ZZ3. itevllka.
UiMlmi,
xnix.
laaaja Titk dan avačer, imunii nadajja in araanika, tar valja po poatl arajaaaan aa avatro-ograka dašala aa raa lata *6 K, h aal lata 18 K, aa 6atrt lata 8 K 50 h,  aa an maaaa 1 K SO k   Za LJubljano i aaatUanjaia na dom aa lat* 14 K, aa pal leta 12 K, aa datrt lata 6 K, aa en aiaaaa fl K.   Kdar hodi eam panj, alača aa m lata 21 K, aa pol late 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa an maaaa 1 K 90 h. — Za tuje dažala tolika vač, kolikor inaia poštnina. — Na aaraon« ?raa iatadobna vpoiUJatro naročnino aa na oaira. — Za oananlla m plačajo ad pataraatopno patit-vrata po 18 h, 5a ao oananilo tlaka ankrat, pa 10 h, da aa dvakrat in po 8 h, do io tlaka trikrat ali vačkrat — Dopiii naj le isTole frank ovati. -?skapiai io na vračajo — Uradnlitvo m upravnlalvo )a v KnafloTik aiiaab it 6, in eiaar aradniitro v I. nadatr., aarara litra pa v pritličja. — Uprarništro naj aa blagovalija pošiljati naročnina, *akJamaaija, oananila, t J. adminiatrativna itrar1
Uredništva telefon it 34.
Mesečna priloga: „
Posamezne številke po 10 k.
Tehnik".
Opravnižtva telefon ŠL 85.
Uabilo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naroebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljubljani na dom dostavljen
Vs i leto .. K 24-— I Četrt leta .. E 6 —
Pol leta... „ 12a— I En mesec . / „ 2-
V upravništvu pre je man na mesec E 1-90.
S pošiljanjem po posti v Avstriji velja,:
Vse leto .. E 25-— I Četrt leta .. E 6-50 Pol leta ... „ 13"— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 E. Za Ameriko in druge deieleQvse£leto 30 K/
fi)eJF" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. BeT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpožlje o pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Za Rnežatoom Črni vrh.
Nesrečno seme bratskega sovraštva, zasejano med Slovenci za Missie, krepko vzgoje van o po Jegliču, vsestransko življensko podpirano od c. kr. vlad, rodi že po raznih krajih domovine — najlepše sadove. GoČe, Knežak in Sora so imena, ki nam še niso izginila izpred oči in nam tudi I še dolgo ne bodo. Duhovniška podivjanost slavi v zadnjem času na Kranjskem svoje tri-umfe — žrtve pa j oče j o. Povsod eno in isto geslo: „Š k o d uj naprednjaku, kjer moreš, kamenjaj liberalca, ubij ga, ne boj se posvetnega sodišča, vojščak Kristov, Bog ti bode tvoje delo za krščansko stvar obilo poplačal na tem in onem s v e tu!u
V Ćrnem vrhu so ustanovili pred kakimi petimi leti mlekarsko zadrugo, strogo na gospodarskem stališču, brez najmanjše politične barve. Volil se je odbor: v načelstvo dva naprednjaka, v nadzorstvo pa en sam liberalec in pet hudih klerikalcev. Mlekarna je početkoma delovala dobro, pozneje pa jo je draga režija in stroji, zlasti pa nezanesljivost udov, katere je bil mnogo kriv, kakor je sodnijsko znano, takratni Črnovrški kaplan Sever, — spravila v velike stroške in nazadnje, n a j v e č po krivdi nekaterih klerikalnih nadzornikov, tudi v — kon-kurz. Izguba, ki presega 25.000 K, še danes ni poravnana, ker se udje upirajo poplačilu. To je kratka in v bistvu popolnoma resnična zgodovina propadle mlekarne.
„Slovenski Narod" je že lani, na podlagi sodnijskih aktov v par člankih natančno poročal o vsej zadevi, zahtevajoč vsestransko natančno preiskavo v prvi vrsti proti lenim klerikalnim nadzornikom, ki niso videli mlekarne od znotraj po cele mesece. — Tukajšnja duhovščina in drugi klerikalci pa so v enomer pisali v „Slovenca" in „Domoljuba", da je vse nesreče krivo edino le načelstvo, v prvi vrsti trgovec Ivan Vidmar in posestnik Ivan Lampe. Dobro premišljeno je bilo to lopovsko delo, saj je znano, da so Orno vršci brihtni ljudje in klerikalci bi ne prišli v občini nikdar na površje, da niso znali tako svinjsko blatiti načelstva in tako spretno varovati klerikalne nadzornike, ponajveč najzagrizenejše duhovniške mameluke — vsake sokrivde.
Duhovniško hujskanje je obrodilo, kakor je bilo pričakovati, najlepše sadove ravno pri onih ljudeh, s katerimi pridejo častite duhovne posode najčešče v dotiko, to je pri tercijalkah in Marijinih hčerah. Stokrat smo že dokazali, da so razne bratovščine in redovi pri nas popol-
noma politična društva, z naj plemenitejšim namenom hujskati proti brezvercem — liberalcem. A, nič ni pomagalo, vlada se ne gane, da bi stopila na prste tej črni vojski, in tudi šolske oblasti važno gledajo, ko volijo razne Marijine prednice in od-bornice celo — šoloobiskujoči otroci.
Bilo je v petek 21. t. m., ko so se zbrale tretjerednice Skvarča, Ho-movec in Felc; zadnja je pripeljala tudi svojo hčer, kateri žvenketa ob raznih prilikah — na bujnih prsih svetla medajlica, kot znak Častitega Članstva častitih Marijin hčera. Ko so premotile — žalibog — tudi neko drugo korajžno ženo „brez vrvi", so šle okoli devete ure zvečer s poleni oborožene pred proda-jalnico člana načelstva, trgovca Vidmarja. Tu so jele žeg-nane babnice preklinjati in se rotiti, daje bila groza. „Prokleta duda, po krivem si prisegel, danes pridi ven s samokresom I Bog ferdamei tebe in tvojo hišo in tvojo družino I Pridi ven, da te ubijemo!11 — je odmevalo po vasi in ljudje so preplašeni leteli skupaj. Kričanje, ki je bilo polno tudi drugih najgnusnejŠih besed trajalo je kakih deset minut, nato pa so jela deževati v vrata in okna debela polena« Kdo naj popiše strah Vidmarjeve rodbine, boječe se za svojega očeta,za s v o j e živi j en j e.
K sreči so dospeli naposled vendar orožniki in — napravili red. Katoliške babnice so se tisti večer poskrile kot zajci, za-pustivši neko od njih nahujskano ženo orožniškim pestem, a so zapadle že drugi dan — roki pravice. Zaslišane so bile preteklii ponedeljek s pričami pred preiskovalnim sodnikom v Idriji. Deželno sodišče v Ljubljani pa bode imelo najbrže nalogo, dokazati tem svetim ženicam, da je — vzlic duhovniškim lepim besedam — pobijati liberalce  tudi   na  Kranjskem še
LISTEK.
Gabrieie i' Annunzio.
Letošnjo dramsko sezono otvori literaren večer prve vrste: d' An-nunzijeva tragedija „Gio-conda". Ali smemo smatrati to dejstvo kot ugoden avspicij, da hoče letošnja drama odločno kreniti na višja pota ? In kako bo pozdravilo in podpiralo občinstvo to stremljenje naših „gorenjih desettisoč.
Danes spregovorimo o umetniku svetovne slave, ki pa j*e v nas skoro še Čisto neznan. Zato smo primorani, biti nekaj obširnejši.
Gabriel'e d' Annunzio (Gabrijel veselega sporočila) je psevdonim poleg Antonija Fogazzaro največjega modernega laškega pesnika, pisatelja in dramatika Rapagnetta. Gabrieie d* Annunzio se je rodil leta 1864. na krovu brigantine „Irene" na višnjevih valovih od njega toli ope-vanega Adrijanskega morja. Bil je pravo otroško Čudo, prekipevajoč strasti in že zgodaj v vsakem oziru dozorel.  S šestnajstimi leti je prišel
*) Lady Blennerhassett: Gabrieie d' Annunzio.
na  visoke šole   v  Rim,  kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami, kajti prinašal je s seboj najboljša priporočila : šestnajstletnega mladeniča je namreč že obdajala glorijola pesnika izredne sile in  dičila ga je izredna moška lepota: fino vitko telo in temne, sanj ave oči, govorica  mu je bila počasna, naglašajoČa vsak zlog, vsak zvok: že tedaj se je kazalo, da umeje mladi umetnik za svojo govorico izposoj evati si od muzike ritem in harmonijo,  od vpodabljajoče umetnosti kolorit  in linijo in plastičnost. Ves rimski svet se mu je klanjal in srečna je bila ženska,  ki se ji je dal mladi Gabrieie zapeljati. Tako je živel v največjem prelestju in razkošju in vedno niže  podaje v v greh, dosegal vedno   večja zmagoslavja.   Po teh burnih dnevih sladostrastja in divjih orgij mesa se je umaknil v Ghieti v Abbruzzih in v Neapel. Pod pravim imenom Rapagnetta je bil nekaj časa Član italijanskega parlamenta, toda v drugo mu volilci niso hoteli več zaupati mandata:  d' Annunzio je preveč   umetnik,   preveč  sanjač,   da bi mogel vršiti ta posveten posel.
Njegova divja, strastna, odlična natura se zrcali v vseh njegovih umotvorih; kajti on govori vedno le
o sebi in vsi njegovi junaki so on sam. Kot 161etni mladenič je izdal svojo prvo lirično zbirko „Primo vere" (prva pomlad), 1882. pa lirično zbirko „Canto novo" (novi spevi) ln leto nato v Rimu „Intermezzo d i Rime (dogodki v rimah). Te tri publikacije so izzvale neznansko ogorčenje in ljute boje. Vsebina teh pesmi je bila namreč tako pohotna in pervezna, da se je zgražal ves svet. Zato pa je bil jezik tako krasen, tako blagozvočen in klasičen, kakor ga Italijani niso slišali izza Carduc-cija. Izšel je d' A. iz Šole cinquecen-tistov in od njih sije povzel temeljni problem svojega življenja, problem večnega misterija: žensko. Njo riše in opeva v neskončnih varijacijah, poje visoko pesem ljubezni z drzno pre-šernostjo prekipevajočega poželjenja, vriska strasti pijan, življenje mu je praznik pohote, in ni je stvari, ki bi izpred nje ne potegnil zadnjega paj-Čolana. Toda njegova brezsramnost je odeta v klasični škrlat antične krasote izraza in slike. — — V sonetih duše (Sonetti deli' anima) se čuti, da se skuša d' A. izviti iz tesnega objema zapeljive kače, ki mu izžema telo in dušo; in sam pričakuje vstajenja svoje dude.   In ko  so izšli
vedno greh in — sicer velik greh, ki ga ne zakrije niti svetla medajlica, pa tudi ne spokorna frančiškanka vrvica!
nova železnica na Koroškem.
V nedeljo dne 30. t. m. se bode slovesno otvorila karavanska proga nove planinske železnice. Ob enajstih dopoldne se bo odpeljal vlak s slavnostnimi gosti iz B e 1 j a ka na Jesenice in odtod spet skozi karavanski predor nazaj v Pod rožČico in na Celovec. Tam se bode slovesnost končala z obedom. Otvoritvi železnice bode prisostvoval železniški minister pl. Derschatta.
Ta železnica bode širjemu svetu odkrila lepoto najzavednejsega dela koroškega slovenstva, lepega Roža*) in bi se pravično lahko imenovala rožka železnica.
Že v Beljaku, kjer se nova proga loči od stare šmihel-trbiške, uživamo krasen pogled na Karavanke od belopeških vrhov doli do visokega Obirja, v sredi dolge črte pa stoji veličastno skalovje gore Jepe**) ali „Kom"-a, pred njo pa istotako skalnata rebra kažočo Ko-mico, ki jo^Nemci imenujejo „Tiirken-kopf", ker ima skalovje podobo Turka s kratko židovsko brado in čopatim fesom na glavi. Toda onkraj reke Zilje pred Blaškim jezerom se razprostira temni gozd Dobrava, o katerem pripoveduje ljudstvo mar-sikako povest.
Na severnem bregu Drave pa prične ob zahodnem koncu Osojan-skega (Osojskega) jezera pri veliki razvalini Lanjskranji pogorje „Tur e",
*) Slovenci ta del Koroške imenujemo „R o ž" (m.) „Rožna dolina". Kar se čita večkrat po časnikih, je skrpucano iz nemške prestave „Rosental".
**) Tu za to goro ima časniška slovenščina svoje posebno ime „Kepa", ki se pa nikjer ne govori med priprostim narodom. Nemško ime je „Mittagskogel".
ki gre ob severnem bregu vrbskega in celovškega jezera*) do reke Glane. Kako poldrugo uro oddaljen gleda iznad velikega ovinka reke Drave grad Bernberg, za njim na hribu že čisto ob horizontu cerkev sv. Jurja na Strmcu, od katere je najlepši razgled po jezeru do Celovca in po vsem Rožu ter proti zahodu mimo Blaškega jezera daleč v Ziljsko dolino in mimo Beljaka v nemško dravsko dolino; pod tem „Velikim" Strmcem leži na prijaznem hribu nad Vrbo veleposestvo Mali Strmec, kjer je izdihnil blagi naš nepozabni Len-dovšek. Med Št. Jurjem in Kostanj ami**) pa štrle v nebo razvaline Ahelberg, Strmec, Štavf, Črni grad in Hovart.
Na severni strani Osojskega jezera se dviga 1910 m visoko široka Osojščica. Druge sosedne vrhove, med katerimi je najvišji Vogljanik, zakriva severne blizu Beljaka nad Št. L en ar ts kim jezerom stoječa Št. Ožbaltska gora s cerkvijo na vrhu. Zahodno od nje se pa vrste Mali Vogljanik, Ampržčica in Mernik.
Med Dravo in Ziljo stoji med Toplicami ter Rudolomom in Nemškim Plajprgom gora Rudnik, v kateri se najdejo velikanske množine svinčene rude. Nad Plajprgom leži dolgi in široki skalnati hrust Dobrač (2167 m) s „slovensko in „nemŠko" cerkvijo na vrhuncu, mimo njega pa gledata črez Karavanke sem na Koroško velikana Julskih planin Mangart in Triglav, ki se vidita, kamor seže slovenska zemlja proti severu in zapadu.
*) Ljudstvo nima zato največje jezero koroško drugega imena nego »Jezero" (n. der See), gornji del zase se pravi Vrbsko jezero (Veldener See), spodnji pa celovško jezero (Klagenfurter See). Nemška beseda „VVorther See" je umetno skovana za vse jezero, pomeni namreč samo vodo okoli božje poti „Otoka".
**) Kostanje ne „Gozdanje" \ kakor je prekrstil neki jezikoslovec-nebodigatreba, se imenuje ta vas. Nemško „Kastenberg" je pravilna prestava.
njegovi „O d i navali" (ode v morju), takrat je utihnil ves vihar in mojstra besede, mojstra stihov je obožaval ves italijanski svet. Plastika in virtuoznost njegovega lapidarnoga sloga, umetna izklesanost njegovih verzov je žela prave triumfe. Ciklus „Ele-gie Romane" (rimske elegije) pa so najvišje, kar premore laška lirika. Kakor ukročena zver pred svojim krotiteljem leži nepopisno melodij ozni laški jezik pred d' Annunzijem in ta se igra ž njim, kakor se igra morje s solnčnim žarkom. In verz je d' An-nunziju vse, verz mu je več kot misel. To nam potrjuje tudi poslednji „Poema paradisiaco" (rajska pesem).
Novele je pisal d'A. tudi že v zgodnji mladosti. V knjigi novel Terra vergine (deviška dežela) je deloma posnemal Hugoja in Mau-passanta, deloma pa podal lastne stvari in napolnil je delo z gnusobo in brezmejno surovostjo: uboj, umor, presestvo, podivjanost pijancev, človeške beštije, vse najdemo v teh novelah, kar je mogel naturalizem dati naj -skrajnejšega. II libro delle Ver-gini (knjiga o devicah, 1884) se zopet naslanja na Francoze in blesti sijajnega kolorita in prelestja besede. Senzualnost pa je tiral do dosadnosti.
Zbirka San Pantaleone dokazuje, kar potrjujejo tudi poznejši d'Annun-zijevi spisi, da ni zmožen ustvariti plemenit in logično izveden ženski značaj. Njegove ženske so pupe brez življenja; kar pa je življenskega na njih, je patologično. — Prvo večje prozaično delo je „Giovanni E piše op o" (1891.), zgodba slabotneža, ki je vzel za ženo vlačugo in ki končno postane morilec ljubimca svoje žene, njenega in svojega demona. V tej knjigi se zrcali d' Annun-zijevo filozofično naziranje, daje človek igrača usode, proti kateri ni boja (of. „Nino" Cankarjevo, ki ima tudi v drugih umetniških ozirih z d'Ann. mnogo sličnosti).
Dočim je stal pri novelah za botra Schopenhauer, je dvignil d'A.-jeve romane iz krstnega kamena Nietzsohe. In romani so razširili d' A.-jevo slavo po vsem svetu. Dosedaj Štejemo troje romanskih trilogij:
1.) Erotični „romani rože: Pia-cere (nemški: Lust), L'Innocente (Der Unschuldige) in Trionfo deli a Mor te (zmagoslavje smrti). — »Pia-cere", erotični roman, pisan s tako virtuozu ostjo sloga in zajedno s tako drznostjo brezsramnih efektov, da je celo na frivolnost navajeni francoski
Vlaki nove železnice bodo odhajali iz Beljaka in sicer za sedaj z državnega kolodvora, ker se Be-ljačani še niso zedinili, kje naj bi stal skupni kolodvor za južno in državno železnico. (Pri zadnjem zborovanju o tej zadevi bi bil kmalu nastal pretep.) Do Toplic (beljaških) znanih ne toliko po svoji zdravilni moči, nego po zadnji aferi, ki jo je proti našim slovenskim gospodom izzval posestnik Teppner, bodejo vlaki vozili po tirih dosedanje proge Beljak-Trbiž, od topliške postaje naprej pa po posebnem tiru, ki pa gre čisto paralelno ob starem tiru do reke Zilje črez to reko ima nova železnica svoj lastni 120 m dolgi most in se nagne potem proti vzhodu; trbiška proga pa jo zavije proti zapadu k znani narodnozavedni vasi Brnca
Nerodno je za potnike, ki se vozijo iz Roža na Trbiž, da ima nova proga v Mlinar j|i h svoj posebni kolodvor in se bode moral potnik namesto, da bi se kar od Mlinarje odpeljal na Trbiž, voziti po nepotrebnem v Toplice ali celo v Beljak. Nasproti visokim gozdnatim Karavankam vozi železnica trdo pod Dobravo mimo vasi btebna. Proti jugu vidi potnik visoko v Karavankah premožne kmetije rovtarske, katerih posestniki so se do najnovejših Časov držali protestantizma, ki so se ga bili. navzeli v Časih Trubarjevih in Dalmatinovih (dandanes sta edino še vasi Selce in Zagoriče nad Pod-kloštrom protestantske vere.) Na strmih skalah v ospredju stojita stari grad Vikštanj (JBekštanj) in stara cerkev Škocijanska. 0 jamah škoci-janske skale se najde ]med ljudstvom dosti povesti o Belih ženah, o veliki kači in zakletem gradu. Na nižjih zelenih prednjih hribih pa vidiš lepi dvor g. prof. dr. Potočnika v Žuža-ličah in čisto v ospredju veliko sivo hišo brez vseh olepšav — novi grad Vikštanj (Bekštanj).
Skoz travnike in polja pridrdra vlak na to do postaje B 1 a č e, ki leži precej južno od vasi ob jezeru. Krasen je ta pogled v skalovje gore Jepe (/2144 m), ki se nam pri lepem vremenu kaze blizu, da bi se kar z roko do nje stegnil. Impozantno pa gleda z bližnjega hriba pod Jepo velika cerkev loška, o katevi se pripoveduje, da jo je župnik Lajčihar pred 130 leti zidal tako veliko z denarjem, ki ga je skrivaj sam koval. Rudnino (srebro in zlato za denar pa je kopal v Karavankah pod Jepo.) Gosposka ga je dala prijeti med mašo v novi cerkvi. Ko je videl v tem trenotku, da je izdan, padel je od kapi zadet na tla in bil mrtev. Pokopan je v grobnici pod cerkvijo.
Vas BlaČe nima nič zanimivega ; velika vas, v sredi pa običajna gotiška cerkev iz 16. stoletja z istotakim običajnim sv. Krištofom na oknu naslikanim. Severno od vasi pa sega lep gozdnat poluotok v jezero, ki ga
prevajalec Čutil potrebo, črtati cela poglavja; kajti le laSčina ima prednost pred drugimi jeziki, da sme tvegati vse. Junak romana je d' A. sam, njegov življenski smoter naslada, njegov zakonik instinkt, njegovo vero-izpovedanje kultus lepote. Za ves pomp dekorativne opreme, blago-zvočnost in bogastvo muzikalične proze pa se skriva divje poželjenje in strastno uživanje po najmodernejših receptih. — L'Innocente. Soproga je obolela in zdravniški nasvet olajšuje soprogu nezvestobo, ki se ji ta vda do skrajnosti. Ko pa se mu po dolgih blodnjah povrne strast do zanemarjene soproge, nosi le-ta pod srcem otroka od tujega moža. Dasi sta .torej blodila oba, se zopet najdeta v prejšnji ljubezni in umorita sad blodnje in zmote. — Tudi v tem romanu so poglavja, ki so najnižje, kar je kdaj zapisala moška roka, nasprotno pa se ponaša jezik z nezaslišano krasoto.— Trionfo deli a M o rte obravnava neizprosni fatum samomora kot neizogibni konec pohotnega samopašnika, ki v ženski nikdar ni ljubil ženske, ampak vedno le samega sebe.
Nasproti tem trem „romanom rože" stoji „trilogija lilije:" Le Ver-a \ n e delleRocce (Die Felsenjung-
je slovenski kmet Nemec menda pred par leti prodal za revnih par stota-kov nemškemu dr. Kumpfu iz Beljaka, ki sije tam postavil letovišče. Veliko sveta so posedli beljaški Nemci s svojimi letovišči tudi v vasi Drobolje, ki leži nad severnim bregom jezera. Na ta način je postala ta vas nekaka nemškutarska trdnjava sredi slovenske zemlje.
BlaŠko jezero kot voda je žalibog vse v posesti kneza Lihtenštajna kot posestnika gradu Rožeka. Njegova posest je tudi krasni otočič sredi jezera, ves zaraščen z gostim in visokim smrečjem. Proti Blačam obrnjena stoji na njem nekdanja „Otočnjakova" hiša, sedaj hotel Schwelle, sedež pred kratkim ustanovljene sudmarkine podružnice.
Ko zapusti vlak postajo, se vzdigne po nasipu na visok južni jezerski breg, na katerega visočini, na „Dobjuu leži z krasnim ogledom črez jezero in tje na Dravo in grad Bernberg ter na Strmec letovišče znane češke pisateljiice A. Preissove. DaleČ od te mične samote drdra vlak po bregu in stopi po nasipu in mostu čez Borovnico, deročo vodo, ki priŠumi izpod Jepe in se tu na južno vzhodni strani zliva y jezero, v velik „Logu.
Predno pa dospemo do sem, ozrimo se še črez jezero! Na vzhodu, štrli kvišku hišni strehi podobna gora „Tabor", ki je na vrhu vsa prekopana — iskali so ljudje že od nekdaj tam zaklade in so samo nekaj starin našli — in ki je menda od znotraj vsa otla, v duplini pa počiva kralj Matjaž s svojimi junaki čakaje na tiste hude Čase, ko bode slovenski rod v najhujši nevarnosti in ko bo na otoku sredi jezera zadnja krvava, a za nas zmagovita bitka s sovragom.
