GEOGRAFSKI OBZORNIK STANJE TRIGLAVSKEGA LEDENIKA V LETU 1999 Borut Peršolja Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademi- je znanosti in umetnosti že od leta 1 9 4 6 redno opa- zujemo Tr iglavski ledenik in merimo spremembe njegovega obsega. V več kot petdesetih letih so se nabrali številni podatki o snežnih razmerah v vsakolet- ni redilni dobi, imamo pa tudi rezultate vsakoletnih meri- tev ob koncu talilne dobe. Stanje Triglavskega ledenika prek leta spremljamo tudi s fotografijami, posnetimi z dveh stalnih mest v okolici Kredarice (že dolga leta to vestno opravlja Jernej Gartner), vsako leto pa foto- grafiramo ledenik tudi z Begunjskega vrha (2461 m). Redne letne raziskave Triglavskega ledenika so potekale 14. in 15. septembra 1999 . Izvedli smo kla- sične redne meritve obsega ledenika, ki smo jih dopolnili še s tremi novimi meritvami, ki bodo omogo- čile dodatna spoznanja o dogajanju na Triglavskem ledeniku in njegovem stanju. Od sodelavcev Geograf- skega inštituta Antona Melika ZRC S A Z U so pri teren- skem delu sodelovali Meta Ferjan, dr. Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko, Borut Peršolja, Franci Petek, Maruša Rupert, dr. Maja Topole in Mirni Urbane. Prvi sklop terenskega dela je obsegal geodetsko izmero Triglavskega ledenika in okolice. Franjo Dro- le, sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa ZRC S A Z U i z Postojne je opravil natančno geodetsko izmero lede- nika ter merilnih točk prejšnjih opazovanj, ki so jih ozna- čili raziskovalci, ko so merili razdaljo fosilnega ledu do teh merilnih točk. Izmerili smo tudi položaj najsta- rejših merilnih točk v steni Triglava nad ledenikom, ki so že več deset metrov nad tlemi oziroma površjem ledenika. Pri tem zahtevnem delu je sodeloval alpinist Sandi Kelnerič. K sodelovanju smo povabili tudi sodelavce Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeniš- tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (odzvali so se Miran Janežič, Mihaela Triglav in Stane Tršan, pridružil pa se jim je Tomaž Gvozdanovič i z podjetja DFG Consulting iz Ljubljane), ki so s fotogrametrično kamero posneli Tri- glavski ledenik i z zraka. Pred snemanjem so na površ- ju v okolici ledenika označili več kot dvajset dobro vidnih merilnih točk in geodetsko izmerili njihov položaj. Natančno poznavanje lege točk bo s posebnimi fotogra- metričnimi postopki omogočilo umestitev številnih v uvo- du omenjenih fotografskih posnetkov Triglavskega ledenika na zato posebej pripravljen digitalni model relie- fa. Tako bomo dobili tridimenzionalni model ledenika, s katerim bomo nazorno prikazali njegovo spreminjanje. Podjetje A. C. I. Inženiring i z Ljubljane se ukvarja z različnimi georadarskimi meritvami. Georadar delu- Triglavski ledenik z Begunjskega vrh a 14. 9. 1999 (foto: Matej Gabrovec]. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Geodetsko izmero Triglavskega ledenika in okolice smo opravili zaradi priprave tridimenzionalnega modela spreminjanja ledenika (foto: Milan Orožen Adamiči. je s pomočjo signalnih anten, ki jih je potrebno spuš- čati po ledeniku. Na ta način smo prvič na dveh prerezih izmeril i globino ledu in dobili podatke o izoblikovano- sti pobočja oziroma kotanje, v kateri leži ledenik. Meri- tve je vodil mag. Dimitrij Najdovski ob sodelovanju samostojnega raziskovalca geologa mag. Tomaža Verbiča. Za izvedbo vrvnih manevrov spuščanja in dvi- govanja sani s pritrjenim georadarjem smo zaprosil i inštruktorje Gorske šole Slovenske vojske, sodelovala pa sta podpolkovnik Marjan Ručigaj in stotnik Boštjan Kostanjšek. Ob posebni privolitvi Uprave Triglavskega narodne- ga parka in sodelovanju helikopterja Slovenske vojske smo fotografirali Triglavski ledenik i z zraka za potre- be monografije o Triglavskem ledeniku. Helikopter Slo- venske vojske, ki ga je upravljal pilot Jože Kalan s posadko, je sodeloval tudi pri prevozu opreme in ljudi na Kredarico in nazaj v dolino. Celotno delo je sprem- ljala ekipa oddaje Gore in ljudje TV Slovenije pod vods- tvom Marjete Keršič Svetel. Oddaja o Triglavskem ledeniku bo na sporedu spomladi. Prvi letošnji rezultati