gioielli - dragulji
¿Ifmolalon
VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com
Majenca 2008: mogočen maj na dolinski Gorici bodo danes slovesno podrli
/6
V Repnu proslavili občinski praznik z novo telovadnico
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
TOREK, 13. MAJA 2008
št. 113 (19.203) leto LXIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Prefekt, človek kulture in države
Dušan Udovič
Še vedno so slovesnosti, ki se jih ne dotakne obredna retorika, tako da odhajaš z njih obogaten in z občutki zadoščenja. Tako je bilo v nedeljo v Rubijah, kjer so na pubudo vrhovskega domačina Venka Černica, novodobnega »graščaka«, potomca nekdanjih služabnikov v Rubijskem gradu, uresničili enkratno zamisel. Kdo pa bi sicer sploh vedel, da j e Primož Trubar pred skoro petsto leti hodil ondot in pridigal v treh jezikih, tudi v svoji pravkar spočeti slovenščini, seveda. Tako je bil z umetnino javnosti oddan drobec zgodovine, na katerega je biti ponosni, a bi ga drugače zarasla tista robida, v kateri je tvegal pozabo tudi Rubijski grad. Tako nekaj več ve o Trubarju in o sebi slehernik, njegovo bradato obličje bo izzivalo radovednost in kot eden od mejnikov pričalo, kod je uspeval slovenski jezik že pred pol tisočletja.
To, na videz preprosto, a nikdar samoumevno dejstvo, je navdihnilo goriškega prefekta Roberta De Lorenza, da je o pravici slovenskega jezika in njegovih temnih obdobjih iz preteklosti na nedeljski slovesnosti izrekel besede, ki bi jih radi pogosteje slišali od predstavnikov italijanske države. Ne gre le za nedvoumno obsodbo fašizma, kije naš jezik hotel nasilno izbrisati, temveč tudi za odločen zagovor republiške ustave in volje, dajo država dosledno izpolnjuje, vključno s pravicami našega jezika. Prefekt De Lorenzo nas sicer ni preveč presenetil, saj je podobne misli izrekel tudi ob drugih priložnostih. Vedno znova pa se izkazuje kot pokončen predstavnik države in hkrati človek širokih kulturnih obzorij. Taki ljudje prinašajo čast državi in funkciji, ki jo opravljajo.
SOVODNJE - Množica na odktitju spomenika Primožu Trubarju pred Rubijskim gradom
Če bi videl in slišal, bi bil Trubar zadovoljen
Miran Košuta: »Bil je znanilec novega sveta«
SRBIJA - Volitve
Proevropke sile dosegle relativno večino
BEOGRAD - Potem ko so včeraj še nedokončni izidi nedeljskih parlamentarnih volitev v Srbiji potrdili relativno zmago proevropske koalicije predsednika Borisa Tadiča (na sliki), ni jasno, ali bo ta koalicija uspela oblikovati vlado. Protie-vropski radikalci in DSS premiera Vojislava Koštunice so že začeli pogovore o novi vladi, v kateri si želijo tudi socialiste. Tadičeva lista Za evropsko Srbijo je dobila 38,75 odstotka glasov oziroma 102 poslanska sedeža. Na drugo mesto se je uvrstila Srbska radikalna stranka (SRS) To-mislava Nikoliča z 29,22 odstotka glasov oz. 77 mandati. Sledi ji koalicija Koštuničeve Demokratske stranke Srbije (DSS) in Nove Srbije z 11,34 odstotka glasov ali 30 mandati.
Na 25. strani
Na jugozahodu države
Silovit potres včeraj zahteval na tisoče žrtev
PEKING - Silovit potres, ki je z močjo 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici včeraj stresel jugozahod Kitajske, je samo v provinci Sečuan terjal več kot 8533 smrtnih žrtev, skupaj pa 8689. Uničenih
je mnogo poslopij, prometno in telekomunikacijsko omrežje je po vsej državi zajel kaos, iz tujine pa prihajajo prvi izrazi sožalja in obljube pomoči.
Na 28. strani
Venko in Nataša Černic, lastnika Rubijskega gradu in pobudnika postavitve, med odkrivanjem doprsnega Trubarjevega kipa
BUMBACA
SOVODNJE - Nedeljske svečanosti ob odkritju doprsnega kipa Primožu Trubarju na zelenici ob vhodu v Rubijski grad se je udeležiilo veliko ljudi z Goriškega, Tržaškega in Slovenije. Kip, ki gaje izdelal romunski kipar Dumitru Ion Ser-ban, sta med kulturnim programom in nagovori odkrila Nataša in Venko Černic,
Nove naložbe v terminal pri Fernetičih
Na 8. strani
Pisatelj Boris Pahor o Turinu in Napolitanu
Na 19. strani
Goriška bolnišnica je priskočila na pomoč šempetrski
Na 22. strani
Roberto Menia podtajnik za okolje
Na 24. strani
podjetnika in lastnika Rubijskega gradu. Udeležence doživete kulturne manifestacije je najprej nagovoril sovodenjski župan Igor Petejan, slavnostni govornik pa je bil predsednik slavističnega društva Slovenije, profesor Miran Košuta. Poleg njegovega je na udeležence naredil močan vtis poseg goriškega prefekta Rober-
ta De Lorenza. Svečanosti, ki je bila prirejena pod pokroviteljstvom osrednjih slovenskih organizacij, so dali ton pevski zbori iz sovodenjske občine in gledališki igralec Radoš Bolčina, ki je v izvirni Trubarjevi slovenščini prebral eno njegovih znamenitih pridig.
Na 20. in 21. strani
2
Torek, 13. maja 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Rovinj prestolnica fgf umetnosti?