A ni že skrajni čas, da se prebudi iz spanja, Kralj Matjaž? Ali ne čutiš, da sovražne podkve že pri-žvenketavajo proti tvojemu zavetju? Ne vidiš, da sicer pobožne slovenske mravlje še lazijo ob treh hribih ob gosposveškem polju, a vojvodski prestol, središče stare Slovenije, je že obkolil tujec, ljuti naš sovrag? — Zbudi se, odpri oči našemu narodu, da bode pogledal nazaj v slavno svojo preteklost, da se bode sramoval prodajati največje naše narodne svetinje brezbožnemu sovragu, narodne svetinje, za katere so naši predniki prelivali svojo kri! Še je tujec prišel samo do našega središča, do srca našega naroda, še ga ni nam iztrgal! Vzbudi, vzdrami naš narod, zadnji čas je prišel!
Milo nam pride, ko za Taborom zagledamo v miČnem zatišju vasico Brdo. Med čednimi hišami je največja Hajževa, dom vedno veselega Tomaža, — ali je še takšen, kakoršea je bil nekdaj, ne vem; že dolgo nisem imel veselja, da bi ga bil videl
— sedanjega p ostajenačelnika v Grosupljem. In ne daleč na levo tista hišica, v kateri je bilo včasi tako ži-
frauen), L a Grazia in L' Annun-ziazione. „Device skale" so mrzle kakor mramor, nerazumljive in neverjetne kakor sence v sanjah, ki nito ne dihajo, niti ne bivajo. Po 110 strani dolgem prologu šele se začenja roman, poln čarobnih slik in sočnih barv. Claudio Catello hoče ustvariti nadčloveka. Za tacega sina išče primerno mater med hčerami starega plemenitaškoga roda. Toda njegovo stremljenje se razdrobi na njegovem samoljubju.
Za tem romanom je za začel d' A. romansko trilogijo: I romanzi del Melagrano (romani granatovega drevesa — margarana) ki so: II fouco, (ogenj), La Vittoria deli' Uomo (zmaga Človeka), Trionfo della Vita (zmagoslavje življenja).
— V „11 fouco" proslavlja d'A. lastno umetniško stremljenje in svojo erotiko z vsem bleskom svojega soč-natega kista: slike, stimunge, občutja, duševni položaji.
Tudi na dramatičnem polju je začel z manjšimi poizkusi. I fra-tel 1 i (bratje) je pravzaprav monolog, napisan navlaŠč za slovito igralko Eleonoro Duše, položen na ustne nore, ki ji v rokah umira njen od njenega soproga umorjeni ljubimec.
— Nato je napisal    nekaj biblijskih
vahno, gostoljubno življenje, pred katero si Še sedaj kak starejši kmeški rodoljub slovenski o tare skrivaj solzo iz očesa, — nekdanje poletno domovanje nam Korošcem nepozabnega profesorja LendovŠeka. Kolikokrat smo se po večerih vozili po jezeru in prepevali slovenske pesmi! Kako si neutrudno hodil okoli bodrit kmete od hiše do hiše, kako so ti povsod pritekli z zaupanjem in veseljem naproti! „Gospod profesor so prišli" se je razlegalo po vasi, in staro in mlado je teklo v hišo, kjer si se ustavil. Ti si bil naš ponos, Ti, ki si imel v rokah naše duše in srca! Zakaj Te je morala nam vzeti tako zgodaj neusmiljena smrt? — Kdo Te bo nadomestil ? — Odgovor mi je dal nato nekdaj strasten nemškutar: „Ta-kega Slovenci ne bodete imeli več; s tem bi bili šlioelo vsi!" Upajmo pa vendar, da bode kalilo in dozorelo kmalu seme, ki si nam ga Ti vsadil v srca in da bo rodilo Še stoteren sad, predno, da je prepozno!
Vrnimo se k naši železnici. Pre-vozivši velike nasipe in zidane jezi, s katerimi je železnica zavarovana proti Borovnici, ter dolgočasni Log mimo Pečnice se peljemo Črez velike paše med vasmi Zgornje Brovlje in Trata. Tu se nam že odpre pogled na gore, ki zagrajuje od vseh strani Rož: Gračenica, (1362), Baba (1870), Petelin (1754), Golica, KoČna, Mače (1691) Stol, se vrste proti vzhodu, kot zadnja straža pa stoji široki Obir. če pa pogledamo gori proti Jepi, zapazimo visoko v gori v ravnici „Kopanje" imenovani, prijazen Iličev dom, kjer so se v Lendovšekovem Času vsako leto redno zbrali na praznik Marijinega imena „na semenj" vsi odličnejši rodoljubi širokega Korotana ter so veselo preživeli ves dan v prijetni družbi krepkega planinskega narodnjaka, njegovega sina Jože, njegovih dveh hčera in pridne žene. Kje so sedaj tisti veseli časi, ko je nas fotografoval krepki hribolazec Knafelc in z bistrimi dovtipi zabaval slikar Marković! Kako so veselo pele nam citre in gosli, kako je odmevala od Komice in Jepe slovenska pesem!
Kmalu nas vlak pripelje mimo neznatne vasice Ledinic v Spodnje Brovlje, kjer stoji postaja „L edini c e". Imela bi bila prvotno dobiti ime po sosednji veliki vasi Mali-niče. pa gospod župan rožeški, ki ima svoje posestvo na Ledinicah je dosegel, da se postaja imenuje po njegovi vasi, kakor je dobro pristopna tudi le od njegove strani, doČim ko pridejo drugi interesen tje do nje le po ovinku. Ljudstvo seveda radi tega godrnja.
Prišli smo Čisto blizu pod hrib Hum, ki nadaljuje prej omenjeni Tabor proti vzhodu. Tu pride za vasjo Malinice Čisto v podnožje teh gora. Po strmem bregu, katerega so izgoz-dili in vsega raztrgali, da je sedaj samo skalovje, nas pelje vlak precej visoko nad  dolinico, v kateri leži vas
scen: Modre in nespametne device in Lazaru s. — Velika tragedija, ki je imela na odrih precejšen uspeh, je La citta morta (mrtvo mesto). Na grobišču zasutega mesta Mykenae izkopavata arheologa Aleksander in Leonardo trdnjavo z levjimi vratmi in najdeta grobove. Aleksander je pri vedel svojo soprogo Ano, Leonardo pa svojo sestro Blanco seboj. Aleksander pa vzljubi Blanco in njegova slepa soproga Ana spozna to njegovo srčno skrivnost. Pripravljena je žrtvovati soprogu sebe in poiskati smrt, mrtva med mrtvimi. Svojo skrivnost zaupa Blankinemu bratu Leonardu, ne veioča, da se je let a že preje izpovedal Aleksandru, da ga napolnjuje grešna ljubezen do lastne sestre Blance. Aleksander in njegova slepa soproga sta se pravkar zopet našla, ko zadeneta ob truplo B lan kino: Leonardo je bil svojo sestro v topil in umrla je čista. — Tako jim je iz grobov vstala usoda. — Druga velika tragedija jeGioconda, ki se ima izvajati na našem odru in ki je imela mnogo sijajneši uspeh od prve. Tudi ta tragedija je napisana navlašč za Eleonoro Duše „z lepimi rokami." Lahko bi jo imenovali, „tragedijo lepih rok." Ko so 1. 1899. Giocondo prvič izvajali v Palermu
Laze pod vasjo Čemernico. Tu se odpre spet kratek pogled in sicer v Rož na vas Št. Ilj in gorice, katere dičijo cerkvice, kakor Hum, Strmec, Jerprg, Humec in Sveto goro. Posebno priporočiti je potnikom gora Jerprg nad Št. lijem, ki ima za Strmcem najlepši razgled črez Jezero, Hodiško dolinico z mnogimi jezerci in Rož. Kakor Strmec, je tudi ta gora dostopna vsakemu otroku.
Pod vasjo H o d n i n o pretrga železnica s kratkim zarezom gozd Tešinjo in prihiti po tihi gozdni dolinici pod hrib, na katerem stojita dva kmeta Strelca, gornji in spodnji, znana iz pripovesti „Miklova Zala". Kmalu na to zagledamo malo pod železnico vas S 1 a t i n e; v njej pa trdo pri cerkvici sv. Uršule Serajnikov dom, na katerem je gospodinjila „Se-rajnikinja" ali „Zalika", kakor jo naš prosti narod v svojih pripovedkah imenuje „Miklova Zala", kakor jo je imenoval v svoji povesti prof dr. Sket. Malo dalje vidimo na višini Mikeljnovo posestvo, dom Zalikin in nad njim stari grad „Turni," ki je moral dati polovico gore, na kateri stoji, za izzidanje Karavanškega tunela, da sedaj visi nad strmim prepadom.
Slatin, po katerih ima vas bržkone ime, sedaj ljudje ne poznajo več.
Vlak drdra nad vasjo naprej in stopi skozi globok zarez v jarek ob Produ. Naglo jo zavije proti jugu zedinjen s tirom, ki Dripelje od Celovca skoz nasprotni zarez in že se ustavi takoj na postaji PodrožČica, ki ima svoje ime od tega, ker leži pod rožko planino RožČico (na kartah in v časnikih spakedranka „Rožica" po n. Roschitza). Dokler se je kopal tunel, stalo je tukaj celo mesto lesenih barak, sedaj pa po dovršenem delu je vasica skoraj tako revna in majhna ko prej.
V vasici je gradič kneza Lihtenštajna in 2 elektrarni, katerih večjo je tunelsko podjetje prepustilo državi, manjšo pa knezu, ki električno silo porablja za veliko žago, na kateri bode podelaval svoje velike gozdove v bližnjih gorah.
Razgled s postaje je jako omejen. Skoz vzhodna vrata našega jarka vidijo se „Gore", hribi, ki ločijo hodiško dolinico od Roža. Na južni strani pa vidimo zraven Petelina Golico s Klad-jem in KapeliČno goro ter Suhi vrh.
Postaja je jako velika, največja novih postaj in leži na 20 m visokem nasipu. Gramoz tega nasipa je prišel ves iz tunela.
Od PodrožČice vozi železnica nekaj časa po jarku južno in se potem z jarkom vred obrne proti zahodu, kmalu na to pride do mesta, kjer se potoka Rožčica in Zagračenica spojita v potok Prod. Tu stoji mala elektrarna, ki ima daleč sem iz Medvedjega dola po ceveh upeljano vodo potoka Rojčice. Pod to elektrarno pa so jezi, ki nabirajo vodo, ki teče v velikanskih  ceveh   doli na veliko
in sta igrala glavne vloge: Eleonora Duše: Sil vi j o, Ermete Zacconi pa Lucija, so jo skušali laški dijaki izzviž-gati, ker niso hoteli dopustiti, da bi človek tako nemoralnega življenja kakor d1 Annunzio, prišel do zmage na odru. Toda neprekosljiva igra Du-sina je zmagala vse in odsihdob slavi ta tragedija ne glede na svoje notranje tehniške hibe triumfe po vseh večjih odrih. O Giocondi spregovorimo še pravočasno, kar treba. — Navesti nam je le še dramo „La g 1 o r i a" (Slava.) Zadnja potomka propalega in ubožanega bizantinskega plemena bi si rada opomogla. Pride v Rim in ujame bogataša in ljudskega voditelja za moža. Začne se razkošno zakonolomsko življenje. Svojega moža zastrupi, da se more poročiti z drugim, in njeno slavohlepje jo tira od grozodejstva do grozodejstva. Ker se je skuša on rešiti s tem, da jo hoče umoriti, ga končno sama zabode pred očmi politične dr-hali, ki terja njegovo glavo. — Italijani so to dramo odklonili. Ni čuda. Taka beštija, kakršna je ta Helena, ne more vzbuditi niti občudovanja, še manje sočuvstva.
Da karakterizujemo d7 A. splošno: v liriki je ustvaril absolutno gospodstvo verza, v prozi pa j e kot popisuj oči pesnik
elektrarno. Tiri od postaje sem so dvoj na ti in tako tudi skoz tunel, do katerega pridemo črez kratek, močen most.
Tunel je 8 km. dolg (tedaj skoraj 2 uri hoda), pelje skoraj polovico navkreber, potem 250 m. ravno in spet 4 km. navzdol, tako da zagledamo po dobri Četrturni vožnji beli dan nad vasjo H r u š i c a. Delo pri tunelu je bilo jako opasno in težavno. Marsikdo, ki se je tu ponesrečil, spi na pokopališču, ki stoji novonapravljeno blizu tunela na koroški strani. Na južni strani pri Hru-šici pa vidiš med nasipom dosti lepo obsekanega kamenja, dokaz, da je jim marsikteri Čvrst „obroČ," ki so ga bili že dogotovili, stisnila in razdrobila težka gora. Osobito na kranjski strani je mokra prst med skalami in voda jako nagajala.
Od tunela na Hrušici se pripeljemo po visokem nasipu črez Trbiž-Ijubljansko progo hitro na veliki kolodvor v Jesenicah, ki so nekako glava teh novih prog in so poklicane, ako se bodejo same držale, da vplivajo v narodnem oziru naj blago dej -nejše na vso koroško slovensko zemljo.*)
Ministrske konference.
Dunaj, 28. septembra. Včeraj se je vršila ministrska konferenca, ki so se je udeležili skoraj vsi ministri. Razpravljalo se je o pre pomik točkah volilne reforme, posebno o pluralnem zistemu in o dvotretjinskem zavarovanju razdelitve volilnih okrajev. Med člani volilnega odseka prevladuje mnenje, da ni upanja, da bi pluralni zistem prodrl. Ravno tako so čehi z Jugoslovani proti dvotretjinskemu zavarovanju razdelitve volilnih okrajev. Ministrski svet je izdelal v tem oziru posredovalne načrte, ki jih kmalu predloži parlamentarnim strankam.
D u n a j , 28. septembra. Danes je bila zopet ministrska konferenca, ki ji je predsedoval cesar. Cesar je opetovano posegel v debato. — Jutri pa se vrši skupni ministrski svet, ki se bo bavil tudi z raznimi povišanimi potrebščinami, ki jih zahteva vodstvo armade in mornarice. Vojna uprava povdarja v svoji zahtevi, da mora armada dobiti strojne puške in avtomobile. Ministrski svet bo reduciral te zahteve na najnižjo mero, ker finančni položaj obeh držav ne prenaša nove obremenitve in ker je treba v proračun šteti tudi potrebščine za brambovško artilerijo.
Klevete o Srbiji.
B e 1 g  a d , 28. septembra. Nemško Časopisje, ki hoče imeti za Srbijo
*) Že zdaj se govori, da hočejo jeseniški Sokoli ustanoviti prvega koroškega Sokola v Št. Jakobu v Rožu, kjer je narodna zavest najbolj živa in je kraj za to najprimernejši, posebno ako dobimo zaželjeno slovensko šolo s telovadnico.
BV Dalje v prilogi,
dvignil italijanski jezik do tekmovanja z glasbo in slikarstvom. Kakor je nekdaj M. Tulij Ciceron svoje peri-jode formuliral z zanosom pevca in zgrabil človeško dušo na njenem dnu, tako umeje d' Annunzio s svojim rafiniranim posluhom ustvariti vse ka-dence bogatega jezika, da tem minu-cijozneje riše vse tanjčine finih mrež, v katere lovi ženska moža, ki ji je razvnel dušo. Predno napiše d'Annunzio stavek, prisluškuje v svojem srcu blagozvočju stavka, besede, zloga, in izbira in izbira. — Humora ne pozna, smeh mu je tuj. Neizčrpen v izražanju, virtuoz besede postane svečan do dosadnosti. Vse, kar piše, se suče okrog istega predmeta: krog njega samega in krog ljubezni. Njegova erotika pa je poganska - klasična. Moralnih vrednot d'A. ne pozna: estet in svečenik lepote stoji izven vseh zakonov. Nedostatki v njem so pomanjkanje plastike in psihološke poglobitve, prenasičenje s slikami, uboštvo misli in enoličnost v motivih in situvacijah. Fogazzarro pravi o njem: Zanj je nesreča, da je preveč, preizključno umetnik. On more, kar hoče... Qualis artifex, qualis artifex! —
Jr. Kobal.
vedno kako afero, piše o novi izmišljeni vojaški zaroti. V Pirotu so baje oblasti zasegle spise, iz katerih je razvidno, da se je za 15. oktobra pripravljal splošni izstop častnikov iz armade. Res jele, da je bivši brigadir general SreČković iz osvete obelodanil članek, v katerem pravi, da je pod sedanjimi razmerami, ko nimajo vojaki dovolj obleke (?), konji ne dovolj živeža (?), nemogoče služiti v srbski armadi. Zaradi tega da je tudi on šel v pokoj. Sedanji vojni minister je nezmožen, izboljšati razmere v armadi. Iz celega Članka je jasno, da se je Srečković hotel maščevati le nad vojnim ministrom.
Turčija zviša carino napram Romuniji.
Carigrad, 28. septembra. Ru-munska vlada je omejila uvoz svežega grozdja iz Turčije, da obvaruje svoje vinograde okuženja. Turška vlada je zahtevala preklic te odredbe, češ, da so turški vinogradi neokuženi. Ker pa je Rumunska vztrajala pri svojem sklepu, je Turčija zvišala carino na uvoz rumunske moke za 5%.
Dogodki na Ruskem.
Puntarski polki.
Petrograd, 28. septembra. Vojno ministrstvo je odredilo, da polki, v katerih so bili med letom punti, ne dobe rekrutov, temuČ se bodo izpopolnili z vojaki starejših letnikov iz
drugih polkov.
Za Žide.
V  ministrstvu   notranjih zadev majo že izdelan načrt, ki daje Zidom večje  pravice.  Naseljevati   se bodo smeli ne samo v dosedaj jim odločenih mestih in trgih, temuč pod gotovimi pogoji tudi v mestih. Židovski obrtniki se bodo smeli povsod svobodno naseljevati; isto pravico dobi sploh vsak Žid, ki je zadostil svoji vojaški dolžnosti. Nadalje bodo smeli Židje pod gotovimi pogoji vstopati tudi v državno službo.
Zagonetno aretiranje.
Petrograd, 28. septembra. V Peterhofu so aretirali neko odlično damo ter jo pripeljali z močno eskorto v Petrograd. Voz, v katerem so jo peljali s kolodvora v petropavlovsko trdnjavo, je spremljalo deset orožnikov na konjih.
Ropi v Petrogradu.
Petrograd, 28. septembra. Predrzni ropi se množe. Dne 26. t. m. so oboroženi roparji na treh krajih vdrli v trgovine ter izropali vzpričo lastnikov blagajne. Med roparji so baje tudi izobraženci. Včeraj so štirje oboroženi roparji na ulici napadli blagajnika neke tovarne ter mu vzeli 16.000 rubljev. Na zasledovalce so streljali ter ušli. Požar v rusko-kitajski banki.
Petrograd, 28. septembra. V rusko-kitajski banki na Nevskem Prospektu je nastal požar, ki je uničil tudi arhiv. Večino vrednotnic so rešili. Zarota zoper carja.
Varšava, 28. septembra. Iz Švice so revolucionarji vtihotapili na
Rusko več tisoč tiskovin, ki so bile tiskane v Ženevi in Curihu, in v katerih se obeta za umor carja 65 tisoč rubljev, za umor oare-viČa pa polovico te vsote. Poziv zaključuje z besedami: „Bodi uverjen, da se ti vsota izplača takoj po izvršenem slavnem činu. Ako pa bi moral umreti, izplača se vsota V treh dneh tvojim sorodnikom. Osvobodi nas carstva in suženstva in Rusija te bo blagoslavljala."
S topovi na  gos liso.
Odesa, 28. septembra. V Baku je artilerija streljala s topovi v restav-ranta „Berlin" in „Sebastopolu, ker je policija naznanila, da se je iz imenovanih hiš streljalo na policaje in vojake. Obstreljevanje gostilen je trajalo pol ure ter sta bili dve osebi ubiti, mnogo pa je ranjenih. Obe hiši sta do tal porušeni.
Car bolan?
Berolin, 28. septembra. Iz Pe-trograda se poroča iz carjevega spremstva, da potuje oar po finskih zalivih, ker je resno bolan na živcih. Car je tako nervozen, da ni izključeno, da dobi sovladarja, sam pa se bo zdravil kje v mirnem inozemstvu.
Smrtne obsodbe.
Odesa, 28. septembra. V Rigi je vojno sodišče obsodilo na smrt revolucionarja Adamusa in Dubal-s k e g a zaradi atentata na električno železnico. Danes so obsojenca ustrelili.
Papež o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 28. septembra. Dopisnik „Gauloisau je imel razgovor s papežem o ločitvi cerkve od države. Papež je i7Javil, da je izpolnil svojo dolžnost, kakor mu jo nalaga blagor cerkve. Nadalje je rekel papež, ako bi francoski zakonodajalci opustili svojo zmoto, bi v Vatikanu bili takoj spravljivi ter bi jim dosedanje korake odpustili. Dokler pa ne bodeta zbornica in senat tozadevni zakon primerno spremenila, da se zagotovi cerkvi varstvo njenih pravic, tudi Vatikan ne spremeni svoje opozicije proti zakonu.
Dopisi.
Iz Ljubljane. Redko praznovanje so slavili Člani ljubljanske zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev dne 21. t. m. v dvorani hotela „Ilirije", kamor so povabili mnogozaslužnega načelnika zadruge, bolniške blagajne in tovarne sodavice g. Ivana Tostija z gospo soprogo, katera praznnjeta letos srebrno poroko in 25 letnico, odkar izvršujeta gostilniški obrt. Ko je član g. An zli n pripeljal slavijenca v dvorano, bila sta viharno sprejeta, nakar je g. Avg. Zajec pozdravil gospode stanovske kolege, ki so prišli v deputacijah iz vseh delov Ljubljane, ki so se zbrali, da proslavijo in pokažejo znak — spoštovanja osiveli dvojici. Govornik naglasa med drugim, da se je imel gospod Tosti mnogo boriti za svoj obstanek, a je pokazal že od nekdaj in do danes, da je vrl kolega in se je kot takšen
boril mnogo za proovit ljubljanskih gostilničarjev,   zakar  imamo dovolj dokazov že v tem,    da je požrtvovalno deloval Že od obstoja zadruge sem kot odbornik in načelnik. Ustanovil je zadrugo, ustanovil tovarno sodavice, zadružno posredovalnico za posle in naposled bolniško blagajno za gostilničarje in pomočniško bolniško blagajno, katere so v prelepem proovitn. Načelnik g. Tosti je zastopal  svoječasno gostilničarje tudi v mestnem občinskem svetu, zakar si je pridobil mnogo zaslug; na Dunaju si je pridobil zasluge pri raznih kongresih in  drugih prilikah za zboljšanje  propadajoče gostilniške obrti. V imenu stanovskih tovarišev je izročil nato govornik slavljencu srebrn pokal, natočivši ga in napijoč mu, da   mu   naj   da Bog preživeti Še mnogo  vrsto  let v blagor njegove rodbine in stanovskih prijateljev in tovarišev. G. Tosti se je v svojem in v imenu gospe soproge ginljivo in prisrčno zahvalil na nepričakovanem slavju in za krasno darilo obljubljajoč, da bo še nadalje marljivo deloval  za  stanovske koristi, v kar ga veže dolžnost in za kar prosi vsestranske podpore.  V  imenu osobja bolniških blagajn se je slavljencu poklonil   blagajnik  g,   P in t ar,   ki je slavljencema  iskreno  častilal, zakar 86 j® g- Tosti laskavo zahvalil. Kot načelniku tovarne sodavice je slavljencu častital vodja g. Potnik, isto-takomuje zdravnik bolniške blagajne g. dr. Rus   izrazil presrČne čestitke. Bilo je nato še mnogo lepih govorov   Govorili  so med   drugimi gg. Friderik Novak, Avguštin Zajec, Anton Kamposch in Ivan Tosti. Težka je bila naposled ločitev  navzočih od slavljencev,   katerima   kličemo tudi mi presrčne Častitke.
