| Posamesrai 5ta*fflnw § 1 kremo. ' 'Z «?£35S* t stoja w»fc Ž5B. »aras 3 " esededja in {»>»£19*. *b » «1 * J • 55 k» n * losgntl m dsMrsTUa, Prc »»StosiaS * » . «>i«nri poprt. 5; |rnT»tfc*#**«,, tl* | rosamezna številka; | £■ ••'' . 1 krono. | * ropSTŠTi-0 ra Tjfcjfc -5 * 5”®*. ■!• & 4» i. »ki- «. « *z*rj£ T*,of°i' ntdrBrt. sv $75. a I * AaoiScn 3 - a.iei st. *, pritličja. iMBS. Xel*> S ; i«o *. St. gp soJteooeJorai n- 3 « «31 it«T. 11.787. 2 * •' 'j J> K« aiiotiU it»i m m C * «*ia. — Sfkapid s« m mfcj*. S WWB! Maribor, sobota 24. septembra 1921, StevSJka: 215 w * *b * * * * imvvivviviimmm*1 ^zngCTGgaaaroaBM L©to: II. Kadar vladar potuje;.. Prezident Masaryk'"je ok‘reyak Polu duševne iu telesne sile se udeležuje živ-- Lenja mlade republike. Ni'ga pomenih-jbtišega' dogodka, da se ne,bi slišala pre-Jfidentova beseda. Kulturni delavec slavi ;=svoj jubilej'— Masaryk mu Čestita. • Ne '•čestita samo jubilantu, ampak vsemu na-. rodu. Vsaki veliki uspeh. pocdinCevega kultuntvga'. dela ndmeiii uspeh naroda. Tako se ljudstvo uči ceniti delo posameznika, kulturni delavec se pa zaveda svoje .odgovornosti. —.Drugikrat-slavi republika spominski dan;iz davne ali nedavne Preteklosti.' Masa.ryk piše eplstole.Govo-- *( o p&meou zgddovine za narod.-Piše o »lavni češki preteklosti, ki je dala naro-lu svetle vzore: Husa, Chčelčičkega, . Komenskega. ;Nc pozabi omeniti, kaj 'pocenijo ti veliki duhovi za člov/jštvo. — 'Legijouarji. so slavili $roj velikf dan. Pre-• ident je njihov tovariš. Organiziral jih je . ,y Ameriki in v- Sibiriji. On — filozof — .nm. jc sPvor.il o potrebi orožja. Toda nikdar ,r]i pozabil, da je morilno orožje v ;*oki težak karaen na človeški vesti. — Orožje ni eiij, temveč sredstvo. Ne napadati, ampak braniti. Priproste, so te besede, a globoke. Izrekli so jih češki brat-.(e, ko so morali seči po orožju, da branilo: svojo sveto, stvar. In ko Masaryk govori iegijonarjpm, jim ne ponavlja miiita-jristicnih fraz,, ki so vedno na ustih germanskim vojakom: Božja volja hoče, da se borimo zoper sovražnika, da ga prelagamo. Ne, božja volja tega noče. Višja , '■olia^človeštva IioCc mir in človečansko 1'Hibezeiii Narod ne sme stremeti 'zgpJi po lastni moči, marveč mora' prispevati k mtoči Človeštva'. Ih ta moč — skupna toč-^a. v razvoju vseh ugrodov -- ne more wi vojna- in uničevanje, marveč mir ,in .*|eIo. .Konstrukcija, sinteza. Tako hodi '^asaryk v hramu svoje republike kakor 'Veliki- svečenik, ki stoiujc na pol na zem-% na pol-na nebu. Zemlja: republka, domovina. Nebo: . človeštvo, humanizem. ;'^asaryk je državnik v Platonovem smislu. Njefnti je, politika: etika. Ne obstojajo *£6lj materijehie,; ampak tudi-. duševne dobrine,- -Demokracijo ceni nad vso radi tega; ker vidi v nji edino sredstvo, s. pomočjo katerega sc narod približuje svojim .idealom. Z demokracijo se dvigajo oini listi za tja iri nazaj brez ve-cu se vrši od 24. sept. do 2. oktobra t.l. likih formalnosti, ako bodo interesenti velki semenj. Vsem .našim in tujim držav- podvzeli pravočasno potrebne korake, da Ijanom, ki želijo posetiti semenj, se bodo dobe potne liste. .• po nalogu ministrstva za notranje stvari Stiride&etdnevnica.za ktaljem Petrom^ v Lfiibljani. LDU Ljubljana, 23. scjlf. V soboto, dne' 2-1. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v pravoslavni,kapeli, ob 11. uri pa v evangeiski cerkvi svečana 40-diievnica za Ni: Veličanstvom blagopokojnim kraljem Petrom. Službe božje še udeleže vojaška in civilna oblastva. Tud! občinstvo, se vabi na mnogobrojno udeležbo. Gosp. minister za notranje stvari je določil, tla ostanejo ta dan vse delavnice zaprte. Državni Uradi poslujejo samo dopoldne. Preložena ministrska seja. I.DU B e o g r a d, 23, septembra. Seja ministrskega sveta, ki bi se bila imela vršiti včeraj popoldne zaradi razprave o zaščiti naše valute, je preložena na danes ob 10. uri .dopoldne. Amnestija političnih zločincev. ” LDU Z a g r e b, ;22. sept, »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da se je sedaj y, vladnih krogih zopet začelo govoriti o obsežni amnestij! političnih zločincev, ki Se bo Izdala povodom kronanja 'Njr'Veličanstva' kralj:v A-ck^andra.- 'f* Proti tatvinam v vlakih. • LDU Beograd, 22. sept. Ministrstvo za promet.je izdalo naredbo vsem železniškim ravnateljstvom; naj odslej železniško osobje pazi na biago v/ vlakih, ker so se ,v, zadnjem času vršile ,velike tatvine. - Proti samovoljnemu preuieiiCauju občin, škili častnikov. LDU B e o s r a d,' 22. sept. Mmistr-stvo ža notranje stvari je' izdalo naredbo, ki prepoveduje, da bi okrožni.'ali srezki načelniki samovoljno zamenjevali posamezne občinske častnike; Ako hočejo kakega častnika zameiijati, morajo odslej to javiti ministrstvu za notranje posle in obrazložiti prestopek 'dotočnega častnika. Nov telefonski in brzojrtvni pravilnik. LDU Beograd, 22. septembra. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdelalo nov pravilnik, ki bo veljal za ,vse telefonske proge In bo v kratkem uveljavljen. Takse ne bodo povišane. Otvorile se bodo javne govorilnice z navadnimi ali avtomatičnimi aparati. Lastniki govorilnic bodo imeli pravico, pobirati ddločene takse. Iz javnih govorilnic bo: mogoče odpošiljat: tudi brzojavke,• s. 1 - . ;. tOt* ■ Niso še povsem- trdi, toda volja 5e ne upogljiva. Samo par.citatov iz govorov, na pre* zidentovem potovanju zadostuje, da '^e prepričamo, koliko sliniti vzpodbud imst narod od dobrega vladarja-pedagoga, »Demokracija«j je dejal prez-ident pred narodom v Vršovi, »je prava Šele takrat, če se ne upira zgolj na zakojie, temveč postane žlvljenjs vsakofea posameznika. Imam samo to željo, da bi čl-'.:-: laji skupno in z delom kar imamo sedaj šele v mo, da sc politični m dajo vresničiti tekom treh rečem že sedaj, da smo tekom tega časa-: dosešli znaten napredek. Pazno ga-zasledit' jem nii raznih področjih javne uprave; ,Na ta napredek stavim svoje \tpe v nadaljni razvoj. Vem dobro, -da idealizem pomeni žrtev enega za drugega." O nalogi Visokega šolstva'V na.si;'dpbj. je govori! na Češki tehniki-v .Brnu: »Naše visoke šole se ne smejo vdinj^.il ozkemu Tntelekt.ualizjmi. Naša. politična-situacija in celotno stanje Evrope in Cio-; veStva nalagajo profesorjem visokih f$o| moralne, vzgojne naloge. Vzgojitelji nase akademične inteligence' naj si bodo % svesti. da modernim ljudem no gre za: učenosti; inteligenca, mara danes.ustvariti . nekaj noyega. kar bo imelo'trajno vredripst. Visoke'šole in. znanosti so .demokratične. Težki prohlem-moderne ds» mp&racijc ležfrv' vzgoji 'm v izbiri vodi-toljev. O tem mora. povojno stanje pre-' pričati slehernega,' ki \vc opazovati, poslušati;« ; - ’ . • "DijtkPm le dejal: poslanetis šatr.ii- zdravniki ali arhitekti, kemiki itd., ampak’ bodete tudi , očetje, prijatelji, državljani;: zato morale hočes-nočeš rešiti življenjski problem.'