Miro Kocjan
V	hrvaški Istri so nekaj časa kar pogosto pisali o primeru Joras in njegove hiše ter posestva v Sloveniji seveda s prohrvaškim poudarkom, jezik so poostrili po znani slovenski demonstraciji na mejnem prehodu Plovanija, zdaj pa je napetost popustila, kakor je bilo konec koncev pričakovati. Demonstracija na mejnem prehodu ob Dragonji ni rodila uspeha, kakor so si nekateri obetali. Napovedujejo sicer nadaljevanje slovenske akcije, toda upov ni veliko.
Občila so zadnje dni popustila zlasti potem, ko se je Joras srečal v Portorožu s slovenskim predsednikom Türkom. Srečanje, kakor je bilo pričakovati, ni bilo uradno in tudi ne javno. Primer je sicer resen, ne pa na taki ravni, da bi moral posredovati kar predsednik države. Türk je upošteval gladovno stavko in storil dolžnostno človeško dejanje, dlje od tega pa ni mogel, kar je navsezadnje sam Joras (v tem primeru inteligentno) tudi priznal.
Hrvaška zunanja politika sicer ne miruje. Predsednik Mesič je bil na obisku v Budimpešti in se tam pogovarjal o znanih evropskih »koridorjih«, ki zanimajo Madžarsko in Hrvaško. Prvi koridor zadeva Reko, drugi pa srednji del Jadrana. Sodobna prometnica med Budimpešto in Reko (prek Zagreba) je v glavnem speljana, preostalo je le 35 kilometrov, ki jih nameravajo zgraditi ali pa urediti v kratkem. Madžarski predsednik Solyom je ta uspeh glasno pozdravil, Mesič je kajpak soglašal. Jadran je zmeraj bolj mikavno prometno morje, pri čemer ne gre pozabiti, da je Madžarska zmeraj bila glavni interesent za to področje. Navsezadnje pa tudi za Koper.
Toda hrvaški predsednik preprosto ne more brez obiskov Istre, kar je seveda še kako prav. Tokrat je bil v Kan-fanaru, kjer je med drugim znana tobačna tovarna, razširjena, prenovljena in posodobljena. Na obisku pa je bil predvsem zato, da pohvali prizadevanja hrvaške vele firme »Adris«, ki se ukvarja deloma s proizvodnjo, zlasti pa s turizmom. Zlasti o turizmu je hrvaški predsednik dejal, da se sicer razvija, da pa mora država storiti še daljše in hitrejše korake. Na Jadranu je ta država turistični pojem. Simbol je v tem primeru predvsem Rovinj, kjer si je predsednik tokrat ogledal tudi sejem umetnosti.
»Artexchange 2008« v glavnem s hrvaškimi eksponati. Samo nekaj podatkov: Firma Aris je v zadnjih petih letih investirala v proizvodnjo (tobak) in turistični napredek (osem novih hotelov) nad tri milijarde kun.
V	Istri pozorno spremljajo prve korake nove deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, ki jo vodi Renzo Tondo. Poznavalci zvečine ugotavljajo, da Tondo res ni Illy, posebnih sprememb pa da ni pričakovati. Tondo ne more prezreti vsega tistega, kar je storil Illy. Komentarji pozdravljajo predvsem napore novega predsednika, da bi posodobil, hkrati pa omejil stroške javne uprave. O »dobrih« perspektivah, ki menda nastajajo z novo rimsko vlado tudi za Furla-nijo-Julijsko krajino je spregovoril še poslanec Isidoro Gottardo.
Omenil je še stike z italijansko manjšino na Hrvaškem in v Sloveniji. Zunanji minister Frattini, meni Gottardo, je kar dovzeten za to, da bi nova vlada čim prej sprejela zakon o »stalni skrbi« Italije za manjšino, o narodnostni »enotnosti« manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji, kar naj bi se poznalo kljub schengenski meji, o tem, da bi pospešili postopek za pridobitev italijanskega državljanstva, hkrati pa tudi napore, da bi Hrvaško čim prej vključili v Evropsko unijo. Minister je prav tako zagotovil, da bo rimska finančna podpora italijanski manjšini, ki je trenutno nekoliko zaostala, kmalu stekla povsem normalno.
Frattini je omenil tudi dobre odnose s Slovenijo, pri čemer pa je zanimivo, sklepa italijansko časopisje na Hrvaškem, da uradni Sloveniji očitno ne gre za to, da bi zaostrovali odnose s Hrvaško. Ustrezno se časniki, pa tudi urad-
ni viri v Istri, povezujejo s primerom Jo-rasa in meje ter poudarjajo med drugim uradna stališča slovenskega ministrstva Rupla, pa tudi predsednice slovenske Liberalne demokratske stranke Kresalo-ve, da nasilni nastopi in blokada na mejnih prehodov ne morejo koristiti Sloveniji. »La voce del popolo« kar poudarja to stališče. Ta časnik objavlja tudi Jurijevo kolumno o tem, kako mejna dogajanja žel po nepotrebnem ustvarjajo nove skrajnostne domala fašistične pojave.
Italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem pozdravlja tudi novejši stik med Univerzo na Primorskem in Ca Foscari v Benetkah. Rektor beneške univerze je naglasil sodelovanje, ki ga že imajo z drugimi italijanskimi univerzami, priporočil ga je tudi koprski, razen tega pa še stik »on line«. Pogovor je bil zanimiv tudi zavoljo poudarjene potrebe po nepotrebnem sodelovanju s podjetji, ki se ponašajo z inovatorskimi pobudami. Skratka, sodelovanje naj ubere strateško smer. Presenetljivo aktivna pa je razmeroma tudi nova puljska univerza »Juraj Dobrila«. Dragocena je njena vez z Zagrebško banko, ki je univerzi podarila še 80 tisoč kun za nabavo naprav, potrebnih za študijsko dvorano informatike.