Obrtni vestnih.
Med avstrijskimi in ogrskimi ministri se vrše že nekaj tednov pogajanja glede nove ureditve gospodarskega razmerja med obema državnima polovicama. Vesti, ki prihajajo v javnost po jako previdno sestavljenih oficijalnih komunikejih, so v splošnem take, da vzbujajo saj videz, da privedejo pogajanja, četudi je premagati velike težave, do sporazumljenja. V gospodarskem življenju je stabilnost in red glavna potreba. Tudi na Ogrskem se je šovinizem unesel, ni več onega bojevitega razpoloženja, kakor ob časa, ko so se stranke, iz katerih srede se sestavlja sedanja ogrska vlada, borile za to, da si pridobe pot do moči in do vladnih jasli. K temu treznejšemu postopanju je mnogo pripomogel prevrat v avstrijski javnosti, ki je v nasprotju s prejšnim stališčem naposled premenila svoje mnenje in začela decidirano izjavljati, da daje prednost takojšni ločitvi obeh polovic, kakor pa da bi ob vednem krpanju obstoječe skupnosti zato, da žrtvuje za skupne zadeve neprimerno več nego ogrska polovica kot dar hvaležnosti prejemala dan na dan od strani Ogrske stereotipen očitek: „Avstrija živi od izkoriščanja ogrske polovice". Dokler so Ogri čutili, da se pri nas le s strahom govori o separaciji obeh državnih polovic, so imeli polna usta o desetletja trajajočih krivicah, nobene prilike niso zamudili, da ne bi stavili zahtev po novih koncesijah v ta namen, da se održi stari položaj. Naposled seje zmajal tudi stari avstrijski konservatizem, in začelo je živahno gibanje v gospodarskih krogih,
mereč na to, da se z odločno operacijo odstrani, kar se je leta in leta vzdrževalo zgo'j za avstrijski denar. Ko so vodilni krogi na Ogrskem videli, da v Cislitvanski ni več tako, kakor poprej, so počeli ubirati mirnejše strune ter postali bolj spravljivi. Njih opozicijon al ni radikalizem jim ni več dobro služil, sami sebi morajo priznati, da bi z ustanovitvijo carinske meje v dandanes vladajočih razmerah pripravili Ogrsko do katastrofe, tembolj ker Ogrski manjka lastnih kapitali j. Neutajljivo dejstvo je, da je ne le za prestiž monarhije, marveč tudi za gospodarski položaj obeh polovic skupnost carinskega ozemlja neprecenljive vrednosti, saj je tako dana najugodnejša prilika za gladko izmenjavanje poljedelskih in industrijalnih produktov. Spričo tega dejstva veleva trezni razum, da se med obema polovicami dogovori pravična ureditev vprašanj, ki so v zvezi z gospodarsko enotnim teritorijem. Za sporazumljenje je sedaj tudi Košut, seveda kolikor moč na način, ki odgovarja pravičnosti po ogrski fasoni.
V posredni zvezi s tem vprašanjem je kvotno vprašanje. Po takozvanih pogodbenih zakonih iz leta 1867 in specijalno po določilih zakona z dne 21. decembra 1867, ki govori o obema državnima polovicama skupnih zadevah, je smatrati za skupne zadeve sledeče tri: vnanje zadeve, vštevši diplomatično in komercijalno zastopstvo napram inozemstvu; vojstvo in mornarico ter finance o izdatkih za skupne zadeve. To so takozvane pragmatično-skupne zadeve ter spadajo v kompetenco delegacij. Stroške za te skupne zadeve je nositi obema državnima polovicama; merilo, odnosno ključ, po katerem prispevata obe državni polovici k tem stroškom, se določi od časa do časa po dogovoru med obema parlamentoma, ki ga sank-cijonira vladar. Ako ni doseči sporazumljenja, določi vladar, po kakem ključu je prispevati obema polovicama, vendar pa le za dobo enega leta. To je takozvano kvotno vprašanje; oni odposlanci obeh parlamentov pa, katerim se je pripraviti in dognati to vprašanje, tvorijo takozvani kvotni deputaciji. O predlogih kvotnih deputacij sklepata oba parlamenta, če se doseže soglasje, se predloži sklep vladarju v potrditev. Sicer pa odloČi vladar sam. V obeh primerih se potem objavi v državnem zakoniku kvotni zakon. Kvotni zakon se je rednim potom doslej dognal trikrat, in sicer vselej za dobo deset let. Do leta 1897 je bilo določeno tako, da je Avstrija plačevala 70°/0, Ogrska pa 30" 0. Od leta 1897 dalje se je kvota določala le od vladarja, deloma zategadelj, ker ni bilo rednega dela v parlamentu, deloma zategadelj, ker se ni doseglo sporazum-j ljenje. Leta 1899 se je ključ za prispevanje prvič izpremenil, in sicer tako, da plaČuj e Avstrija 66,,Vt9°/o> Ogrska, pa 33749°/V I2 navedenega sledi, da nosi Avstrija dobri dve tretini, Ogrska pa le eno tretjino stroškov za skupne zadeve. Ob določitvi iz-mere obojestranskih prispevkov bi se moralo seveda pravično presoditi ves gmotni položaj obeh državnih polovic. V tem primeru bi račun izvestno podal ključ, kateri bi bil za Avstrijo ugodnejši. Gospodarski položaj obeh državnih del opravičuje dandanes vsekakor izdatnejše prispevanje od strani Ogrske, kakor pa je bilo določeno v prvih desetletjih po uveljavljenju pogodbenih zakonov. Ali ne le to, da odpada na Avstrijo */a stroškov za skupne  zadeve, položaj se na škodo
Avstrije poslabša zategadelj, ker se pred vsem dohodki od carine porabljajo za pokritje teh stroškov. Stoprav s carinskimi dohodki nepokriti stroški se pokrijejo po više navedenem ključu. Statistika uvoza in izvoza iz Avstro-Ogrške kaže, da prehaja znatno večji del importiranega blaga preko avstrijskih carinskih uradov; nadalje je notorično dejstvo, da se znatno večji del uvažanega blaga porabi in po-vžije v Avstriji. Iz česar sledi, da ogromen del carinskih dohodkov odpada na cislitvansko polovico. Tako je Avstrija pri kvoti dvakrat prikrajšana; o koristih, ki jih ima Ogrska od skupne avstro-ogrske banke, na tem mestu niti ne govorimo. Pred nedavnim je izšla oficijalna statistika o blagovnem prometu z inozemstvom. Iz te povzamemo, da znaša vrednost v preteklem letu v monarhijo importiranega blaga 274 milj ar de kron. Celih 85% tega blaga se je impor-tiralo čez avstrijsko carinsko mejo: ne mnogo manj tega blaga se je v Avstriji tudi porabilo in povžilo. Ti dejstvi opravičujeta sklep, da se prispevanje k stroškom za skupne zadeve, ki je po kvotnem ključu določeno na okroglo %: Vi glede carinskih dohodkov znatno poslabša za Avstrijo, kajti malone 85% carinskih dohodkov gre Avstriji in le dobrih 15% Ogrski.
Opozoriti je na to, da je kvotno vprašanje na sebi vprašanje samo zase ter le posredno v zvezi s trgovinsko in carinsko pogodbo med Avstrijo in Ogrsko. V trgovinski in carinski pogodbi z Ogrsko, pri kateri gre pred vsem za ureditev gospodarskih vprašanj, se urejajo komercijalne zadeve, zlasti carinstvo, načela o zakonih o indirektnih davkih, denarstvo, ureditev železničnih vprašanj ter zistem o ureditvi vojstva. Ker veljavnost obstoječe trgovinske zveze z Ogrsko poteče s koncem tekočega leta ter je na obeh strareh. želja, da se preuredi sedanji položaj, se vrše sedaj intenzivna posvetovanja med obema vladama. Spričo okolnosti, da so že sklenjene nove trgovinske pogodbe z najvažnejšimi inozemskimi državami za čas do leta 1917, je malone izključeno, da ne bi za to dobo in me« rito ostalo pri enotnosti carinskega ozemlja. Glede drugih vprašanj, ki spadajo v komploks obravnavanj, zlasti glede indirektnih davkov je pa vsekakor pričakovati važnih prememb.
Zvišanje poštnih pristojbin. Letošnjo spomlad je prišla v javnost vest, da hoče vlada zvišati poštnino za pisma od 10 h na 12 h ter tako dobiti pokritje za regulacijo službenih prejemkov poštnih 'uslužbencev. Proti nameravanemu zvišanju so protestirale z vso odločnostjo razne gospodarske korporacije. Vsled nastale izpremembe v ministrstvu je vprašanje za nekaj časa stopilo v ozadje. Sedaj pa je zopet prišlo vprašanje na razpravo, kajti vlada je odločena izvesti povišanje nekaterih pristojbin v poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu ter je že pozvala gospodarske korporacije, da se izjavijo o nameravanem povišanju. Iz dnevnih vesti je znano, kakšne izpremembe se nameravajo. Opomniti nam je le, da poštnina za pisma v daljnem prometu ostane neizpremenjena. Odpor v kupčijskih krogih izvestno ne izostane. Namerava se zvišati tudi naročnina za telefonske naprave posameznim abonentom. Tozadevna namera mora zlasti pri nas vzbuditi nevoljo. Telefonska naprava v Ljubljani ima vse polno nedostatkov, pritožbe so zlasti v zimskem času na
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.) XVI.
Bližali so se božični prazniki. Zmaga nad Kamničani in njihovimi zavezniki pri Ornelskem gradu je bila tako popolna, da je bil sedaj konec vsakemu odporu. Nikolaj Kolovški je bil gospodar vse pokrajine od Save do grada, od Moravč do Litije pa gori do Kranja. Zavzel je bil hitro grad za gradom, saj ni bilo nikjer resne obrambe in se je končno odpravil v Kamnik. Mesto se je vdalo brez boja, čim se je pred zidovi pokazal prvi oddelek kolovškega vojaštva. Za boj vneti in sposobni kamniški meščanje so večinoma trohneli na poljih med Črnelom in Kamnikom, njih vojaštvo se je bilo razgubilo na vse vetrove in v mestu ni bilo več nikogar, ki bi bil hotel in mogel iti v boj.
Zvonovi kamniške župne cerkve so veselo zvonili, kakor bi oznanjali praznik sreče, a oznanjali so dan največjega ponižanja tako bogetega, svobodnega in ponosnega mesta. Vse hiše so bile okrašene z zelenjem in z zastavami, a v srcih prebivalstva je vladala žalost in je divjal obup.
Pred mestno hišo je bilo zbrano skoro vse prebivalstvo v prazničnih oblekah. Večinoma so bile to ženske in otroci ter nekaj starčkov. Mlade-niČev in mož ni bilo skoro nič, ker so bili žrtvovali svoje življenje za čast in svobodo Kamnika.
Na glavnem oknu mestne hiše je slonela gospa Katarina Kolovška in smehljaje zrla na množico. Bila je srečna, da je njen soprog končno vendarle dosegel smoter svojega hrepenenja in svojega vojskovanja ter se povspel na prvo stopnjo tiste lestve, ki naj bi ga pripeljala do knežjih časti in oblasti. Upala je, da bo odslej mirneje in brezskrbneje uživala srečo svoje skrivne ljubezni do mladega Bertonje, ki je slonel ob njeni strani na oknu. Bertonja je bil v bitki pri Črnelu težko ranjen in se je dober teden boril s smrtjo. Tedaj je gospa Katarina prestala toliko strahu in prelila toliko solza za ljubljenega mladeniča, da jo je zdaj sreča popolnoma prevzela, ko je videla, da je Bertonja rešen.
Tudi na drugih oknih mestne hiše je bilo videti mnogo plemiških gospa in gospodičen. Plemiči Nikolajeve vojske so bili večinoma povabili svoje žene in hčere v Kamnik.  Eno samo
okno je bilo prazno in zagrneno, a nihče se ni za to zmenil, kajti vse ljudstvo je nemirno pričakovalo slavnostni vhod Nikolaja Kolovškega.
Po dolgem čakanju so se začuli najprej iz daljave posamični klici. Ljudstvo se je stisnilo k zidovom in vsi glasovi so se združili in zlili v oznanilo: „Že gredo".
Tedaj je nevidna roka odmaknila preprogo, ki je zagrinjala okno, koder doslej ni bilo nikogar. Na oknu se je najprej v vsem sijaju svoje lepote in bogastvu svoje obleke prikazala Marija Šaloma in koj na to je pristopil k nji in se nagnil čez okno Krištof Zlatopoljec. Za trenotek so se vsi pogledi na nasprotni strani stoječega ljudstva obrnili na ta dva krasna človeka, za katerima je stal kakor Kerub mlad paž — Manfreda. Ali že so za-donele trombe in na trgu so se prikazali zastavonosci, katerim je v zlatem oklepu in z zlatim šljemom na glavi sledil srečni zmagovalec Nikolaj Kolovški. Za Nikolajem so jezdili plemiči in potem je korakalo vojaštvo. Sprevod so zaključili jezdeci, ki si jih je izbral Nikolaj kot svojo častno stražo in katerim je poveljeval njegov sin Adam.
Ko so zadonele trombe,  se je
Marija Šaloma -z jasnim pogledom, razodevajoČim ves njen ponos in njeno radost obrnila do Krištofa Žlatopoljca.
„Sedaj si bodete pač z zadovoljstvom ogledali uspeh svoje hrabrosti in svojega junaštva! — Kaj ne, moj lepi vitez, da ste ponosni na svoje delo?"
„Moje delo ? Lepa gospodična — ali ni marveč ta uspeh vaše delo? Kolnite usodo, da je v tej pokrajini tako malo mest in gradov, zakaj sprevod bi bil še imenitnejši in daljši in jaz bi imel toliko več Časa, vam povedati, kar mi je na srcu, a Česar se doslej še nisem upal povedati."
„Potem začnite hitro, lepi vitez," je menila Marija Šaloma, a ko je Krištof molčal, ga je vprašala: „Kdo so ti možje, ki korakajo za plemenitaši in pred vojaštvom."
„Premagani plemiči, oziroma zastopniki podvrženih gradov," je odgovoril Krištof. „Pred cerkvijo bodo prisegli Nikolaju Kolovškemu zvestobo in pokornost in ga pripoznali za nekakega svojega vladarja. Tako upa vaš oče, da dobi še knežjo krono."
Sprevod je bil dospel do cerkve. Vojaštvo se je razpostavilo po trgu, plemiči pa so se zbrali okrog Nikolaja Kolovškega in ga z golimi meči v
rokah spremili do cerkvenih vrat, kjer je bil napravljen baldahin, pod katerim je stal s škrlatom pregrnjen sedež. Nad sedežem je visel Nikolajev zlati ščit s Kolovškim grbom.
Župnik Lavrencij je pozdravil v imenu kamniškega mesta s slovesnim ogovorom Nikolaja Kolovškega, nakar je ta zasedel prestolu podobni sedež pod balkonom. Glasnik je zatrobil trikrat in pozval premagance in njih zastopnike, naj prisežejo Nikolaju Kolovškemu zvestobo in udanost.
Gologlavi so se približali po-zvanci. Prvi je bil kamniški sodnik e tremi mestnimi starešinami.
„Kaj ima Kamnik samo štiri mest nih gospodarjev," je vprašala Marij t Šaloma.
^Dvajset bi jih moralo biti," j rekel s trdim glasom Krištof, „todi zdaj nima celo mesto toliko mož, d; bi mogli zavzeti starešinske čast Padli so v vojni."
„Tega Kamnik pač mojemu rod ne bo nikdar pozabil."
„Tudi jaz sodim tako, še mar pa bo to pozabil katoliški cerkv Župnik Lavrencij in oglejski patrijar sta največ kriva te vojske in kaj ti kega ne pozabi ljudstvo, ki ima v sel kaj časti in kaj ponosa.    (Dalje pril
dnevnem redu. Za to, kar erar pri nas nudi, je še sedanja naročnina previsoka. Vrhu tega pa mora obujati nevoljo zlasti tudi ta okolnost, da erar uganja v kranjski deželi naravnost neverjetno štedljivost ter absolutno odklanja vse prošnje za zgraditev novih telefonskih prog v deželi. V takih razmerah pač ni računati na to, da bi trgovski krogi ne protestirali proti po višku naročnine.
Glasovi Iz Idrije.
Svojega strupenega sovraštva do mestnerealke Osvald ne more prikriti. Zatorej je skoraj ni idrijske novice v „Slovencu", v kateri bi se ne zaletaval v ta (po njegovem) „nebodigatreba". Pri tem se najraje poslužuje že izkušene taktike : napadaj člane učiteljskega zbora, tako boš največ škodoval celemu zavodu, kajti učitelji brez potrebnega ugleda ne bodo vzdržavali šole na dobrem glasu. Pri tem svojem hudičevem delu pa si Osvald vedno natakne nedolžno krinko najnedolžnej-šega jezuita: nihče ne sme misliti, da rujem zoper realko! Posebno primeren čas za take napade se zdi „Slovenčevemu" dopisniku ob pričetku šolskega leta ali kadar pride k nam kak nov učitelj. Menda si misli, da je treba takoj p oprijet', da ne sme izgubiti niti trenutka. Pravičnosti pri farju seveda ne smemo pričakovati. Tako hoče n. pr. v „Slovencu" predstaviti g. ravnatelja svetu kakor kako marijouetko, s katero se igra občinski svet češ, dasuplente nastavlja enkrat ravnatelj, enkrat obČinsKi svet, kakor se to zdi poslednjemu. Mi vemo pozitivno, da se g. ravnatelj dosledno poslužuje svoje pravice, imenovati snplente in da sedaj enega suplenta ni imenoval sam, je pač iskati vzroka v tem, da je bilo razpisano mesto stalnega učitelja in je ravnateljstvo radi tega predložilo občinskemu svetu le temo. Občinski svet pa gotovo ne bode hodil k „Slovenčemuu dopisniku vprašat, koga naj imenuje.
Izkušnje in kvalifikovani izpiti so sicer jako koristni — v tem oziru se ujemamo s „Slovencem" — vedno pa le ne zadoščajo, kakor se je ravno izkazalo na vašem pristašu, pane Osvald! Torej argument, ki ni vedno argument.
— Zadeli smo v sršenovo gnezdo, ko smo priporočali, da bi se odpravila nedeljska maša in pridiga za realce. „Slovenec" že šunta in punta starše zoper tako namero. Mal dokaz, da ideja ni bila slaba. Zato jo priporočamo znova. Verske vzgoje se bodo dijaki tudi brez oficijelne maše še vedno zadosti navžili. Ali spada to neki k verski vzgoji in povzdigi morale med dijaki, ako se proti njihovi volji sili uganjati sveto -hlinstvo in hinavstvo? Kdor je sam študiral, ta pač ve, da dijak v enem mesecu ne napravi toliko „grehov", kakor ravno pri maši in pridigi. Izvzeti so seveda resnično pobožni učenci. Ti bodo pa brez sile tudi radi opravljali svoje cerkvene potrebe. S silo se pa ne dela svetnikov!
— Strašno si je vzel k srcu Osvald krivico, ki se je dogodila nekemu učitelju, ker bo moral učiti dve uri na teden več kakor sedaj in sicer brez posebne nagrade. Dopisnice, povej nam vendar, kje stoji zapisano, da katehet ne sme učiti več kakor deset ur na teden ? Mar hočeš, da se nastavita dva kateheta, eden za nižjo, eden za višjo realko in morda celo eden za pripravljalni tečaj ? Morda bi celo Lovro iz Gor prevzel eno mesto ? Ne bi bilo napačno za pičlih 10 ur na teden | med temi še štejeta 2 za mašo in pridigo) vleči čez 200 K beri: dvesto kron na mesec. Celo po rudnikih se dela šf-po 10 ur na dan, pri nas pa naj bi duhovni gospod delal po 10 ur na teden. In „Slovenec" govori o krivici, ako občinski svet ne dopušča, da bi se občina drla na tak način. Žalostno!
Delovanje odsekov v občinskem odboru. Novi občinski odbor je kmalu po izvolitvi šel na to, da je volil razne odseke, ki bi važne stvari pred vsako občinsko sejo preudarjali in s tem delovanje občinskemu odboru znatno olajšali. Kdo ne bo tega odobraval? To vidimo v parlamentu, v vseh večjih občinah in pameten človek mora priznati, da je to edina prava pot. Šolski odsek našega odbora si je torej tudi stavil nalogo, pregledati prejemke vsega od idrijske občine plačanega osobja. Kakor se nam je zatrdilo na tozadevno vprašanje, so se revidirale plače vsega osobja. Slučaj je nanesel, da šolski odsek ni bil glede plače ene osebe na jasnem. In slučaj je tudi nanesel, da je bila ta oseba duhovnik. To je zlobnemu Osvaldu zadostovalo, in spravil je vso stvar v javnost. Samo par oseb v Idriji bi bilo vedelo drugače za stvar, pravica bi bila prišla gotovo na površje in vse bi bilo pri kraju. Raavaljeni Osvald pa je moral s svojo hudobiio  na  dan  in  vsakdo jo je
lahko čital. Zraven pa seveda mora napasti še druge, ki imajo tudi slu čajno sorodnike v občinskem odboru, čeravno dotični sorodniki nimajo v omenjenem odseku nič opravka. Pred-baciva jim pa vendar pristranost. Vidite, zlobni Osvald, to se pravi krasti avtoriteto. Da to napravite napram duhovniku, je tem zlobnejše. Zlobnost vam je pač prirojena, zato z vami ni nič poboljšanja doseči.
Oswald nevošljiv. Tudi to Čednost ima zlobni Oswald. To je že večkrat pokazal. Dobro mu je Še v spominu, kako je pred par leti zabavljal v gostilni, da je imel tedanji realčni katehet L. boljšo plačo nego on, čeravno imata oba iste študije. Oswald, pa študije! Hm, še v leme-natu se ni nič učil, Še tam ni druzega delal, nego svoje solemenatarje de-nunciral in v gostilni je trdil, da ravno toliko ve, kakor g. L. Pojdite se solit! Prav veliko nevošljivost pa je vzbudil zlobnemu Os\valdu avtomobil našega g. notarja. Pričakovali smo že dolgo tega napada in zdaj je vendar prišel. Najbrže bi se rad z avtomobilom vozil denuncirat, da bi bilo hitrejše. Gosp. notarju ne moremo dati boljšega sveta, kakor tega, da se ob prvi priliki popelje s hitrostjo 45 km na uro nasproti Os\valdu . . . Tako bo Os\vald tudi na lep način prišel do avtomobila
Zakajseje Oswald spravil na g. notarja? To bo mogoče nekatere zanimalo. Zato namreč, ker je zlobni Oswald v prostih urah tudi notar, pa le zakoten. Lansko leto ga je že sodnija lovila zaradi „vinkel-šrajbarije". Odtod taka jeza. Zato ga bode avtomobil tako. Torej, dajte mu ga, dajte, g. notar, kakor smo Vam zgoraj svetovali.
Črtice iz Senožeč.
Pred dvema dnevoma je bil pri sodišču obsojen tukajšnjega kaplana Jakoba Kleindiensta rLeibjitger" zaradi lovske tatvine na 14 dni zapora, ker je ustrelil na njemu znanem lovu g. župana Garzarollija zajca.
Kaj ne, g. Jaka, skrajni čas je, da odpravimo tega nam neljubega župana, da ne bode zmeraj neprijetnosti delal ljudem in jih celo zaradi takih „malenkosti" dajal v „bržon"!