.Republika iu ustava vam določate tudi- politične naloge; morate misliti' tudi. politično. Kot misleči' izobraženi državljani .pa imate nalogo.*sodelovati tudi pri zgradbi naše obnovljene države; t So države in države! Mi si hočemo, in njofca* mo želeti vzorno držaVo.« ;' .^'Lepo je govorjl,delavcem v Brini« Zbrali so zastopniki -socijalno - deriio-kratekega delavstva. Zbrali so se otfl. ki grade svojo bodočnost na razredni borbi -Ir na internacijonalizmu. Masaryk' pojila do podrobnosti njihov program, pozna njihovo psihologijo, globoko spoštuje ni;*' hova stremljenja. V svojem govoru je lepo očrtal, pomen danaspje gospodarske, krize. Govoril je o .brezposelnosti, ki fct-rašča tudi v večjih državah. »Niti naša . vlada niti naša republika ni povzročila težke svetovne krize. To so. strašne posledice grozepolne vojne, štiri leta so, uničevali evropski 'narodi — in to uairaz-vitejši -- ono, kar so zgradili s tisočletno pridnostjo, e Današnji položaj neizogibno 'diktira mladi državi naloge, ki -jih mora izvršiti; •Vi kot soc i ja Usti,— vseeno, a.li stojjte levo ali desno, — morate vedeti, da je ha,-, ša drždva prisiljena izvažati. Če hi imeli državo, ki bi vse pridelala in izdelala doma, tedaj bi bili neodvisni od ostalega sveta ter delali, kar'bi se nam zljubilo.« Na tako preprost' način prepričuje Masaryk delavstvo o uajbpsti, da se mlada, republika prilagodi sedanjemu svetovnemu položaju, češkoslovaška še. ni zre-lav da(bi mogla prenesti razne) ekonomske eksperimente. Opozarja na vzgled Rusije in sklepa, da je treba., najprej ojačiti republiko 5p odpraviti strašne posledice vojne tragedije. . Iz teh odlomkov spoznamo vladarja, ki se na svojem visokem mestu zaveda poslanstva, ki ga ima filozof v? današnji družbi. Živimo v času, ko buče v notranjosti evropskih narodov, silni, tajinstveni nagoni in vodijo ljudske množice k ekstremom. Nikd6 tie -.ve, kje je prava pot: misUZ-teftC..goli odl^Hie.. Hssl Stran 2. , J A B O R* Maribor, 24 septembra 1921 MMMMMMMnaM«amftMnUMMMlMiii«illliHirr i!■ *i h'-*t-#-i—,]■ iri it~:i ii I in ■■■■hm ~ rm f iii.«i«ii*ni.ii M—o'WW» nw^!wwwmiwfci 111 'wwmnMiiHWiii i— množicami vlada posebna nervoza, ki so jo povzročile velike ideje. Vsi hočejo, da bi se kar čez noč približal paradiž na zemljo, t. j. da bi teorije prešle v resničnost. In ko uvidijo, da ne morejo premakniti gora, segajo po raznih obupnih sredstvih in se kakor prevarano dekle vržejo v objem pustolovcem, kateri jih potiskajo go nižje. Demokracijo Ogrožajo razni preživeli ostanki: fevdalizem, militarizem, klerikalizem itd., ki se hočejo z njeno potvorjeno krinko ohraniti na površju. V tej čudni dobi govori svojemu narodu, svoji republiki prezident-filozof Ma-saryk. Kakor je šel naš Kralj-Osvooodi-tclj med prčproste vojake in jim govoril besede o svobodi, .tako gre izvoljeni vladar češkoslovaške med delavce, meščane in kmete, da jim govori o resnici, da jih bodri, vspodbuja in vzgojuje. Vedno in povsod skuša s svojimi prepričevalnimi besedami razsvetliti ono pot, ki sc mu zdi prava. Njegovo geslo je: »Pravda ,vit jezi ^ (Resnica zmaguje). Geslo ki je temelj sodobne demokracije. Resnica gre 'preko vseli organiziranih, zastarelih in novih sistemov in avtoritet. Gre ponosno in zmagoslavno kakor Jan Hus na grmado. Masaryk' nam je priča, tla Šc žive ljudje silnih značajev in da hodijo osamljeni na onih poteh, ki so jih velike ljudske množice zapustile. V zmedi nazorov in idej, ki označuje našo dobo, je njihov korak kakor korak bogov. Toda Masa-ryk ni »od zgoraj«. On je človek, ki noče biti nič več kot človek. Danes imamo milijone ljudi, ki pozabljajo na pravi smisel besede človek. Masaryk ga je shvatil v vsej njegovi vzvišenosti i kot filozof i/ kot vladar, I g n o t u s. Dogodki v SandžaJra. V Sandžaku vladajo že 'delj časa razmere', ki spominjajo na zgodovino izza turških časov. Pravoslavni in muslimanski živelj sta v krvavi borbi, kakor da hočeta drug drugega iztrebiti. Muslimane ščuvajo odmetniki, katerim dajejo sand-žaški gozdovi varno zavetišče. O dogodkih ,vl Sandžaku poročajo tudi naši klerikalni listi, ki hočejo cclo stvar predstaviti tako, da je pravosldvho-muslimaoske borbe kriva — sedanja vlada in, seveda, minister Pribičevič. Če bi na pr. imeli federalistično urejeno državo in pa g. Korošca na vladi, bi si pravoslavni Srb in musliman iz Sandžaka y, sladki ginjenosti padla v objem! Treba je, da naša javnost slisi tudi objektiven glas o teh dogodkih. Kakor poroča »Politika«, sc je te dni vrnila iz Sandžaka parlamentarna komisija, ki ie preiskavala dogodke. Ugotovila je, da je deloma Kriva tudi policijska oblast/ ki je bila preveč brezbrižna za ljudske Zelje. Glavni povod, da je prišlo do izbruha, verskega sovraštva, pa tiči globlje. D'p-godki v Sandžaku so se pripravljali že ■delj časa. V nemali meri so jih zakrivile Slovenski kmetje v Srbiji. (Daljo.) Na Veliki Plani smo stopili v vlak’ ter se po iskreni zahvali poslovili od požare-vačkih spremljevalcev, ki so nas bili vodili do tu. Pred poldnevom smo dospeli v krasno bumadijo, ki me je po marsičerVi spominjala na naše Slovenske gorice. Po kratkem obedu smo krenili z vozovi proti iTopoli, kjer smo dve uri pozneje položili venec na grob našega prvega jugoslo-venskega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Vožnja je šla gor in dol, sem in tja. Oddaleč Že smo občudovali veličastno cerkevi na Oplencu, kjer se nahaja kraljeva grobnica. Cerkev, je,38 metrov visoka, štiridelna, ima! na sredi velikansko kupolo, na vsaki izmed štirih strani pa po eno malo. Zunanji zid je sezidan iz samega belega- mramorja, zato pa tudi gleda ta snežnobela cerkev z visokega hriba daleč tja v deželo. V grobnici, ki se nahaja pod cerkvico, počiva vsa rod-oina Karadžordževičev. razen zemeljskih ostankov Črnega Jurja, ki se nahajajo še v stari cerkvi in ki bodo šole preneseni v Sarkofag, ki se nahaja že v ta namen pripravljen v cerkvi. Poleg starq cerkve stoji še vedtio konak (grad) Črnega Jurija, ustanovitelja vladarske rodbine Karadžordževičev, ki je bil tu tudi rojen. Vsled tega je dal kralj PetCr tudi sezidati tu med svojimi kmeti sedanjo krasno no- tudi avstro-ogrske okupacijsko oblasti. I Lahko je povzročit? take ekscese med prebivalstvom, ki stoji na najnižje kulturni stopnji. Brez cest in drugih prometnih sredstev živi to ljudstvo v svoiih zanemarjenih vaseh v bližini veiikih gozdov. Življenje tega naroda je skrajno primitivno, takšno je tudi njega obzorje. V celem prijepoljskem okraju ste samo 2 šoli. Med pravoslavnimi In muslimani vladajo stara nasprotja, kakor jih zasledimo povsodf kjer živita na istem ozemlju krščanski in mohamedanski živelj. Z albanskih krajev so prihajali razni odmetniki in izzivači, ki so ta nasprotja napeljali lia protidržavni mlin. Muslimane so hujskali proti naši »neverniški« državi in jim obljubljali osvobojenje. Slučaj Boš-kovič - Mehovič, o katerem so nedavno obširno razpravljali beograjski listi, priča, da je bil del teh odmetnikov v intimnih stikih z italijanskimi agenti. Borbe, ki so se vnele med posameznimi vasmi, so bile izredno 5jute. Vnres so posegale tudi tolpe razbojnikov, ki so udarile zdaj sem zdaj tja. Nekatere vasi kažejo sledove pravih bitk. Navsezadnje so se pričeli muslimani in Srbi seliti v gozdove. Odmetniki so se postavili popolnoma na stran muslimanov. Borbe še vedno trajajo in neredko pride do krvavega spopada med policijo in prebivalstvom. Varnostne razmere so seveda skrajno slabe; službovanje v teh podivjanih krajih je zvezano z neprestano nevarnostjo za življenje. Komisija je stavila več predlogov, kako bi se odpravile sedanje razmere. Važni med njimi-so ti-le: 3. Zgraditev ceste, zvezati Sandžak z jadransko železnico in s progo Skoplje—Mitroviča. 