Iz Rovinja pa prihaja zanimiva novica, po kateri naj bi to mesto razglasili z »prestolnico istrske umetnosti«. Zamisel podpira regijska oblast, v njenem imenu je govoril Ivan Jakovčič, ko je predal namenu prvi istrski sejem umetnosti »Artexchange« 2008, ki ga je, kakor smo napisali, obiskal tudi že predsednik Mesič. Namen je, da bi vsestransko istrsko umetnost dvignili na mednarodno raven in z njo pričeli globlje seznanjati tujino. Jakovčič je istrsko umetnost primerjal s špansko, v bistvu Istro s Španijo, češ, da je Španija zdaj prva v Evropi po organiziranju razstav pa tudi prodaji in oddaji umetniških del.
Poseb no mes to pa zaseda v is tr -skih komentarjih (ne samo v slovenskem delu) stanje v izolski občinski upravi, kjer še niso sprejeli proračuna za letos, nadvse napeti pa so odnosi z županom, slovitim kardiologom Klokočovnikom, ki ni omogočil redne seje občinskega sveta in trdi, da Izola ne more napredovati po starih smereh. Številčno je župan očitno v manjšini, je pa, z druge strani, še kako znana mednarodna zdravniška avtoriteta. Kakorkoli, trdijo v Izoli, s takim stanjem bo treba presekati. Hkrati pa v tem mestu razvija naravnost izjemno dejavnost manjšinsko umetnostno društvo »Dante Alighieri«. Njegov program je lokalni pa tudi mednarodni. Prav nič pa ne zaostajajo kulturne iniciative italijanske samoupravne skupnosti.
Reka pa je te dni bila prizorišče javnih protestov, ki so jih organizirali študenti, češ, da krajevna univerza (deloma tudi oblast) s študenti ne ravna v duhu bolonjskih odločil, pač pa je daleč od njih »vsebinsko in materialno«. Med drugim vpisi niso dovolj sodobno vpeljani, diplom marsikje ne priznavajo. Kar nekaj podjetij je do pridobljene izobrazbe pasivnih in drugo. Skratka »balkansko« ravnanje so javno poudarjali študenti. Reški župan Obersnel je demonstrante javno podrl. Tudi bivalni pogoji so vprašljivi.
V Pulju pa se ubadajo z vprašanjem čistoče in varstva okolja. »Zeleni« in druge podobne organizacije, organizacije civilne družbe in kar nekaj občinskih svetnikov ostro nastopajo proti vladnemu in občinskemu sklepu, da se puljsko in okoljsko smetišče uredi v Kas-tionu blizu mesta. Šlo pa naj bi kar za regionalno smetišče. Žal so podatki in opisi o tem, kako objekt ne bo škodoval mestu najbrž izmišljeni in lažni. Menda ni regijski načrt nikoli vsaj omenil 35 hektarov zemljišč za dolino »smradu in ostankov«. vnovič se sliši trditev, da so nekateri deželni predstavniki iz zasebnih razlogov pristali na tako rešitev. »Neapeljski primer« je te dni marsikje puljsko stanje! je slišati.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Infrastruktura je novejši izraz v italijanščini in kot prevzeta beseda (tujka) tudi v slovenskem jeziku. Prvi jo je uporabil in opredelil znani ital. lingvist Bruno Migliorini l. 1952. Takrat se je začel njen zmagoviti pohod, ki je tesno povezan z velikim in hitrim razvojem gospodarstva. V slovenščino ni prodrla takoj, Verbinčev slovar tujk iz l. 1968je sploh še ne omenja, Šlenc v obeh svojih slovarjih zabeleži samo italijansko in slovensko obliko samostalnika, pridevnika infrastrukturen -rna, -o še nima, ravno tako pridevniške oblike še ni v SSKJ iz l. 1975. Zabeleži jo šele Slovenski pravopis l. 2001, ki omenja infrastrukturo v gospodarstvu s splošnim pomenom: temeljne naprave, objekti, zlasti prometni. Dodaja pa še zvezi vlagati v infrastrukturo in infrastruktura šolstva.Takoj pod samostalnikom je pridevnik infrastrukturen -rna -o z zgledom infrastrukturni objekti. Ne vem zakaj je zgled napisan samo v množini, saj je določna oblika zapisana v vseh treh spolih, t.j. infra-strukturni - a, - o, torej bi moral biti zapisan tudi infrastrukturni objekt. Kot pojem je v SP tudi infrastruktur-nost.
SSKJ l. 1975 razloži geslo infrastruktura v ekonomiji enako kot SP, to so temeljne naprave, objekti, zlasti pro-
metni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti. Zgledi: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka vsi objekti infrastrukture. Kateri so vsi ti objekti ne izvemo ničesar, niti pod drugimi gesli. Kot zgled je v SSKJ zapisano tudi: razmerje med infrastrukturo in super-strukturo. V družboslovju je to družbena nadstavba, torej nekakšna nadgradnja, tudi duhovna nadgradnja družbe, lahko je to tudi ideologija v odnosu do gospodarske strukture. Toliko le mimogrede, ker je pač v slovarju tudi ta primerjava.
SP ima med zgledi: infrastruktura šolstva. V SSKJ ima ta izraz še oznako publ. z zgledi: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo, pri čemer so mišljena vsa sredstva, ki so potrebna za opravljanje kake dejavnosti. To pomeni, da se izraz širi na druga po-dročj a, kamor se je razširil že prej tudi v italijanščini. Kaj natanko pomeni infrastruktura kulture in šolstva, nam SSKJ ne pove. Lahko le sklepamo, da gre za vsa sredstva, ki so pri gojenju kulture in upravljanju šolstva potrebna. Na natančno razlago termina bomo morali počakati do natisa novega SSKJ.