Vendar, šalo v stran. Naš lepi Jaka ima res smolo s svojimi nastav-ljenci. Lansko leto je imel nekega fanta v službi, ki še ni bil 14 let star, a že se mu je dokazalo, da si je v cerkvi iz „pinke" denar izposoje val.
Tudi za časa, ko je imel z gospodom Zelenom konja in še druge stvari „v kompaniji", imela sta voz-nika-fiakarja v službi, kateremu je baje „peršutu prav dobro teknil.
Dalje se je zadnjič slišalo, da je baje dal naš Jaka svojo puško sinu gospoda „Manjaforota", da je Šel na lov, čeravno dotični fant nima ne lovske karte ne orožnega lista; tudi ta zadeva pride pred pristojno oblast.
Res, nehvaležni so ljudje v Senožečah, kaj ne gospod Jaka? Popolnoma nič se ne brigate za nje, a vendar oni vam ne dajo miru. Celo poletje niste sprejeli nobene „device" vec v vašo „Marijino družbo", marveč ste čisto sami zase za gradom „borovce sadili" in pod starim gradom „gobe iskali". Se Židinje, ki je stanovala pri Andrejetu, niste pogledali in vzlic temu vassmožeško ljudstvo preganja. Celo kmetice se upajo javno izražati: „Dokler je Kleindienst v Senožečah, me ne bo več videti v cerkvi in zakaj ? Edino le zato, ker ste g. Jaka tako vneti za blagor posameznih ovčic, ki so vam v oskrbo izročene.
No, pa ena tolažba vam pa ostaja: Vas župnik, gospod Nace, bode šel kmalu od vas v tako zaželjeni pokoj in potem boste postali vi po neprevidnosti premilostivega naš vrhovni dušni pastir ! Oh, kako bode veselo potem. Najprej bodete dali obglaviti našega sedanjega župana z vsemi svetovalci in občinsko tajnico vred, mladi Zelen bode postal župan, štor-ska pestrnja pa tajnica; stari Zelen bode za notarja. Marijine device pa bodo prevzele senožeško mlekarno. In vi? Postali boste „Feuerbehr-hauptmann" itd.
V senožeškem gradu, na katerega vas vežejo sladki spomini, otvorite konsum in prodajali boste sladkor in mleko, vsi liberalni trgovci šli bodo rakom žvižgat, med njimi seveda kot prvi gosp. Anton Suša, na katerega imate najbolj „šorf".
Vse to in še veliko druzega se bode zgodilo, vendar prej še mora poteči po senožeškem kanalu, katerega obokanje vam je naredilo „sive brke", še zelo veliko] vode in sicer v smeri od „Škrlevc" proti pivovarni. A reviderci, signor Kleindienst I
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. septembra. — Strastem politika. Pod tem
naslovom priobčuje celovški »Mir" na
uvodnem mestu članek, ki si ga naj gospodje okrog „Slovenca" zapišejo v album. Članek slove: „ Vprašanje volilne reforme ne pride do miru in ne bode prišlo. Noben organizem se ne da brez kakih posledic poljubno prirezavati, tudi narodni organizem ne. Ud se da mirno odrezati le, Če je že popolnoma otrpnel, dokler je v njem kaj življenske moči, javila se bo bolest, in javila se bo — zlasti kadar pride slabo vreme. Da je pri porazu obmejnih, zlasti koroških Slovencev zelo udeležena S. L. S., ni treba znova praviti svetu. Liberalna kranjska stranka bi morala biti slepa, če bi v svojem boju zoper S L. S. ne izkoriščala tega pregreška. In res ga izkorišča, ter javlja svetu neke sklepe, kijih S. L. S. in zlasti „Slovenec" pikro Čuti. S. L. S. bi lahko vse te sklepe prezirala, ter hodila na Kranjskem po svoji poti naprej, a njeni napadi se obračajo zopet zoper Korošce, in to zato, ker se je zgodila v boju za volilno reformo nas uničujoča taktična napaka, ki jo liberalci izkoriščajo. Zdaj se Korošce navrh še napada — menda zato, ker sploh še eksistirajo." Nato čiankar citira „Slo-venčevo" notico, v kateri se pravi, da je „reŠevati Korošce postala v nas prava liberalna obrt in bodo ti obmejni Slovenci brez izjeme kmalu spoznali vso sleperijo in prišel bode v doglednem času trenotek, ko se bodo zavedli, da njihova sedanja kampanja ni bila nič drugega nego „eine Stunde der TauschuDg" — da so bili prevarjeni, osleparjeni, ogoljufani in prodani ..." — Z ozirom na to notico nadaljuje „Mir". — „Na glas se mora povedati, da se Korošci čudijo pisavi „Slovenca." „Slovene" in pisatelj njegovih člankov morata vedeti: Korošci si nismo osvajali liberalnih dokazov, temveč so le liberalci v Ljubljani povzeli naše pritožbe in jih izigravajo zoper „Slovenca/ In vendar piše ta list vedoma nasprotno. To je nek Čuden pojav ljubljanskega strankarskega življenja, ljubljanske strastne politike! Drugod v Avstriji bi bilo kaj takega menda nemogoče, a tukaj nekdo računa, da velika masa kranjskega ljudstva ne bere nič, razen listov, ki jih ponuja lastna stranka. A gospodje! ne bodite slepi! Borite se z resnico in ne na tak način. Ne mislite, da bodete vselej vsemogočni, tako vsemogočni, da svojim ljudem lahko pripovedujete vse, kar ste si sami izmislili. „Obmejni Slovenci bodo spoznali, da so bili prevarjeni, osleparjeni, ogoljufani in prodani" — od koga V Liberalizem na Korošce nima nobenega vpliva, in ni bilo priložnost i, da, ni bilo mogoče, da bi jih bil izdal. Liberalizem je morebiti vplival na voditelje? Potem bi se bila morala na Koroškem vršiti kaka liberalna akcija. A take ni; pač pa se akcija obrača zoper S. L. S. Da pa je vse liberalizem, kar se govori ali piše zoper to stranko, je ravno tako nesmiselno, kot bi kdo trdil, da je vse katoliško, kar se na ti strani godi. Vsaj tega nihče v bodoče nebo smatral več za katoliški verski Člen, da „Slovenec" vedno piše resnico, ali da njegov čiankar vedno piše z dobro vestjo. „Prevarjeni, osleparjeni, ogoljufani, prodani" so izrazi proti ljubljanskim liberalcem neumestni, ker ti gospodje nimajo nikogar prodajati. Nasprotno pa je bojazen utemeljena, da bi utegnil v bodoče kdo te neopravičene besede povzeti in jih zapisati v spominsko knjigo tistim, ki* bi morebiti bili mogli odvrniti od slovenskega naroda veliko nesrečo, katere pa niso odvrnili, in se tudi pred javnostjo do zdaj še niso zadosti opravičili. Vsaj je mogoče, da se S. L. S. opraviči, a do zdaj se to še ni zgodilo, kajti osebni napadi se ne morejo nikakor smatrati kot pravilna utemeljitev postopanja te stranke. Enako slaba je argumentacija, ki pravi: „VeČina slovenskega ljudstva je politično dosti zrela in čuti zadosti demokratično,
da se ne da zapeljati v odpor,  ki bi pomenjal politično abotnost, kakoršne še ni učinil noben narod ..." Torej zdaj ve zgodovina,  da je edini slovenski narod politično zrel in demokratičen, on edini ve,  da se ne sme upirati volilni reformi, Če se tudi odcepi od malega naroda 120.000 prebivalcev.   Lahi niso  bili  tako zreli, ker so z uporom več dosegli, kot bi bil kdo mislil,  in Nemci  niso tako demokratični, ko so tirjali za-se koroške nemškutarje z vso odločnostjo: aut — aut!   Bojimo  se,  da bo kdaj kdo rekel,  da  Slovenci   v tem tre-notku niso bili le demokratičen, marveč hlapčevski narod, vsaj pot od enega do drugega pojma ni predolga.   In ker smo hlapci,  smo ponižno in hvaležno sprejemali, karkoli so nam gospodje sami ponudili. „Slovenec" trdi nadalje: „Liberalna koro-tanjada je prizadela neizmerno škodo koroškim Slovencem,   ker je njihovo pravično  stvar kompromitirala pred ogromno večino slovenskega naroda. Koroški Slovenci ali vsaj njihovi voditelji bi bili morali vedeti,  da vse, kar  prodaja  naša  liberalna stranka, je našemu ljudstvu že v naprej sumljivo blago." Nam se pa zdi, da nas liberalna stranka ne briga nič, da pa smo se morali prepričati, da je — ne naše koroško, marveč vseslovensko    vpraša nje izvanredne  važnosti,   kot tako smatramo volilno reformo na Koroškem,   kompr omi t o v al le „Slovenec,11  ki je dajal svojim bralcem    popolnoma neumestne    in    neutemeljene informacije!   Ali   nam  bo   to „Sloven-čevo" pisarjenje v neizmerno škodo, še ne vemo; neizmerne važnosti temu listu in S. L. S.  danes še manj   pripisujemo  kot tedaj p o p r e d. In Če bi že ta list imel neizmernega vpliva  —  po volilni reformi nam tudi on menda ne bo več delal škode. Volilna reforma koroške  Slovence  narodno pokol j e i n mrličev tudi „Slovenčev" čiankar ne bo požiral".
— Slovanska zveza dr. Šu-steršičn in — javna sodba slovenskega naroda, čudo se je zgodilo, koža krokodila ŠusterŠiča je vendar le strele, ki so se iz Koroške, Štajerske, Goriške in Trsta nanjo vsipale, začutila. Mislilo se je, da je ta grobokop slovenskega naroda popolnoma brez občutkov, ker je že toliko udarcev mirno pretrpel, ne da bi nanje reagiral. Sedaj je pa vendar čutil potrebo, da poskusi, kako bi se navidezno rehabilitiral nasproti splošni obsodbi, katero je slovensko ljudstvo nad njim kot izdajalcem pravic našega naroda slovesno po vsej Sloveniji izreklo. V ta namen je sklical svojo telesno stražo t. j. člane „Slo-vanske zveze" v torek na posvetovanje in ti njegovi somišljeniki in sužnji so se požurili njemu in dr. Ploju ter dr. IvčeviČu izreči radi neopravičenih napadov na njihovo delovanje v odseku za volilno reformo polno zaupanje! To je še istega dne dr. ŠusteršiČ po vseh listih v posebnem komunikeju razglasil misleč, sedaj se zopet svetim kot rešitelj slovenskega naroda, bodi hvaljen bog. Ali si more svet kaj bolj neumnega in smešnejšega misliti..Tisti klub, če-gar delovanje je obsodil ves slovenski narod, tisti klub izreka sam sebi polno zaupanje! O sancta simplicitas. Le še več takih zaupnic, preslepile ne bodejo pač nobenega pametnega Človeka. Sodba, ki jo je slovenski narod o SusteršiČu in nSlov. zvezi" izrekel, je pravična, to se vidi iz vsega ravnanja Susteršiča in njegovega kluba, ki prezirata z zaničevanjem vse sklepe slovenskega ljudstva. Slovenci, zapomnite si to dobro.
— »Zaničujemo poziv radi koroških Slovencev pričeti z Obstrukcijo". V nemških listih čitamo, da so baje imeli snoci v Ljubljani zaupniki „Slovenske ljudske stranke" in krščansko socijalnoga delavstva shod, na katerem se je razpravljalo o pozivu izvrševalnega odbora na-rodnonapredne stranke, naj bi se v parlamentu obstruirala volilna reforma. Na tem „shodu" so glasom nemških listov klerikalni zaupniki baje sklenili rezolucijo, v kateri pravijo med dragim:  „Mi smatramo dr.
Tavčarjevo  postopanje   za največfo provokacijo Ljubljane,  ki s pretežno veČino odklanja v resnici nazadnjaško Tavčarjevo   stališče.    Mi   zanič lijem o poziv liberalne stranke, pričeti radi koroških Slovencev  v   odseku  za   volilno reformo  z  obstrukcijo.   Zato izrekamo posl. SusteršiČu svoje popolno zaupanje in zahvalo za njegovo delovanje in ga prosimo, naj se ne oddalji z dosedanje poti, ker bi vsako popustljivost smatrali kot i z d a j s t v o ljudskih pravic.   Zato naročamo dr. SusteršiČu   kot   poslancu   5« kurije, naj z vso  energijo  odkloni s strani liberalne  stranke  mu  poslani poziv na obstrukcijo, kakor tudi vsako tozadevno peticijo s kakršnekoli strani, ker izvirajo  takšne zahteve samo iz ljudstvu     sovražnih krogov, ki  ne   morejo   in neČejo razumeti  napredka". Kaj ne,    oblastno    in    bahato govore ti klerikalni „zaupniki" in razkoraČili so se kakor petelini na gaoju! Prokleto je moral biti „ sijaj en" ta zaupni shod, za  katerega  živ krst v Ljubljani ni vedel! In gospodje „zaupniki" so že vedeli, zakaj niso javno razglasili, kdaj imajo svoj shod. Ker jim je bilo dobro znano, da bi jim bil shod razbit, čim bi ga bili razglasili!   Zato   so   se   lepo na tihem in skrivnem sestali,   la ni za to vedela živa duša v Ljubljani, in v varnem zavetju „korarskega štiblca* so sklenili gospodje Krek, Pegan, Zajec, Stefe, Moškerc in mali G ostincar   bobnečo   rezolucijo, v kateri se izigravajo za „pretežno veČino Ljubljane", izrekajo svoje zaničevanje pozivu na obstrukcijo radi koroških Slovencev  in zagotavljajo svoje neomejeno zaupanje dr. SusteršiČu.   Takšne   napihnene klerikalne žabe   naj   reprezentujejo „pretežno večino" Ljubljane! ZapoČt! Za poČt je tudi zatrdilo, da edino „Črni raki*4 razumevajo — napredek! Velika mora biti Susteršičeva zadrega, da je prisiljen,  si naročati takšno zaupnico, ki se ji mora smejati ves razsoden svet!
— Sorska afera. „Slovenec" je zadovoljen, da so bile sorske žrtve škofovega nasilstva obsojene, prav mu samo ni, da ni bilo še več žrtev, ki bi se pokorile za dejanja apostola s krvavimi rokami. Pred vsem ne more preboleti, da se ne nahajata med žrtvami tudi nadučitelj Germek in župnik Berce. Ta dva, proti katerima je hujskal z najpodlejšimi iu najinfamnejšimi sredstvi že vse leto, mu ležita najbolj v želodcu in dal bi kraljestvo za to, ako bi jih mogel spraviti na zatožno klop in pod nož državnega pravdništva. Zato še sedaj po končani pravdi očita Germeku, da je on povzročil, da se je ljudstv uprlo oblasti, okrajnemu glavarju in orožnikom, župnika Berceta pa dolži. da se je zaklenil v šolo in ni pustil glavarja noter, s čemer se je baje dejansko uprl oblastveni odredbi. Da ne bodo vse časti vredni ^SlovenČevi" uredniki se nadalje v dvomu, kdo je bil poleg apostola s krvavimi rokami še povzročitelj krvavih dogodkov v Sori, jim povemo na uho, da ni bil nikdo drugi, kakor tisti orožnik Mac k, ki je napravil škofu neizmerno veselje s tem, da je zabodel Luštreka. Orožnik Mack je pozival ljudi na odpor z besedami: „Uprite se. saj takega župnika ne dobite več!-To se je povedalo tudi pri sodišču in dokazalo bi se tudi s pričami, ako bi se temu iz neznanih vzrokov ne uprl drž pravdnik! Ako krvoločnemu „Slovencu" še ni dovolj žrtev Bonavent urinega nasilstva, evo vam nove žrtve, evo vam pravega soprovzročitelja kr-v o p r e 1 i tj a v Sori! Tu je dana sled, klerikalni psi, halo za divjačino!
— Novomeška gimnazija. Dne
27. septembra je sprejel naučni minister ekscelenca M a r c h e t deputacijo novomeške občine, sestoj ečo iz gg. župana pl. Sladoviča, c. kr. sanitetnega svetnica dr. D e f r a n c e s-chija in občinskega svetnika Ogo-revca pod vodstvom državnega poslanca Plantana. Deputacija je izročila  ministru  spomenioo v zadevi
adbe novega gimnazijskega po-0pja v Novem mestu, ki je abso-tno neizogibna in nujna potreba iz arncstnih, sanitarnih in učnih razlo-oV Minister je sprejel deputacijo elo prijazno in izjavil, da seje vsled ntervencije poslanca Plantana že z uradnih spisov, poizvedb in iz raz-izvidov kompetentnih faktorjev ^vedočil, da se mora novo g i m-joazijsko poslopje graditi, da L bode to čim preje tudi zgodilo m da je treba le še nekatera predvpra-sama prej rešiti. Pomiril je deputacijo, da ostane meščanom gimnazija, da se jim ni treba v tem pogledu prav ničesar bati. Obljubil je, da bode on skrbel, da se potrebna predvprašanja kar mogoče hitro rešijo, da se ta zadeva že v prihodnjem proračunu, t. j. prihodnje leto vstavi. Sploh je naglašal, da se naučna uprava in vlada nič večne upirata novi zgradbi, ker sta se do dobrega prepričali, da je ta zgradba nujno potrebna in bo vlada torej vse storila, da se rešitev te zadeve kolikor le mogoče pospeši. Deputacija je hvaležno te izjave ministra vzela na znanje in mu tudi rekla, da mu bode vsa novomešk a občina vedno hvaležna za vso podporo, ki jo je on obljubil v tej vitalni zadevi. Stvar je sedaj v pravem tiru. Deputacija se je zadovoljna s svojim uspehom poslovila od ministra, zakaj sedaj so oblaki razgnani, ki so se zbirali nad novomeško občino, vsled prijaznosti gotovih oseb.
— Ob snovanju „nove stranke" na slov. Štajerskem. Iz Spod. Šta-
jerja se nam piše dne 28. sept. t. 1. : Naj se že o nameravani „novi" stranki misli, kar se hoče — eno stoji: strah obuja pri naših klerikalcih, vernih pristaših kranjske Šusteršičeve stranke, in strah tudi — pri onih naših veljakih, ki so mislili doslej, da so sami še odločujoči v naši javnosti Ob SVOJih „dobrih šegah" in svojem rbon-tonu". To se vidi že iz tega, da osnovalnemu odboru nove stranke prošnje za prepustitev velike dvorane v celjskem „Nar. domu" za I. ustanovni zbor dne 30. sept. t. 1. niso uslišali in da so celo razjarjeni nad tem — vide „Domovina- z dne 25. t. m.! —, da je „ čitalnica" temu zboru dala na razpolago svojo sobano. In kako rohni v „Dom." od zadnje srede neki gospod nad programom — izrecno nad eno točko — „bodočea stranke, češ, da se v tej blati spomin mož-prvoboriteljev, ki že davnaj počivajo pod grudo, kakor so: RaiČ, Trstenjak, dr. Razlag, Žičkar i. dr. Pa tudi še živeči štaj. rodoljubi — dr. J. Vošnjak itd. — se onečaščajo !!
In zakaj? Zato, ker se v brošuri ..Štajerski Slovenci, kaj hočemo!", izdani po osnov, odboru, pravi — tO je pač med vrstami citati — da sedanji naši prvaki — osobito celjski
— nič ne store ali — vse premalo! Zakaj kličete duhove iz grobov, katerih se nihče Še zmislil ni! Gospoda, le realno, resnično! Trkajte na prsi in recite „Mea culpa!u Kot dosihdob
— vsaj v zadnjih letih — dalje iti* ne sme. Preobrat mora biti! Se-li ta posreči „noviu stranki: vederemo . . . Slepa jeza pa ni kaj prida. Spoznavanje krivde je prvi korak k poboljšanju. In k temu bi moral pripomoči vsak uvidljiv in istinit narodnjak. Koncilijanten ton je lep povsod, a v politiki ni kaj prida. Glejte, kak ton rabijo naši štajerski Šusteršičijanci ? Ste-li gluhi in — slepi?! „Glace"-rokavice z rok, pa s pestjo na plan: to velja sedaj tudi pri nas . . .! Sicer nas bode same pohlevnosti in „složne" nemarnosti kmalu konec.
— Imenovanje. Absolvirani tehnik Ivan Petrič je imenovan za pro-vizoričnega stavbinskega pristava za Primorsko.
— Spremembe in imenovanja V poštni službi. Premeščena sta: poštni oficijal Leopold Hamperl iz Trsta v Ljubljano, poštna oficijan-tinja Ivana PeČnik iz Ilirske Bistrice v Novo meste. — Za poštna poduradnika sta imenovana poštna ekspedijenta Bonifacij Manzoni v Trstu in Franc Čeme v Ljubljani, za poštna ekspedijenta uradni sluge: Josip Remič, Anton Gor Še, Jakob Sacher, Franc Brezovnik v Trstu, Mihael   Mušič v Ljubljani
in Franc Sušnik v Gorici ter žan-darmerijski stražmešter Mihael Šimenc in postajevodja Ivan Žvanut.
V višji plačilni razred so pomaknjeni: poštni poduradniki Anton Podgor-nik v Gorici, Josip Rus ti a, Anton Čuček v Trstu, Karel Leon in Anton Š e m e v Ljubljani, dalje poštni ekspedijenti Franc Skrinj ar, Jožef Loik, Kristijan Vovk, Ivan Kla-rič, Danijel Šibelja, Karel Golob in Ivan Katalan v Trstu, Alojzij Trampuš, Mihael Fajt v Gorici in Nikolaj Franolič na otoku Krku, potem uradni sluge Nikolaj Bor o je, Jakob  M o o,   Josip  Mu s a r, Ivan
V r a n Č i č, Henrik M a g e r 1 in Feliks Končina v Trstu, Bogomir Gmeiner, Avgust Marni k o, Filip Kalan in Peter Primšar v Ljubljani in Ivan Demo vsek V Opatiji. Vpokojena sta višji poštni oficijal Josip Galovič in poštni oficijal Anton PuriČ v Trstu.
— Z južne železnice. Gospod
Ivan Poženel je premeščen iz Postojne v Ilirsko Bistrico in je postal postajenačelnik. V Postojni je bil jako priljubljen.
— Šolske vesti. Na meščanski šoli v Postojni poučujejo letos gg.: ravnatelj Josip Brinar, Alojzij Gorjup, Albin Stritar in Andrej Ažman.
— „Osa11. Štev. 47. Vsebina: Kaplanova služabnica. — Nedolžni „postillon d' amour". — Gospe terci-jalki. — „Božji prst". — Izprevodnikom v pouk! — Krščanska ljubezen itd. — Podobe: Ministrskega predsednika gitara. — Ideal in življenje.
— Slovensko gledališče. Iz pisarne slovenskega gledališča se nam poroča: Gledališka sezona 1906 .//. se začne v torek, dne 2. oktobra z operno predstavo na „neparu. Na željo novega tenorista, g. M. pl. Rezunova se uprizorita dve moderni operi : Le-oncavallova opera v dveh dejanjih „GlumaČi" in Mascagnijeva opera v enem dejanju „Cavalleria rustičan a", ki se nista uprizorili^ na našem odru že pet let. V teh operah nastopijo vsi naši solisti.
— Lože za slovensko gledališče. Oddajo se: Lože II. reda na levi štev. 3, na desni št. 3 in pol lože št. 5 in 6; v I. redu na desni je oddati pol lože štev. 3.
— Javna risarska šola za
dame na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli se otvori v sredo dne 2. oktobra t. L Poučevalo se bo risanje in slikanje po naravi do konca šolskega leta vsako sredo in soboto od 2.—4. ure popoldne. Zglasila sprejema ravnateljstvo. (Stari trg, Za-tiški dvorec.)