2. Osnovati kar največje število šol in drugih prosvetnih zavodov, razdeliti zemljo, zasi-gurati meje proti Albaniji in ojačiti varnostne, straže (policijo, orožništvo). Važna je tudi ureditev uprave. Jasno je, da spričo sedanjega stanja, kateremu ni kriva naša država in spričo posebnega mentaliteta prebivalstva, ki ga more izpremeniti zgolj dolgoletna vzgoja Pod vplivom ugodnejših matesijelnih razmer. — ni mogoče vzpostaviti niti na albanskih mejah in v južni Macedoniji, niti v Sandžaku in Črni gori onih varnostnih razmer, ki bi bile normalne v civilizirani državi. Če se poklicano oblasti niso dovolj trudile,ali če niso izbrale najuspešnejših sredstev, ne daje to nasprotnikom sedanje .vladne koalicijo nobenega tehtnega povoda, da napadajo vlado kot tako in ji naprtijo odgovornost za dogodke, ki so v prvi vrsti posledica večstoletnih razmer. Tem manj so te opazke umcStne, če pomislimo, da, bi bil tudi drugi režim brez moči, razen če bi dal Sand-‘žaku »avtonomijo« in pustil ljudstvu, da se v medsebojnih borbah iztrebi. *^ggS3a5g8fflBBSgBBBagBBBBBgaaBBWMgBaW Dfžssma mmPM Ja ssjislllss Italija S vo cerkev z grobnico. Pod sedanjo grobnico kralja Petra se nahaja še druga, V katero bodo položeni vsi bodoči kralji naše lepe domovine, katero bodo od 'ujedi-njenja vodili do procvita. Tu bodo našli svoj zasluženi večni počitek. Nad portalom cerkve sc nahaja krasna umetniška slika sv. Jurija z obrazom Črnega Jurija, isfotako pa se nahaja tudi v cerkvi njegova slika iz mozaika. Šumadinski kmetje so ponosni na svojo vladarsko rodbino in kako naj bi tudi ne bili, saj je bil njen ustanovitelj Črni . Jurij njihov tovariš, kmet kakor oni. Nemška vojska je cerkvi prizanesla, oropala jo je Ie strehe in vse zlatnine. Okoli Oplenca se namreč niso vršili boji. Na povratku smo si ogledali uzorno vinorejsko zadrugo y, Banji. Prijazen predsednik, na\aden seljak in navzoča gospoda iz Afandjelovsca jc poskrbela za naše telesne potrebo. Tu smo pili vino, ki lahko konkurira z vsemi vini naše Slovenije. Sicer pa' se bom s tem pečalše pri zadružništvu. Naslednji dan smo imeli pol 'dneva odmora, ker smo bili od dotedanje vožnje precej izmučeni. Prijazni ravnatelj Du-bičke banje v Arandjelovacu nas ni samo prenočil, temveč nam je dal na razpolago tudi kopel#. Ficer so nas pa vsepovsod prijazno sprejemali; nagovori in dobrodošlice so se vrstile dna za drugo. Vozeče se skozi yasi nas je pozdravilo ljud- Notranja iti zunanja politika. ‘-1 * Predala nemškega brodovja Jugoslaviji. V Kotoru se. vrže velike priprave za sprejem nemškega brodovja. ki pripade po mirovni poguabi naši državi. Prva partija, obstoieča iz petih velikih vojnih ladij najnovejšega tipa, prispe te dni pod poveljstvom naših mornariških častnikov in z nemškimi mornarji v Kotor. Častniki in mornarji se takoj zopet vrnejo nazaj v Nemčijo, da prevzamejo in pripeljejo tudi še ostalo brodovje. * Akeija madžarskih monarhistov je s situacijo v zapadni Ogrski dobila re-snojši značaj. S tem, da se poskusi Hortyjevib tolp niso zatrli že v kali in da se jo omogočil tako dalekosožen razvoj dogodkov, kakor ga predstavlja sedanji položaj v Bungenlandu, je dobilo habsburško gibanje svoj realni pomen. Z ustvaritvijo takih političnih tvorb jo ogrožen srednjeevropski mir, ker ni že nobenega dvorna več, xla ima ta akeija, ako že no materijemo, pa vsaj moralno podporo tudi v drugih deželah, zlasti y Avstriji in Madžarski. Ni dovolj, da je Madžarska nemoteno eksperimentirala s smodnikom, tfm-pak se ji dopušča se nadaljnje igračkanje s srednjeevropskim mirom. Mala antanta bo prisiljena* da kljub svarilom z Rima zavzame odločno in konkretno stališče. * Kupeijsko politiko vodijo zapa-due evropske državo v madžarskem vprašanju. Najprej par protestov, ki jih niti zadnji Horyjev bandit ni smatral za resrfe, na to malo previdnega rožljanja z orožjem in — sedaj sklep veleposlaniške konference, da antanta opusti vsako oboroženo intervencijo proti Madžarski. Očividno je. da madžarske delnioe stoje precej trdno v angleških rokah in da je evropskim mo-go+eem malo mar za usodo njihovih -»varovank«. Pomagaj si’sam, pa ti bo tudi antanta Tw>magaila. * Kerenskij v Pragi. Češki »Naro-dny Listy« dozna/vajo iz zanesljivega vira, da ima Kerenskij v Pragi konference s elani nekdanje ruske vlade. Dozdevno te konference niso posvečene samo pomožni akciji za stradajočo Rusijo. temveč imajo tudi politično ozadje. Ta politični stranka hoče najbrže širiti propagando proti sovjetskemu režimu in bi po padcu tega sestavila novo vlado. * Spor med Poljsko In Rusijo. V torek je poljski delegat izročil sovjetski vladi v Moskvi ultimatum, ki določa rok 1. oktobra za izpolnitev zahtevanih pogojev, sicer bo Poljska pretrgala diploma-tične ednošaje z Rusijo. »Vestnik* pojoča o tem iz oficijelnih sovjetskih krogov: Rusija je bila vedno voljna izvršiti določbe mirovne pogodbe in zahteva od Poljske ravno isto ter želi, da poljska vlada ne bi podpirala protirevolucijskih stremljenj Savinkova. Zadnja poljska nota styo vsepovsod, šolska mladina, popi, učitelji, dekleta pa sb nas obsipavala s pisanim cvetjem. Na vozove sta prisedla k nam vedno po eden ali dva kmeta, ki sta nam dajala vsakovrstna pojasnila. Bili so to župani, ki so nas spremljali od ene vasi do druge. Tako smo imeli družbo od Požarevača do Aleksandrova. Jaz sentse seznanil s prijaznim Milivojem Stojčevičem iz Malih Črnič, katerega bom ohranil gotovo vedno v dobrem spominu, saj je on kot navaden kmet dose-? .dostojanstvo kapetana. Gospod Stoj-čevič in njegovi tovariši so vedno uzorno skrbeli za naš dobrobit. Težko sem se ločil od moža, katerega sem v tem prvem hipu poznanstva iskreno vzljubil. Toda jc pač tako. Pri mizi ali kje drugje dobiš soseda, brata Srhina, z njim občuješ, z njim se spoprijazniš