L©L© Y., siev. 85. V Celju* ftorefe due 3«. julijja 1923* PoStnina plains a gotOBinl. fl^^^ ^B ,^m ^^B i^^ ^^v a^F^^B ^H ^^A ^H^ ^^B ^^^^^^V ^^^«^K 9H^^k^H-iH ^H ^^H ^^f ^^f ^H ^H ^H ^H ^H. ^^^^^^F mm Wb ,'mPHI ^^^^^^^B ^^^A ^^Bg ^BBH^^B ^^^^^^^^^^^^ ^^B^^^V ^^^^ j^^n plačano do •'*• "*» ^^* ^^ ^^^^ ^^^ ^V ^M____________________ dolž. iztis Ljubljana •¦rarse letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. jglvisi za /nm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Po«cmit«?ÄJwa SievSMk** stanc 1 Din. IzSiafa vs»& lore**, čeirteK in sotooso. l2^^Ütt32S3ES3SsSSS3i3ffl_S^^ UreclirtJStvo * Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpircJ-vralstvo: Strossmayerjevau.5t. 1, pritličje. Teles. 65. RaČun kr. poštnega čekovnega urada 5t. 10.066. Nomčija v razsulu. Cele mesece že čitamo v raznili 1'- stih poročila o položaju v NltikM'. Fran- cozi in Belgijcj so zasedli iPonihrje, iker Nemčija ni bila voljna izpolnjevati nje- nih obveznosti. Francozi in Nemci so si že od zadnjega franooskega poraza v laseh. To sovraštvo se je še povečalo med svetovno vojno in ni d'anes še nlč nianjše. Francoske okupacijske čete pri- tiskajo z vso silo na Nemce:. ki se pa z vso energijo branijo. Mi, ki gledamo kot nepHzadeti faktor na ta boj nicd dvema velikima introdoma, lnoramo izjaviti, da so na eni strani Francozi ncnasitni, ho- čejo kolikor mogoče ponižati in oslabHl ncmški narod, ki je na drugi strani 3e vedno domjšljav in v mncnju-, da mora- jo Germani vladati ves svcr in da brcz nemščine ni zveličanja. Nemška marka pada rapidno, taiko ua je treba danes plaeati za en dolar Že Soo.OOO mark. To padanjc nenrškc val.utc 111 ">ü ure do lire narafčujoča draginja Povzročfita vedno večjo nezadiovoljnost nied' nrcbivalstvom. Razdirajoči ele- ment v Ncmčiji, komunisti, izrabljajo vse te neprilike v svojo korist. Tz pro- vince prihajajo zelo vznemirljiva poro- čila. V Moiiakoveni s0 komunisti nale- pili lcpakc, y katerih pozivljajo Ijudstvo, ¦da. naj osnuje proletarske obrambne or- sanizacije in se v masah udeleži nedclj- skih protifašistovskih demonstracij. V več krajih je dobila poUcija iskaz, d'a ^fibrujii zborovanja. V Bremenu in v Köln» je bilo arctiranih večje števiTo desnoradikalnih pučistov, med njimi tu- di nekaj dijakov. Na živilsikih ir.tjili jc položaj zclo rcsen, primanjkuje krom- pirja fižola. sočivja, mesa in masla. Kruh stanc kilogram 50.000 mark. Vlaua ic napram .vedno večji gospodarski ka- tastrofi popolnoina pasivna, vslcd tega bodo začeli socialni ¦dcniokratl encrgi- čen boj proti Cunovi vl'adi. Francija mo- trj vse tc 'dogod'ke v Ncmči.ji s paznim očesom in čaka trenutka, da izbrujjne mcščanska vojska tcr se na tu nač^n ko- likor moiročc (jkoristi. Zdi se nam, da ]c Fnmcija v tcm poffledu prccej sorodna /. Italijo, ki .vedno irleda in zaslcdnje do- scodke v naši državi. le s tem razločkom, l'a sc pri nas nemirnc in razdirajoče Memento kroti. kar pa v Nemčiji1 ni nio- sroče. Ali ibo propast Ncmčije \ kodst ali škodo ccle Fvrope. bc^pokazala bo- ¦d'ocnost. Mi Želimo cdino, da bi sc naro- dr ze enkrat pomiriü in delovali v skup- m vzajcmnosti za zboijšanje medseboj- uejra sospodarskcira položaja SOKOLSKI DNEVI V SPLITU. Dnc 21. in 22. julija sc je vrsil v Splifu V. župni zlct Sokolske župc SpDt. Rekiaina \c bila velika, povabljene so bile vsc drii^e žiipe in tako je bila ude- ležba s strani tujccv razmcrorna veljka. Udeležik) se nas jc izleta tudi nekaj Celianov, ki smo krcnili v sredo, 18 jul karlthie čez Liuhßano in Karlovac ,v Ba- ^ J-t1(>^koder na.j bi nas pcljal parnik v dm' y-eilt'ar V'd Ilism'o znali, kako prl- .\L ,lu* ker jc bil raviro v največjcm Jn Si sn!i^aik nwrnaxjev. Venfd'ar pa *?2*Tmrt\*°k0]l znali P^wti. Po JolKcm moledovanj,, in pre.^anjanju je uruzba •Jadranska pI,ovidba<< ^ / ^ razpolago brzoI?arnik »Sm ^ pomoraca« pa je dovoli. m(>rnarjem„So. kohMii, da so na Jadü OpraV|jaIi mornar- ske poslc. Premog ,n VSc dn,K<> pa so sl morali preskrbetispi,tski Sokoli sam, lako je irnela splitska žUpa vcs parnik z vsem, kar je šc služilo za udo,bno po- toyanje zletnih ndeležencev, v lastnI re- ^1.!1. Re-lutum- za vožnjo tja. in, nazaj je bil 160 Din,, kater-c je moTal placevati vsak. brez ozira na to ali se tiidi wne s »SaJon-o« ali kodaj pozneje. Vemd'ar pa Je bila karta veljavna sam« za »Salojio«. V Hakar smo dospeli v cetrtek zju- traj. 2e eninpolurna pot od postajc Co pristanišča fc Prava muka za onega, ki ni vajen kraškega kamen.ja. Vendar pa .je s!o liitreje kot simi> pricakwali iji bill smo že pred osmo uro v pristanišcu. Najprej smo sc s-eveda informirali glede parnika. ker smo se bili pcljali v Bakar kar na slepo sreco. Zvedeli smo prav lil- tro vse potrebno, preskrbeli sino sl voz- ue karte in zletiü znak, oboje za 17v5 Din,. sc malo pokrcpčali, potem pa po naj- bližji poti v kopališče in ajd. y nrorje. Nekatcri so misUH in pričakovaU, da bo- do tu ob morju kar na hitro ožgani in zarjavcli. 'l'oda poznali niso morskega solnca. Po večnrnem ležanjju na so!neu so jim žarki tako ožgaH kožo in jjili }e tako zaeelo peei, da je bilo joj. Ccz clva d'iü pa si mogol vsakemu odreti kožo- kot kakemn teletii ali zajeu. 