Komunalna infrastruktura v SP 2001 še ni našla svoje potrditve, čeprav je v urbanistiki že dolgo uvel-
javljen strokovni izraz. To je komunalna urejenost, in opremljenost naselij. Temu bi lahko rekli tudi komunalna ureditev zazidalnega zemljišča, zajema pa gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona in kanalizacije. Prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zemljišča je komunalni prispevek. Plačati ga morajo lastniki zemljišča, če želijo na takem zemljišču zidati kakršenkoli objekt. Za vse to skrbijo komunalne službe in komunalni urad.
Čeprav imamo v Sloveniji občine, ki so osnovne družbenopolitične skupnosti, in tudi pridevnik občinski -a, -o, se v zgoraj napisanih primerih uporablja samo prevzeti izraz komunalen, -lna, -o, medtem ko infrastrukturo lahko zamenjamo z drugimi slovenskimi izrazi, t.j. s posameznimi objekti infrastrukture. Sem spadajo razne prometne, cestne ali železniške povezave, napeljava elektrike, naftovoda, plinovoda, kanalizacija in podobno.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Sella Buinz ali Hodil po zemlji sem naši
Tak je naslov knjige Matjaža Pu-ca iz leta 1985, na misel pa mi je prišel ob branju opisa smučarske ture v četrkovi rubriki Planinski svet. Opisane kraje dobro poznam, ker jih obiskujem veliko let in prav zato mislim nekaj dodati. Za vrhove od Montaža do Krajnega Dola je edino pristno ime Po-liški Špiki. Prav vsak vrh, kot tudi škrbi-ne, sedla, ozebniki in plazišča imajo poleg furlanskih tudi slovenska imena.Ta-ko so: Špik nad Nosom 2515 m - Fora-non del Buinz; Špik nad Špranjo 2554 m - Modeon del Buinz. Sedlo med Špiki 2480 m - Sella Buinz. Lavinal del Buinz nima značilnosti ozebnika (alpinistično kuloarja) temveč je odprto strmo plazišče, kot potrjuje furlansko ime. Vsekakor je to Velika Rupa. Ozeb-niki se nahajajo na severnih pobočjih, kot na primer Huda Polica.
Poznamo tudi Macesnovo Planino in ne nazadnje sedlo-preval V Zle-beh.Tudi za nemški firn imamo lepo slovensko besedo srenec. Ni kaj, dobri smučarji, a med načrtovanjem gorske ali smučarske ture je znanje in poznanje krajevnih imen poglavitno vsaj toliko kot je vremenska napoved.
Planinski pozdrav.
Stojan Glavina
O prevajanju in prirejanju
Dragi Sergej,
hvala za odgovor v PD z dne 23. aprila. Odzivam se ti šele zdaj z upanjem, da si medtem glavnino svojih neštetih obveznosti opravil.
Sprašuješ me za nasvet - in ga tudi izrecno pričakuješ - kako bi jaz, ki nimam manjvrednostnega kompleksa do slovenščine, poslovenila naslov romana »Človek, ki je bral Disneyeve stripe«. In mi daš izzivalno najdaljšo možno rešitev: Človek, ki je bral Di-sneyeve zgodbe, prikazane z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih.
Odgovor: Ker so stripi z onkraj oceana pridrsali v Evropo prezgodaj za oba, zanje pač ne odgovarjava, gre za grehe naših očetov, zaradi katerih ne nosiva krivde, čeprav se morava pokoravati zaradi njih, saj trpimo za njihovimi posledicami. Pri nas so se stripi že preveč zakoreninili, da bi nama jih uspelo izruti iz naše zavesti. Saj pravi naš pregovor.
Ura zamujena, ne vrne se nobena. Kar pa ne moremo reči za naše sosede, ki so znani po tem, da ne zamudijo nobene priložnosti v prid svojega jezika, če se le da. In največkrat se da. Pogosto tudi, ko gre na škodo drugih,
kar je vse prej kot vredno pohvale.To pa počenjajo, ko sebe precenjujejo, kadar bi zadostovalo, da se visoko cenijo in drugih vsaj ne omalovažujejo. A pustimo tovrstna razmišljanja za kdaj drugič, midva pa se vrniva k stripom in k... vsemogočni veri v lepoto in prožnost slovenščine.
V laških ustih namreč le zadnje čase, a zelo poredko slišiš angleški izraz strip, ki ga že od vsega začetka prevajajo dobesedno in zelo na kratko: stri-scia, kar pomeni po naše trak, proga, črta, pas, čeprav ima tudi italijanski izraz kup drugih pomenov, a to jih sploh ne moti, zanje ni nobene ovire za pravilno razumetje.
Ljubi Sergej, ko bi samo rahlo strnila prvo razlago, ji nekako vdahnila svoj slog, bi bil moj naslov vsaj za polovico krajši od tvojega, dolgega kot huda zima. Se ti ne zdi?
A jaz kot prevajalska mojstrica -dobra roba se sama hvali - in prej predrzna kot plašna ženska, vrh tega do materinščine brez manjvrednostnega kompleksa, ki pa se tudi pametnih vplivov ne brani, nasprotno. Jaz takole modrujem: vse tisto, kar si smejo privoščiti ta veliki, si smem tudi jaz, saj kdor si pravico jemlje, pravico tudi daje in jaz si jo bom enako velikodušno vzela. Torej, če ne bi slovenci stripali že skoraj sedemdeset let, marveč bi začeli šele jutri ali pojutrišnjem ali prejšnji teden, bi jaz prostodušno plonkala pri naših sosedih, kar pa ne pomeni, da bi italijansko besedo pisala le fonetično ali skoraj, kar je žal še vedno pri nas v modi, in - recimo - iz beneškega campiella, ker ga že v pismu omenjaš, skovala kampel, do katerega, se zdi, so se dokopali slovenci iz Milj pred kakšnim stoletjem, oziroma nekoč davno ubogo manjšinsko ljudstvo brez svojih in nasploh brez šol, ki si je pač pomagalo, kakor je vedelo in znalo in si za silo celo naredilo bolj sprejemljiv izraz, ki je kdove zakaj padel v pozabo - vendar od takrat je preteklo kar nekaj vode in slovenske šole kar mrgolijo, potemtakem zdaleč bolj spretnih in naravnost umetniških kovačev ne bi smelo niti pri vas manjkati - se ti ne zdi? - ki bi tvoj roman naslovili, kot ga bom jaz vsak hip: Človek, ki je bral Disneyeve dimčke ali oblačke.