— K povižanju poštnih pristojbin. Kakor znano, namerava trgovinsko ministrstvo povišati poštne in telegrafske ter na novo urediti telegrafske pristojbine. Iz tega povišanja in nove ureditve se izboljšajo dohodki
poštnih uradnikov in uslužbencev. Prebitek, ki bo znašal okoli 3 milijone kron, se bo porabil v spopolnitev avstrijskega telefonskega omrežja. Trgovinsko ministrstvo predlaga sledeče: Porto za pisma v lokalnem prometu se zviša od sedanjih 6 na 10 vin. do 20 gr, za pisma od 20 do 250 gr pa je določena taksa 20 vin. (doslej 12 vin.) Trgovinsko ministrstvo upa, da bo financialni efekt te odredbe znašal 1,200.000 K. Z al ep k e bodo 1 vin. dražje, da se pokrijejo stroški za njihov materijal in napravo. Zalepk po 6 oziroma 7 vin. ne bo. Financialni efekt bo znašal 200.000 K. Avstrijska špedicij ska pristojbina v mednarodnem časni-škem prometu bo v prihodnje znašala toliko, kolikor so določene pristojbine za tuzemske časopis;1). (Ta določba bo veljala samo za one inozemske liste, kjer je zdaj pristojbina manjša, kakor Če bi bili pošiljani v Avstriji sami). Financialni efekt te odredbe bo znašal okoli 80.000 K. Poštne nakaznice bodo veljale 3 \in. mesto sedanjih 2 vin., pri navadnih poštnih spremnicah se zviša cena od 12 vin. na 13 vin., pri onih s poštnim povzetjem od 12 vin. na 14 vin. Ovoji z vtisnjeno 3vi-narsko znamko bodo stali v prihodnje 4 vin. Približni financialni efekt bo znašal 730.000 K. Dostavnina za zavoje brez naznanitve vrednosti bo znašala do 5 kg 10 vin., nad 5 kg pa 20 vin. Pri zavojih z naznanitvijo vrednosti nad 1000 K bo znašala dostavnina 20 vin. za vsakih naznanjenih 5000 K. Dostavnina pri pismih z naznavitvijo vrednosti bo znašala odslej do zneska 1000 kron enotno pristojbino 10 vin.; za višje naznačene zneske se bo plačevalo 20 vin. pristojbine za vsakih 6000 K ali del tega zneska. Pristojbina pri sprejetju denarja po poštnih   nakaznicah   bo  do zneska
1000 K znašala odslej 6 vin. brez ozira na vsoto do imenovega zneska. Pri večjih zneskih se bo za vsakih 5000 K ali del tega zneska računalo 20 vin. Avizna pristojbina za zavoje in vrednostna pisma se zviša od sedanjih 3 vin. na 4. vin. Takozvana skladiščna pristojbina, ki znaša pri eraričnih poštnih uradih 6 K na mesec, ostane neizpre-menjena, le pri razrednih poštnih uradih bo znašala 4 K mesečno. Ostale strokovne, pristojbine se zvišajo od 2 K na 3 K na mesec. Vpelje se splošna lež ar in a za zavoje, in sicer: za vsak zavoj, ki leži iz kakega vzroka na pošti ali poštnem od-dajališču, se bo plačalo 5 vin. za vsak dan ležanja; ležarine so pa prosti sledeči dnevi: 1. dan, ko dospe zavoj na pošto ali poštno oddajališče ; 2. pri zavojih, naslovljenih poste restante, kakor tudi pri zavojih na takih krajih, kjer opravljajo postno službo redno poštni seli, prvih sledečih 7 dni in 3. v vseh drugih slučajih sledeča 2 dneva. Financialni efekt zvišanja do-stavnin, aviznih in strokovnih pristojbin bo znašal okoli 900.000 K. Pristojbine takozvane cevne pošte (Rohr-post) bodo znašale 250.000 kron več. Blanketi za brzojavke so bili doslej brezplačni; odslej bodo stali po 2 vin. komad. Financialni efekt bo znašal 200000 K. Za dostavljanje brzojavk se uvede splošna pristojbina 10 vin. poleg vseh dosedanjih že uvedenih dostav-nin. Financialni efekt teh novih splošnih dostavnin bo znašal okoli mili-jonakron. Lokalne brzojavke so stale zdaj najmanj po 40 vin., odslej se njih cena izenači drugim brzojavkam in bo znašala torej najmanj 60 vin., po 6 vin. beseda. Financialni efekt znaša 40.000 K.
— Olepševalno društvo in tamburaški klub „Zarja" v Rožni dolini priredi v nedeljo 30. t. m. veliko ljudsko veselico združeno z vinsko trgatvijo v gostilniških prostorih in na vrtu gospoda Končana. Spored: L Velik koncert, udarja tamburaški klub „Zarja" pod osebnim vodstvom g. kapelnika Jeločnika. II. Prihod očeta župana v spremstvu viničarjev in viničaric. ELI. Šaljiva pošta. IV. Papirnata bitka. Prosta zabava in ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev, otroci do 10 let so vstopnine prosti. Preplačila se z ozi-rom na namen, ki ga ima društvo, hvaležno sprejemajo. Za udobnost si. občinstva je najboljše skrbljeno, obširni prostori (pet sob) in lep vrt. Dobra in točna postrežba zasigurana. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
— S Turjaka se nam piše: Prišel je čas bere. Župnik se je pehal od hiše do hiše, a samo v tiste je šel sam, v katerih se čita „Domoljubu in „Slovenec". Ko so klerikalci zvedeli, da pride župnik z bisago, so zapirali duri, a zviti gospod je le našel zmiraj kakšna vratica, da je zlezel v hišo. Seveda, ko so ljudje videli, da se ga ne morejo odkrižati, so mu dali nekaj kron, saj je bil vsak vesel, da se je iznebil nadležnega gosta. Drugače je pa bilo pri liberalnih posestnikih. Tja se župnik ni upal sam. Cerkovnika je nagovarjal, naj gre on. A temu tudi ni dišalo in natihoma si je mislil, naj gre sam župnik k liberalcem, ko zmiraj Čez nje zabavlja. Naposled na dolgo prigovarjanje župnika se je vendar cerkovnik s kislim obrazom odpravil k liberalcem. Seveda dobil je več ko pri katoliških — nekateri so dali celo po 6—8 kron. Ko je mož povsodi pobral, se je odpravil proti župnišču. Župnik, težko ga pričakujoč, ga je vprašal: „No, Janez, kako je, ali je kaj boljše ko pri naših? „1 seveda je bolje," je rekel cerkovnik „tu poglejte!" in stresel je kronice iz žepa. Župniku se je obraz zjasnil, da je zaklical: „Res nisem pričakoval od liberalcev, da bi dali skoraj dvakrat toliko ko naši. Veš, Janez, morebiti bi bilo pa le boljše, ko bi jaz vrgel v koš politiko in pustil v miru liberalce. Potem bi bilo za naju morebiti boljše, zakaj do naših ljudi nimam več dosti zaupanja." No, končno se morda res še spreobrne župnik Horvat!
— Podjetje za pokopavanje
mrliče V. Mizar g. Josip IzgoršeK v. Šmartnem pri Litiji je dobil dovoljenje za podjetje za pokopavanje mrličev za politični okraj Litija.
— Novi Šolski poslopji popolnoma v modernem smislu so zgradili v Vačah in Višnji gori.
— Iz Novomeške okolice se
nam poroča o letošnji letini tole. Kmetovalci se ne moremo z letošnjo letino nič kaj pohvaliti. Krme pridelalo se je v obče manj kakor lansko leto. Belo žito, bodisi pšenica, rž ali ječmen obrodilo je dobro. Zrnja je sicer v obče manj kakor lansko leto in tudi tako debelo ni, pa je zato težje. Zgodnji krompir je jako bolan, gnije grdo, pozni je veliko boljši. Tega je dosti, ne gnije niti približno tako kakor zgodnji, le od miši in strini je jako poškodovan. Ajda je obljubovala najboljšo letno, pa uničila jo je slana, katera je v noči od
25. na 26. t. m. nastala, zlo popolnoma, tako, da večina gospodarjev niti semena pridelali ne bodo. Vni-čena je po slani tudi pozna koruza, kjer še ni dozorela. Zelja letos tukaj sploh nič nimamo, to ni obrodilo. Sadja je bilo letos le kaj malo. Obrodila so jabolka še še, pa še od teh le najnavadnejŠe domače nizke vrste, žlahtnejše pa ne. Hruške obrodile so Še slabše, češpelj je bilo ravno za se omrsiti, t. j. za pokuŠnjo. kar velja tudi o orehih. Gozdja se je pa pridelalo večinoma več kakor se ga je pričakovalo, in dozorelo je tako dobro, da se je prav dobre kapljice nadejati. Korenja, pese je dosti, kaj da bo z repo, se še ne ve. Vreme je pa za trgatev, katera se ravno kar vrši, kaj neugodno. Mrzla burja brije, katera še celo po snegu diši.
— Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje dne 4. oktobra popoldne ob 2. uri v Skofji Loki. Kdor reflektuje na voz, ki odhaja iz Kranja ob polu ene, naj se prijavi do 2. oktobra \ ri g. Rusu — Kranj.
— Pogreb ponesrečenega železničarja na Jesenicah. Kakor je poročal  „Slovenski  Narod",   je bil 24. t. m.  na jeseniškem kolodvoru povožen  železniški uslužbenec Jožef Prosen.   Dne 27. septembra  je bil pogreb   tega uslužbenca,   a pri tej priliki  se je  zgodilo nekaj, kar naj zve širša javnost, namreč,  da nismo tndi po smrti, vsi enaki.   Župnik Za-bukovec, ki je imel kot katoliški duhovnik  dolžnost  blagosloviti mrliča, ki je ležal namreč v mrtvaščnici na pokopališču  in ga spremiti v cerkev in od tod zopet nazaj na pokopališče* je obstruiral na nov način, ki je nekaj čisto novega v katoliških obredih in ki je   obudil ogorčenje ne le pri vdovi in nčerki  umrlega, ampak pri vseh udeležnikih. Pogreba so se namreč udeležili železničarji z vseh krajev in ti so izkazali umrlemu zadnjo Čast tudi s tem, da so prišli z vencem, ki je imel rdeče trakove.   Ti trakovi so pa župnika  Zabukovca   spravili z ravnotežja,   in   je    odklonil vsako spremstvo umrlega.   Umrlega je blagoslovil   na pokopališču,   od   tu je dirjal pred pogrebom v  cerkev in iz cerkve zopet na pokopališče. Ljudje so gledali, a tega niso  mogli umeti. Vzrok župnikovega dirjanja pred pogrebom je bil torej edinole rdeči trak na   vencu   železničarjev.    Ker so pa nekateri   železničarji   izjavili,   da se jim tak slučaj še ni pripetil, oziroma da spremljajo v mestih pogreb, Če je tudi 20 in več vencev z rdečimi trakovi, smo  radovedni izvedeti, če je to res, oziroma, Če je g. župnik Za-buhovec pravilno postopal.
— Zasilno šolo dobi kraj Ži-berse-Medvedje brdo pri Logatcu.
— Zidanje nove cerkve« V
Žireh sezidajo, kakor svoječasno naznanjeno, novo cerkev in podirajo zdaj staro. Ondotnim klerikalcem to ni vŠeČ!
— Mlekarska zadruga v Cerknici preneha s 1. oktobrom poslovati. Imajo jo v rokah klerikalci. Ako bodo ti imeli veliko opraviti z mlekarskim zadružništvom, nam bodo še to zdravo panogo zadružništva skva-rili in izpodjedli s svojimi nerodnostmi in nerodnostmi zaupanje do njega v ljudstvu.
— Nezgoda. Pretekli teden so zmenjavali pri električni napeljavi v Postojni nekatere pohabljene drogove. Ko so neki drog postavljali, je omahnil in padel na 61etno deklico delavca Antona Jurce in ji zdrobil nogo.
— Nov denarni zavod v Postojni. Občinski odbor postojnski je v svoji zadnji seji soglasno sklenil ustanoviti v Postojni „Občinsko hranilnico".
— Južna železnica je poslala
v Postojno uradnika po imenu Marizza, ki ne zna niti ene bese dice slovenski! Kako naj tak uradnik občuje s slovenskimi strankami? Zahtevamo, da južna železnica Marizzo premesti iz Postojne in na njegovo mesto nastavi moža, ki bo Slovenec ali vsaj slovenščine zmožen. To je menda jako ponižna zahteva!
— Sv. Birokracij. V Matenji vasi na Notranjskem so imeli letošnje poletje par dni vojake. Pri nekem posestniku nastanjeni vojak je zbolel na legarju, da so ga poslali v bolnico Ravno en mesec po odhodu vojaka je pa prišel od županstva ukaz, da se mora prostor, kjer je vojak ležal, razkužiti, da se bolezen ne razširi. Ker je ta prostor zdaj založen s senom, seveda ne kaže drugega, kot zažgati vso vas, ker se je bolezen v teku enega meseca že lahko razširila po vsej vasi.
— Na Knežaku je začela nova kmetska posojilnica (rajfajznovka z neomejenim poroštvom) poslovati 24. avgusta. Klerikalci se na vso moč trudijo, da bi temu denarnemu zavodu vzeli ime. V tolažbo jim povemo, da znaša doslej promet že nad 25.000 kron!
— Silovitež. Matevž D o r n i k iz Zagorja je prišel v ponedeljek v gostilno Ferdinanda Tomazina istotam in iz ljubosumnosti razbil v gostilni
vse ter tudi dva gosta težko ranil.
— Izgubil Se jO na postaji v Celju 13 letni deček Jožef Kranj o po domače Videtov iz Nazarje v pri Celju.
— Toča I \ pobila 22. t. m. v
ormoškem okraju in padala 6 minut. Bila je debela kot lešniki. Napravila je precej škode po vinogradih
— Slovenski inženir Franc
Lupša, ki je bil dalje časa v Siamu, se vrača v domovino in dospe te dni med svojce.
— Zgorela SO gospodarska poslopja, krma, vozovi in kmetsko orodje ter svinja s tremi mladiči kmetu Hinterlehnerju v Ogljenšaku pri Slov. Bistrici. Škode je 3600 K.
— Uboj in samomor. Kakor smo poročali, je neki mož v Lancovi vasi pri Ptuju ubil z motiko Ano Bedrač. Bedrač je bila ubita od svojega moža, od katerega je bila ločena. Uboj se je izvršil vsled medsebojnih prepirov. Ubijalec je po Činu zbežal. V četrtek 27. t. m. pa je prišel k svoji sestri v Lancovi vasi, kjer se je zastrupil.
— Nesreča na železnici v Ju-
dendorlu. Pri trčenju osebnega vlaka ob tovorni vlak je bilo ranjenih 11 oseb, in sicer J. Ko w al d, finančni komisar iz Gradca (zdrobljena rebra na levi strani in druge močne poškodbe) ; Mellitzer, višji nadzornik finančne straže (hude rane na obeh nogah); Jos. Brovnik, enoletni prostovoljec pri 8. pešpolku (lahke poškodbe na rokah); Šandor S i e g n e r, agent z Dunaja (poškodbe na nogah); Adalb. Vrabitsch, podobar iz Prage (lahke poškodbe na rokah); Rudolf Soukup, agent z Dunaja (ranjen na stegnu) ; Ivan K o k o n i k, sprevodnik iz Maribora (močne rane na glavi); Oskar K o hn, agent z Dunaja (zlomljeno nogo); K. Singer, agent z Dunaja (zlomljeno nogo); Fahren-berger, agent z Dunaja (hudo ranjen na obeh nogah); Jos. Winter, agent z Dunaja (zlomljeno nogo); Viktor Martini, pristav bosanskih železnic, in kurjač GrabuŠnek iz Maribora. Lahko ranjeni so: Jos. Travnik, geometer iz Zenice (Bosna); Gustav Gerička, ravnatelj tovarne iz Bremena, in Maks Malojva, višji komisar finančne straže iz Gradca. Prvi vozovi osebnega vlaka so popolnoma zdrobljeni, vendar promet ni bil zadržan, ker se je nesreča zgodila na stranski progi.
— Poročil se je Šmihelu nad Pliberkom veleposestnik gosp. Josip Kraut, brat odvetnika g. dr. Alojzija Krauta v Kamniku, z gdč. Uršiko Leitgeb.
— Utonila je pri zadnjem velikem deževju v Prevaljah na Koroškem 16letna hči Legatova v fužinskem jezu.
— Zastrupil Se je na Plati na Koroškem otrok s tem, da je jedel pasje češnje, za čimer je umrl.
— Neumestna odredba. Goriško namestništvo je odredio, da se smejo od 1. oktobra do 31. januarja loviti nekatere vrste ptic, ki so škodljive (?) kmetijstvu, tako vrabci, kosi in škorci.
— Šolske razmere v Opatiji.
Naš opatijski dopisnik nam poroča: V začetku šolskega leta se je vpisalo v hrvatsko šolo 274, v italijansko 22, a v nemško 80 otrok. Kakor je po prvem številu videti, vpisalo se je največ otrok V hrvatsko Šolo; to število dosti jasno dokazuje, da se slovanski roditelji v Opatiji (izvzemši nekoliko narodnih izdajic) zavedajo svojih dolžnosti. To število dokazuje tudi, da so še daleč časi, ko se bode dogotovil tisti nemški most, o katerem Nemci tako radi govore, da ga bodo sezidali od Belta do Adrije in kateri do danes še v megli plava. Kar se tiče italijanske šole, ni vredno o njej govoriti, ker z vsakim letom bolj propada, in mi se samo Čudimo (pravzaprav se ni nič čuditi, ker smo v Avstriji), da dežela plačuje za teh 2 2 otrok dve učiteljski sili, kakor za hrvatsko šolo, v kateri je 274 otrok. Tudi Nemci so mislili, ko so si postavili svojo šolo, da bode kar mrgolelo po njihovi nemški kovačnioi slovanskih otrok, katere bi sčasoma po svoje preko vali v pristne Nemce, ali prevarili so se in če bi jih država znatno ne podpirala, bi pač slabo izgledalo z vsem beračenjem naokoli. Vpisalo se je res 80 otrok ali izmed njih je veČina nenemške narodnosti.
— Električna železnica Ma-tul je -Opatija-Volosko. Iz Opatije se nam poroča: Kakor se čuje iz zanesljivega vira, začela bo ta železnica voziti s 1. februarjem 1907 s postaje Matulje-Opatija preko Volosko-Opatije, od koder jo bodo kasneje podaljšali celo do Lovrana. Prebivalci tukaj Snih krajev seveda nimamo nič proti električni železniei, ali tu je drugo vprašanje, vprašanje, katero se bode moralo na vsak načm rešiti še prej, predno počne ta železnica voziti. Kdor pozna cesto, katera vodi iz Matulj skozi Volosko in Opatijo, priznal bo, da ta cesta ne more vzdržati poleg prometa, ki je sedaj na tej cesti,  Še električno železnico.
Mislilo in govorilo se je, da se bo zgradila na državne stroške paralelna cesta nad Opatijo in Volosko, ki bi vodila isto tako na Mat ulje, ali to je sedaj zaspalo in ne govori se več o tem. Po cesti, katera vodi iz Matulj v Opatijo in katera cesta je edina, in poleg tega še zelo ozka, preide na dan okoli 460 vozov, največ seveda težkih, obloženih z opeko ali drugimi težkimi stvarmi, poleg' tega pa še ogromno Število kočij, ki vozijo vsak dan 4 krat na kolodvor Matulj e in nazaj, če pomislimo samo na ves ta vozni promet — poleg tega je cesta v nekaterih krajih tako ozka, da ne moreta dva voza drug mimo druzega
— uvideti se mora, da za električni tramvaj toliko Časa ni prostora, dokler ne bo zgrajena nad Volosko-Opatijo prepotrebna paralelna cesta, po kateri bodo vozili vsaj težko obloženi vozovi. Radi se pridružimo zahtevi občinstva, ki z vso pravico zahteva, da se mora zgraditi paralelna cesta, ako se hoče uvesti električna cestna železnica Matulje-Opa-tij a-Volosko.
— Nepristranost avstrijskega državnega uradnika. Piše se nam iz Opatije: Pred nedavnim časom se je pritožil tukajšnji izvošček A. R., ki je sicer Nemec, a dostojen in miren človek, v neki zadevi radi električne železnice na c. kr. okrajno glavarstvo v Voloski. Pritožbo mu je sestavil njegov odvetnik g. dr. T., ki ga je vprašal, v katerem jeziku naj napravi to pritožbo. Gospod A. R. je odgovoril, da mu je to vseeno. Ker smo v hrvaški pokrajini, napravil je odvetnik pritožbo hrvaški. Vse drugače si je pa to stvar k srcu vzel g. B. Sch., Ki bo mogoče še kmalu okrajni glavar. Ko je pozvani gosp. A. R. prišel pred tega uradnika, pokazal mu je ta pritožbo z vprašanjem
— seveda po nemško — ako zna on to Čitati, in mu pri tem nekoliko neslanih besedi vrgel pod nos. Gospod A. R. je povedal uradniku, kar mu gre in pripomnil, da njegov odvetnik zna hrvaški in to da mora znati tudi on kot c. kr. uradnik, ako hoče, da bo ta nameščen v teh krajih. Opozarjamo g. B. Sch„ naj take in enake reči pusti v miru, sicer ga bomo vselej primerno okrcali.
— 155 kilometrov v 20 urah
je prehodil v Trstu Francoz Evgen Buer. Hodil je namreč iz Trsta od kavarne „Ali a Stazi one" do Barko v elj 21krat semintja. Pot meri 3-7 km.
— Roparski napad. 361etnega kmeta Ivana B laganj o iz Rocola pri Trstu je v četrtek napadlo 6 lopovov, ki so mu preiskali žepe in ker niso našli pri njem več nego 6 kron, so ga začeli pretepati, da je padel na tla in nezavesten obležal. O roparjih ni sledu.
— Aretova a detomorilka. V
Trstu so aretovali 301etno likarico Genovefo Fornasari, ki je obstala, da je umorila otroka in ga vrgla v morje, o čemer smo te dni poročali.
— Težka telesna poškodba.
Pred tržaškimi porotniki je bil včeraj obsojen na 2% leti ječe 201etni delavec Rudolf Krt, ki je 15. februarja v neki gostilni sunil nasprotnika dvakrat z nožem v nogo; tudi je bil obtožen poskušene tatvine in razža-ljenja straže.
— Samomor  vsled ljubice.
Zastrupil se je v Trstu 491etni delavec Anton Zennaro, ker je njegova ljubica noseča.
— Skrajna predrznost. V Trstu je mlada ženska poklicala k sebi 51etno dekletce, ki se je z več drugimi igralo na cesti, ji vzela iz uhljev 10 K vredne uhane in izginila ja-derno.
— Vlom. V Trstu je vlomil neznan tat v stanovanje zidarja Jurja Grdola in mu odnesel 600 K denarja.
— Na Prošeku je pričela trgatev 29. t. m., letina kaže biti srednja, kapljica bode izredna — mošt je dobiti od danes naprej, toliko na znanje interesentnim krogom.
— Počasnost okrajnega sodišča V Kopru. Za rešitev Čisto navadnega slovenskega zemljeknjižnega predloga rabi okrajno sodišče v Kopru nič manj nego dva do štiri mesece. Vzrok temu je, da je pri ondotnem zemljeknjižnem uradu nameščen le en slovenski uradnik, vsi drugi so pa Lahi. Ali nima predsednik višjega dež. sodišča tržaškega g. Gertscher dovolj sposobnih ljudi na razpolago ? Pravijo, da jih ima!