2e v prvih popoldanskih urali smo se vkreali na »Salono«, da smo si po- iskali udobmo mesto. ki smo ga tudi d!o- bili. Točno ob 18. uri ,jc tretiič zatnlüa »Salona« in odpluli smo. Prav zabavno je büo, gledati one, ki so šli, iko so sc vkreali. na najvišji krov;, češ. »gore Ce bit friški zrak«, kako so po nekaj ml-nu- tah vožnjc prišli dol, češ, »ima previše fri.škog zraka«. Ko smo šli mimo Kralje- vicc in Cirkvenice, je bilo še lepoi. soln- cc še ni zatonilio in imeli smo sc prav dobro. Knialu pa, ko je nastala tema, tani nc'kje nižje Senja, se ,jc začei mor- ski p!cs, ki pa ima prav malo skupnega s kakim šimi.jem aU indijanskim jazzom. Plesala je namrcč »Salona«.. toda nc po parketu, ampak po morskih valovih, in nekateri, bilo jih ni baš malo, so inoral1 za ta »užitek« plačati clra.v; tribut boffu NcntuuiJ in sv. Urhu. Vsa čast našlm Celjanoim! Koükor jaz vem, nam tu ni dclal sramote niti eden. Vendar Pa ta brezplaena zabava ni trajala dolgo 'n o'koli polnoči, ko smo šli mimio Raba, Je imel očc Poseidon očividno žc dovolj daritve >n nas ni več nadl-egoval. »Salona« je -mirno vozila naprej, §li smo mimo Zadra, kr je vcs spal spanje pravienega, in okoli 7. ure zjutraj smo krcnili v šibcniško luko. ^ibeniška luka je naravna Inka. Zaviti nioraš veekrat >med inalimi otoki, doklcr nc prides do glavnega vhoda, ki ni širši od kakih 100 do 150 m. Za tem pa se oidpira širok za- liv, v katerem je prostora tudi za naj- veejo mo-rnarico. Da bi kako brodovje inoglo napasti in vdreti v Šibcniško luKo z morske strani, jc popolnoma nemo- goče. 1*0 nekaj več kot trhirni vožnji smo Prišli v Split. Pravega sprejema iii bilo. ker Spli-teanj niso nataneno vedeli, koda] da pridemo, deloma pa tudi zaradi tegä nc, ker se jc ravno tedaj, ko smo zavili proti pomolju. irlila rnoena pjoha. (Pra- vijo, da dež ob takih prili-kah pomcni sreCo!?) Vendar pa ga ni bilo dosti, in ko smo se iz'krcali, je že zopet pripeka- lo vroče dalmatinsko solnce. Na obali smo se uvrstili v sprevod.. narn na čehi marihorska zastavajn odkorakali smo v Sokolski dorn. To je lepa palača v sre- dini mesta v Sokolski ulic'; iz parketl- rane tebvadnicc bi bilo treba spravhi ven samo orodje in imeli bi krasno kon- certno ali plesno dvorano. — 2e prej so nam bili razdeüli nakaznice za preno- eJšea v državni realki v Zvonomirovi iilici. Tndi to je velika, lepa zgradba; v vcži ima vsc polno za mladino koristnlh napisov z življenskimi naukj za seda- njosl in bodočnost. Samo, da bi se vsa jugoslovanska mladina po takih naukih ravnala- — SpravNi smo svoje nahrbtni- kc in se odpravüi, da si razgledamo mesto. (Daljc prih.) ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! VEČER JUGOSLOVANSKE MATI- CE NA DOBRNI 26. iulija 1923. Nikdar šc ni naša lepa zdravil'iska dvorana sprejela y svoje okrašcno na- rocj.c tol'iko cenjenih gostov. kakor na ta vecer. Ljubav do domovine nas je zdru- žila kakor v eno dru/ino, ko nas je do- brnska ženska podrnžnica .lug. Mat'ce povabila na koncertni večer Jug. Matl- cc> __ Ko smo bili zbrani, jc godba za- igrala narodne himne. Zvoiiki glasovi so nam vlUi v sree sveeano razpoloženje. Zavedli smo se svetega domoljubnega dela, kateremu smo dolžni posv-ctiti svo- je duševne in gmotne sile. Doniaci dobrnski pevski zbor nam jc zapel: »Jadransko morje«. Naše misli so poromalc tja v zasedeno Primorje. Püslnsalo šumenje slovanskega. zdaj za- siiznjcr.ega Jadrana in vztrepetalc pri mislih, da je tega kriv tuji meč, ki nas jc pregnal od niorja, ki je naše. ad nek- daj naše. Mali dcčko VIadko Schmidt, sin ff. nadiieitelja, je ob ljubkcin spremljeva- nju klavirja svoje gdč. sestre Pavle iz- dal 1a liaša čustva, too nam- je iskreno dekla'moval Gregorcieevo »Domovini« — »Ljubim tc s solzami« — so zadonele poslcdnje besede po dvo^ani in nam vz- budile rnoč. da ne odnehamo nikdar, dokler se te solze ne spremene v biscre vcselja. — Kako bi bilo prijetno v na5i lepK bogati domovini, kjer bi vla.dala vzjajcmna požrtvovalnost, kjer bi bili zdaj še zasužnjeni bratje v Pr»morju in na Koroškem z nami v svobodi, nam ie v vznešenih, iskrenili besedah povedal g. upravitelj Jankovič. Njegove beseele so morale najti v vsakern domoljubnem sreu eist odmev, ki se je zdriižii z melodijo nasUi naroti- nih pesmi, katere je eustveno zaigrala topliška godba. Da bi se še bolj vtopili v doinačo zavestnost,, na'm je mala Fdi- ca Justinova Ijubko deklamovala »Zla- tOTOg«. Glcdali in poslušali smo jo, kakor da je triglavska vila prihitela na beu peni za trenutek med nas in nam taj- stveno izdajala skrivnosti našega Tri- glava. Moški zbor je zapel narodno pesem, ki jc koneala kakor molitev: »Kod slovanski lirani Ijubi Bog«. Prvi del večcra je bil Š tem konCan. Bolj kakor tesnoba v dvorani nas Je lazgrelo navdušcnje. Prijeten hladen dih, ki jc v easu odmora privel skozi od- prta okna iz dobrnskih gor, nam je obri- sal potno čelo. Z d'rugim delom svojega Vicčera nam je pripravljalni odbor želel' pripra- viti prijetno družabno razpoloženje. da bi se v veselju kakor oveneaü z rožami rudečimi in da bi zadišalo po rožmarinu. sinu naših slovenskih gred, varuhov na- sih dekiiških okencev. Moški zbor je namreč zapol znano Prelovčcvo: ».Taz bi rad rudečih rož« in takoj za zborom je bil ljubki solo Volaričcv: »Rožma- rin«. Pel ga je g. dr. Popovič tako mla- denišiko, da nismo jnogli verovati', da ga poje gospoid1 že sivih las. zato nam ga je inoral ponoviti še enkrat. Velika fanta/Jja za orkester »Mar- garete Faust« je s svojo preeiznostfo vplivala na nas učinkovito. Umetnost nas jc osvojila in nas vodila po svojJh »krivn-ostnih poljanah harmonije, da smo sc kakor iz sna zbudili ob koncu — v svojo vsakdanjost. Z veseljem smo z^ito pozdravili g. dr.