in nazadnje po navadi spoprijateljiš. Ker nas jc bilo 84 in smo potovali 8 dni, si vsak pač lahko sam misli, koliko takih znanstev se je sklenilo. Srce polno Ijubavi je vzkipelo in tako smo slišali tod toliko lepih govorov, da bi si jih bil najraje kar vse napisal, ako bi to bilo mogoče. Na deželi so govorili običajno popi in učitelji. Dolina reke Morave je najrodovltricj-ši del srbske zemlje. V širino dosega dolina včasih 12 km. V jeseni izstopi Morava ter poplavi skoro celo dolino, obenem pa jo takorekoč tudi pognoji. Voda v re-' ki ic kalna celo ob letošnji suši, Kmetje- >3 zahteva od Rusije več, kaicor določa nirevna pogodba in kaže, da Poljska ne mara izgnat^ ^Savinkova. Poljska sedaj predlaga, naj bi se skupno dogovorili o sredstvih, kako bi se preprečili vpadi tolp na obmejnem ozemlju. Vsako sredstvo pa bo zaman, če Poljska ne bo na lastni zemlji razbila ognjišča tolp. Po najnovejši noti je soditi, da Pilsudski Mi za vsako ceno prelom med Rusijo in Poljsko. * De-Valera ne popušča. Poslednje vesti iz Londona poročajo, da je de Va* Jera odposlal L!oyd Georgeu obširno brzojavko, v kateri mu priporoča, da naj se zastopniki irskih nacionalistov in britanskega kabineta sestanejo brez vsakih predpogojev. De VSlera naglasa, da odločno vztraja na svojem pr otnem stališču, da so Irci v pogajsnjin z Veliko Britanijo Dopolnoma neodvisen narod. * Grško-turška vojna je že pričela dolgočasiti evropsko javnost. Grki spuščajo v svet poročila o svojih zmagah, na katerih verodostojnost pa nikdo ne stavi niti franka. Londonski BDayly Ex-nress" poroča iz Male Azije, da so bili Grki pred par dnevi strahovite? poraženi in so pred Angoro izgubili 10.000 mož. Grška armada je v razkroju in se stalno umika. Primanjkuje ji hrane, municijG in transportnih sredstev. * Nova poljska vlada. Novi polisi’ kabinet ja sestavljen nastopno: predsed* nišfvo in šolstvo Anton Ponikowski, nanje zadeve Konstantin Skirmunt, notranje zadeve Stanislav Downarowit*> vojaštvo Kazimir Sonskowski, finant^' zadeve Boleslav Markowski. * Ukrajinski zastopnik v PfflS*' „Narodny Listy“ poročajo, da bo zastop' nik Ukrajine v Pragi, dr. Stoki, najbrž« odpoklican. Na njegovo prizadevanje j« bilo na Češkoslovaškem naseljenih 15.000 emigrantov. * Bavarski ministrski predsednik-Na torkovi seji deželnega zbora je bil izvoljen za ministrskega predsednika ba* varske vlade grof Lerchenfeld. Zanimivosti. Nagla smrt. — Rimski grobovi v Auvc i j gnei, — Rezači nosov. — »Meznatntff plača. , , V nekb gostilno v Zagrebu je prihajal vsak dan na »gablec« sluga neke zagrebške trgovske frme, Anton Macher. Tudi pred par dnevi sl je naročil ob navadli uri svoj guljaž s pivom. Ko je svoj zaju-.. trk povžil, se je naslonil na mizo ter za', spal. Gostilničarju se je to čudno zdelo* ker dosedaj njegov vsakdanj gost ni imel navade zaspati. Šel ga je torej budit, ali — groza: gost je bil mrtev. Poklical jc stražo in zdravnika, a tudi ta je ugotovil* da je gost mrtev. Zadela ga je bila kap. * 7 V Matres-'de-Beyre so odkrlii staro! rimsko pokopališče z zelp dobro ohranjenimi grobovi. Pokopališče leži v bližini sejejo tu le pšenico in koruzo, prvo pa I® v slabšo zemljo, ker sicer polega* Koruzo sejejo np. eno in isto mesto p6 dya do trikrat in sicer v vrsto po tri do štiri zrna skupaj. Okopujejo je ne, kakor pri nas. amp^ksamo osujejo s plugom. Stebla so velika in lepa in imajo tudi velike storže. Radi suše kmetje letos ž njo niso zadovoljni, zadovoljen in vesel pa bi bil z njo naš hribovski kmet, če bi jo imel. Krompirja sade jako malo, la toliko, kolikor g* potrebujejo za domačo porabo in to je 50 do 60 kg na leto, kar dokazuje, da pri njih* krompir ni glavna hrana kakor pri nas. Tem več pa jc pšenice, katero prodajajo po vseh mestih. Koruzo rabijo za kruh1 ter za pitanje prašičev, ki jih tu rede silno veliko; na vseh postajah jih, nalagajo 'za Italijo. Opitali so jih z lansko koruzo, letošnja, čeprav zrela, stoji še skoro vsa zunaj. Je pa tudi druge vrste nego naša, ko dozori se njen štorž namreč pobesi navzdol in tako ostane zunaj lahko tudi še v zimi, samo ako-ni preveč mokrotno vreme. V Šumadij! je zemlja sicer tudi še rodovitna, toda videl sem v mnogih krajih tudi dobro gnojenje. Poleg tega pa jc zemlja v Sumadiji tudi hribovita in so ozkotirna železnica do Arandjelovca vij® v mnogih serpentinah, posebno proga proti Valjevu. ODalie orih ) / . , { Maribor, 24. septembra 1921 StETJ stare Georgovie, koder je Cezar premagal Vereingetorixa. V nekem kamenitem sarkofagu so našli žensko telo, kije izglodalo, ko so dvignili pokrov, kakor da bi Sele včeraj bilo pokopano. Čim pa je prišlo na'zrak, je razpadlo v prah. Našlo sc je tudi zelo mnogo nakita iu toaletnih predmetov, kožnatih sandalov ih volnenih predmetov. Vse izkopine so prenesli v muzej v Clermond-Ferrand. čudno rokodelstvo so si izbrali zlikovci v B.estu. Ni se še dognalo, jc-li to nov pojav strasti in specijaliteta brezvestnih zločincev ali — blaznikov. — V Brestu so neznanci organizirali nekak klub »rezačev nosov«. Vsakomur, ki jim pade v roke, razmesarijo obraz ter mu odrežejo nos. Pred »par dnevi« so našli v Caravelu dva na ta način »predelana« pristaniška delavca. Ko sta se v bolnici zavedla, sta oba izpovedala, da so ju napadli »rezači nosov«. In res sta bila oba brez nosa. O Neznatno plačo dobiva ravnatelj tvor-nice za tanin v Sušnič^Gjurgjcvacu, Josip Vveis. Tvornica je last ameriškega milijarderja Moritza Dracha, in ta ~ plačuje svojemu ravnatelju letno samo — 1 milijon jugoslovenskih kron, seveda v dolarjih. Vsekakor mora Moritzu podjetje ,10.s^ ^ep dobiček tudi v •č.rsu sedanje splošne gospodarske krize. Dfievpa kronika, *•- Kaj vse pride Nemcem na misel. Koroški list »Bauernzeitung* poroča o dogodku, da je počil zvon v mariborki stolnici med zvonenjetn pokojnemu kralju in pravi„Mi si to tolmačimo kot dobro znamenje in upamo, da bo nam ukradeni Maribor zopet nemški.* Mi bi koroške Nemce opozorili, naj si dado zavarovati žolč, ki jim bo gotovo počil, ko bo zazvonil slovenski zvon pri Gospi Sveti razbiti Avstriji v slovo ... tf -7" .