— Hrvatsko planinsko društvo V Zagrebu je letos završilo 31. leto svojega obstanka. Društvo šteje 27 nstanovnikov, 306 rednih članov in 10 podpornikov, skupaj 343. Lani je imelo dohodkov 9944 K 8 vin. in stroškov 2700 K 10 vin. Vrednost imovine je znašala 17.800 K. Društvo je postavilo dosedaj razgledne piramide na Ivančici, na Sljemenu in na Plješivici, planinsko kočo na Sljemenu ter paviljon pri Kraljevem zdencu. Do koče na Sljemenu napelje skoro tudi telefon, za katerega je zagrebška mestna občina dovolila 1000 K pri-
spevka. Poleg koče namerava društvo postaviti tudi planinski hotel ter na Ivančici namesto lesene železno razgledno piramido. Društvo izdaje svoj list „Planinar", ki izhaja vsaka dva meseca na 16 straneh in ga Člani pre-jemljejo brezplačno, članarina znaša 6 K, naročnina na list tudi 6 K (posamezna številka 1 K). Načelnik društvu je grof Miroslav Kulmer, urednik listu pa prof. Vjekoslav Novotni v Zagrebu.
— Ljudska posojilnica kupuje
Schreverjevo hišo (Filipov dvorec) v Stritarjevih ulicah. Ima sicer že kupljen svet med Košeninovo in Lloy-dovo hišo nasproti „Unionu", a se je premislila tam si postaviti svoj dom.
— Glas iz občinstva.  Piše se
nam: Pred nekaj dnevi seje pritoževal nekdo v uradnem listu, da je po Sv. Petra cesti, od Frančiškanov do jubilej skega mostu, včasih tak promet, da je nevarnost za življenje pasantov, ki   hodijo   tam,   ker   ima  ravno sv. Petra cesta take ožine in ovinke, kakor nobena druga  cesta v Ljubljani, poleg   tega   pa   nima  niti pravega trotoira, da bi se mogla dva človeka na njem ogniti.   To je resnica. Res pa je tudi, da je postala Sv. Petra cesta še mnogo bolj obljudena, odkar so odprli novo  pokopališče,  radi česar se bo Udmat polagoma Še bolj povzdignil.   Na vzhodni strani mesta rastejo stavbe najbolj,  stoji največ tovarn, vojašnice, šole, bolnica itd., in za to raste promet po Sv. Petra cesti leto za letom bolj.  Nujna potreba je  torej, da se promet s kolodvora  spelje po  drugih ulicah ter se razbremeni Sv. Petra cesta saj deloma voznega prometa.   Naravna in edino pravilna zveza središča mesta s kolodvorom bila bi po Miklošičevi cesti, ko se podaljša preko predilnice. Potreba   po   tej   podaljšavi   raste z vsakim dnevom, ker bi bilo po Miklošičevi cesti  več kot  tretjino bliže nego po Sv. Petra cesti in Kolodvorskih ulicah, (ki imajo  tudi ovinke in ožine ter ne delajo na tujca najugodnejšega utiša),  in pa   polovico bliže, kakor  po Prešernovih ulicah in Dunajski cesti.  Miklošičeva cesta je široka, moderna cesta, z obojestranskim lepim  trotoirom,   ter bi narejala na tujca Ljubljana, Če bi prišel po nji s kolodvora, vtis modernega mesta, dočim   tega   vtisa   po Kolodvorski ulici  in  Sv.  Petra  cesti   ne dobi. Slavni mestni obč. svet z g. županom na čelu  se je  bavil že o podaljšavi Miklošičeve ceste, pa je baje naletel na precejšnje ovire, toda potreba po ti regulaciji je tolika,  da spada ta zadeva po našem skromnem mnenju med najaktualnejše občinske zadeve.
— Šampanjska batalja je bila predsnočnjim v hotelu „Union". Povodom jako živahnega razgovora med civilisti in oficirji so spili 70 steklenic šampanjca, da je kar pri vratih tekel.
— Na Drenikov vrh se slavno občinstvo vabi na sveže klobase. Več v inseratih v našem listu.
— Kulturonosci. Snoči sta prišla v neko tukajšnjo gostilno dva okoli
24 let stara, čedno oblečena popotna obrtna pomočnika, kjer sta hotela prenočiti. Gostilničar jima je odkazal postelje in takoj tudi povedal ceno. Ker se je tujcema zdela prenočnina previsoka, akopram bi imela oba skupaj plačati samo 1 K, sta se začela z gostilničarjem prepirati, in ko ga je slednjič eden dejansko napadel in ga na desnem očesu telesno poškodoval, sta pobrala šila in kopita in zbežala. Oba sta govorila samo nemško, oblečena sta bila v črno obleko, na hrbtu nosita turistne nahrbtnike, po poklicu baje mizarja, doma nekje od Inomosta in potujeta proti Trstu. Le žal, da nista prišla v roko pra vice, kjer bi se bila poučila, da s tako kulturo mogoče lahko hodita po rajhu, ne pa med „manj vrednim" narodom.
— Nesreča na železnici. Včeraj popoldne je prišla na j. kolodvoru preizkuševalcu vozov Karlu Hogeju med odbijače leva roka, katero so mu v dlani skoro vso zmečkali. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Aretovana je bila včeraj po mestni policiji Katarina Mulejeva, po domače Markova, rojena leta 1890. v Studenčicah, pristojna v Lesce, katero deželno sodišče že od meseca aprila sem zasleduje v policijski tiralnici zaradi hudodelstva goljufije. Oddali so jo sodišču.
— Mrtvega otroka. K tozadevni
včerajšnji notici se nam poroča, da ljubljanska policija ni aretovala storilke, ampak je samo ustavila neko gospodično, ki se je iz Zagreba vozila v onem vozu, v kojem so našli zadavljenega otroka. Navedenka ni bila pri zločinu nič prizadeta in je šla po zaslišanju, kamor ji je bilo drago.
— Delavsko gibanja. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Heb 40 Hrvatov. Na Dunaj je šlo
25 kočevskih kroŠnjarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 10 K denarja. — Trgevski sotrudnik g. Roman Murko je izgubil zlat naoČnik, vreden  16 K.  — Gdč. Terezija Če-
Šn o var jeva je izgubila zlat prstan, vreden 12 K. — Realeo Karel Wen-ger je izgubil kratko tulo-verižico z dvema priveskoma, vredno 16 K. — Zlato iglo je našel šolski učeneo Ivan TekavČič pri hotelu „Union". Dobi se na Kongresnem trgu (Souvanova hiša).
— „Ljubljanska društvena godbaM priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Danes zvečer svira splošno
priljubljeni sekstet v prostorih restavracije „Perles" v Prešernovi ulici. Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost. _
• Najnovejše novice. Volilno reformo izdeluje ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle ter jo predloži v novembru poslanski zbornici.
— Znani francoski general Picquart je imenovan za di-vizijskega generala.
— Sultan je vendar le resno bolan. Prof. dr. Bergmann mu je baje nujno svetoval operacijo, toda sultan je odgovoril, da rajši kmalu umre, kakor bi se operiral.
— Pr o ti ogrs kemu oddelku na milanski razstavi so razkrili atentat, ki bi naj  razstavo razstrelil.
* Pevec Slezak, sloveči tenorist dunajske opere je sklenil z nekim gramofonskim društvom pogodbo, da mu bo 10 let pel za gramofon, a društvo mu bo zato plačalo na leto samo — 8000 kron. Nekoliko valjcev, za katere je pel, niso uspeli, in društvo ga je zaprosilo, naj še enkrat poje. Slezak je prošnjo odbil. Sedaj ga je družba tožila za odškodnino, ker je pel tudi za druge družbe, dasi se je obvezal peti le za njeno družbo. Slezak pa trdi, da je imel z drugimi družbami pogodbe že poprej ter jih ni mogel odpovedati. Ker pa je Slezak zvedel, da je ista družba plačala pevki Selmi Kurz 20.000 K za 10 pesmi, je tudi zategatelj tožil družbo, ker mu je zagotavljala, da je on edini njen pevec.
* 8dietna obravnava. Dne 21.
julija 1821 se je peljal iz Benetk kapitan Luka Florio na manjši ladiji, ki je bila napolnjena s praznimi sodi. Namenjen je bil v Mytellin, da tam kupi na račun svojega očeta olja. Pri Andreas Orocu je srečala ladij o turška fregata in ukazala ustaviti se. Kapitan Florio je ukaz izpolnil in nato je vstopil na ladij o neki turški častnik z 20 pomorščaki, se legitimiral kot častnik fregate O vidio in zahteval vse vladne listine v pregled. Odredil je, da so ponarejene, polastil se je 1 adi je in denarja 72.000 frankov in odpeljal kapitana in moštvo seboj v zapor. Še le po petih mesecih se je posrečilo avstrijskemu konzulu opro- ' stiti kapitana in moštvo ter prisiliti turško oblast, da povrne škodo. A ta je ponudila v ta namen 10.000 turških funtov, kar je Florio odklonil. Proces se je pričel že takrat, a ga ni končal ne oče, ne sin, kapitan Florio, ker sta oba prej umrla. Sedaj je dovolilo avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve, da nadaljuje proces nečakinja Floria, ki se piše Hartlieb. Ta ga misli speljati do konca.
* Novo zlato polje v Ameriki.
Ameriška vlada je poslala v notranje dele Kanade komisijo, da preišče svet glede rudninstva. Komisija je prišla do reke Peace River, 17 milj od meje, v malo znane pokrajine, kjer še živi bivol. In tukaj so našli več tisoč oralov sveta, ki je pokrit z debelo močvirno plastjo, pod njo pa je skrilovje, ki je polno zlatega zrnja. Prve preiskave so pokazale, da je v vsaki toni zlata do 128 mark vrednosti.
* Nemški sodniki zametnjejo cesarjeve besede. Nedavno je nemški cesar rekel pri neki vojaški paradi, da morajo vojaki na ukaz postreljati tudi svoje starše. Neki socijalist seje bavil na javnem shodu z mehkoČutnim cesarjevim naukom ter izjavil: „Starši morajo svoje sinove vzgojiti tako, da ne bodo streljali na očeta in mater, ako se jim to zapove pri vojakih." Zaradi teh besed je bil govornik obtožen „ščuvanj a zoper naredbe oblast-nij". Sodniki pa so bili vendar tako pametni, da so socijalista oprostili, češ, ker ni zakona, ki bi določal, da morajo otroci staviti poslušnost ob-lastnij nad dolžnost napram staršem.
* čuden sport se je razvil med domišljavimi mladimi Amerikanci, ki bi radi pokazali, koliko sveta so že prepotovali. V ta namen prilepijo svoje kovčeke s to varnimi znamkami raznih mest in dežel. V Brooklinu se je v stanovilo posebno podjetje, ki za par dolarjev takim norcem nalepi vse kovčeke s tujimi znaki, tako da misli nepoučeni svet, da je lastnik kovčka že res prepotoval ves svet.
* Btohamedani v Londonu. Mo-
hamedanska vera se je začela zadnje čase vedno bolj širiti po Angleškem in Ameriki. Tako je v Liverpoolu „mohamedanska družba", ki ima nalog, razširjati Mohamedove nauke. Vodja družbe,  Quilliam, je intimen
sultanov prijatelj in visok turški dostojanstvenik, ki je v mladosti prestopil v turško vero ter ^kuša sedaj zanjo pridobiti še svoje rojake Angleže. Spreobrnil je na Angleškem že 600 oseb k islamu. V Londonu je 3000 mohamedanskih vernikov, ki dosedaj še nimajo svoje mošeje, vsled Česar je sedaj sklenjeno, da se na najlepšem prostoru ob glavnem mostu v Londonu zgradi velika mošeja za dva milijona. Polovico stroškov je podaril neki indijski princ.
* črna armada. Glasom najnovejše statistike šteje red jezuitov 15.664 članov, ki so raztreseni po celem svetu, in sicer v Italiji 1922, v Av8tro-Ogrski 1199, v Belgiji 1150, Franciji 4336, Španiji 3414, v Angliji in v Ameriki 2804. Razen tega je porazdeljenih po svetu 1455 jezuitov, ki pripadajo sicer nemški provinciji, a morajo živeti v prognanstvu. Seveda so to našteti le pravi jezuiti v kuti, do-Čim je Število takozvanih „affdiiranih jezuitov", ki imajo po vseh državah visoke službe in dostojanstva ter delujejo tajno za svoje črne bratce, že mnogo večje.
* Pijančevanje med ženstvom.
Statistika o notoričnih pijancih na Nižjeavstrijskem izkazuje žalostno dejstvo, da je od leta 1904 do 1905 naraslo število pijancev od 2939 na 2970. A najžalostneje pri tem je dejstvo, da se je število pijančujočih žensk pomnožilo za 47, a to samo na Dunaju. Moškim pa se mora dati dobro spričevalo, kajti število notoričnih pijancev se je v isti dobi zmanjšalo za 15.
* Čebele ustavile delo v tovarni. V tovarno za bonbone v Mar-kirchnu pri Strassburgu je nedavno priletelo par čebelnih rojev. Zasedli so vse prostore, stene, okna, vrata itd., tako da so morali delavci zbežati ter ustaviti delo. Čebele so posrkale vse tekoče slaščice.
* Značilno za deželo lepih
Čednosti. „Niederlausitzer Anzeiger" je prinesel nedavno sledeče oznanilo: „Ljubim vojakom, ki so nam za časa kratkega bivanja v našem mestecu priredili nekoliko presrečnih uric, kličemo srčni „zdravstvujte" in na „svi-denje". Sedemnajst meščanskih hčerk." — Zahvala odpira globoko perspektivo !
TelefonsKo m unujtivno poročilo.
Dunaj 29 septembra. Cesar je danes d poldne sprejel nrnistr-sfcega predsednika Wekerla v pcsebni avdijenci, ki je trajala eno uro. Popoldne ob treh je bila skupna ministrska seja, na kateri se je obravnavalo o državnem proračunu
Ou taj 29 septembra. Danes so odkrdi spt menik „deutschmei-strov"; česana je zastopal nadvojvoda Evgen, veliki mojster nemškega, reda.
Inomost 29. septembra. Tu vlada kolosalno razburjenje. Pred porotnim sodiščem se je pripetil dogodek, ki nima enakega v analih avstrijskega pravosodstva. Pred porotnim sodiščem se že od pon-deljka obravnava o zavratnem umoru dež. sod. svet. R d t h o f e r ja. Danes bi se imela pravda končati. Ob devetih je jel govoriti drž. pravdnik. Nato se je oglasil za besedo zagovornik dr. Rit ter ter dokazal, da sta dva porotnika izven sodišča razpravljala z dvema osebama o praŠanju krivde obtožene Rutthofer ter s tem prelomila svojo prisego. Na vprašanje, ako je res, sta dotiČ na porotnika priznala, da sta prelomila prisego. Zagovornik Rit ter je nato rekel: „Vi ste vsled tega nesposobni, da bi še nadalje opravljali posel porotnika". Predsednik je zagovornika zaradi teh besedi poklical k redu. Dr Ritterje nadaljeval svoj govor, izjavil, da odklanja tako porot ni ško klop in očital predsedniku, da s pritiskom deluje na porotnike ter zagrozil, da se bo odstranil od obravnave. Občinstvo je zagovorniku ploskalo. Predsednik je zagrozil, da bo dal vsakega osem dni zapreti, ki bo dr. Ritterju ploskal. Drž. pravdnik je v svojem govoru prizal, da sta res porotnika prelomila besedo. Zagovornik je iz javil, da se ne umakne nobeni kliki Nato mu je predsednik od vzel besedo. Obravnava se je pre-
kinila in po dveuraem posuto vanju je predsednik razglasil, ^ se dr. R*tter obsodi ^ 100 K, oziroma 10 K dn zapora zaradi nepristoj nega vedenja napram sodi^u oziroma predsedniku in ker rekel, da predsednik deluje na p rotn^ke 8 pritiskam V drugern ozru pa sodni dvor ne mere &0 d»ti in prepušča sodbo nad. sodišču. Obravnava se je Uato odložila Predsednik nads d§£a baron C ali je dosp^t sem^j NadsodiSče bo v tej zadevi ra2 sodilo najb'že že v ponedeljek
Lvov 29. septembra. V Varšavi je neki mladenič ustrelil v gledališču plesalko Siponsko. Qb čmstvo, ki je mislilo, da je bila vržena bomba, je prestrašenn be žalo iz gledališča Atentator je na to sprožil samokres proti sebi b se ni nevarno ranil
Petrograd 29. septembra. 2a trjuje se, da je carjevo zdrav tako omajano, da se misli uvesti regentstvo. Regentstvo bi naj bilo v rokah carice-vdove in velikega vojvode Nikolaja Nikolajevima.
Petrograd 29 septembra. Zatrjuje se, da b' do \ oi t e v dumo razpisane takoj po Božiču Nova duma se sestane 5 marca Voliti je treba 570 poslancev
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Trdnejše in višje cene na žitnem trgu iz pretekle sobote prešle so v prvo polovico tekočega tedna ter se dan za dnem dvigale. Bojazen, da bi ne ostali za poznejše mesece nepreskrbljeni s primeroma cenim blagom, oživila je kupčijo, kar ravno je dalo značaj tendenci. Povpraševanje postalo je obsežneje — producenti pa so priliko izrabili ter umaknili prejšnje nizke ponudbe. Vodni dovoz niso zadoščali potrebi. Spričo dobre letine pa za enkrat ni bilo pričakovati, da bi se ta trdnost ponavljala nepretrgano — in res sta nam zadnja dva dneva prinesla zopet mlačnejšo tendenco. Precejšnji povišek tekom nekaterih dni se ni mogel več zdržati v celej višini.
Pšenica se je izmed drugih cerealij začetkom tedna najbolj oja-čila, vendar pa celotedenski povišek v kurzu ne presega mnogo 20 vin. Efektivno blago je bilo preko tedna le po dokaj boljših cenah dobavno, nadejati pa se je, da pridemo še na prejšnji nizki nivo nazaj, ako ne bo jesensko vreme neugodno uplivalo na še rastoče poljske pridelke.
Koruza se je vendar povspela nad ceno gld. 5 — za majev kurz, ker baje mrzlo vreme ne upliva dobro na stoječo koruzo. Ker pa >e je vreme zboljšalo, bodo lahko pričeli s spravljanjem blaga, okolnost, ki mnogo upliva na majev kurz.
Oves je tendira! celi teden trdno in višje, vendar pa se je celi doseženi povišek do 1q vin. znižal.
Moka je vsled višjih cen pšenice naznanila poviške, čeprav vsi mlini trpe na bolezni velikih zalog temnih mok. V času namreč, ko je bela moka razmeroma cena, seza ves konzum po svetlejših vrstah, zanemarja pa srednje moke, ki dajo dejansko najokusneji kruh — borite lj i proti rastoči draginji bi to dejstvolahko izkoristili v svoj prid.
Otrobi se istotako draže, ker postaja povpraševanje vedno obsežneje, dočim so zaloge zelo skrčene, kar je umevno, ako mlini skušajo produkcijo omejiti na najpotrebneje, da si ne napravijo prevelikih in lahko zgubonosnih zalog srednjih in nižjih mok.
Sladkor. Kartel je sidenjen; nove cene bodo najbrže odločevale od meseca do meseca ter jih izdajo 1. oktobra t. 1. Točnega blaga primanjkuje, cene vsled tega višje.
P e t r o 1 e j je predvčerajšnjim ceno za V-, K dvignil.
Riž tendira trdno.
Jedilno olje nagiblje k na-daljnim poviškom.
Kava ne naznanja sprememb proti prejšnjemu tednu.
Špirit je  cene za 2 K dvignil
Častite naročnike »Slovenskega Naroda11, katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da Jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej Je plačano, is razvidno na naslovnem ovitfcn.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero ee da tako mnogo-3tranško porabiti, nego „Molio-vo francosko rvanje in boI", ki je takisto bolesti utesu-ioce. ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji po&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, aaznamovan z varnostno na m ko in podpisom 6  31 — 13
Hripavost in katar. Ob hripavosti in lahkem vnetju vratu jako dobro služi cesarski borax z vodo zgrgljan. Ob nahodu
se priporoča nekaj minut srkati v nos mlačno vodo   s   cesarskim   boraxom   in   kmalu bo
nahod prijetno slajšan in odstranjen.
Regulacija telesnega odvajanja je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi.
Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
dobi TJOVŽOd 1
i885 neobhodno potrebna zobna Greme 29
j'zdržuje zone čiste, bele in zdrave
Motenje v odvajanju
je vzrok tisočerih bolezni in skoro neverjetno se zdi, če se pomisli na to splošno znano dejstvo, s kakšno ravnodušnostjo da prezira večina kulturnih ljudi to bolezen, katere odstranitev je prvi in najvažnejši del v gojenju zdravja. Steklenica rogaškega tempeljskega vrelca vsak dan k vinu pomaga proti takim boleznim, ne da bi škodovalo navadnim življenskim poslom; zato prekaša vsa druga sredstva, ki imajo isti namen, .-zaradi svojega mehkega, neočividnega učinkovanja.
Postavno v«rovno
\ s *» j O  1 •umu   i.i!.:c   it. (■«■•
nntiwkovan:i' kaznivo
Edino pristen je Tiiierryjev balzam
le % rcleno znamko „redovnica^ Btaroal»VBOh neprpkvsim
proti slabemu prebavijauju, krčem želodcu, koliki, kataru, pramca boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 uiiv.ituib ali 6 dvojnatih Bteklenic   > li  1   Tolika specialna ■teki* niča  i   patent, zamaškom K  6'— franko.
Ttii»rryjevo csntifolijsko mazilo, povsoa znano Kot non plus ultra
proti vsem še tako  starini run .»ni vnetjem, r»nitvani, ab-«ce9om iu otekhnam vaeh vrst Cena: 2 lončka K 3 60 »e joclje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošur.i e titiOLiori^inplnih zahvalnih pisem gratis in franko V zalogi v skoro vBeh večjih lokaruah in medicinalnih drogerijah. 44 ^> i— 41
Aurova luč
Pristni in polnovredni *o samo naši izvirni žarilci, ki nosijo v varnost občinstva pred ponarejanjem nastopno na žarilcu razločno vidno znamko
AUERLICHT
Zarilec 60 h,  štedilni ža-
ritec 55 h, cilinder 30 h
1§P1SIP9   i0 2rj Đ z dostavljanjem —        na dom. 3420—2
Dobivajo se v plinarni v Ljubljani. Aurova družba na Dunaja IV 1.
Darila.
M, Joss&Lovvenstein
c. In kr. dvoma dobavitelja \zi
Proti zobouolu m gnilobi zot
Izborno deluj* dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki uir*n   dlrMno  in odrdranjuj« o «-g> r tj #*tn«i «a|»o Iz umI.
1 at*»UI«»nlf<st z navodom I 14.
Bi gorodnema gospoda Jfl. ■J«»*Nill4u,
lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna ▼oda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoslj.v pripomoček proti gnjilobi zob zaLo jo vsakemu najtopleje priporočam Obenem pa proaim, pošljite Se 3 8teKlenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanit«, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
De2, lekarna Mil. Loustek« f Ljubljani. Risljtia cista it 1
le* novozgrajenega Pran JoSetovegr iubil mostu 48-38
UpravniŠrvu našega Usta so poslali:
Za dijaako kuhinjo ¥ Kranju. Gosp. A. Ciuha v Ljubljani K 10. — „Lebet", ki sta ga prepustila dva turista na Sv. Joštu, ker se jima je mudilo v Kranj. — Lepa hvala!
Umrli so v Ljubljani.
V vojaški bolnici:
Dne 27. septembra: Friderik Bahner, pešec, 23 let. Tumor cerebri.
Borzna porodila.
Ljubljanska
,Kreditna  banka v Ljubljani"
Uradni kurzi dun. borze 29. septembra 1906.
♦ FL aiaMca rotita. . • . ♦Vrf, sre»rr»« renta . . . 4*/# avstr kronska renta . .
4^. . alata . . . <\ efrtkt kronska renta . Cfc     „    Elata        , .