^ Popovica,, ki nam je p.rišel. zaper Zajčevo »Na gondolj« in se mu iskreno zahvalili z-a njegovo pesem. Moški zbor je zapel Vogrinčevo: »Lahko noč« — mehko večerno pesem, polno ljubezni. s kakršno se fant po- slavlja: Ah. se moj obraz ti sanja, naj ga dnša nc odganja -- Ia'hko noč!« Spomnili smo se, da je že poznoi. da že sanjc Cakajo na nas v nas'li sobah. Tedaj je ugasniia Luč, le lunin svit Je žarcl, v ospredjii. Vzncmirjeni smo vsta- ja!i in pričakovali — kakor prikazen — mala balctka je ncma krilila pred nami — nekaj ča.sa sama, nato druga, šc tret- ja, nato dve skup in vse tri skup. Sanja- mo? Kaj hoeete povedati, ve male ple- salke v luninem svitu? Neko skrivnost hranite za nas, neko dragoeenost! Neme so oidplcsale. Luc je zasvetila nase zasanjene obraze — spoglcdali smo sc. — In našli smo ono sknvnost, ono dragoeenost: Jug. iMatica nas zdru- žujc cuega, drugega in trefjega, da vsaK zasc in vsi skup — zarajamo v lepo, cvetočo bodočnost naše domovine. Skor'i smo pozabili' pohvaliti plesal- kc,, zato smo j>li hip pozneje tcm bolj iskreno. Spored je bil lep„ pester. Večer Jug. Matiee je zadovoljil popolnoma v gmot- nem in inoralnem oziru. Zahvala grc odboru, cenjc;iini daniam gospej Janiko- viC in gospej Schmidt in gdč. Anici Jan- kovič, ki so vodile zunanjo pripravo. Skriti, a dclavni aranžer jc bil g. nad- ueite!.! Schmidt. Hvalo smo dolžni gosp. dr. Popoviču za umetniško sodelovanje, ciomaeemu pevakemu zboru za požrtvo- valno. mestorna dovršeno petjc, za kar mu je (pevovodju gosp. kapl. Hrastelju) poklonil odbor l'ovorov venec s trolx)]- nico, goldbi za prijazno sodelovanje. Vsi sodclavci so odšli domoy ovenčani s šopki in venci, mi pa tudi z radostjo v sreu! §e cvete nezvenljivo cvetje ljube- zni do dqmace grude, naj ga vstrajno In vneto goji še nadalje Jug. Matica. Polifičnc vesfL Obljube in dejjanja. Vse so oblju- biJ* drž. namcščencem naši klerikale!, saino« da so izvabiü od njih 18. marca kar največ glasov. Marsikdo je rekel: Ljuidska stranka je še edina, ki bo kaj storüa za nas. In zares je storila vse. da dTža-vni naineščenei niso nicesax doscgli, pač pa da so p0 novi pragma- t>ki postali brezpravni hlapci. Naši kle- rikalci so omogočUi Tadikalsko vlado ter so s tem soikrivi tega, kar se je iz- vršilo nad uradništvom. To dejstvo in ta greh se nc da utajiti z nikakkn zavija- nje.m in nobeno lažjo, če ie še tako je- zuitsko zasukana. Ministri podajajo ostavke. Demisi- jonirala sta mimstra Markovč in Vuji- čič, (ema demisijarna je sledila ostavlka ministra Trifimoviča, ki se je opraviče- val s slabim zdravjem. iPašič je ,v šifri- rani brzojavki javil na Bled kralju U- sto novih ministrov. Pnčakuje se prista- nek kralja, na kar izvrši Pašič rakon- strukeijo kabineta. Konferenca v Sinaji. Dr. Ninčrč )e dospel v Sinajo 28. tm. Prvo zasedanje konference se je isti dan zaeelo. Grški poslanik v Bukarešti je predlagal, naj se ustanovi balkanski blök, ki bi bil neod- visen in stvorjen na podlagi neuiliyake pogodbe. Mala antanta naj ouva mir v Srednji Evropi na podlagi tnanonskega dogovora, balkanskr blök pa bi čuval mir na Baikanu na podlagi neuülyske pogodbe. Na konferenci se ne bo le raz- pravljalo o splošnem položaju v Evropl, ampak bo tudi na ¦dnevnem redu posojl- lo Madžarske. odnošaji d0 BölgarSIke, razmerje m,ed Poljsko in Grčijo tor z!a- sti stališče Mate antante k vprašanjem, ki so na dnevnem redu prihodnjega za- sedanja Zveze narddöv. Sinajska konfe- renea povzroča vznemirjenje na MM- ZaTSkem. . Nemška predrznost- Nemci so za časa radikalne vlade postal» tako pre- <-lrzni, da je nemäki poslanec dr. Kraft posetil ministra dr. Trifunoviča ter v> posebni spo'menici zahteval obnovJtev ccle vrstc novih nemskih Sol v Vojvodi- ni in Stoveniji. Minister m.u je obljubil, da se nemške želje izpölnijo. Daleč simo Sir ah y~ »NOVA D O P, A priši.i. Mi $mo se borüi proti niemeurjem. vlada jim pa hoče vstreči vsako njihoiVo željo. Italijjanskc čenče. ltalijanski list» razširjajo .vesti. da je y cell naši d'rzavi izbruhnila revolucija ter da So Sc odce- pile cele pokrajine. Zlasti p'sejo z veli- kim veserjem o »uspeli« revoluciji na Hrvatskcm in o Radičevih uspcMli. Po- srečilo se inu je, da proglasi hrvatsko republiko. Drugi Usti so Polni fantastie- nih vesti o pripravah za napad na dr- žaviij aparat, o uspeli revoiudji pri nas in o novi situaciji. povzročeni z odcep- cepljenjem gotovUi pokrajin. Kadar se zgodi pri nas kaka stvar,, ki se lice nas samih in ne briga čisto nič druse drža- ve. najmanje Italijo, se ista vedno zelo briga za naše prilüke kot »odkrita in do- bra prijateljica« Jugoslovanov. Briga naj se rajše za svoje notranje zadeye, katerih ima rcšiti precej. Madžari in Turki. O priUki podpisa lausannske mirovne pogodbe je madžar- ski guverner Horty postal Mustafi Ke- ma! paši prisrčno častifko. Tr^ovska pogodba med Švico in Tureijo. Izined paša se je pripeljal 2(>. ju'lija 7. zračnim letalom h Lausanne v Bern, kjer je otuskal svicarskega zvez- ncga predsednika; govorila sta o trgov- sld pogodbi med oi>ema državama. 