^^“desetletnico namest. Ivana , ttribarja slavi tudi vse češkoslovaško časopisje, ki povdarja njegovo praktično ovanstvo in njegove zasluge za češko--lovasko-jugoslovensko vzajemnost. — Praznovanje slave slepih invalidov, ^asi slepi vojaki, naatanjeni v domu za slepe vojake v Zemunu, brido praznovali svojo slavo dne 27. t. m. Domačin slave bo dr. Milivoj Jovanovič, minister za vero, ki je tudi invalid. Radi žalovanja za Pokojnim kraljem pa sc bo omejila slav-Jiost samo na svečanost pečenja kolača ur na parastos za unlrle dobrotnike zavoda. i v Prir.c Jiirij v Pragi. Iz Prage porogajo, da je prispel tja dne 2L t. m. princ urij in sc nastanil v hotelu »Imperial«. Kongres narodnih železničarjev v Beogradu, ki je bil radi smrti kralja Petra Preložen, sc -vrše dne 24. in 25. septembra, a radi žalovanja brez nameravanih koncertov. Zveza jugoslovenskih železničarjev odpošlje na ta kongres 400 delegatov kot zastopnike svojih podružnic in kategorij. Na kongres imajo pristop vsi železničarji iz cele kraljevine, brez razlike, kateri organizaciji pripadajo. Glavni pred4-hiot tega kongresa je razpravljanje o u-eljavljenju za vse uslužbence zadovo-Uve službene pragmatike. \ "Pczervnim častnikom. Gg. rezervni častnik, ki so došli z raznimi transporti te Rusue v letih 1919., }92o. in 1921. in ki sc niso vložili prošnje za vsprejenf v našo vojsko sc pozivljejo, da to v lastnem nteresu cimpreje store. Formularji z objavo se dobe pri pristojnem vojnem okru- Sil* —w 1 — Klub ljubiteljev ptičarjev v Liub- Jtfnl priredi dne 9. oktobra tekmo psov »carjev v lovišču Irnova pri Ptuju. Prijave sprejema klubov tajnik g. Rado Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14. Prijavnica znaša do 1. oktobra 100 kron, pozneje dvojno. V prijavi je navesti ime in starost Psa, ter podatke o vpisu (štev. itd.), če po scduje'peš rodoven list. Lovcem po poklicu, kb se udeleže tekme s svojimi psi, '•c povrnejo železniški stroški ter zniža Prijavnina na polovico.' Daril je na razpo-ago nad 3000 kron ter mnogo lovskih Predmetov. v 77 PJcpovedani Usti. Vlada jc prepo-edala sirjenje in razpečavanie sledečih istov, ker pišejo naši državi sovražno: lener Bilder«. in »Deutsches Volks-• att« , k izhajata na Dunaju ter »Wpro-«» glasilo avstrijske socialdcmokraFčnc. stranke « Lvovu, — Sadjarji Mežiške doline! Oddelek za kmetijstvo pokrajinske tipravc v Ljubljani priredi v nedeljo, duc 2. oktobra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ljudski šoli v Guštanju. sadni ogled za vso Mežiško dolino. Namen ogleda je, dognati katero sorte (vrste) jabolk in hrušk so letos vkljub slabi sadni letini obrodile, da se jih bo zamoglo vpoštevoti pri sestavi bodočega Sadnega izbora za Slovenijo in poskrbeti za njih razširjenje. V to svrho se naprošajo vsi sadjarji in ljubitelji sadjarstva Mežiške doline, da prinesejo na zgoraj določeni dan in čas po 5 do 6 komadov bd onih sadnih vrst, ki so letos obrodile, brez ozira na njihovo kakovost in vna-njost. Od vlade določeni strokovnjak bo prineseno s^dje prevzel, določil imena pomoloških sort, o lokalnih sortah pa napravil seznam, ki bo merodajen za nada-ijno proučevanje. Z ozirom na dejstvo, da j je sadjereja največjega gospodarskega 1 pomena za Mežiško dolno in vso Slovenijo, se pričakuje z gotovdstjo, da se bodo naši zavedni sadjarji udeležili sadnega ogleda polnoštevilno. Pr! tej priliki si bodo ogledali tudi druge, doslej neznane lokalne in pomološke sadne sorte. Z ogledom je združeno aktualno predavanje: O pomenu pravilne izbire sadnih sort pri napravi sadonosnika in na katere momente se je potreba'pri izbiri posebno ozirati. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa. -- čc-ška sldvncst v spomin bojev v Dobrudži. Dne 24. in 25. t. m. se vrši v Bencšovcm na češkem velika slavnost v spomin bojev v Dobrudži, katerih se je udeleže češkoslovaški legijonarji, ki so se bojevali v Dobrudži ter sedanji 48. čs. polk »Jugoslavija«. Vrši se tudi občni zbor češkoslov.-jugoslov. Lige, občni zbor Zveze častnikov, pauihide za padle itd. Protektorat teh slavnosti je prevzel naš poslanik g. dr. B. Vošnjak. Udeležita se jih češkoslov. vojni minister in praški župan. ' --Jan Hus — svetnik. »N. Listy« javljajo iz Beograda: Patrijarhat pravoslavne cerkve y Beogradu namerava proglasiti Jana Husa za svetnika. Slavnostnega proiglašeuja v Beogradu so udeleži škof češkoslovaške cerkve Pavlik. — Goljufija na zagrebški pošti. Na glavni pošti v Zagrebu je bilo dvakrat na brzojavno izkaznico iz Spiita izplačanih po 4000 kron. Nakaznica sc je glasila na Zvonimira Fr^jpana. Dognalo pa se je, “av Splitu o teh nakaznicah sploh ni bilo ničesai znanega ter, da so nakaznice v Zagrebu ponarejene, kar se je moglo izvršiti le v zagrebški brzojavni centrali. Sum ic Padel na poštnega pripravnika Josipa Zadravca, ki je imel iste dni službo. Zadravec je izjavil, da je nedolžen, vendar pa jc bil oddan v preiskovalni zapor. — Tatvna briljantov. Zlatarju Her-zlu na Dunaju je dosedaj neznan tat odnesel iz prodajalne usnjato torbico za spise, v kateri se je nahajalo 17 briljantov v sjcupni vrednosti 7 milijonov ,krort. O tatu do sedaj še ni nobenega sledu. ske vesti. . I Maribor, 23 septembra. m Davkoplačevalci, volile!! V nedeljo, dne 25. t. m mora vsak brezpogojno na volišče 1 \ m Učitelistvo mestnih šol je položilo včeraj zaprisego na kralja in ustavo. Okrajni glavsr g. dr. Lajnšič je v svojem govoru povdaril važnost tega trenutka in dejal, da smo z ustavo dobili temelj, na katerem lahko zgradimo našo domovino močno in srečno. m Mariborski stanovanjski urad. V včerajšnji notici pod tem naslovom je tiskarski škrat pokvaril smisel celega stavka. Stavek »ki bo bclj vajen mesto prevzeti”, nej potrpežljivi či ta tel j popravi: »ki bo voljan mesto prevzeti*. ra Vodstva mariborskih šol, zlasti onih, ki nimajo nobenih slovenskih knjig v svoji knjižnici, opozarjamo, da ima Ljudska knjižnica moČ8n oddelek mladinske knjižnice, ki je odprt vsako soboto od pol 19. do 19. ure. Učiteljstvo naj bi navajalo k čitanju zlasti one otroke, ki slabo obvladajo slovenščino. Vodstvo knjižnice pazi strogo na to, da dobi mladina le za njo primerno čtivo v roke. m Glasbena Matica v Mariboru naznanja, da je ostala njena prošnja na občinstvo, da bi preskrbelo 4 opremljene sobe za 4 učiteljice, brez uspeha in da so bifa tudi vsa prizadevanja pri stanovanjskem uradu brezuspešna. Dospeli sta semkaj 2 učiteljici, ki sta brez stanovanja, 2 prideta prihodnje dni. Ako ne dobijo te učiteljske moči do 1. okt. stanovanja, odpotujejo domov in zavod bo prisiljen ^ poukom v klavirju popolnoma prenehati. Da se ne bo odboru očitala malomarnosti oz. brezbrižnosti, obračamo se vnovič in zadnjič, na stanovanjski urac in občinstvo, da nam da na razpolago štiri opremljene sobe za naše učiteljice. Odbor. m Tihotapec z valuto prijet. V sredo so zaplenili v brzovlaku na prog: med Mariborom in Spilismi nekemu zagrebškemu bankirju 100.000 dolarjev, katere je hotel iztihotapiti iz naše države v N. Avstrijo. Detektivi so bankirja zasledovali iz Zagreba, misleč, da bo dolarje v Mariboru zamenjal. Ker pa tega ni storil ter jih je očividno namerava pretihotapiti v Avstrijo, so mu jih zaple nili, njega pa izrbčili oblastem v nsdaljno postopanje. m Sobotlški hujskači v Mariboru. Včeraj so pripeljali iz Murske Sobote v Maribor 18 aretiranih hujskačev izza znanih protidržavnih demonstracij, ki so jih uprizorili v pondeljek nahujskani kmetje v Murski Soboti. Med aretiranimi se nahajajo znani sobotiški odvetniki-madža-roni Pitar, Vale in Czifrak. m Ponočni napad. 