4% posojilo Jež Kranjska po»ojilo mesta Spljet
«A     -       - 2*dai
4V/i »os.-tierc. želtmiSko
posojilo 1902 . . . 4*', oelka dež. banka k.
41/,*/, it«, piima gal. eel.
tiipotečne banke . • 4S*ft P«**-  kom.   k.  •. s
IG*, pr......
•»/«•/. čast. aisma Innertt.
hranilnica.....
^ tc , za£t. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
IV«      P*- hiP- ^ftn-
i\\ eel. ogr. lokalnih ie-
lecnic d. dr. . . . *'S% °b«- češke >nd. banke 4*»r prior. lok. želez. Tfflt-
Poreč......
4% prior, dolenjskih *o4. . 1% prior. juž. žel. kup. 1V/T Vtc   avstr. pos. za žel. p. e.
Srečtce.
Srečke od 1. 1860%   .   . . m    od I. 1864 ....
„ Uz&ke......
.    zem. kred. I. emisije n
■ «> n m
9     ogrske hip. banke .
. srbske a frs. lUir— a turske......
Uasilika srečke .   . .
Kreditne 9 ...
Inomoške , ...
Krakovske ,    . .
Ljubljanske 9 ...
Avstr. rdeč. križa m ...
Ogr.      .      ,    »     .   . .
Rudolfove 9    .  i .
Salcburške , ...
Dunajske kom.   w ...
D-lnie«.
|«:?ne železnice.....
1 ;2avne železnice. . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne barake . , Ogrske     „ n        . .
Zivnostenske n . . Premogokop v Mostu (Bribc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. drnž^e . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin
20 franki
20 marke.......
Sovereiga«.......
Marke........
Laški fraafcerci .  , .
Rusiji......
De4arji......
98 80 100 05
9o-i& 116 f>6
94 90 112 40
98 60 100&0
^9 30
j 100 05
9910
99
100 26 99 3a
116 75 95 —
112 60 99 60
101 50 100'30
lOlOb 99-75
99 6)
jo^-io! tovio 105 —  106 —
100 20
100 — 100-—
100-
100--
99 90
99*50 317 50 100 —
215 — 275 — 153 5 281 — 288-258
97 161-21
21 7 453 —
78 -
85 -
55
48 — 2875 55-70-
16 -SS
182
^76 1"17 i o71 813 242 723 6-7' -*813 5'8-292 580 159
106*70
hVj-30 1U0 30
101-lot-
100 319 50
1CJO 80
880 277 — 155 *Q 289 295 — 266 50 hb &\}
162 £b 23 7»
464 ^3 92-62 50 — 30 25 €0 -76
161 85
m
677*7o 787 -o72-7f 8:4 60 242-50 726 -6' *8'^0 2H23 60| 579 60 - ! 293 -! 584 — 50| 161-
75
i
_
751 50!
50
11 35 1910
23 48; 23-96 117-47]
9540 252 75i i-84|
11*39 1912 2356 24 04
117 67 9&-60
26350 6--
Žitne cene v BudimpeSti.
One 28  septembra 1906. *B*4MNNaaae«
Pšenica z* oktober  .   .   za   50 kg K 10 13
Rž         ,  oktober  .   .    9    60 ,  , 6 13
Koruza m   maj 1907 .   .    „   50 „   „ 5(»7
Oves     ,  oktober . .   „   60 , „ 6 82
BMattv.
5 ceneje.
Hetsorolosično poročilo.
->m» r,».l  »omam    OC-t.    Srocinjl mmonl tio.% 7*e.y «m
s
—
Ca« »pa&o-»aoja
Stanje   n ^
barometra
• mm
o, > m B
Nebo
28 IO.
29 7. bJ.
745 9 i
7440 740 8
86
20 14 9
si. svzh
brezvetrno si. jvzhod
jasuo
megla jasno
Srednja včerajSnja t^mperatora:   8 6°, nor-
vala: 13 1°. — Padavina v mM 00.
i
t
Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina dobra in nepozabna mati, gospa
Frančiška Petrič
zasebnica
dne 28. septembra, ob 3. uri popoldne po dolgotrajni in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu svoje starosti mirno
v Gospodu preminula. Pogreb predrage rajnice, ki jo priporočava v blag spomin, bode v nedeljo, dne 30. septembra ob V3 4. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah. 3528
VLjubljani, 29.septembra 1906.
Ivan Petrič, šolski voditelj na RudniKU pri Ljubljani. Jot. Petrič,
tovarnar na Viru pri Domžalah. ^
Mesto vsakega posebnega naznanila. I
Emerik Tersan naznanja v svojem in v imenu svojega brata in sestra kakor tudi ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest o smrti iskreno ljubljene, nepozabne matere, gospe
Frančiške Tersan
zasebnice
ki Je po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče,
v petek, dne 28. septembra ob pol 8. uri zvč. v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice bodo prepeljani v nedeljo, dne 30. septembra J/. 4. uri popoldne iz
hiše žalosti, Kolodvorske ulice št. 18 na pokopališče pri Sv. Križu in položeni k zadnjem počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Blaga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev.
VLjubljani, 29.septembra 1906. Brez drugega naznanila. 3533
		
		
		
bžjJeIS;	• •	
5f«
mm f-
tavala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja v dolgotrajni in mučni bolezni
in o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Franca Oolinška
izrekam tem potom v svojem in v imenu sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se najtoplejše zahva-Ijujejem preč. g. župniku in preč. g. kaplanu krškemu, gg. meščanom in obrtnikom ter slavni požarni brambi iz Krškega, Vidma in Leskovca, ter vsem drugim p. n. gospem in gospodom za spremstvo dragega mi pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku.
V Krškem, 28. septembra 1906.
3526 Franja Dolinšek.
Pri otročjih boieznih
potrebujejo se Često k sline preganjajoča sredstva m zatorej opozarjajo zdravniki zaradi mi iega vplivanja svojega na
katero ra.d> saoisujejo pri zelocičevi kislini,   skrofeljnih,   krvici,   otekanji žlez
i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnic Loschner-ja monografija o GiesshHb*-Slatini.) 94—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
(preddelavec).
Išče se takoj  dober mizarski po močnik,  ki je izvežhan  pri   strojih za obdelovanje K*m«. jn nicer za izdelovanje hrastovih   dežČ c  io v polaganju mehkega po«la pr r   stalni službi.
Pojanniia Huje in sprejema ponudbe upravništvo „Slov. Naroda^. 3:^30—1
Boljše službe
se z največjim uspehom iščejo z ogla danjem v našem
kolektivnem oglasniku
v
„Neue Freie Presse"
in v
„Neues Wiener Tagblatt".
Tudi za naznanila
kupovanj in prodaj
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. Prospekti zastonj,
M. DUKE8 nasl.
anončna ekspedicija
za vse Časopise tuzemstva in inozemstva
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVI. (z906).
Izhaja po 4 pole obaeieo v veliki osmerk po  eden  pot  na  mesec v zvezkih   ter stoj
*«e leto g K to h. pol leta 4 K 60 h, cetn
leta 1 K 30 b. Za vae oeavstrijBke dežele 11 K 20 b ne lete Posamezni zvezki ie dobivajo po Bo h.
..Narodna Tiskarna" v Ljubljani
Vino
Jako dobro belo vino, letnik 1905, kakor tudi izvrsten renski rezling iz 1. 1904 in 1905 ima  poceni na prodaj vitez pl. Thierrv v Sromljah, okraj Bre žice ob Savi.
Vaa natančnejša pojasnila daje
Gostilna
▼ LJubljani se odda v najem
Kje  —  pove  upravnifitvo „Slov. Naroda4*. 3605 1
Sode
vinske od 300 do 700 Btw»* vsebine proda po nizki ceni 3465-3
Fran Cascto
^V«-o-«»nP« ulio« a«».
takoj
3631 — 1
3619-1
Franc Warlez
v Brežicah.
R-adi   važnega vzroka
odda v najem
niti. trpTiu
pod jako ugodnimi pogoji.
Trgovioa je tik veiiKih tovareu v večjem kraja na Spod. Štajernkem.
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja  v posameznih  izvodih  po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana: Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L.f Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M.f Ki pitarjeve ulice 1 Fuchs H.# Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja-Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Kos I., Kolodvorske ulice št. 26 K o^ir Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan lvf Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J.f sv. Petra cesta št 52 Mrzli kar A.# Sodmjske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12 Sušnik Jaj Rimska cesta št 18 Sv a tek J., Mestni trg št 25. Sesark F,f Šelenburgove ulice št 1 Tenente R.f Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 Ušeničnik Fr. Ž»dovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Weinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M.f Spodnja Šiška na
krlodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Z i gon Mateji trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj:
Florian Kari, knjigotržec.
TržiG: Ahaćič Jos , trgovec
Radovljica;
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetn na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Ja ornik (Gorenjsko): Zore Lecpold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
G robote k Mijo, trgovec. Jesenice:
Mesar J.,   posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Bostanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec
Cerknica : Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marin še k Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od zvara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kole dvoru
Ce>je:
Miklauc Marija, trafika v „Na rednem d< mu".
Celovec.
Sovva Josip, časopisni biro.
Gorica:
Bajt Jn ulica Ompo Sar to št 43. Gabršek A., k migi tržnica Hovanski lvanf Via Ccrno št 22 Kvebelj Peterf Kapucinska ul 1 Leban Tereza, Corso G Verd) št 21.
Schmelzer Karel, trafika ua ko-
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska
ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barrien*  vecchi* (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
serma št 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št.,  ulica   Mol in piecolo št 8
Opatija:
Tcmašić Anton, trafikant.
Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Molo Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja*, VIII. Alserstrasse št. 0.
54
večje in manjše, se dajo v najem.
Več pove hišni oskrbnik na Rimski cesti št. 2.
3532
V najem se odda takoj pri Jesenicah na Savi okraj Krško ua oovo urejena 3521—1
kovačnica
po u g: <> ti ii I m I poboji.
Ker ni konkurence, se bo obrt dobro razvijala. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov :
F. M., poste restante Jesenice na Savi, okraj Krško.
se bodo dobivale odslej naprej vsako nedelje
sveže
riževe, krvave in mesene klobase
domačega izdelka.   - -
K obilnemu obisku vljudno vabi 3529 1 fL J.US.
v solncni legi, obstoječe iz 2 sob, k u hinje, jedilne sbrambe in kabineta ter h porabo periln.ee io delom   vrta je s s  terminom   november oddati na Dunajski cesti st. 60. 3318-3
Dobra Kavarna
Da lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj.
Pooudbe po    Kavarna" na uprav
niŠtvo .Slov. Naroda". 3182 11
Ceno SC proda zaradi odpotovanja
med njimi garnitura za spalno sobo.
Pojasnila pri firmi Markus &
Muller   v   Ljubljani, Poljanski
nasip. 3480—3
Stanovanje
z dvema sobama, kubinjo in drvarnico v prvem nadstropju se odda za mesec november.
VeČ se poizve pri gospodu Ivanu Flegarju v Ljubljani, Zaloška cesta ste v. 7. 3471—3
Japonska creme za prsa. j^f*!^"f^:
vitje in popravo bojnih prs. Prekaša vse tozadevne preparate. Uporablja se samo zunaj, zato se rabi pri vsaki telesni konstituciji. Zdravniško preizknšeno in priporočeno. Zajamčeno neškodljivo. Presenetljiv učinek po kratki uporabi. Cena lončku z navodilom uporabe vred K T—. Lonček za poskušnjo K 4'—. — Razpošilja diskretno po poštnem povzetju ali če se denar naprej pošlje Karolina Weil, Dunaj XVI., Ottakrlngerstrasse 31 M, II. nadst. 17.
3518-1
te*. *Y**tHjefce)
*r£*v?v» železnico.
C fer. hhm*J)uih mi.
rvod iz voznega reda.
Veljaven «4
1.
190*.
Odhod ta K^iM J«i. kal. Pioga s* THrti. Ob 12. mi » HI fCM® Ostixr
▼tak v Trbiž, Beljak, C«iev*c, rVanzensfeste, me atest, Mejakov*, Ijmmo čez Seizta; « Aussee, So4nogra4, fe* *2e»-Reifh«g ▼ S*tyr, t LImc, »a Dw»aj ves Aairtiaea. — Ob 5. ari §6 m zjutraj esefecri v*»k r Trbtt «4 3. jamifa a« S. septembra •*> »e rt ribali ia araznjkik. Ob 7. an ta m z*«*?*} c^etmi viak v Trt>i£, Pastah d, Beljak, Calovec, rVaju*»aie£te, L|ttfcwP. D»«aj Ux Sesata* v šolnograd, momoet, Ul Ktets-Reifttng v Sševr, v Uac, Badajavica. PbteR, Marine vare, Kefe. Pranceve vare, Prago, Upsko, čez Aimrtetto« aa Chmaj. — Mil. a* 4e m dopoldne oseb« v4ak v Trbiž, Pontabel, Baactke, Milan, Fleroaca, ffea, Belpk, Celovec, Ljobno, Stfatai, S^inograd, Inomost, Bregeac, Ženeva, Pariz, Danaj — Ob 4. uri wo-poktec aaebm vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzeasfeste, Ljaboa, cs* Kasta - Retffetg v Steyr, Lfaic, Bod*H^*^ Ptaea, Marijine vara, Heb, Francoze vate, Kartere vare, Pmr? tdtfekfeai voz L m H. r*zr), Lipsko, na Dunaj 6ea Amstettea. — Ob ». mi 91 ai oaebni viak v Trsti, Seljak, Franzensfe, Inomost, ateaakovo, (d*>Hr*ni rt« ». ia H. rear ; — Proga v Bevo me^to te Kočevje. Ob 7. uri 17 ■ zjutraj osebni vlak v Novo aassto. Stražo -Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8. m zvečer ssebiu vlaki t Novo atest©, Kočevje. Prihod v M obijano juž. kol. Proga ti Trbria. Ob 3. ari bf ■ zjutraj osebni vtak z Donaja čez Amsterten, Monakovo (direkt. vos 1. bi H. raz.), laeaioot, Solno&rad, Pranzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 99 m zfatraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak s Dunaja Čez AaaataUsa, Prago (direktni vos I. bi II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plaen Budejevice, Soinograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curiti, Bregenz, Inomost, ZeM ol jtsera, Bed Gnrtein Ljubne, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne eseboi vlak z Danaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zenaiesta. Ponšabla, Benatke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. ari 46 m zvečer esebn: vlak z Dunaja, Ljabea, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-avoata, čez Kletn-Retfhii«; iz Stevra, Linca, Budejevic, Pizna, Marijinih varov, Heb a, Franc ovil: va*ov, Prage, Uosksga. — Ob 23. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr 9. septembra samo ob nedeljah bi praznikih. — Proga lz Kovoga mesta hi Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mosta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pop ol dne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja ki ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — 0«tn-*a te H obijao" drž. boi V momrnSk Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri Ki m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznncUt — Prfiaod ▼ Lf*at|amo drž. kol. la g«f"«fc« Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot M. ari 59 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedehaa m — Srednjeevropski čas je za 2 min. ore d kraievnim časom v LiuhJiaue
Dcbrc in ceno!
o c
JD O
O
v Ljubljani, ^pital^e clice ^t, £
priporoča
noi>o$ti
konfekcije $a dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga $a dame in gosoode, -parhenta, flanelastih odej, garnitur,; najboljše belo blago ja perilo in vsakovrstne preproge.
Največja izbira v boah.
konfekcijski katalogi brezplačno in poštnine prosto. Vzorci na zahtevavanje poštnine prosto t
£elidnei postrežba.      Najnižje cene.
o
O
i
Spreime so takoj primorao
kuharica
za malo gospodinjstvo.
Ponudbe   gnrejema   Peter Sitar,
Jesenice, Oorenlsko. bmo 2
Motor dvokoio
2'/a H.P., dobro ohranjeno, ne za tako HlzkO ceno proda kakor navadno dobro golo. — > j.Huteoa vprašanja na Am TizOV,   poste   rtstante, Ljubljana.
3501 - 3
Dva dijaka
ali
prostovoljca
»e sprejmeta na stanovanje in dobro hrano v Hilserjevih ulicah ftt. 12., I. nadstr. desno. 344o- 3
Odi ^lioke e. Ur. v~la\Lto dovoljen
priuntni učni zavod
za urezanje In šiuanje oblek
Eme Schlehan
v EJubljani, Židovske ulice 1.
Učenke ne oprei^niajo vsak dan od 9. do 12. ura dnpo'dne. 3517-1 Prodaja krojev po meri.
3506
Panorama Internationa
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 30. septembra do vštete sobote 6. oktobra 1906:
Zanimivo potovanje poLibaonu in obisk Bsiruta, Damaska itd.
M
2e 15 lot obstoječa najstarejša *jufe3ians>ka
iosreuovalnica staaovafij in služeč
G. F LU X
Gosposke ulice ši 6
3524
priporoča In nnmrMfa le i>«IJm*
službe iskajoče vsake vrste
aa I4J ubijano In tlrua;o«l. Potni na tukaj. — \atanrnr|r v pluarnl.
Veilna In kolikor nioano filtri* pontrezha v.u<r«»f«»% IJrn*».
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. ¥ vsakorani iz-paliavi. Ze 30 >et so cajbolje priznana. Priznana tndi kot najboljši in naj-trpeZnejSi izdelek. NaiveCja prihranitev ejoriva. Specijalitet«: Stedllna ognjlača za hotela, eostUne, restavracija, kavarne i dr. Ceniki in proračun* na razpolago. Glavni kataiog franko proti doposiani namki. 1435 24
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
Goldsohmidt sin
T*7V \m    18,    C*-03r<B3=t3«    -ži -rrmTz-' ;airc.
Restaracija Narodni flom.
U soboto 29. in v nedeljo 30. septembra
domače
krvave, rlžove
in
jetrne klobase
Tudi je  Se nekatere dni kegljišče prosto.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
I RaravIA.
Lepa slanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1. 2 aH 3 sobami,
kuhinjo  in  drugimi  pripadki  se takoj
oddalo po zelo nizki ceni.
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg S t. 7, priti.       aaia u
-kosina
Dvorski trs ft 3
pod Jlarodnn kavarno"
Od 30. septembra do 6. oktobra 1906 :
Potovanje iz Krakova preko Karpat v Budimpešto.
Naprodaj je>
njiva, vrt in nekaj = hoste =
za skupno ceno 900 gld. zaradi odhoda.
Hiša je oddaljena dober četrt ure od L ti je, njiva in hosta sta pri hiši.
Ponudbe na Jakoba C izcrla, Tenetiftče št. 18 pri Litiji. 3520-1
Ena ali dve gospodični
iz dobre rodovioe se sprejmejo na stanovanje in hrano. Giaocvir ,e na razpolago. Rimska cesta št 12, L nadstr. levo. 3453 3
Stenografije zmožen
komptoarist
3476—»
dobi sluibo.
Ponudbe naj Re pngijjajo županu Iv. Hribarju v Ljubljani.
S 1. februarjem 1907
se odda
suho skladišče.
Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3}56 £:
sprejme takoj v stalno delo
PETER BEVK,
mizarski mojster     3461-£
v Št  Petru na Krasu. Dobro ohranjen, uglašen
klavir
(Dorr) se proda za 280 K na grada Klevevž, pošta Šmarjeta na Dolenjskem. 3494 -2
Najcenejša vožnja v Ameriko!
j--.- ivBt'.'a?.!:'!-:        ■'-Ml'--—-:.-      i   iiiiir i
Bouiogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazal-Pariz-Boulcgne-Amerika
^ Vozne liBte prosRrbi in daj& brez 1787       plaCna poja»r.i!a SI
edina oblastveno  |i«»trjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan kolodvorske uhce 41
na dvorišču v viti med prvo in drugo hišo na desno
031AŠ!
Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda
osla „Pnlarić" i
L št 108,
Hiča je sezidana lansko leto v modernem Švicarskem stilu, ima prekrasno lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učkogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarnerski zaliv io njegove otoke ter na rom- ntično okolico.
Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kostanjevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso in brastov gozd. 3301—e
Oddaljena je 3 minute od postaje Matulje - Opatija.
Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, splob za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d.
Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveb straneb.
Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na:
Anton Puharić,
gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109.
m _m "^fc,P"^fc"*^fc",^k"B^fc**^fc" "^fc"        "^fc" "^b* mmmf mmmf mmml* ■^■^W^i^%ftJfc»^aiM^^«^t'VA>
J™^.J^m^^rn■^■•^^.   ■ t^mm^n m^m
X.
s
X. 5
$
S
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzet od .Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurdlda abranl apial, zvezek 1. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne Številke „ljubljanskoga Zvona" po 40 kr.
Zbirka. lakonov. 1. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Sblrka zakonov. U. Kaz. pravdni red, vezan a I gld. 80 kr.
Samlkovi zbrani  aplai.   I. zvezek,
bro&iraD a dO kr. Dr.  Neveaekdo:    ,.4000". Povest,
bros. a bO kr. A. Agkero:   Islet v Oarla;rad, brofi.
a 2o kr.
Targenjev:  Otoi in »Uov>. Kou^an,
broširan a 50 kr. — Btlri novele, bros. a SG kr. Bene6-Tfebizsky:   Blodne dni«.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Paria v Ameriki, broširan a 60 kr.
Stat nominis nmbta: Časnikarstvo in aail oaanlki. broširano h 40 kr
J e i > n e k: Ukrajino k« dume, Povest,
broširan^ a 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedka, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 88 kr. Theuriet:   TJndlna.  Povest,  broš. a
20 kr
A.   Trstenjak:   Slovensko g-leda
lišće, broširan izvod a 1 gld. Jonit: Iiiatkl, broa. a lo kr.
— Qrea;or6i6avlm kritikom, broš a 3o tu
Avstrijski patrijot: „Fartelw«sen der Slaven*', broširano k 5o kr.
Po znižani ceni priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
5U kr., sedaj samo 30 lir.
Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "%t4l
72
286
4043
S
- ~
is
Dr. Ivan Orazen
naznanja, da se zdravi v njegovem ortopediČneni zavodu na Turjaškem trgu št. 4: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka
ledja  i. t. d. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom [ dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9.—10. dop. in od 2.—3. ure 1: popoldne v Wolfovlh ulicah št. 12, I. nadstr.
^___ 3477-3 ^
oko« 150.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
3119-5    -  prliiieriipni roku.
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. Mafe«ne|Si «»l>citt
Langen & VVolf
tovarna za motorje
na Dunaju X.,
Laxenbnrger8tsra8se 3.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja 3108—54
*4 •
Najiicji zaloga navalili da oa|limill
otroških vozičkov
In navadna do najfinejše
'žime
v Ljubljani.
■•znala Mro6nlkoa m ltfll|a i povzetim
r
mommomm
Vsakih   14 dni  VOZijO   ""98 parniki, opremljeni 3 po dvema vijakoma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
V smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ 0DLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: „Pannoniauv ponedeljek, 1. oktobra 1906;
,Carpathiau v ponedeljek, 15. okt. 1906; „Ultonia" v ponedeljek, 22. okt. 1906.
Velik krah.
Xew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur atedeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s priBtno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih ireornih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ m       Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patenura-. a.d:rta zajemalnica za Jnho;
1 komad amerikanska pa$eattr«oa sreorra zajemalnica sa mleko; 6 komadov angle&Kjh Vikt^ria čašic /a podklado;
2 komada ežektnih ta -usnih svečnikov; 3514—1 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša aipalnica za sladkor.