5 svojim spremstvom jc obiskal več vo- jaških in poljcdelskih zavod!ov;.*nakar sc je vrnil v Lausanno. Reški fašisti se oborožujejo. Vesti, da se reški fašisti oiborožujejo, se potr- jujcJQ. Kakor za časa D' Anmmziovega režima na Reki. se nahajajo tudi dancs tarn velike množiroe skritega orožja in •municije. Ko je D' Annunzio zapustil Reko, so našle italijanskc regularne čc- te toliko municije, da so jo inorali na 21 parnikih odpcljati. Ako bi se dan-es vršila po hišah preiskava, bi se jo našlo približno zopet totfko. Na Re'ko so prišl* tudi fašisti iz Trsta in Pulja. Celiske novice, Za tretje porotno zasedanje pri o- krožnem sodišču v Celju so imenovani za predsednika dvornosodni svetnik in predsednik okrožnega sodišča g. dr. .To- sip Kotnik; za namestnike višja dežel- nosodna svetnika gg. dr. Fr'deri'k Bra- čič in dr. Ivan Premschak in ¦deželno- sodni svetnik g. Valentin Levičnik. Narodno-socialističru stranka v Celju je sklicala v soboto 28. juüja v svojo društveno gostilno Wilson v Ga- berju zborovanje, na kojem ie poročal dr. Politeo iz Zagreba. Navzoia sta bila tudi oba bivga poslanca gg. Deržič in Brandner. Na zborovanju je Diir» 70 udeležencftv. Dr. Cviji^, vseučeliški proiesor In svetovnoznani jugoslovanski znanstve- nik iz Beograda je na svojem ¦potovanju v Slovenijo prispeLz večernim brzovla- kom v soboto v Celje. Na kolodvoru sta ga sprejcla gg. vladni svetnik Lijek in dr. Kalan. V nedeljo zjutraj se je odpe- ljal do Zalca in od tarn z avtom obi lorn v Logarsko dolino, kjer bo preiskaval pla- nme v geološkem pogledu. Zelimo inu do'ber znanstven uspeh. Zahvala. Podpisana družina sc is- kreno zahvaljuje gosp. Ravnikarjju ml., gdč. piji Hrasovčcvi in gdč. Silvi Va- ni'cevi za rešitev naše hčcrke gdč. Gi- zele Ogrizek, ki so jo nc mcneč sc za lastno nevarnost rešili o priliki potap- ljanja goto^ve smrti iz Savinjc. — Dru- žina Ogrixek. Obrtniški naraščaj! V mesecu Ju- li ju se je pri obrtnih zadrugah v Celju oprostilo 48 A^ajencev in siccr: 15 rni- zarjev, 7 čevljarjev, 6 krojačev, 4 pekl, 3 ključavničarji, 2 kleparja. 2 lončarja, 1 koivač, 1 nrar, 1 zlatar. 1 ščetar, 1 sli- kar, 1 knjigovcz, 1 modist, 1 dežnikaf in 1 gostilničar. Izven icga sta sc podvrgla dva pomo-čnika pomočniški prcizkušnjl in sicer 1 mizar in pek. Skušnji podvr- ženi so dosegH deloma dobri in deloma prav dobri nspeh. — Tajništvo obrtnili zadrug. Policijske vesti. Pri okrožni sodni.|i v Mariboru zaprta Karol Vogrin in Franc Saše sta baje meseca jnnija t. 1. med drugim ukradla tudi v bUžini Cel.|a (cirka :'A ure proc) nekemu neznanermi posestniku, pri kojem sta prenočevala, 2 para moških čevljev in jih potem pro- dala v Celju ¦neznaneinu starinarjji za 800 K. Prisla sta tafcrat baje iz smerl Savinjske doline pj*oti Cclju. Eventuelnl oškodovanec naj se izvoli v predmetu zglasiti pri polic. oddelku v Celju soba št. \2. Izgubljeiio. V vlaku h Ljubljanc do Zidanega mosta. listnica h crnesa us- nja z vsebino 20 Din in »Invalidsko u- verenje«. na ime Leskosek Rudolf. I denarnica iz rujavega usnja z vseblno srednje vsote denarja, ter nekimi raču- ni. 1 guTnijeva posteljna podlaga za o- troke, in ena svilnata otroška eepica. t svilnat trak za klobuk. 1 zlata tanka o- vratna verižica in 1 črn slanmat klobuR be!o obrobljen. Najjdeno. Denarnica z manjšo vsoto dienarja. Otročji cucl. Mala vsota de- narja. Legitimacija južne železnice za dijake na inie Tadin AlbMi iz Laškega. Ženski dežnik. 1 bankovec. Pasjj na- gobčnik. Zavcsa. Detiarnica z vsebino nckaj denarja. 2 ključa. Dnevna kronika. Naročnikom »Nove Dobe«, ki jim poteče naročnina 31. tm. smo poslali izpolrjjene položnice v svrho poSiljatve nadaljne naroČnine ter prosimo, da isto čim prej pošljejo, da ne nastane zastoj v pošiljanju lista. UpravniŠtvo »Nove Dobe«. Kraljičin dar. Kraljica Marija je po- slala ministrstvu za narodno zdravje 30.000 dinarjev, ki naj se porabijo kot prispevek šestih gojenk -v šolah za bol- ni-earlcc. Denar naj sc raz-deli za dye go- jjenki v Beogradu. dve v Zagrobu in dvc v Ljubljani. V Beogradu sc izvežbajo gojenke v vseh panogah zdravilstva, v Zagrebw zlasti za tuiberkulozo in v Ljiibijaiii za zaščito mater in >dojen-čk-ov. Kraljt in kraljica v Bohinju. V četr- tek sta prišla kralj in kraljica, da riba- rita v Bohhijskem jezeru. Letoviščarji so ju navduscno pozdravlja'li. Neka de- klica jima je izročila šopek. Ker pa Je začelo kmalu deževati, sta ae .vrnüa na Bled. Odlikovanjie. Dne 27. tm. je Wi v veliki dvoTani mariborskega okrajnega glavarstva izročen okraj. šolskemu nad- zorniku Matiji Lichtenwallnerju red sv. Save V. stopnje. Slavnosti je prisostvo- valo vse uradništvo okrajnega glavar- stva, zastopniki ¦drugih nradov in uči- teljstva. Pri iz-roeityi odUkovanja je o- kta.ini glavur dr. Lajnšič v kratkili best*- dah očrtal pomien te^a odUkovanja in naglašal zaslnge g. nadzornika za"1v digo- Ijiiidskega šolstva in narodno vzrt^ jo mladinc. Odlikovanec se j-e zalivalil okrajnemu glavarju za prijazne besede. Žasačena ponarejjalka bankovcev. Zagrebška poUcija je zasledila družbo;, ki je iniela vse prjpravljeno za ponarc- janje 100 dinarskih novčanic. Inicijjativo za to podjctje je dala neka branjovka Ilonka Ologičeva, ki se je zvezala z nc- kini Sinkovičem. s svojim sinom iz pr- vega zako.na Ivanora Bujanom ter sva- koin Imbrom Bujanoin. Za nakup paplr- ja je dala 2200 Din. Zračirnala je, da bo iz tega papirja 18 milijonov dinarjev. Pri hišni preiskavi so našli 5 Htograf- skih plošč »n tisoč pol papirja. Na eiü plošči je bil dobro izdelan 100 dinarski bankovec in sicer stari z napisom: »Bog euA'ai Srlvjo.