Zdaj pa bom jaz postavila tebi čisto navadno vprašanje, niti za nohtek izzivalno. Šele iz pisma sem zvedela, da si ti ali je Minu zamenjal/a italijanski komediji naslov, ker je bil avtorjev, kot praviš, sicer zelo ljubek - Un grazioso via vai -, a po slovensko neučinkovit. Režiserji in sploh gledališče marsikaj smete, česar si navadni prevajalci le redko lahko privoščimo. Zdi se mi pa vseeno, da bi prav morala, in skoraj obvezno, opozoriti bralce na to prepotrebno

zamenjavo, bodisi na plakatih, na oz-nanilih kot na vabilih, če in ko jih razpošiljata. Tu pod nosom imam aprilski informator s kar izčrpno najavo komedije, ki jo bodo odigrali gledališčniki iz Gabrovice pri Komnu. Nikjer pa ni izvirnega naslova, le AMOUR, AMORE, LIEBE, NA TRNEK SE LOVIJO RIBE (tiskarji so opustili celo vmesni po-mišljaj). Jaz bi ti kajpak oporekala, tudi če bi vedela, da gre za vajino priredbo naslova. Le malce drugače. Ker pa ni bilo nobene navedbe, za nas vse, ne samo zame, je šlo v celoti za italijansko komedijo, prevajalci pa smo dolžni, da prevedemo vse, rekla sem VSE od a do ž, kar je v italijanščini, ko prevajamo iz italijanščine, kar je v tujih jezikih pa pustimo nespremenjeno.
Nekoliko niže si mi prijazno pojasnil, da v igri nastopajo tri stevarde-se: francozinja, italijanka in nemka, ki jih glavni junak skuša omrežiti, a prav nobena ni iz naše Adrie - si prav poudaril - zaradi katere bi v naslovu moral biti slovenski samostalnik ljubezen. Kot že rečeno, na žalost nisem gledala komedije, a eden od gledalcev, ki sem jih vprašala, mi je povedal, da so vsi, tako stevardese kot glavni junak kar sproščeno čebljali po slovensko. Niti enemu se ni naš jezik zatikal. Kar neverjetno! Ker pa sem vanj strmela dokaj začudeno, da ne rečem nejeverno, mi je vsaj trikrat zatrdil: Ja, Jolka, vsi skraja, z italijansko stevardeso vred. Upam, da ni lagal. Zdaj pa se hamle-tovsko sprašujem: Le kdo jih je naučil našega lepega jezika: krajani iz Gabro-vice? oni iz Hruševice? ti in Minu? ali celo kakšna prizadevna stevardesa iz naše Adrie, da si prisluži s postranskim delom kakšen dodatni evro, med enim poletom z zamudo in drugim v kakšni letališki čakalnici? Tudi jaz si želim odgovor. Plačam ga vnaprej z. malo manj kot mojstrskim in nadvse učinkovitim prevodom Tassareve veseloigre: Srčkan... ali. zabaven direndaj. Pa še rima se z Un grazioso via vai. Ne reci mi, da ti ni všeč in da nisem naravnost genialna prevajalka. In za nameček la-pidarna, saj krajše se sploh ne da.
Vse drugo ustno ob kakšni lepi priložnosti. Obema ljub pozdrav
Jolka Milič
Pripis: Imena, ki označujejo narodnost, pišem nalašč z malo začetnico, da poenostavim pisavo, ker ne vidim nobenega razloga, da bi vztrajali z veliko. (jm)
/
ALPE-JADRAN
Torek, 13. maja 2008
3
LJUBLJANA - Srečanje slovenskega premierja Janeza Janše z visokim kitajskim predstavnikom
Četrti človek Kitajske za krepitev gospodarskih vezi
Odnosi med državama so tesni, govor pa je bil tudi o zapletih pred olimpijskimi igrami v Pekingu
ČENTA - V petek
Posvet zveze
Predsednik vlade RS Janez Jansa (drugi z desne) na srecanju s predsednikom politicne posvetovalne konference Ljudske Republike Kitajske Jiaom Qinnglinom (tretji od leve)
BOBO
izseljencev iz FJK
ČENTA - V vasi Coja pri Čenti bo v petek ob 19.uri posvet Zveze slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine -Slovenci po svetu z naslovom »Sanjal sem, da pride dan...«. Prireditev bo ob 40-let-nici Zveze. Program predvideva več nastopov in referatov. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Dante Del Medico bo pozdravil prisotne z nagovorom »Sanjal sem, da pride dan...«. Bivši senator Stojan Spetič bo spregovoril na temo »Težek začetek«. Tajnik Kmečke zveze vi-demske pokrajine Stefano Predan bo imel referat »Modeli razvoja za Beneško Slovenijo.« V imenu Slovenskih organizacij videmske pokrajine bo Giorgio Banchig predaval na temo »Izzivi za slovensko skupnost v Furlaniji po padcu meje«. Referate bo zaključil Marco Stolfo, ravnatelj Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake po svetu s predavanjem »Večjezična dežela Furlanija-Ju-lijska krajina in njena prisotnost v svetu.«
Posvet bo popestril nastop kvinteta harmonik Kvintak, ki ga vodi Aleksander Ipavec.