42 komadov skupa] samo gici. 6«6O« Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantaje. V najboljši do-kaz, da leta inserat ne temelji na m g a*« l^žsml slemaaaiHfi zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vfieč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Mrmmno garnituro, ki je posebno prikladna kot prehurasno
MF~ priložnostno darilo 'Val
kakor tudi xh vnako bolj*« aoMpodarstvo. — Dobiva se edino le V
A. HIHSCUBERCi-a
eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju     Rembrandstrasse 19 M.  Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce ee znesek naprej vposlje. H>^» <L'i*l? ] ni prašek za njo stan« lO kr. — 4h
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). lavJeeVU lz pohvalnih pftfcerou 8il sem s pofiiljatvijo krasne gamitnre S patentirano srebrno garnituro sem
j9lro zadovoljen. Ljubjana iako zadovoljen.
Oton BartuBch, c. in kr. stotnik v 27. pe£p. Tomaž Eoiacc, dekan v Mariboru.
Ker Je Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete Se
je^no. — S t. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bćhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoijen.
Mihael Kovačević, ravnatelj pom uradov pri dež. vladi v Sarajevem.
J. KEBER
= v J -»Jutri j zlili =
na Starem trgu št. 9
priporoča
I svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga, perila, kravat, modercev, vencev in šopkov za neveste ter
nagrobnih vencev po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
XXX
xxx
XXX
G. CADEZ
v lij ubijani
Mestni trg št. 14
poleg UrbančevB manufakturne trgovini
pripo o&a
40
klobuke
čepice, i» moško perilo, kravate, ovratnike itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
^Rimska cesta št. 2. Hilderjeve ulice St. 5.
piani so neprekosljivi
Prepričajte se osebno.
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriikL Prodal« se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, oglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 21&9 38
- ur ar-
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka: na jV&estaem trsu St. 17
priporoča svojo veliko zalogo pre'dzlj-mI*lim   ur iz prvih  tovarn, bndllk,
MUiiMltlli, mi* I on a Iti h in ur na nihalo, brlljantov, zlatnine in turelirnlnr.   Namizna oprava
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Sv.Setinig |
trgovec z usnjem m drobno In dobelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
kupnje po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani
in sicer:
hrastove,   dobele od 30 cm naprej, kubični čevelj K 120
smrekove,     „      „ 30 „      „        „ „ 0 64
jelkove, „ 30 „ „ „ 057
bukove,        „      „ 30 „      „        „ „ 0 56
borove,        „      „ 30 „ „ „ 058
Frize hrastove, kvadrat meter.......„ 2 20 3206—10
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj.
Štev. 494,
Natečaj.
Razpisana je
sila sitGina jistrfte iaita
V Vojniškem trgu, obsegajoč občine: trg Vojnik, Bezovica, Višjavas, Škofja-vas, Frankolovo, Novacerkva, Dobrna in Šmarten v Rožni dolini. Kot zdravnik ima tudi razširjeno privatno poslovanje. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
ProSnje naj se pošljejo   podpisanemu načelnika d O 3 L oktobra 1906.
Višjaves pošta Vojnik pri Celju,
dne 21. septembra 1906.
Načelnik: J. Lipuš.
l -
12
JICJJ
k
T«
Podpisana uljudno naznanjam, da zopet otvorim 8 I. oktobrom svoj najbolje znani
hotel „Štemarje" v Škofji Loki
kjer se bom potrudila zadovoljiti svoje cenjene goste kakor preje z izvrstnimi jedili, dobrimi vini in točno postrežbo.
Sobe od 1 H 20 viSje. — Ceneno kosilo in večerja v mesečnem abonnementn. — Vožnje v okolico«
3508 1 R- Daneu.
tO
O
i
IM
J
Proti draginji.
Neznosno postalo je breme draginje, Katero občutijo vse gospodinje, Posebno Če imajo še skope može, Katerim za dom denar kar z roke ne gre. Ni Čuda, da vsaka že premišljuje, Ali naj še ali ne na trgu kupuje, Ako se končno poda tudi tje, Draginja pobere ji novce vse. Se jezna vrača potem na svoj dom S košaro skor prazno, oj to bo polom! Za trošene novce bo komaj kosilo, Za večerjo — gorje — se nič ni kupilo. Doma pa seveda brž mož godrnja : ..Pol mesečne plače se za obede razd£, Večerje pa nikdar ni prave doma: Tako je, ker z novci ravnat se ne zna. Kupuj bolj pogosto testenine in mast. Tako paČ premagaš draginjsko pošast, Košara bo polna za majhen denar In ostalo bo novcev v mošnjičku vsekdar; Ljubljanske makarone s lino mastjo Uživam jaz vedno z največjo slastjo.a
3464 3
dosedaj najboljše, prosto ben-eina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
Touorna testenin ED. ZELENKA u Ljubljani
Velik požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
z 40    delavske sile pomanjsanim ravnotelem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo In mečejo vodo.  —  V vsakem položaja delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal
po mmamf aaJsfcf Um cenah: na drobno f l&ja> po SO h, na debelo po 50 h.
Jfovo! Patentirano JCovo!
nepremofiUivo mazilo
m po6rn«njt rujanrih
skladišče vseh gasilnih predmetov,  brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.
Odplačevanje na obroke.
HT  129 odlikovani! ~Wm
496—18
W6
Naša PODRUŽNICA v GRADCU je od 1. oktobra 1906 naprej
KAISERFELDGASSE O
(Nova  gradnja  na oglu Schmiedgasae). 3513—1
Stroke obrata:
L
Uoilormiko krolastro.
CiTlino kroja&tvo. IIL
Zaloga vseh uniformak. mL IV.
Izdelovanje kap. V.
Ročno izdelovanje perila.
Moritz
TILLER
& Co.
c. In kr. dvorni in komorni dobavitelji.
Mecesnove in borove prage
vseh. razsežnosti
3093—10
Žiga Siebenschein, Dunaj 1X2, Borschkegasse 4
Podpisana uljadno naznanjam, da bodem izvrševala
izdelovanje ii rapiajo sodavice
V istem obsegu kakor je to izvrševal moj dne 25. t. m. umrli soprog Franc Dolinšek ter prosim vse dosedanje p. n. odjemalce, da tndi meni izkazujejo isto zaupanje, kakor so je izkazovali mojemu rajnkemu soprogu.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila in   obljubujem, da jih bodem izvrševala točno in solidno.
V Krškem, 28. septembra 1906.
Pranja Dolinšek,
3527— 1 izdelovalka aodavice.
Prt prvovrstni avstrijski zavarovalni dru i žbl proti požaru In za življenje najdejo '
22
posredovalci
1660
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovale! pa dobro trajno službo. — Ponudbe pod ,,15 305", Gradec, poate reatante.
samo, ampak poizkusiti morate staro pre zkušeno zdravilno
I lils«omlečnato muo Steckenpfa d
Bergmanna & Co., Draidane in Dečin na Labi
prej    Bergmannovo lilijskomlečnato milo  (znamka 2 škrata),  da dobite belo polt   brez   peg  in  nežno kožo na obrazu.      2349 - 14
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani lekarnar J. MAYR, droug. A. KANC • VIKTOR  SCH1FFER,  parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
io I<
prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekošeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kathe voda za prsi se rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji. Kathe voda za prsi se izdeluje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskušnjo 2 gld. 50 kr. z navodilom o uporabi. Creme proti spušcajem, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt, neškodljivo in brez živega srebra. Lončki a 1 gld. in 1 gld. 76 kr. Zraven spadajoče milo 50 kr., puder 1 gld Razpošilja di skretno proti povzetju gospa Kathe Manzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270—26 I. nadstropje, m.
Št. 34 052. 3522-
Ustanova za vzgojo deklic
Podpisani mestni magistrat razpisuje s tem
ustanovo Katarine Warnussove za vzgojo deklic
v znesku letnih 252 K za dobo 3 let in Bicer za leta 1907, 1098 in 19091 podelitev.
To ustanovo je podeliti dv.'ma deklicama  iz sorodstva ustanovnice ali | ko bi takih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov.
Prošnje za podelitev te ustanove, ki  morajo  biti  opremljene z dokazili sorodstvu oziroma o ljubljanskem meščanstvu, potem  o  domovinskih  in pride bitnih  razmerah  staršev dotičnih deklic, je vlagati do  20.  Oktobra t. L tukajšnem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 23. septembra 1906.
Na podlagi moje brzojavke v minulem mesecu je že cenj. občinstvu znano, da sem bil osebno v Švici in si nabavil v raznih tovarnah jako veliko množino finih in pristnih švicarskih ur. Moj trdni princip in prva skrb je, postreči cenj. odjemalcem kar najbolj zamorem v njih popolno zadovoljnost! Dosedanja moja dobra in solidna postrežba in neumorno moje delovanje skozi celih 20 let, je dobro znana vsemu slavnemu občinstvu. Ker mi je pa na tem, da še bolje cenj. odjemalce postrežem, kakor sem to do sedaj storil, prodajal bodem blago, kar ga je sedaj še v zalogi, po svoji lastni ceni in založil trgovino s popolnoma novim blagom, katero pride v veljavo s koncem meseca oktobra. V lem času izidejo tudi novi ceniki z navedbo najnovejšega blaga in se bodo pošiljali brezplačno in poštnine prosto. OOOOOOOOOOOO
Kdor hoče imeti fino in zanesljivo uro, naj zahteva eno od znamk: „Union-
—  Klassig" ali pa „Tavannes Watch Cie"- =
CJO O"
ve
«  **» •>»  »»♦  »6* «4»
uden
v Cjubljani
urar in delničar švicarske tovarne „Union" v Bielu, trgovec z zlatnino, srebrnino in dragimi ------ kamni,
v Prešernovih ulicah.
Vzalogi imam tndi fine ploščnateMRttWnllBteM,nre, katere toplo priporočam! ffPP^9?W?W?9?W
Št. 501. Srebrna anker-
remontoir, teče 8 dni ako se enkrat navije, z močnim pokrovom in finim anker-kolesjem na 15 kamnov, ci-fernik je spodaj odprt, da se vidi kolesje, gld. 12"50. •
št. 500. Nikelnasta anker*
remontoir-RoskopI, b stanovitnim, belim pokrovom, z najtrpežnejšim v kamnih tekočim kolesjem gld. 415. Znamka „Uraniaw.
Št. 502. Srebrna anker-
remontolr s tremi srebrnimi močnimi pokrovi, fino kolesje na 15 kamnov, gld 12*50. Znamka „Urania".
Št. 503.
14 kari zlata cil.-remontoir
na 10 kamnov, gld. 12-50.
5EU
Velika reklamna prodaja
99
TUĐOM
mantov
znanstvenim potom napravljenih
Brezdvomno najlepši posnetki sveta!
Imajo
ogenj, lesket in blesk najlepših
diamantov.
Popolnoma nemogoče je,
spoznati kakšen razloček in se jamči, da bleska nikoli ne izgube.
Da Vas prepričamo o resničnosti gori povedanega in da uvedemo svoje predmete pri svojih prijateljih, osobito pa še pri širšem občinstvu,   ponujamo   za   kratek    čas   na   prodaj   gotovo Število
prstanov, broš, obeskov, uhanov, kravatnih igel, manšetnih, gumbov, naprsnih gumbov, medaljonov itd., ki so prej
za
kron specialno
veljali
ceno
kron
komad
z okovom vred
Edina prodaja in razstava „Tudcr" diamantov v Ljubljani
je v prostorih firme
ANTON KRISPER, Mestni trg Su 21.
Zunanja!,naročila se izvršujejo po poštnem povzetju.
TSCHINKEL
na zet
priporoča
vsem častitim gospodinjam
oje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in posebno po najnovejšem načina izdelovano 2815 25
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
i poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate.
C. kr. avstrijske -M državne železnice.
Notica.
Z dnem 1. oktobra 1906 stopi v veljav na progi Trbiž-Ljubljana novi maki vozni red za 1906 07 Glavna prememba dosedanjega voznega reda stoji v tem, da izpadeta doslej v prometa stoječa nočna vlaka št. 1717 in 1718.
Namesto teh se stavlja vsak dan v smeri Trbiž - Ljubljana v promet ak št. 1719, ki je vozil doslej samo ob nedeljah in praznikih (odhod iz Trbiža 8 uri 49 min. zvečer, prihod v Ljubljano juž. žel. ob 11. uri 34 min. po >či) ter v naspn tni smeri novi vlak štev. 1718 (odhod iz Ljubljane ob 7. uri I min zvečer, dohod v Trbiž ob 10. uri 52 min. po noči).
Osebni vlaki z odhodom iz Ljubljane juž. žel. ob 7. uri 10 min. zarana, > 11. uri 30 min. predpoldnem in ob 4 uri popoldne ter z dohodom v Ljubljano J 11 un 15 min. predpoldnem, ob 4. uri 30 min. popoldne in ob 8. uri 4o min. rečer stavljeni so v Jesenicah v zvezo z vlaki od in proti Gorici d. ž. - Trst kr. drž. ž. in ker se proga Celovec Jesenice in Beljak-Rožaa dolina otvori ie 1. vinotoka, preko Glandorf s severnimi progami državnih železnic in preko uine doline z vlaki od in proti Beljaku.
Na progi Ljubljana drž. žel. - Kamnik ter na dolenjskih progah obdrži veljav-)8t zadnji vozni red tudi po zimi. 3496-3
V Trstu, meseca kimovca 1906.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
lam j to
Al145;6 14 3489-2
}rostovoljna sodna dražba nepremičnin
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po prošnji dedičev po
fortinu PreŽeljU IZ Polja Št. 3 na prodaj po javni dražbi sledeča nepre-1tl,ina. y.a katero se je u^tatmvila prijavljena izklicna cena in sicer Betija V Poljih pod hifiO Št. 3   vi-,ž. št. 102 kat. obč. Savica s
poslopji v 1 /klicni vre'iooiti............. 926 K
travniki, njivami, gozdovi, pašniki in srenjskimi pravicami
v ukiicDi vrednosti................ 4665 K
n pritiklinami (1 voz, 1 sani, poljsko orodje)....... 39 K
Dražba se do vršila dne
4 oktobra 1906 pričenši ob 9. ari dopoldne
1 Ucu mesta v Poljih št. 3 na drobno po parcelah ali skupinah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez >2ira Da prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti z 10% izklicne cene takoj, ostanek s 5% Pestmi v 2 mesecih v sodne roke.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji.
C, kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. I.
dne 19. septembra 1906.
Za vsako rodov i v&Žn , hxstrov&ao knjigo o p3i«fcm A«m blagoslova t otroki r« ^olilja b prepisi vež tisoče ^valnih p«em t*}V % 00 h v avetr. maraka* goopa A. iaAIJM Berlin  S. W. ft*
Št. 316/pr.
Razpis službe.
3523—1
Vabilo
na
SLAUIIOST
katero priredi
Narodna čitalnica v Metliki
dne 30. kimovca 1906
povodom
40 letnega obstoja.
[=]    SPORED: [=) 1.
Ob V, 12. uri dopoldan slavnostna seja v svrho imenovanja častnih Članov.
2.
Koncert.
Začetek ob 2. uri popoldan in sicer pri lepem vremena na vrtu gostilne pri „Zlati kroniu v Metliki; drugače v Čitalnikih prostorih. — Svira godba c. in kr. pešpolka baron Catinelli št. 96 iz Karlovca.
3.
Ob 8. uri zvečer prosta  zabava s plesom v Čitalniikih prostorih.
4397-3 ODBOR. V
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjena
služba II. mestnega komisarja
sjprejemki IV. činovnega'razreda to je z letno plačo 2200 K, z dejalnostno doklado 400 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K na leto, eventualno
služba magistralnega koncipista
s prejemki V. Činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 K, z dejalnostno doklado 360 K in s pravico do dveh v pokojnino vŠtevnih petletnic po 160 K na leto, eventualno
služba magistratnega konceptnega praktikanta
z letnim adjutom 1200 K.
Za podelitev razpisanih služb so vobČe merodajni pogoji § 5 službene pragmatike za magistratne uradnike, ki slove:
1. ) dovršene pravno in državnoznanske študije in z dobrim uspehom pre biti trije teoretični državni izpiti:
2. ) z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in
dvema državnima izpitoma vsorejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim uspehom prebili tretji državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo še le potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molči ji vost (§ 30).
V teku dveh let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vspre-jeti uradnik z uspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno.
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje (§ 29. odst. 2. obč. r.).
Vendar se pa more podeliti služba II mestnega komisarja vsled sklepa občinskega s veta od 5. januarja 1893. 1. tudi takemu sicer vsposobljenemu prosilcu, ki nima politično-juridičnih Študij.
Prosilci za razpisane službe naj svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do dne 30. novembra t. L
Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo jemale v pošiev.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. septembra 1906.
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
C. lEX. ĆLT7-©X33.1
Telefon 584.
peci in ognjišč
mažiniat
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kalserstrasse 71, na voglu Burggasae.
805 6
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih
nrrniiop M vsako porabo od navadne do - '
Uglljldb najfinejše in najelegantnejfte is- jSeJ
pelJavOf v vseb velikostih, črne ali bogato S3
Vse vrste pe6l tudi s trajnim gorenjem.
emaiiirane.
Sušilnice, plinove pefl, kamini.
Specialni katalogi gratis In franko.
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dama in otroke po jako skromnih
Najznamenitejši
kemiki in priznani idravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najEanesLivejše sredstt krepke in hit^e rasti brade. In lae. —   V prav
kratkem časa presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2*—, K 3'-, poskusna steklenica K 1-40. Po porsetju poSUja aann gospa Kiitlic Tlrnzrl, Dunaj, XVIII.. Schnlgasse 3, 1. Stockm.        1268 26
Poštne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev. 135
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
^|   pl^ariia:   | —
na Kongresnem triu št. 15, Souvanova hlia v LJubljani
sprejema In Izplačuje hranilne vloge
obrestuje do i\ % od dne vložitve do dne ?zdip
brez odbitka rentnega davka. 282 si
Uradne ure od 8. —12, dopoldne in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
===== knjižno ncucst: =====
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-tradnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju.  —  Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54- 92
Cena broš. S 2-—, po posti K 2-10, eleg. ver. K 3-—, po potil K 3-10.
Založništvo L SCflWEMTlIER o LJubljani.
>N
o
"S
o a
«
■ BBS9
O
o
(A
Najnižje cene.
ResUevu cesta 3 LJubljana So. Petra cesta 37
c. in kr. dvorni
Ustanovljeno I. 1846.
e
zavod za uniformiranje Ustanovljeno I. 1846.
(3?olegr n-o^regra. mosta)
sli
pri „Ueliki tovorni
Usojam si slavnemu p. M. občinstva vljndno naznaniti,
da je ravnokar došla nova ogromna zaloga jesenskih in zimskih narejenih oblek
raznih vzorcev in kakovosti.
3131—5
Vsakovrstne jesenske
in zimske
suknje haveloki pelerine
obleke paletoti kostumi
jopice krila
za gospode in dečke
za dame in deklice
pelerine
zagotavljam uam najnovejše uzorce, dobra kakovost in delo polnajnouejsem kroju.
Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročilo po meri izgotavljam točno, fino In trpežno v najkrajšem času.
A. Lukić, poslovodkinja.
Najnižje cene.
2.
e
(D
9
N<
posteljne perje!
5 kg novega akubyenega K 9rK), boljšega K 12 — belega, jako mehkega sknbljenega K18*—; K 24*— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.   3050 6
Benedikt Sacnsel, Lobcs 35. pošta Plzen nm CeAkem.
e €
m
1 t
£
5
>
o M
š
O
II
■
X
HI j C
T
*
9
O
S 3 L *
e S.
I
Pozor!
„Družba st. Cirila in Metoda
V Ljubljani11 opozarja, da jc od 1. julija t. 1. naprej edina založnica kalinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka
Ivan Ponton t Ljiljani.
Tvrdka Perdan je po naši družbi postala ZDaua vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa obenem tudi naša dobrot-niča. Tudi to dobro ve naš uarod.
Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zuoanja oprema te nove „drui bine kave" je nmetoiftka in obenem poučna. Na nje ovitkih vidite naia drnibina iolska poslopja v Trstu, v Velikovca, na Mcm in ua Savi. Slo-venke, kupujte odslej samo to novo druibino kavo! 2718—10
Vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda11 v Ljubljani.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
*
tiči največ ▼ ohranitvi, potpešeranja in ▼ urar-n»Ti prebarljanja ter odstranitvi nadlesnega zaprtja. Preiaknaeno, iz izbranih najboljiih in uspešnih sdrsrilnih zeli »krono napraTlj eno, tek sbu-jajoče in prebarljenje po»pe*ujoče in lahko od-▼ajsjoče domaće idrarilo, ki ublaži in odstrani mane nasledke nemernoiti, slaba diete, prehla-jenja in zoprnega saprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Ros* balmam ca »Wod>e iz lekarne B. KP.AirNKRJA ▼ PRAGI.
SVARILO!"« V*8i deli embalaže imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
#■ laavna zhIoch
lekarna B. FRAGNER-ja t Pragi,
c. in kr. dromegt dobavitelja
=   ,,prt   ernem   orlu" =
Praga, Mati Strana, ogel Rerudove ulice 203. Po pošti razpošilja  oe vt&k d&s.
Cela steklenica 2 t pol steklenice 1 t Proti vpo&iljatvi K 1'60 *e> poSlje mala steklenica in za K 280 velika ste-klenica, ia K 4 70 2 veliki Bteklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije
poštnine prosto. Zaloga v lakarnah Avstro-Ogarak*. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoil, U. pl. Trnk6ciy, M. Mar-a     datachligar, J. Mayr.      3352 2
ni en
Vožnja {raja~="Jj dni Q dni     " ,j>- ---.,---- ,e
znajnovejšimi teta 1905in 06zgrajenimi veliKans^mi panj
Pojasnila daje^zastopniK- JflOctini^
|j ubijana j^iodvo^c-uiiccštva
^Odhod izljub|jane vsaKj ponedeleMoreki"četrteKj^tednu.
1
Udano podpisani si usoja p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da kavarno in restavracijo, ki sem jo ime!
v zakupu, in ravnateljstvo grand hotela Union Y tjttbtjani odložim s 1. oktobrom t. 1.
Ker mi je na tem, da svoje cenjene goste pred odhodom iz Ljubljane še enkrat vidim, priredim
u nedeljo, dne 30. septembra 1.1.
v veliki dvorani
dobrodelni
poslovilni koncert
popolne godbe c. in kr. pehotnega polka
kralj Belgijcev št. 27
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika
ter s sodelovanjem peo. društva „Ljubljane"
in bom vso vstopnino naklonil do polovice mestnemu ubožnemu zakladu, po eno četrtino ^Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu^ in mojstrski blagajni gostilničarske zadruge.
Poslužuje se rad te prilike, se zahvaljujem p. n. oblastvom, slav. Častniškemu zboru ljubljanske garnizije, društvom, korporacijam, časnikarjem, upravnemu svetu , del. družbe Union, svojim velecenjenim gostom, prija- ) teljem in tovarišem za vsekdar izkazano prijaznost in za njih ČasteČo mi podporo, prosim obenem v korist imenovanih občekoristnih zavodov za prav mnogobrojen obisk tega koncerta.
Obenem naznanjam, da bom svoje gostilniško poslovanje zopet popolnoma posvetil svojemu predobro znanemu hotelu Walter von Vogelweide v Bolcanu, ki sem ga pred 19 leti tamkaj ustanovil. Če bi kdaj kakega popotnika iz lepe dežele Kranjske privedla pot v tirolsko deželo, mu priporočam svojo tamkajšnje podjetje dobrohotnemu uvaževanju. Zagotavljam, da ne opustim ničesar, kar bi utegnilo povzdigniti zabavo in zadovoljnost častitih obiskovalcev.
V Ljubljani, 24. septembra 1906.
Z velespoŠtovanjem vdani mednarodni, nevtralni hotelir in gostilničar
Anton Kamposch.
V vinski (rotovški) kleti
Ljubljanski salonski sekstet.
Vstop prost.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
VNH
6O