« Do sedaj je bilo aretira- nü1. 11 oseb. Utopil sc je Ahmed Jusinovič iz Štipa. Pri kopanju ga je prijel kre in Je utonil. Njegovega trupla se niso nasli. Umor vsled prepira. V vasi Gor- njem Orizareju je bil1 ubit od nepoznane- ga človeka David Asam Sulejmaiiovič in lahko ranjen Ali Amed. Z neznancem so se sporekli, nakar je ta potegnil sa- mokres -in ustrelM na oba. O!ic»rji pobeKnili. »Preporod« jav- lja. da so iz oficirskc sole v Kajneniku pobegnili nekateri aktivni oficirji in vo- jaki, ki so su>m]üviii;d.a so v zvezi s šp1- jonsko afero. I^redvzete so vse mere;, da se izsledijo vsi, ki so v zvezi $ špijo- nažo. Tudi zanimivo. Ako hočeš v Suša- ku lokalno številko telefona poklicaU, se- nior a to zgoditi po ovinkih čez Reko, kjer je telcfonska centrala. Toraj iz Hr- valskc in Slavonije telefoniraš v svo- bodno mesto Reko, tarn te zveže vroce- krvna Italijanka s Susakorn, nakar lali- ko govoriš. Precej komplicirano. Neusmlljeni očem. V Sori pri Med- vodah se jc poročil pred kratikim deia- vec Ivan Košenina z neko vdo'vo ter priženil 12 letnega sinčka. Nekaj časa sta se dobro razumela, pozncje pa je začel mož popivati in ko je prišel do- rn ov je začel ženo in pastorka prctcpati. Pred nekaj dnevi se je vrnil v pijanein stanju domov in začel že spečcga pa- storka brez povoda pretepati, tako da mu je zlomil re-bra in mu povzročil več notranjih poskod'b. Fanta so prepeliali { v bolnico. mo-žakar Pa se bo moral za üvoje Ijnbeznjivo dejanje zagovarjati pred sodiščem. Stir.nes se zanima za luiše rudnikc. Nemški milijarder Hugo Stinnes pride v Jugoslavijoi, da si ogleda in kupi nekaj rudnikov v Srbiji in Makedoniji. Nje- gov konzorcij se pogaja z nekimi beo- grajskimi bankamj. Dojjavska ilotila. Po izjavah politi- kov bo'do razpraVljali na sinajski konfe- renci tudi vprašanje medsebojiiega re- gulirarija donavske fl'ote držav Male an- tante. Za med narodno državno konven- cijo Se to vprašanje mi moglo rcšiti. Sprejel se bo uajbrže angleški predlog, po katercm imajo flotüe vseh obalnih držav pravico plovenja na Donavi. Pri prodaj] železniškega materijjala v Ljubljani bi bila vlada, kakor poroča- jo Ji&ti. oškodovana za 10 milijonov di- narjev. Na seji ekonümsko-finanenega odseka ministrov 7. tm. se je sklenilo, da odidc posebna komisija v Ljubljano ter pieišče zadt'vo. Namcsto da bi bUo blago popisano in izročeno državi na razpolago, je deželna vlada v Ljubljani za časa dr. Korošca prodajala vse te stvari zasebnim in trgovinskim dru- žbam. ltalijjanska korajža. Dne 25. tm. so prišli na Trigiav italijanski alpinci. Slo- venski turisti so jih potegnili, da So Sr- bi s strojnicaimi na Kredarici, kar jih ]e prestrašilo. lmcU so s seboj tudi godec. ki so jim zagodli alpinsko him no. Po tej korajži so jo odpihaU, oziraje se na Ma- li Trigiav. kuaj se prikažejo Srbi. Asfalt v Cnii gori. Kakor poročajjo iz Beograda, so v okolici Ulcinja našll velike množine asfalta. Ministrstvo za šume in rude bo poslalo tia komisijo, ki bo preiskala kakovost asfalta. Veliki Jingleški zrakoplovi. Angle- ski mhiistrski predsednik je izjavü v spod-nji zbornici, da je vlada sklenila zgradbo šest vclikih zrakoplovov. Vsak zrakoplov bo lahko nesel 200 oseb in 11 ton teže z brzino 160 km na uro. Žetev y Evropi hi Amerikij. Vsled slabiii vremenskih razmer zadnjih me- seoeiv v srednji Evropi sc je splošno balo, da bo pridelek slab. Ker se je pa vreme zboljšalo. bo žutev v mnoKih kra- jih bogatejša kakor na.vadno. Zlasti ka- ¦•* žetev v Jugü.slaviji, Madžarski in woskoslovaski izvanrediio- lepo. Rži- bo- mo pridelaii nad normalo. Ječmen je ne- koliko trpel vsled toče- Srednje-dobra žetev se kaže v Madžarski. Češkoslova- ška bo pridelala izvanredno veliko kro'mpirja. V Rornuniji bo žetev bolj slaba. V Jugoslavs se bo pridelalo iz- vanredno veliko opija. sam« v Južni Srbiji mid 20.000 kg. Po zadnjih poroči- lili bo v Am-eriki žetev ze!,o dobra. Narodno občinstvo posebojj opozjir« f' jamo na veliko javno teiovadbo, ki jo priredi Jugoslovenski Sokolski Savcz na cast udeležencem kongresa jugoslo- vanskega učiteljstva v Ljubljani na trgu Tabor, ter na narodno zabavo, k1 se vr- ši po telovadbi istoiarn. Vabljeno je tu- di narodno občinsiv«,. da se udeleži ic- lovadbe in narodnc zabave po telovadbi. Svetovni kongres za mlekarstvo se bo vršil od 2. do 10. oktobra 1923 in sicer bo zboroval 2. in 3. oktobra v Wa- chingtonu, 4. okto'bra v Philade!phiji;, od 5. do 10. oktobra pa