LJUBLJANA - Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša je včeraj v Ljubljani sprejel predsednika kitajske ljudske politične posvetovalne konference Jia Qinglina, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnji krepitvi odnosov med državama, še posebej na področju gospodarstva. Razvoj odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili, sta sogovornika ocenila kot pozitiven ter se strinjala, da obstaja vzajemen interes za nadaljnje intenziviranje vsestranskega sodelovanja na številnih področjih. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, o izjemnem interesu v gospodarstvu priča tudi številčna delegacija kitajskih poslovnežev, ki je v teh dneh vrnila obisk slovenskim gospodarstvenikom, ki so novembra lani na obisku na Kitajskem spremljali predsednika slovenske vlade.
Sogovornika sta govorila tudi o pripravah na olimpijske igre, ki bodo poleti potekale na Kitajskem. Premier Janša je poudaril, da je Slovenija kot predsedujoča EU izrazila svoje nestri-njanje s pozivi k bojkotu tega dogodka. Hkrati je izpostavil, da namenja mednarodna skupnost Kitajski v olimpijskem letu več pozornosti in ima do nje višja pričakovanja. Janša in kitajski gost sta izmenjala tudi poglede na dinamiko odnosov med EU in Kitajsko ter soglašala, da je treba ohraniti intenziven dialog, ne le o dvostranskih, ampak tudi o regionalnih in globalnih temah. Slovenski premier je posebej izpostavil pomen dialoga pri vprašanjih, kjer se stališča EU in Kitajske razlikujejo. Pozdravil pa je nedavno obnovitev dialoga kitajskih oblasti s predstavniki dalajlame glede položaja v Tibetu.
Slovenski premier je Jiu, ki je formalno četrti najvišji človek v kitajski državni hierarhiji in četrti najvplivnejši član politbiroja stalnega komiteja kitajske komunistične partije, izrazil tudi solidarnost ob silovitem potresu, ki je v ponedeljek prizadel jugozahod Kitajske in v katerem je bilo po dosedanjih podatkih ubitih okoli 9000 ljudi.
Ob obisku kitajske gospodarske delegacije je v Ljubljani potekal seminar, na katerem je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Mi-lič poudaril, da si Slovenija želi še izboljšati gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. To je mo go če le z bolj šim med se boj nim poznavanjem in večjo odprtostjo. Številne možnosti za sodelovanje so še odprte, Slovenija pa si želi predvsem več kitajskih investicij, še posebej tistih z višjo dodano vrednostjo.
Kot je po uda ril Jia, ki je vo dil ki -tajsko delegacijo, je gospodarsko sodelovanje vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov leta 1992 doseglo po-mem ben na pre dek.
Lani je obseg blagovne menjave znašal nekaj več kot 400 milijonov ev-rov, kar je 36 odstotkov več kot leto prej,
slovenski izvoz na Kitajsko pa se je povečal za 13 odstotkov na 60 milijonov ev-rov. Slovenski izvoz na Kitajsko je bistveno nižji od uvoza, ki je lani dosegel 346 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2006 povečal za slabih 41 odstotkov. Slovenija na Kitajsko največ izvaža turbine na vodno in drugo paro, sesalnike za prah in elektromotorje, uvaža pa največ strojev za avtomatsko obdelavo podatkov, igrače in heterociklične spojine.
Jia sta v ponedeljek ločeno sprejela tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in podpredsednik državnega zbora Sašo Peče. Kitajski gost se je na srečanju z obema strinjal, da so odnosi med Slovenijo in Kitajsko dobri in se v zadnjem času še izboljšujejo, ter poudaril, da tokratno srečanje na visoki ravni, ki je potekalo prav na 16. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, prispeva k nadaljnji krepitvi sodelovanja.
Na obeh srečanjih je bila posebna pozornost namenjena gospodarskemu sodelovanju, pri čemer je Kavčič v okviru prizadevanj za večjo uravnoteženost blagovne menjave pozdravil ustanovitev poslovnega sveta med GZS in Kitajsko gospodarsko zbornico. Peče in Jia sta poudarila, da je v inte re su obeh dr žav, da se go spo dar ski odnosi še izboljšajo, zato je treba kitajske in slovenske investitorje vzpodbuditi k povečanju vlaganj. (STA)
TRST - Predstavili glasbeno agencijo Allegromanontroppo
Edina taka agencija v FJK
Agencijo za instrumentaliste in operne pevce sta ustanovili Tamara Ražem in Ilaria Zanetti
Ustanoviteljici glasbene agencije Tamara Ražem (levo) in Ilaria Zanetti (desno) skupaj z Rossano Pagliaga (v sredini), ki je koordinirala včerajšnjo predstavitev
KROMA
PORDENON - Po dvajsetih letih
Umor Anne Laure
MAREZIGE
Na Prazniku tudi
Pedron pred razpletom tuji vinarji
PORDENON - Mobilna enota pordenonske policije je včeraj na kvesturi zaslišala nekaj oseb, ki naj bi bile vpletene v preiskavo o umoru 21-letne Anne Laure Pedron, ki je bila ubita 2. februarja 1988 v Porde-nonu. Preiskovalci ne dajejo izjav, vsekakor pa gre za osebe, ki bi lahko ime le do lo če no vlo go pri umo ru ali pa naj bi vedele za nekatere podrobnosti, ki bvi lahko pomagale pri rešitvi tega primera.
