. Posebno trda pa je v tem boju borba zavednega delavstva, nasproti vsem onim čini-teljem, ki žele in hočejo imeti delavstvo le v svoje sebične namene. Misel po složnem življenju, brez vsakega fizičnega napora, mami marsikoga, da ne vidi v sebi delavca — človeka, jednakovrednega s samim seboj. Zato opažamo tudi najhuje nasprotstvo delavskim težnjam pri onih ljudeh, ki izključno žive in bogate ob delavčevih žuljih. Bogati posestniki raznovrstnih predilnic, papirnic, že-ležniških tovarn, rudnikov, steklaren, železnic in druzih transportnih podjetij, sploh vsi v liberalni gospodarski sistem vteleseni kapitalisti so hudi nasprotniki delavskih teženj. Ne le, da delavca dero z nizko plačo in dolgotrajnim delavnim časom, nakladajo delavstvu tudi preveč dela, da si ne more dostikrat niti odsopsti. Poleg tega kapitalisti s svojimi karteli dražč še rasne življenjske potrebščine in nasprotujejo organizaciji delavcev. Posebno trn v peti jim je krščansko so-cijalna organizacija. Brezvestni lenuhi v frakih in cilindrih dobro vedć, da je krščansko pre- pričan delavec značajen, da se ne d& podkupiti in pregovoriti v tem, kar je spozaal po dobrem premisleku za pravo. Med tem, ko ima posebno v židovskih in liberalnih kapi-talistih socijalna demokracija samo pol nasprotnika, ima kršč. soc. dvakratne sovražnike. Žito pa vidimo, da mnoRi kapitalisti z vso silo branijo delavcem h kršč. socijalizmu, doCim socijalno demokracijo podpirajo. Pravijo, da se vrag vraga ne boji posebno, tako a j tudi kapitalisti ne bojč preveč soc. dem. organizacije, katero vodijo bogati judje. In ravno to dejstvo, da vodijo socijalno demokracijo bogati judje, bo v odločilnem trenotju moralo odpreti še tako »zarukanemu« soci-jaluemu demokratu oči, da bode videl lastno svojo zmoto. Ko bodo delavci pod rudečim praporom izvlekli iz ognja dovolj vročega kostanja za Izraelov rod m ko se bodo morali sami zadovoljiti z ožganimi luščinami, tedaj bodo Se le videli, kako grdo so bili goljufani. Nastala bode med njimi reakeja m poparjeni, nesramno prevarjeni se bodo jeli ozirati po krščanstvu, katerega jih sedaj uči zaničevati in sramotiti judovska sebičnost. Tedaj, po bntki skušnji pievare, posijalo bode solnce luči vsemu delavstvu, ki bode vzajemno in zložno branilo lastne svoje interese, naslonjeno na neomajljivo deblo križa, raz ko-jega je prišlo rešenje sveta. Dotlej je pa nam kršč. socijalcem potreba navdušenja, neornaj-Ijivega prepričanja in zaupanja v naša edino prava načela, po katerih edinih more delavstvo dobili veljavo, spoštovanje, svobodo in složno dobro življenje. Vse drugo so sanje in sleparija ljudi, ki iščejo osrečiti le sebe in želč brez dela ob delavskih žuljih polniti svoje trebuhe — dokler jim delavci verujejo. Dokaz temu so soc. demokratični agitatorji, ki sami ne delajo iu ne sejejo, pa vendar »nobel« živč in se gigerlsko nosijo, delaveo pa dela, hodi strgan, po trebuhu pa mu prede pajek mreže, v katere lovi za dragi denar kupljen soc. demokratični up. Socijalne zadeve. Koliko rokodelcev je v Avstriji? Pri davčnih uradih je oglašenih vseh rokode štev, kakor se je seštelo v ministerstvu notranjih del. v Avstriji koncem let« 1897. skuuaj 883 226. Od teh pride na Češko 571.534. Nižje Av-striiskn 168.311, Galicija 109 067, Morava 90802. Gostilničarskih obruj se h nasprotnikov nagaja, nas kaznuje in nam zabranja, da niti tega, kur nam državni zakoni jasno dovoljujejo, ne moremo storili v svojo korist. Okus odločuje. Tisti del občinstva, ki še ni imel prilike spoznati s poskusijo velikih prednosti) Kathreiner-Kneippove sladne kave, jo smatra še vedno za navadno pražen ječmen, kakor so ga! rabili na kmetih in za otroke v prejšnih časih. V splošno korist se torej zgodi, ako se opozarja na to, daje Kathreinerjev izdelek prava sladna kava, katera sama in po pravici zasluži to ime. To namreč, da dobi Kathreinerjeva sladna kava po novoizumljenem proizvajanju z nekim izvlečkom iz kavinega sadu duh in okus bobove kave, je največ pripomoglo k temu, da seje ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vseh državah, in postal potemtakem svetoven artikel prve vrste. Kathreiner-jeva sladna kava se rabi večinoma kot primes k bobovi kavi. In v tej uporabi je prav izvrstna, ker zboljša njen okus, ga stori prijetnejšega in odpravi objednem njene zdravju škodljive lastnosti. Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in prirejena z mlekom in sladkorjem, ima Kathreinerjeva sladna kava izvrsten okus, in jo otrokom in bolnikom že splošno zdravniško priporočajo. Združuje priljubljeni okus bobove kave z jako važnimi zdravilnimi lastnostmi domačega sladnega izdelka, in ima veliko vrednost in nejednako prednost za vsacega prijatelja kave in posebno za vsako družino. Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvirnih zavitkih in s podobo župnika Kneippa kot varnostno znamko in z imenom „Kath-reiner“. Na to je treba paziti, ker se imenuje slabše ponarejena kava večkrat napačno „Kathreinerjeva kava na vago“, katero se mora torej vselej iz lastne koristi odkloniti. 20 let i-tar, ki je dovr-il V. gimnazijski razred, popo noma zmozen slovon-k^ga in nemškega jt-zika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Piač* primerna. Ponudbe poa A. P. na naslov „Glasnika*. Izurjenega krojaškega "VE pomočnika nad 20 let starega, ki je soliden in točen delavec, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški moister v Novem mestu. Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da eem ot voril v Ljubljani zavod za snaženje tbs ■•“stanovanj in oken. Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade. čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6. V obilni obisk se priporoča Peter Matelič, Martinova cesta št. 81. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«