v Syrakuzi. Natanč- ni program kongresa je interesentom v pisarni trgovske in obrtniskc zbornicc v Ljubljani na vpogled. Izleti udeleženccv kongresa Jugo- slov. Učit. Udruženja po Sloveniji. Hr- vatski in srpski udeleženci kongresa ju- goslovaiiskega učitelistva v Ljubljani, napravijo v sredo, dne 8. avgusta razne izlete po Sloveniji, tako čez Vintgar na Bted, v Bohinjski) Bistrico. k Savici. nu Trigiav, v Kamniäko Bistrico, v Celje, Maribor, Rogaško Slarino itd. Izletnike bo vodilo po Sloveniji sl'ovensko učUelj- stvo in jim bo omogocilq. da si ogledajo slovenskc kulturnc in industrijskc zavo- de ob tej priliki. Ulopljenca so našli pri Zahovcu pri Ptuju. Ponesrečeni je fant Edvard Go- bec, ki se je kopal v mariborslkem köpa- Ušču in pri tern utonil Cudne klobase. Mesar Tstvan Cer- nik v Novem Sadu jc izdeloval klobase iz pasjega mesa. Poklican na. sodnijo je izpovedal, da mu je bilo goveje in svinj- sko^meso predtago, zato je kupova], oci konjačev pse. katerih meso jc prcdelai I v klobase in prodajal Novosadčanom. Kar je res, je res! Testenine »Peka- tete« kakršne se izdelujejo v zadnjem časLii. so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovci'h! M. T.: CEZ STRELOVEC IN GROFIČKO V LOGARSKO DOLINO. Mrzla gora zahteva od metre vsako- letno najemnino v obUki turistovskih lilac, proti čemur ic vložila peta noga hud protest, ker ona pride z rušljivimi žlebovi, gladkJmi stenami in ostrorobi- mi grebeni največ v'do-tiko. Sklenil sem torej, da napravim vcčnemu pritoževa- liju in vzdihovanju konec, omisUti si gamzove hlače in ker sem tudi sam lo- vec, če drugje ne, vsaj ,v latinščini. je razi'.mljivo, da niscm hotel kupiti kož — to bi preveč omadeževalo lovski ponos in cast. Razodel. sem zaupno svojim pri- jaieljem, da bom ustrclil na Grofičkt (2035 m) dva kozla. Nckoliko me je Taz- žalilo,. da niso kazali enakega navduše- nja, zasnieliljivo so me spraševali, zakaj grem tako visoko, saj so gamzi tudi niž- je, na primer na Okrcšlju. Res je, tarn j ¦na Zadnjem OkrcSIju (Ogradcu) se Pase ' že par let star velik samec, ki mi pa ni prav nič simpatičen, od taikrat ne. kb sem se ves dan plazil bos za nji!m in ko sem konöno dvakrat streljal, se še zme- nil ni zamc. Tako omalovaževanje mora človeka razžaliti. Na Grofiök'o pa me je vleklo zatcgad.cli, ker jc na eni strani Klcmenšekovo lovišče, ki me je povabil, na drugi strani pa graščinsko, v kate- rem sem tudi imel dovoljenje. iPozno popoldne sem se odpeljal na kolesu, opremljen s smrtnonosnim oroz"- jem po Savinjski dolini proti Solčaivl. Pri »Rogovilcu« sem se ustavi'l že v mraku, shranil tam kolo in jjo mahnM v Robanov kot, kjer sem si izposodil sve- tilko, kajti postajalo jc že temno. Pot za- vije pri kmetu Robanu strmo na desno in jc podnevi prcccj dolgočasna; navad- na go-zdna steza brez posebnega razgle- da, le tazdrapana zahodna stena Radune je zanimiva. Obledcla nrdeča znamenja tuintam pravijo, da je bila pot nekoč markirana. Ponočna tura po tej strmini pa je bi!a še neprijetnciša; sveča je vsak hip ugasnila. zvezd ni bilo videtl. . Tolažil se.ni' sc z junaskinii sanjami o lui- dih prepadih in ubitili gamzih. Po dvcurni hoji sem -prispcl na Knežjc. Pes je zalajal, in iz skednja so prihrumeli trije fantje, tam gori pač ni- so vajcni poiKičnih obiskov. Med fanti sem z veseljem spoznal PankracUisa, nekdanjega malega pastirja na Okrešlju, s katerim sva pred leti dan na dan od vseh strani ncutrudno napadala Mrzlo goro, on v mogoenrh, s pločevino obHih cokljah, jaz pa bos, in pri katerem sem prakticiral za kozarja, da so sc turisti čudili,. kako morejo tudi pastirji postati kratkovidni ter nositi ocab. V lepi so'bi in na dobri postelji sem slabo spal. Mucile so me najneumnejše sa-nje; preganjai sem celo credo gam- zov, star koz:el, stoječ na straži na vl- soki skali je ravno vzdiguil sprednjo no- go, da bi zažvižgal na parklje. ko me je vzbudil Ponkrac. Stena Radulie je Se po- čivala. gore nad Mežiško dolino so se srebrile v jutranjem solncu. Ta krnetija nima zastonj imena »Kncžje«. 2e velika bela hiša z gospodarskimi poslopji sredi travnikov in njiv,, obkrožcnih spodaj s smfekovim gozdom, zgoraj z razmeta- nim skalovjem, poraščenim z macesni in v višini čez 1100 m napravi utis. Po- gled pa hiti čez Robanov kot, mimo Ra- duhe do razteznega Dobrovlja. Tu je za- rcs dom kneza, vojskovodje, ki pazno motrcč gibaiije vojske ,y daljavi povelju- je in ukazuje. Na desni mu stražtta do- movino deviška Ojstrica in zavaljena Grofička,, ki sta bili v cistern jutru zalitl s krvjo, kakor da bi ju vso noC prerre- sala divia bitlca. Zahvalil sem se za gostoljubiiost In jo mahnil po dvigajočcm se kolovozn počrez nad Robanovim kotom, naslaja- joč se nad strašnimi prcpadi, ki ga tib- dajajo. do!kler me ni vzelo v svoje okrl- ljc hladno bukovje. Strmirie se človek kmalu naveliča, zato sem se črez debelo uro razveseUl pastirske koče.na Strc- halci,, tako se imenuje knezova planina. kjer gospodari Malka, nekdanja oskrb- nica Frischaufovega 4oma. Okrepčal sem se s kislim mlekom, pa naprej po travnatem pobočju. kjer me je sprejel mesto gamza velik bik. ki »i kazal pred mojo puško nobenega rešpekta. Kar na- prej je tuül in buljil v