60*letnega čevljarja Antona Rozmana, stanujočega v Gubčevi ulici št. 3, je . v torek zjutraj ob 5. uri nekdo pri oknu poklical. Nič hudega sluteč, je šel Rozman k oknu ter ga odprl. Komaj pa je pogledal skozi okno, je skočil k njemu neznanec, ga napadel z noženi ter mu pri tem prerezal žile na rokah. Na njegovo vpitje so prihiteli, bližnji sosedje, ki so ga našli vsega v krvi. Neznani napadklec jo je n ed tem že popihal. Rozmana jerešiln oddelek prepeljal v bolnico. Vzrok napada ni znan; hudomušni ljudje celo trdijo, da je kriva — ljubezen. m Ruski gardni kapetan. Vlad. baron Germanovič de Rosenberg, o katerem smo svojčas poročali, da je bil aretiran zaradi germanofilske^ propagande, a se je na mariborskem kolodvoru izvil straži in skušal pobegniti, je bil 17. t. m. izgnan iz naše države. m Poskušen vlom. Dne 22. t m ob 23. ^ uri ponoči so doslej neznan, vlomilci vdrli skozi okno v trgovino z-usnjem Franca Greifa na Pobrežki cesti št. 23. Greif, ki je -spal v drugi sobi, se je med tem zbudil ter prižgal luč. Ko so vlomilci to zapazili, so jo brez^sledu pobrisali. Greif je oškodovan le za 200 kron, ker so vlomilci zlomili okno in okvir. m Izgubljeno. Danes krog 14. ure je izgubila na Glavnem frgu neka gospa tenko zlato tula-uro. Pošten najdi-: tel j naj jo proti nagradi odda v nprav-ništvu našega lista. i m Kavarna »Jadran*. Danes koncert prvovrstnega salonskega orkestra m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe prof. Kubička 1253 Sokolstvo. o Žalna proslava Sokola. Mariborski Sokol je priredil v četrtek zvečer v veliki dvorpni Narodnega doma ob lepi udeležbi članov, članic in naraščaja žal no proslavo umrlega kralja Petra-Osvo-boditelja. Starosta dr. Sergec je v izbranem, stvarnem in zelo poljubnem govoru očrtal na kratko najnovejšo zgodovino junaškega srbskega naroda, ki je ozko spojena z njegovim pravim, očetom kraljem Petrom. Povdarjal je nato tudi velike naloge, ki jih ima izvršiti jugoslov. narod, zlasti pa Sokolstvo, iz oporoke našega Ujedinitelja. Ob koncu govora je Sokolstvo zaklicalo trikratni »Slava* spominu Osvoboditelja ter nato zapelo »Bože pravde*. o Mariborska Sokolska Zupa je podpisala 10.000 K državnega investicijskega posojila. Podpisano predsedstvo poživlja vsa društva, da po svojih močeh priskočijo državi na pomoč ter podpišejo primerne vsote drž. inv, posolila. Zdravol Predsedstvo M, S. Z. Kultura in umetnost, x Glasbena Matica Maribor. OdbMP pevskega zbora Glasbene Matice naznanja, da se vrši v soboto, dne 24. septembra 1921. ob pol 20. uri v društvenih prostorih pri »Gotzu« vpisovanje starih in novih pevk. Nove pevke se sprejemajo le pri prvih vajah. Na poznejše prijave, se ne bo oziralo, ker se bodo študirale večje skladbe in bi poznejši vstop motil napredovanja. Priporoča se, da se vpišejo le one pevke, katere nameravajo tudi 'do konca sezije vstajati v zboru ter prihajati redno k vajam. Odbor. ______ Porotno sodišče. Maribor, 19. septembra. Poneverba na carinskem uradu. ’> Koncem meseca decembra 1920. je bil premeščen carinik Franc Napomuckl od mariborske carinarne, kjer jc od julija I. 1920. opravljal službo kot vodja kazenskega oddelka, k carinarnici v Slavonskem Brodu. Moral bi oddati svoj oddelek nasledniku iu mu predati spise in denar, ki ga je sprejel od strank, bodisi kot iskupiček za zapljenjeno in prodano blago; bodisi kot globe ali pa za izpustitev; tihotapcev iz zapora. Poskušal pa je na vse pretege, da bi predajo zavlekel. Naenkrat so objavili časniki vest, da je nekdo ponovno streljal nanj, pozneje pa se je izkazalo, da se je obstrelil sam. Ker mu vse to ni nič pomagalo, je moral meseca febr. priznati, da mu manjka okrog 40.000 dinarjev, ki so mu »izginili«, v resnici pa je Nepomucki ta znesek poneveril in porabil za razkošno življenje. Sploh pa je urad zelo zanemarjal, izostajal cele dneve in ime! vse v največjem neredu. Porotna razprava je bila preložena, da se preiskava m 'raznih, točkah dopolni, Maribor, 20. septembri Roparski napad na pustno nedeljo. Dne 6. februarja 1921. okrog 8. ure zvečer je sedela družina Jakoba Kelca vs Paradižu, občina Sv. Elizabeta, pri .večerji. Po Večerji so se nekateri odstranili od mize in se podali delotda na peč, delo-tjia v posteljo. Gospodar Jakob Kelc je pripravil na mizi denar, da bi drugi dan •izplačal delavce. Naenkrat se odpro vrata v vežo, — hišna vrata še niso bila zaklenjena, — in v sobo stopi maskiran človek s samokresom .v, roki, katerega nastavi na prsi staremu Kelcu. Sprva se'je zdelo, da gre za navadno predpustno šalo in je gospodinja omenila, »da se bo še ti-' sti večer plesalo, dasiravno še ni pustni! dan.« Takoj nato stopi drugi maskiran mož v sobo s samokresom ,v roki, med1-' vrati pa se pojavi tretji s karabinko, in j c nameri proti Jakobu Kelcu. Tedaj šele so vsi razumeli, 'da ne gri za pustno šalo, ampak za roparski napad. Marija Kelc je hotela spraviti v varnost malega Jakoba, toda razbojnik, ki je stal pri vratih, ji je nastavil puško na prsi in jo dvakrat pahnil od sebe, da ni mogla iz sobe. Medtem je drugi ropar pobral denar, ki je ležal na mizi in je ne da bi spregovoril besedo, zahteval s kretnjami od Jakoba Kelca, naj mu izroči denar, ki sc nahaja v, omari. Pokazal mu je natanko predal, v katerem je bi! v resnici shranjen denar. Jakob ICelc je videl' smrt pred seboj in razumel je, da mu ne preostaja drugo kakor izročiti roparjem ves denar, ki ga je imel pri hiši. Drugi ropar je denar vtaknil ,v žep in obvestil svojo tovariše z besedo »huš«, da se je denar našel, sicer še pa ves čas ni spregovorila niti besedica. Nato so vsi trije, vedno držeč orožje naperjeno proti Kelcu, zapustili sobo iu izginili. Odnesli so 28.000 K denarja. Dolgo ni bilo mogoče roparje izsledita šele meseca aprila so orožniki zaprli tri prave': Franca Solina, posestniškega sina* v Bukovcih, ki je denar pobral in napravil roparski načrt, Franca Janžekoviča, delavca ,v Stojncih, ki je pri vratih s-karabinko stražil in Josipa Krisloviča, posestniškega sina v Stojncih, ki je prvi stopil v Kelčevo hišo. Prvotno so vsi tajili in ijih odsotnost je potrdila cela vrsta prič ci se bodo morali zagovarjati radi hudo-dc stva krivega pričevanja, Kbnčno so vsi priznali svoje dejanje* / Ffanc Solina, ki je bil radi raznih 'de« iktovi že 14-krat predkaznovan, je bil obsojen na 10 let težke ječe, Jožef Kristovič, :_3-krat predkaznovan, na 8 let težke ječe Franc Janžekovič pa, ki je bil samci enkrat predkaznovan in je bil pri ropu,. ■ “'»'manj udeležen, ua 3 leta težke ječe,. St£tf4 .ASFiUerr 2?r s*preffi&ras92t Spoife : Spori. Izšla je 37. številka s 'sledečo .vsebino: Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije 1921. --- Športni teden 1921. — Razvoj slovenskega kolesarskega športa. — Prehrana športnika. — Društvene .vesti. — Razno. - * din. Gospodarstvo. .Pomen in namen 7 odst. državnega i»o-•• sojila. "• Jz različtiili vprašanj,' ki. piiflajajo s gtraaii raznih slojev.prebivalstva glo-do državnega posodila, ,io ra»vid©ti, tla prebivalstvo So ni popolnoma na jasnem o pomenu in namenu 7 odfefc. državnega mvesticijslcega posojila fe leta 1921. v iznosu 500 milijonov dinarjev, to je dve milijardi lamu Zato bo dobro, da podrimo nekaj kriiitMlv pojasnil ter o pogojih, pod katerimi se podpisuje to državno posojilo. Popolnoma, utemeljeno je, da veii-ke trošlco m važna obeekorishia inve-i predpisanega roka -sc obveznice takoj razdelilo m izročilo ter pokrajinski#, _ okrajtiili ter občinskih doklad, kalcor tudi vseh faks- in pristojbin v kraljevini. Posebni P?r:a-meutarni odbor,'ki se bo izvolil, bo kontroliral, pravilno vporabo tega posojila a' svvlio, kakor je določeno.