Vodja mobilne enote Massimo Olivotto ni hotel povedati nič konkretnega, potrdil pa je, da potekajo zaslišanja in da bi lahko v kratkem prišlo do bistvenih novosti v preiskavi. Po mnenju preiskovalcev naj bi imel storilec takrat petnajst let, kar je včeraj v Pordenonu potrdila tudi tržaška tožilka za mladoletnike Valentina Bossi. Pordenonski tožilec Luigi Delpino in njegova namestnica Annita Sorti pa naj bi preverjala tudi, kaj je o umoru vedela mati
osumljenca. Če se bodo domneve preiskovalcev pokazale kot utemeljene, bi lahko mater obtožili prikrivanja kaznivega dejanja. Med zaslišanimi pa naj bi bila tudi sestra glavnega osumljenca.
Anno Lauro Pedron je za zdaj še neznani morilec ubil v nekem stanovanju, kjer je delala kot otroška varuška. Na njenem truplu so odkrili sledi davljenja, morilec pa naj bi svoje »delo« dokončal z blazino, s katero je zadušil nezavestno žrtev.
Preiskava se je takrat usmerila proti verski sekti Telsen Sao, kateri se je Pedronova pridružila pod imenom Eviana. Toda morilca v tistem kro gu niso odkrili. Do novosti v preiskavi pa naj bi prišlo zahvaljujoč novim indicem, ki so jih zbrali preiskovalci mobilne enote in tudi celi vrsti preiskav, med katerima sta tudi delni prstni odtis in tudi DNK domnevnega morilca, ki jih je opravil forenzični oddelke policije.
KOPER - Na letošnjem 36. Prazniku refoška, ki bo potekal med 23. in 25. majem v Marezigah, bo sodelovalo okoli 100 vinarjev. Med njimi bodo letos prvič poleg slovenskih še vinarji iz hrvaške Istre in Milj, je pojasnil glavni enolog in član uprave Vina Koper Iztok Klenar. Letošnja novost je izbira prvakov posameznih sort in izbor šampiona Praznika refoška. Kot je pojasnil Klenar, želijo v prireditev umestiti tako slovensko kot hrvaško Istro in del tržaške doline. Prihodnost pa vidijo v ustekleničenih vinih, ki nekako postajajo prvi poudarek. Ustekleničena vina po njegovih besedah namreč igrajo odločilno vlogo pri ekonomiji vinogradniške kmetije v Slovenski Istri. "Odprto vino pa je posebnost, ki je nimajo skoraj nikjer, zato smo to ohranili in želimo gojiti naprej," je pojasnil.
Ocenjevanje vin bo potekalo v torek in sredo, prvi dan bodo ocenjevali odprta vina, drugi dan pa ustekleničena. Trenutno razpolagajo s 55 vzorci ustekleničenih vin in z okoli 75 vzorci odprtih vin, na koncu pa Klenar pričakuje okoli 130 vzorcev namenjenih ocenjevanju.
TRST - Včeraj so v konferenčni dvorani »Sissi« hotela Greif-Maria Theresia na priložnostni tiskovni konferenci predstavili novonastalo agencijo za instrumentaliste in operne pevce Allegromanontroppo S.r.l. Gre za edina tovrstno agencijo na teritoriju Furlanije-Julijske krajine, ki predstavlja instrumentaliste in operne pevce na državni in mednarodni sceni s posebnim poudarkom na našem deželnem glasbenem potencialu.
Ustanovitev agencije v obmejnem prostoru predstavlja strateško odločitev zaradi bližine dveh različnih enako spodbudnih glasbenih svetov. Ustanoviteljici Allegromanontroppo sta tržaški glasbenici, pianistka Tamara Ražem in sopra-nistka Ilaria Zanetti, ki bosta na osnovi poglobljenih izkušenj na glasbenem in koncertnem področju posvetili primerno pozornost vrednotenju glasbenikove profesionalnosti, ki ni vedno deležna primernega priznanja.
Agencija že deluje z glasbeniki mednarodnega slovesa. Za vstop opernih pevcev je nujna predhodna, izbirna avdicija, medtem ko je za vstop instrumentalistov potreben pogovor. Dejavnost agencije se ne omejuje na promoviranje umetnikov, ampak predvideva prirejanje in organizacijo visokih izpopolnjevalnih tečajev (masterclass) in raznih koncertnih dogodkov.
Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani:
www.allegromanontroppo.it.
4
Torek, 13. maja 2008
PRIMORSKA
/
SEŽANA - Na povabilo Kosovelove knjižnice
Srečanje z Jožetom Pirjevcem in njegovim delom Trst je naš!
Za zgodovinski večer je vladalo precejšnje zanimanje
SEŽANA - Povabilu Kosovelove knjižnice v Sežani na srečanje, na katerem so konec tedna predstavili znanstveno monografijo zgodovinarja Jožeta Pirjev-ca z naslovom Trst je naš!: boj Slovencev za morje (1848-1954), ki je izšla lani v zbirki Korenine pri Novi reviji v Ljubljani, se je odzvalo precejšnje število obiskovalcev.
Z avtorjem, kije podal poudarke iz obsežnega gradiva, se je pogovarjal Stanislav Renčelj, medtem ko je urednik knjige Gorazd Bajc predstavil avtorja in njegovo delo. O založbi pa je spregovoril Tomaž Zalaznik. Večer je obogatil tudi izbor fotografij iz knjige, ki ga je računalniško predstavil sodelavec knjižnice Bojan Kavčič. Številne prisotne pa je pozdravila ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Nekaj časa pa so namenili tudi odgovorom na zastavljena vprašanja.