mene, da sem ga iz previdnosti olbšel v velikem kolofoarju- Kmalu sem stal na Strelovcu (1800 mh Svoje ime je dobM takrat. ko so pastirji streljali na njem na cast Mariji Snežn1» ki je nekoč v tern kraju potovala. Veliko je zadoščenje in veselje člo- veka, ki se tnidi in peha za visokim c1- R"v NOVA DOBA« Stran 3. ijern, ee takrat, ko sc ga že polaščuje brezupnost }n malosrčnpst na dlani za- gleda sad svojega -dela. Tako se zgodi turistu na Strelovcu. Noga zastane, oko se zaprc. ker si nc upa z enimpogledom objeti tolike krasote, da ne bi razzalvlo anakrc prirode. Globoko pod mcnoj Lo- garska dolina, nasprotf pa Vrlovec. Tudl tebe pozdravim, o raztrgani greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino, kl segaš do'stare prijatcljiee Mrzle gore In se z njo spajaš, tudi tebe pozdravim na- v'zHc grenkim spominom Vidovega dnc, ko sem po tebi dehil pokoro za ljubljan- ske grclie med zimo zagrešcne. Rinka, Skuta in Turska gora pokrovHeljsko dremljejo nad Okrešljom, Planjavo pa zakriva Grofička, vsa dcbclušasta m sključcna; podobna se mi zdi tistfrn sta- Tim mamicam, ki pozimi-in polctj ob sti- rili zjutraj čakajo prcd Frančiškani. da «c jim pdpre hram božjji. Ojstrica ponos- 310 dviguje glavo in s kraljevsko vcliči- no k'lcda čcz Veliki vrh v Savinjsko do- lino proti Celju. Urska, Radiiha in Peca, stare device se željno ozirajočrez Svni- si«) pianino za gornještajerskim1 dedci. Olševa pa prijazno koketira z Obiriem, .da sc iima smeje vsa pliberška ravan, tam da!eč,, dalcč pa so sc zamislile VI- soke Ture v minulo slavo korotanskih knezov. O clovek, ki iščeš tolažbe v knjigah, po glcdališčih in vesclicah, po cerkvah in božjih potUi! Povzpni se na goro! Tam spoznaš in "občutiš mogočnost _ In ciiciovile skrivnosti stvarstva, tam si o- lajšaš srce, očisuš clušo z grch« obreme- njeno in najdeš zadovoljstvo in mir. S Strelovca sc pride čez Plesniko* vo Pianino k Piskerniku,, škoda, da je rnarkaoija le tuintam še vidna in se na nji'j hi zanesti. Po zložni poti, ki pelle malo pod gricbeno.m. sem kmalu prise! do lesene ograje. meje planinskega pa5- nika, ker tu se žc pričenja dolgi, skalna- ti hrbet Grofičke. Zaukal sem, nedaleC spoclaj sem dobil odgovor. Pripihali so trijc Klemenski fantje, ki pasejo tod do- mačo živino in s katerimi sem imel. pri ograji domenjen rendez-vous. Najmanjj- ši. komaj 11 let star, me je presenetil s svojim ljubljaiisldm dialektom. Obisku- je namreč Ijndsko solo na Rakovniku. Zavili smo, ne, zaleteli smo se med ska- lovje „acj Robanovim .kotom.JCozja pot, kije tudi biia nekoč markirana, je zelo prijetna. vsak hip nut]i novc si ike, pa tu- di prevee naporna ni. Seveda je ni pri- mcrjati z dobro zavarovanimi, ikakor n. pr. s kamniškega Sedla na Planjavo. Tu vc človek le smer, včasili najde par sto- pinj. druge pa si .mora iskati sam. Kdor ni še videl pastirjev pr'i hoji med sKn- lovjem» ne bo nikdar verjel s kako drz- nostjo in hitrostjo se to vrši. Razsekano stnriiiii), čez katero sva rabila. pri.jatelj (iustl, četrt me, kjer si mi ti z medicin- sko ličenostjo po peti nogi hodeč zatrjc- val, da je previdnost mati vsch čedno- sti, smo pustili za seboj v par skoHomenu besedc ampak strme gorske zelenice z dolgo, sočno travo, kjer se najraje pasejo divje koze. Tiho sm-o se nlazili, jaz z nabUo puško naprcj, ampak v_sak ovinek je prinesel novo razoeara- "|e- ^ostajal sem pesrmističen, kajti vro- r'ivi 3t "araseala in v takem času se oivjc Kozc zatečejo nizko doH v senco L iL °V7'Peli smo se vrh Grofičke. I?azgled jsti i^^ s strelovca. ie sc obsezneis,. A ?i8em imcl časa obču_ dovanje, spustiji Stno sc zopet Rloboko do gozdov nad Robanovim kotom. Zopet mč! ^e enkrat na vrh Qrofickc ter se en- krat nazai nied maccsnc in starodavue smreke od viliarja čudno oblikovane in moja lovska strast je za ta dan ugasnila. V sredini »travnikov« je v gru§ču korito napolnjeno z mrzlo vodb. Tam smo se utaborüi in kmalu je kipcla V0- da v samovarju. Nismo dolgo počivall, čakala na.s je še dolga pot in med njo »skok« v Škrbini. Crez ruševje, träte m skale, zdaj po dveh, zdaj po stir "Mi all pe- tih smo stopili na zadnio zelenico, ki na spodnjein koncu preide v Skrbino meü (irofičko in Ojstrico. Puško sem tesno prUrdil čez hrbet in se previdno spustil navzdol. Ved'no strmeje postaja, za bo- rovee se primem z eno roko, z drugo za ska'lo in noge mahedrajo nad prepadom, ki mil komaj natančneje razločim dno — Ro-banov kot. Na desno meter razdalje in dva višine je ozek greben — zname- niti »skok«. Če skočim, pravzapray Ce se vržem prcbUzu. bom ležal prihodnji trcnutek v Robanovem kotu;, če pred'a- lec pa nad Klemenšekovo pianino. Nero- den sem se zdel samemu sebi, ,k-o sem prcmisljeval »da« ali »ne1«. Da bi vsaj piiške, nahrbtnika in palice ne imel. Z!,e- zel sem zopet nazaj in da! prednost sta- reJšemu Francelju, ki je že večkrat na- pravil ti.i sprchod črez Robanov kot. Skočil je imenitno, v cokljah jc obvisel kakor pribit na grebemi. Skrbel me je Kristl. Sam sem visel na borovcu, eno nogo dobro zavarovano, malega pastir- čka pa sem držal za ovratiük. Bai se m pray nič,, le ko je popolnoana visel nad prepadom je resno spregovoril: »Kako je »liiftno«. Močno sem ga sunil in