^ Podpisovanje tega,7 odsl. <.l:r2a.vne-ga' investicijskega posojilu je. v polnem teku ter se bo zJivkljuMlo ‘>0. septembra t. I. Podpisuje se lahko pri vseli denarnih’ zavodih kraljevino Srbov, Hrvatov in. Slovencev pod gorinavedeuimi. po-pogoji. Za vsakih 100 dinarjev podpisanih obvoznic se ima plačati 100 v gotovini. V; Sloveniji, se je sestavil pase oni »Slovenski konzorcij za 7 odst. državno irrvesticijsko posojilo 1921 , ki. obsega vso bolj ugledne domvrin? zavode in ki vodi podpisovanje tega državnega, posojila. Kdor podpiše prijavnico« vsoto, katero misli podpisati, in položi Motivno vsoto v gotovini, dobi od dotičnega navada začasno potrdilo za podpisani iznos posojila,.’ To potrdilo mora pod sticijska dela, ki se imajo izvršiti nele v prospeh seda j živečega rodu, nego tudi v korist bodočih 3’odov, plačujejo tudi kasnejše generacije. Zato se taki izdatki. krijejo iz dolgoletnih amortizacijskih posojil, kateri,h bremena so raz-dele na daljšo vrsto lot. Sedaj razpisano državno posojilo ima služiti vključno Je za. občekoristno nainene, v prvi. pi.sovale<*, skrbno hraniti. Po preteku bodo podpisane ■izročilo ■vrnitv i izd anega n>odpisovatelju, ©roti. ran potrdila. Kor izmv“i jl‘ore.f tj »odpisovanje državnega investicijskega pospjila ne-le izdatne finančno ugodnosti tza naložitev večje ali manjše glavnice, nego prinaša tudi, h konsolidaciji nase mlado države ki k pospešitvi našega tako za katerega iz .■ j, y., socialno skrb vrsti za izpopolnitev in za razšitjenje]pogrebnega jimmota, .. - železniškega promet?* za, popravila že- 'boljsanjo in ,*p^rat©v ]e »-lezniskib. prometnih sredstev, nadalje PJ^o to. .-J® Y uvt«®* za zgradbo novih in dovršenje započetih rolojev Prebivalstva, Jase v izdatni ine- žole«nišklh prog, za ureditev in gradboj^ podi ■pristanišč, cest;, potov itd. Zato go bo a- nstnoga -di^iega Caa /a mortizacija toga posodila, prevedla te- P*sovanje no, kakor omenjeno, sc do kom 50 lot. začenši štiri lota po emlsl-1 konca tega meseca ;ii, in sicor na način, da sc bo enkrat na J ' vvjjuIm? leto pri generalni direkciji državnih! S Dobava., Oddelek dolgov izžrebalo in jpofcom odkupilo iz- pokrajinske uprave za Slove 3 ^ dane obveznico po določenem amorti- bljam zel, nabaviti za invahdsl^ zavodc zacijskem načrtu. Kadi toga je posoji: odnosno za invalide nastopne vrsfc. Malo zavarovano s hipoteko in potrebno «a: 1365 metrov sukna za zimske suknje vfeote za, anuiteto (torej za vsakoletno! eveut ulstra), ,36b metrov jokaVK (pod- izplačervanjo obresti in amortizacijskih'. loga), 525 me rov jadrovme (podloga), obrokov) so bodo stavilo vsako loto v 13150 kom. velikih gumbov m sicer franko državni poračun, za pokritje pa bodo j Ljubljana Pisnientf zapečatene ponudbe služili predvsem, dohodki investicijskih | pravilno kolkovanc) z vzore? vred naj sc objektov. vpošljejo na gori omenjeni oddelek, inva- Sedanjc 7 odst. državno investicij- J hdski odsek (Št. Peterska vojašnica) naj-sko posojilo je izdano za skupni norni- - kasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi nalni iznos 500 milijonov dinarjev ali jc navesti, v katerem roku (od dne naro-dve milijardi kron. Obveznice so izda-; čila) se dobavi blago. Oddelek si pridr-jajo in podpisujejo v komadih- po 100, žuje pravico, da sprejme izmed prispelih koo, 1000, 5000, desettisoč in petdeset- ponudb eno, ali pa tudi več. Reflektira se iisoč dinarjev, tako, da eo laliko vsakdo le na dobro blago, fakture se izplačajo svojih finančnih močeh udeleži _ najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago rodbin, ki so vladale v mestu. Na tihem se je jezila nad lastno zadrego, katere ni mogla prikriti', a to tembolj, ker jc spoznala, tla je to tudi Akonti.i zapazil. Ni hotela, da hi si tudi samo za trenutek domišljal, da jo je spravil v zadrego. Jezila sef jc sama' nase in to jc bilo ravno vzrok, da so njene misli v naslednjih ura!) neprestano ba-vile z Akoulijem. Ko jc liaridim s Kipido odšel, je ‘bil Akontij tako razburjen, da mu delo ni šlo več izpod rok. ta edini pogled iz Kipidi-nih oči ga je tako okrepil v, njegovih tajnih upih, da se jc odločil, storiti vse, da doseže svoj cilj. Sedaj mu je prišel na misel Mclanip, Afroditin svečenik. 1 ■ Ta Častitljiv človek ,ic že davno zapazil čudno spremembo na mladenič« ter skušal od časa do časa dognati vzrok tej izpremembi. Akontij -je takoj spoznal, da ga hoče na ki način ujeti, da bi mu sam vse povedal. Melanip je imel prcnežno srce, da bi bil izisilil od njega izpoved. Od Akontija, kateremu je bil očetovsko naklonjen, pa bi bil to uajmanje zahteval. Nasprotno pa sc jc smatral Mclanip kot svečenik nesmrtne Afrodite .v, prvi vrsti poklicanega, da gre na roko zaljubljencem. Saj boginja Afrodita ni zahtevala nesreče, ampak izpolnitev; najtajnejših želj vseh zaljubljencev., • Lepo Efeskinjo, ki se je 'danes nekoliko zakasnila, je poslal zopet domov, ogrnil svoj plašč ter odšel k Melanipu. Našel ga je v razgovoru s cerkovniki. Posvetovali so se o bližajočem se prazniku letne proslave Afrodite. Na ta dan so se prišli ljudje iz cele okolice in otokov poklonit boginji ljubezni, a mesto jih je moralo ob tej priliki pogostiti. Sestavil se je poseben odbor s Afroditinim svečenikom na čelu. Akontij je nestrpno Čakal, dokler se zborovalci niso razšli. Nato ga je Klitifont odvedel v sobo, kjer ga je Melanip pričakoval s finim nasmehom. Akontij je kmalu spoznal, da mu Melanip že s čela čita, čemu je ddšel ter da ga je že pričakoval. »Sinko,« saje ogovoril Melanip. »Hvala ti, da vidiš v meut svojega prijatelja in očeta. Nič ne veseli človeka v resnih letih -bolj, kakor dii pOmaga mlajšemu čez one zapreke, pred katerimi ic sam zastal in izpodrsnil. Mi hočcš-Ji razodeti tvojo zadevo? Hočeš! Potem je tvoje priznanje nepotrebno. Ti ljubiš Kipido, Haridi-movo hčer!