oziroma podatki o Triglavskem ledeniku so že znani: površina ledenika se je skrčila na 1 ,375 ha (ob začetku preučevanj leta 1946 je bila 15 ha, v letu 1995 3 ,03 ha), največja debelina ledu pa je na posameznih mestih od 7 do 8 m. Zato na Triglav- skem ledeniku zaradi stalnega tanjšanja ledu ne govo- rimo več le o krčenju ampak kar o razpadu ledenika. Rezultati dosedanjih več kot petdesetletnih podrob- nih opazovanj, dokumentiranj in merjenj Triglavske- ga ledenika so pomembni za Slovenijo in tudi širše, saj sta oba slovenska ledenika (redno opazujemo tudi Ledenik pod Skuto) najbolj jugovzhodno ležeča lede- nika v Alpah in zato pomembna kazalca podnebnih sprememb v Evropi. Preučevanje slovenskih ledenikov je vključeno tudi v vseevropsko opazovanje ledenikov in izmenjavo podatkov o ledenikih. Projekt opazova- nja obeh ledenikov je verjetno tudi eden najstarejših in najdaljših znanstvenih raziskovalnih projektov v Slo- veniji. Ob skromnih sredstvih za raziskovalno delo nam je ob nesebični pomoči - skupaj je pri terenskem delu sodelovalo kar šestindvajset raziskovalcev in sodelav- cev i z sedmih raziskovalnih organizacij, ustanov ter podjetij - uspelo opraviti š iroko zastavljeno interdis- ciplinarno preučevanje ledenika. Podrobnejši rezulta- ti bodo objavljeni v posebni znanstveni monografiji o Triglavskem ledeniku, ki bo izšla v sklopu knjižne zbir- ke Geografija Slovenije, s čimer bomo proslavili tudi petdesetletnico stalnih merjenj in opazovanj. Delo na ledeniku je potekalo v čudovitem jesen- skem vremenu, pa tudi v odličnem tempu udeležencev. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Prvič so bile z georadarjem opravljene meritve globine ledu. Na posameznih mestih je globina ledu od 7 do 8 m (foto: Milan Orožen Adamič). Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU na vrhu Triglava lfoto: Sandi Kelnerič). kar se ¡e zlasti izkazalo pri skupinskem vzponu na naše- ga očaka. Posebna zahvala za prijaznost in vsestran- sko pomoč gre osebju Triglavskega doma na Kredarici z oskrbnikom Jankom Rekarjem, Gorski šoli Slovenske vojske ter 15. brigadi Vojaškega letalstva Slovenske vojske z Brnika. PRIZADEVANJA ZA KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE BODOČIH UČITEUEV GEOGRAFIJE - OB OKROGLI MIZI NA 11. ILEŠIČEVIH DNEVIH IN OBISKU NA PEDAGOŠKI FAKULTETI V MARIBORU Jurij Kunaver in Karmen Kolenc Kolnik Dva dogodka novembra 1999 s področja didak- tike geografije sta bila povod za pričujoče poročilo. Prvi je bil Okrogla miza o izobraževanju bodočih učiteljev geografije v okviru 11. Ilešičevih dnevov, ki je bila 5. novembra 1 9 9 9 v organizaciji katedre za didakti- ko geografije oddelka za geografijo FF. Drugi pa je bil razgovor o isti temi en mesec kasneje na oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru ob priliki obi- ska ljubljanskih študentov in učiteljev. Okrogle mize so se udeležili zastopniki različnih šol in ustanov ter dru- štev, med njimi dr. Karmen Kolenc Kolnik in Eva Koneč- nik s Pedagoške fakultete v Mariboru, Igor Lipovšek z Zavoda za šolstvo RS, Ludvik Mihelič, namestnik rav- natelja Ekonomske srednje šole v Ljubljani, Mira Verbič, namestnica ravnatelja Gimnazije Poljane i z Ljubljane, Dušan Vodeb, predsednik Društva učiteljev geografije Slovenije, mag. Maja Umek s Pedagoške fakultete v Ljubljani, z oddelka za geografijo FF v Ljubljani pa dr. Anton Gosar, dr. Jurij Kunaver, dr. Karel Natek, dr. Mirko Pak in mag. Tatjana Resnik Planine ter absol- venta Boštjan Kerbler-Kefo in Janez Nared. Na drugem sestanku v Mariboru pa je razgovor potekal med štu- denti geografije - bodočimi učitelji geografije z mari- borskega in ljubljanskega oddelka za geografijo in njihovimi učitelji. Zdelo se nam je umestno, da o obeh dogodkih poročamo skupaj, saj so bila rdeča nit obeh razgovorov vprašanja in problemi, kot jih vidijo in čuti- jo na eni strani visokošolski učitelji, ki skrbijo za geo- grafsko didaktično usposabljanje, na drugi študenti, poleg njih pa še praktiki in strokovnjaki s šol in Zavoda RS za šolstvo. Jedro tega sestavka je torej povzetek okrogle mize, vmes pa smo dodali še mariborske ugotovitve. 22