sreL- no je priletel svojemu bratu med roke. Prišla je yrsta na mene. Ni bilo ravno preveč prijetno, toHko vem, da sem srečno tclebnil na vse štiri.in bi mi kma- lu nahrbtnik ter pnško vrglo črez glavio. srce pa se je precej olajsalo. V grebenu jc še par nerodnih mest, ker je razsc- kan,. razpokan in moia clovek gledati kar v tri prepadc hkrati. Vendar jte vsc še dbsti'-soilidno, tazen cnega mesta, kjer se jc treba stegniti, da kosti kar škrip- Ijejo v sklcpih. Malega Kristia jc bilo zato treba šc večkrat prijeti za ovrat- nik. Po par mimitah smo že drveli po grusčLi in drčah pro'ti KlemenSekovi pla- nini. kjer sta ostala moja tovariša, sam pa sem scl k Piskerniku na en dan od- počitka. Bil sem ves zbit;. kar ni Cuda, saij je trajala tura od solnčnega vzhoda do vcčera brez daljšega odmora, povrhu pa divjih kozlov niti videl nisem. Drugi dan sem se grede na O-krešelj prklružil dvema hribolazcema, katera sem takoj spoznal. da sta »talbumlcrja«. Mimo slapa ju je precej dajalo. Opisal aem jima par plezalnih tur, ki sta «J jih zabclczila v pozncjso uporabo. Rad bi ju poslusal, kako sta plezala po MrzU gori sredi strmečih znancev- pri polnih bokaUh. — Vrnil sem se k Piskerniku, kcr sem imel namen še enkrat posctUi Škrbino. Ze zvečer je kazalo siabo vre- iTic, drngo jntro je dcžcvalo. Moi sklep paje ostal neomajan, vedel sem, da pri- dejo po d-cžju divje koze na pašo, upal pa sem tudi, da se zvedri. Nisem sc zmoti!', ko sem sedel, na Škrbini, je si- jalo solnce. Krog in krog pod menoj inorje oblakov, visjc gore so stride iz njili kakor samotni, zapuščeni otok^. Po- vzpel sem sc črez »sikok«, ki &c ga na obratnem potu lažje premaga, na Covn- kove travnike, pn nisem zaslcdil niče- sar. Tudi nazaj grede mi »skok« n' dclal velike težave. PrekoračM sem Skrbino in zovil na desno pod Ojstrico na zcle- nice, ki lezijo nad Robanovim kotom. Niž]e in nižje. mcgla me je že popolno- •ma obfela, ko zaslišim v isti višini ka- kor sem bil. ie bolj tja v smeri proti Mo- liöki planini v prcsledkih ropot rušečega se kamen ja. Moj, hola-hoj! je zopet zru- §il, precpjšnjo množino in prepričan sem bÜ. da \qv bližJni tisti kozcl ki bo po- sodil svojo 'kožo za moje hlače. Stoi>lm še malo nižje. zavaruiem se pod skaio in zahopam. Preplašil sem ga in po pa- 'dajočem kanicnju sem vcd'cl. da jo malia proti Škrbini. Zdaj tiho za njim. Pot me je zalival od napora po strmini. malo pa tudi od lovskega navdusenja in nestrp- ncga pričakovanja. Pred Skrbino sem skrbno osnažii očala in pokukal na boj popolnoma pripravljcn Crez greben. Res ga zagledam v precejsnji razdalji- Plašno se je oziral na vse strani, ker ie slu'tM nevarnost. Počasi sem pomerilj, roka sc je precej tresla. Strelim prviC, drugič. tretjič. Ko sem zvečcr pri Piskerniku v ku- hinji razlagal svoje junaške cine, mi je pravil Fort, da je prjšel popoldne Plcs- nik in relkel: »Jutri se lahko pripelje go- spoda na ctvtomobiUh iz Celja. bo dosti gamzove pečenke. ker Ti strašno razsa- ja v Škrbini; ni vrag, da ne bi kaj pri- nesel.« »Cloveik obrača. Bog obrne!« Po prvcm strelu jo jc moj kozel kakor stre- la udaril proti Rjavčkemu vrhu, po tret- jem se je ozri in počasi odstopical naprej Mogoče si je misUl: »Saj ni nevaren!« Tako so se zrušiii /iati gradovi in hla- če so odplavale po "vodi. Naslodnjega dne sem srečal v so- teski pred Solčavo napovedane avtomo- bile. Ozračje se je napolnilo / bencino- vim duhom, ropotanje motoija je odmc- valo med skalovjem. Prvič je zazrla Lo- garska dolina avtomobil. Meni pa je po- stalo žal naših lepih planin! FEDOR M1K1Č : PoFOtne obraonave u Celju od 4.-8. junija 1923. Imeli smo 7 porotnih obravnav. Na žalost moram konstatirati, da je vseh 7 slučaiev posledica naše ;vlko- holizirane družbe. Torej 100%! Če bi ne igral alkohol tako velikanske uloge v današnji družbi, bi tedaj žrtve in stroski tega porotnega zasedanja lahko odpadli. Toda gorje tistemu, ki si upa dotakniti se naših narodnih svetinj: ki si upa izreči zlo besedo o našem »rujnem« vincu, katerega opevajo naše narodne in moderne pesmi, ki si upa izreČi zlo besedo o »tekočem kruhu«, o pivu, katerega dovolijo pivovarniški delničarjl in ravnatelji samo — zmerno piti, ! \uaujc koHčinc. tonic, da je svoiu radnju prijavio via- fsporuka scna i slame po mesee- st^f j pInti(1 IX)rC7 za tekllCe tvomo~ iiim partijama franko magacin (seiijak) sC^e- intendantskog slagališta' garnizona Celj- Pozivaju se zainteresovani, da prl- skog do 15. novembra ove godine. sustvuju ovo.i 'licitaciji. Kauciia 5% poiaže sc u ffotovom , . ... v , ., .. . noveu ili vrednostnim papirima po od- . Iz k^elar.]e Komandc Ccbsko« redbaina čl. 88 Zakona o dfžavnom ra- Vojiiwr Okruga Br. 15439 od 2r>. jula čiinovodstvii na dan -licitacije do 10 ca- 1923. grxl. u Celju. Din 60,000.000'— jflfjKlJM K CaUL Din 30,000.000'— Bled, Dftflrj^ttiVff* X-j«toljarÄ», Cavtai, fWWVHABIlU, IVIar»it»oi?, Celje, IVIetl^oviö, I>uil>x»ovi3iitK, ppevalje, HercegnoYi, Sctr»aJeAro, jeisa, v Split, Jesenice, Šilbenil*:, Kotor, Zagreb. Kpanj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AmeriHatisHi oddetet K»!o4 na brzojaVc: Jadrsn$l(a. Afiliirani zaitodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.