« , Akontij je prijel častitljivega svečenika za roko ter mu jo poljubil. Niti besedice ni mogel izpregovoriti. »Ete, 'sin' HK0,« le nadaljeval Melanip-»Že par tednovi vem za tvojo skrivnost-Iz rudečega peristala sem opazoval, kako ti, — liki lovec* zasledujoč plemenito divjačino, — hodiš krog ■ arhootovega dvorca in kadar si, prišel bliže, šem zapazil na, tvojem licu svetli žar nesmrtne Afrodite. Takrat sem se zaobljubil vsem bogovom, da.jti hočem' pomagati, da ne bo tvoje življenje brez radosti, kakor J6 bilo moje; kajti to, kar te razburja, is ptava, čista; nevenljiva liubezeii, ki človeka pahne v, nesrečo, aJi po ga napravi najsrečnejšega.-e v, Svečenik je za trenutek utihnil ter s$ loboko zamislil. Nato pa je zopet nadalje' val: ' '• »Da ljubiš kipido, me zelo veseli, i« podvoja moje sočustvovanje v tvoji usedi. Vedi, Akontij — sedaj ti to lahko priznani, ker ljubezen napravi iz mladeniča moža — Kipida jc verna slika svoje rns-tere Tojosc, a ta .Tojosa je bila solnco mojega življenj^. Kot si^otnak sem došei v mladih letih iz Atiko v Milet. V Afi'0' ditinem svetišču sem jo videl prvikrat in takrat sc je vnc(a v mojem srcu goreča ljubezen. Ona mi jc ljubezen vračala- ^ svetišču,sva si. obljubila ljubezen do sr°' ba; kakOr naivna otroka sva gledala bodočnost. Toda Tojasin oče, strog nad11* arhont Kreoton jc siromašnega prosili zasmehoval ter prisilil bojazljivo’ Toioso* da je vzela Haridima, njegovega PoP}e,“ šega naslednika. Tojasa se je' v svojei« obupu hotela umoriti, toda ljubezen dej matere, ki jc bila na naši strani, jo ic ^ tega odvrnila. Leto dni pozneje je, V°l2" dila svojemu možu hčerko ter umrla-hčerka je Kipida!« .v,;-;. ; '- ,-r v •-, vH?V. (Daljo z večjim- ali po podpisovanja zneskom, 's. ’ ' ' Podpasa\ra»ajo toga, posojila pa zua-% obenem zelo plodonosno naložite^'; glavnico, ker so podpisani zneski obrestujejo po 7 odst. na loto. To obresti hc izplačujejo dekurzivuo brez vsakega odbitka, in siper 15. marca in 15. sep-tenibra vsakega leta pri vseli javnih’ pravilno prevzeto. Ernest Eclstein: 21 Afrodita. Roman. Prevel: Ra*an,' ' (Dalje.) ;.... v.. Bilo je ;vi času, ko sta dan in noč enaka. Akontij je po kratkem odmoru zo blagajnah in- v to pooblaščenih denar- ■ pet vzeI v rokd, dleto in kladivo ter nada-riih zavodih brez odbitka kakrsnogako-; jjeval delo. Naenkrat je prihitela v dclav-li, davka., kolka ali takse. Obveznico i- j n;co sfara Koronida ter mu vsa prestraše-majo namreč polletne kiiponc, glaseče sc j [ia pripovedovala, da pride na obisk pre-na goiioznačene roke, katere ee po za- j svj(,jj ar|]0n(. sam_ padlosti odrežejo in Vnovčijo ori ene- K^aiu za tem’je vstopil Haridim s Kirnu gori imenOTaa]ih zavodov. Prvrlni- |p1(j0< Sužnjj- W s0 ju spremljali, so ostali pon so bo izplačal 35. maa-ca 1922. O- (Zunaj pri vhodlI> brestna mera tega državnega, posojila i aKer Akontij ,ne ya ocl sebe nobenega ne torej za - in pol do .. cdst- bolj tigo-1 gja6Ujo pretekli desetih let konvertiralo, so mora imejitoljem obveznic ponuditi izplačilo v, nominalnem zne-sku. Poleg vseli1 telf ugodnosti je še va^ /no, da bodo oln^eznice tega posojila u-živale pupilarno varnost, se bodo nto-glo polagati kot kavcijo in uporabljati za fonde, -ostanove ali deppzito pri vseli javnih blagajnah in iKrivatnih podjetjih. Nadaljne ugodnosti nudijo tudi. te obveznico p tem, (la. so morejo lombar-dirati pri Navodili banki'kraljevine Sr-l>ov Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnica^. Za tako dobljeno posojilo bo plačati nižjo ojnestno mero, nego ijo nudi obveznica inmjitolju umetniška dela, kakor jc tvoja »pastirka«. Stopil je k zidu ter dolgo, motril skoraj dovršeno Harito. 7 »Ti naravnost naprecMeš, mladi mojster! « je rekel naposled. »Že tvoje .prvo delo je bilo nenadkriljivo, a ta Harita — krasno delo in te poteze! Pa kako krasno si ji napravil lase! Tu, tako naravno; in tu na 'temenu ~~ a tu še ni dovršeno! Vrlo dobro, dragi moj prijatelj!. Kaj praviš ti, Kipida?« »Jaz sem srečna* da bo ta kjp moj!« je odgovorila Kipida ter pogledala Akondja, Obema so $e pri tem pogledu zaiskrile oči. Plemenita devojka, ki je vedno misli-• | la. da lahko tega siromašnega tujca gleda Sahtenajte ti tisah stilnt „Wabor“. | 4&, Glavni urednik: Radlvoi Rehafr Odgovorni nrednjk: Rudolf O ginu I££e st za tikoj stenotipko slorenSžine ali lifv*SČin« kakor tudi uemšiine popolnoma zmotna. Samo prvovrstne samostojne moči naj sc predstavijo pri tvrdki Schenker & Co., Maribot. 1488 Kupim sode za vino v večji rano* žini. Prodajalci naj javijo naslov in drugo na Jan. S t n h e c, Radinci. 1373 foto^rafsli atelje v Mariboru % je otroril 1487 Anton Mancini v Frankopanski ul 39. livršnje moderne slike, k »kar tadi rsa v to stroko spadajoča dela. Slike za legitimacije izgotovi v 2i urah. gar Cen« najnižje! m Slednjič jo tudi ijagluša-ti, kakor že j brez zanimanja, se je ob tem pogledu Koriomenjeno,,da so obvo/miee kt -kupo' j-zdrznila in zardela. Ni mu njogla odrekati, 111 tega državnega posogfla prosti vseli' da jo bil dostojen in -možat, in bi bil vre-sedtuajih. in. bodočih državnih davkov den, da je plemenitega fodn in potomec! Nahrbtniki za planine v runih velikoiiih iz jadrorine otiroma gumiranega platna, gurte za reld, trakovi za žaluzije, mreže za konje. Žoge za nogomet, gonilni Jermeni itd. pri Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova e. 13. 106o 0—j 1 Mala oznanila. Dama Išče mesto koreapon* dentlnje. Popolnoma »možna angleške, francoske, italijanske m nemške koregpohdonee. Posedaj delovala r amerikan-pkem birojtt. Ponndbe pod „A. T.*1 na oglasni ra vod, J. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1400 Ruska dama daje pouk v an-deokem in lrancoakem jeziku. Interesenti naj poiliejo pis> mene ponudbe pod .Aita“ na oglasni zavod Snflnik, Slovenska nliea 15. ; 1431 3—1 Boljši gospod išče meblov^ne sobo s hrano in obskr^o pjroti plačilu v naprej. Prispeva tudi poljske pridelka bre*plažno. Cenj. ponudbe pod .S 19-21* na upravo. 147* 3—2 Zakonski par breg otrok iiče mesto hiinika. Ponudb« na upravo lista pod 1467. 1467 2-2 Gramofon1 se po etni proda. Studenc), Aleksandrova cesta 37 pritličje. * . ■ ■ *--------------------- Meblirana soba razsvetljavo » oralov ujiv in travnik^ rodovitna zemlja, se proda ** 150.000 K. Ponudb« na Bpf*t3 .pod St, 1*85. 1& Tri lepe Jesenske In zlm*^ obleke ra srednjo postaj damski kostum, pleteni vrbw jopic, prevleka za lepa. preproga, predloški * okna, uvetliena milica, ra*** posoda, ateklenice, knjig®' ramo se po ceni profl Naslov v upravi 1493 * Proda se ceno nekaj kabini'. skaga iri sobnega pohiitv* . jako dobrem stanju. Pr°^ ogled ob nedeljah. Sloven»K oflea 304 M7S 2-rJ Brivnica Frana Novaka Aleksandrovi cesti et. 2J priporoča. v m >ir KonzoT£ij ,Tal>or“. ~ Tu^i: A4;vll?Qrsk^.Us^iu:na d. i.