Do zdaj je Pirjevec poleg številnih člankov in razprav objavil 14 monografij. Monografija Trst je naš! obravnava zgodovinsko obdobje v zvezi s Trstom in slovenskim dostopom do morja od pomladi narodov do Londonskega memoranduma, torej stoletni boj Slovencev za Trst v obdobju 1848 do 1954. Zelo obsežno je imensko kazalo knjige, ki je nastajala 3 do 4 leta in pri kateri je uporabil več kot 600 virov, med njimi tudi manj znanih oz. pozabljenih publikacij. »Zlasti pomembno je dejstvo, daje monografijo pisal zgodovinar, ki dobro pozna razmere na obeh straneh slovensko-italijanske meje in je dobro seznanjen s tržaško problematiko. Avtorjevo pisanje ne odstopa od znanstvene metode in interpretacije, a kljub temu knjigo nedvomno oblikuje tudi lep in privlačen jezik ter številne izvirne pa tudi manj znane fotografije,« je poudaril Bajc.
S pomočjo najrazličnejših arhivskih virov nas Pirjevec seznanja, kako je nastajala naša meja. Pirjevec je zlasti osvetlil tri pomembne argumente, ko je predstavil 150-letni boj za slovenske meje. »Ta knjiga je tudi politična ost. Je tudi odgovor, ki kaže, kako smo se Slovenci borili za ta prostor in poudarja legitimnost tega boja, ki se je začel 1948, ko so se Slovenci izoblikovali kot politična identiteta,« je med drugim poudaril Pirjevec, ki je še zlasti osvetlil upor fašizmu pred vojno in po njej ter pomen vojnih uspehov IV. armade in IX. korpusa, Pariške Mirovne pogodbe, Londonskega memoranduma.
Pirjevec in Bajc pa že pripravljata novo knjigo, ki bo posvečena fojbam in bo izšla v začetku prihodnjega leta pri Založbi Nova revija.
Olga Knez
Po srečanju se je Jože Pirjevec rade volje podpisal v izvode svoje knjige
O. KNEZ
KOPER - V organizaciji Fakultete za humanistične študije
Dnevi humanistike s Humanističnim maratonom o medkulturnem dialogu
KOPER - V organizaciji Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Koper Univerze na Primorskem bodo ta teden potekali Dne vi huma -nistike s Humanističnim maratonom. Rde ča nit tokratne ga četr tega Humanističnega maratona so medkulturni dialog, enakost in drugačnost, vpeti med tradicijo in modernost, so sporočili s FHŠ.
Dneve humanistike so odprli včeraj pozno popoldne v avli FHŠ z razstavo digitalnih grafitov ONEZ. Danes bo ves dan potekalo športno srečanje študentov in učiteljev FHŠ, ob 18. uri pa bo predstavitev slovenskih pokrajin. Jutri se bo začel Humanistični maraton s številnimi dejavnostmi študentk in študentov UP FHŠ v okviru društev HUM in DE DI ter Štu dent ske ga sve ta UP FHŠ. V sklo pu ma ra tona bosta v koprski Taverni tudi koncerta sku pin Ka tale na in The Others.
V četrtek bodo v koprski pala-
či Armerija podelili nagrade UP FHŠ in predstavili lansko letno poročilo ter nove celostne podobe FHŠ. Podelili bodo tudi diplome diplomantom univerze. V petek, zadnji dan Dnevov humanistike, bo v palači Armerija ob 18. uri potekala predstavitev večjezičnih interaktivnih didaktičnih gradiv (knjig za otroke Citronček in Giovanin ter Arabella).
Kot so sporočili s FHŠ, so rdeča nit tokratnega četrtega Humanističnega maratona medkulturni dialog, enakost in drugačnost, vpeti med tradicijo in modernost. V okviru leta medkulturnega dialoga želijo skozi soočanje podedovanega in novo ustvarjenega prikazati načine, na katere ljudje soustvarjajo kulturne podobe vsakdana ter opozoriti na to, da se tradicija in mo der nost v sr ži pre ple tata.
V sklopu Humanističnega maratona bodo jutri na Titovem trgu
med 11. in 19. uro postavljene tematske in predstavitvene stojnice s študentsko strokovno publikacijo Humanistične paradigme, potekala pa bo tudi predstavitev različnih društev. Dotaknili se bodo tudi tradicionalnih obrti kot so izdelovanje mi ni a tur vo zov in ko zol cev, predstavili se bodo Istrski ribiči, na ogled bodo panjske konč ni ce ter umetniški nastopi in druge predstavitve.
Skupina za izrazni ples Jasne Knez bo predstavila Plesno intervencijo v prostoru. Po iniciativi Saša Sedlačka bodo postavili začasne me dij ske avtonom ne cone, potekala pa bo še predstavitev iniciative za svetovno visokofrekvenčno radijsko oz. internetno omrežje. Z risanjem portretov mimoidočih pa želijo na Humanističnem maratonu na svoj način odgovoriti na razširjen turistični pojav risanja portretov v obmorskih mestih. (STA)
LIPICA - Zaključek konjeniških prireditev
Za konec vipavska furenga
Iz Vipave so v Lipico s konjsko vprego pripeljali kvalitetno vipavsko vino - Za pot od Vipave do Lipice so potrebovali dobrih osem ur
LIPICA - Letošnje konjeniške prireditve v Lipici, ki so se dogajale vsak konec tedna v aprilu, so se zaključile z vikendom konjev in tradicije, ki je na dvodnevno prireditev privabil številne obiskovalce, ki so si z zanimanjem ogledali tradicijo lova na lisico in spektakular-
nega sokolarstva. Prireditev je popestril tudi prihod tradicionalne konjske vprege furenge iz Vipave, ki je pripeljala vipavsko vino po dobrih osmih urah vožnje.
Furmani so že v jutranjih urah startali izpred vipavske kleti s štirivprego s furmanskimi sodi za prevoz
Po dobrih osmih urah vleke so konje izpregli, da so se lahko odpočili
O. KNEZ
vina. Po besedah predsednika Društva za oživljanje lo-kavskega izročila Doli Borisa Blaška, je les teh posebnih sodov debelejši in imajo dva obroča več kot pri običajnih vinskih sodih ter nimajo portela. Društvo Doli, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 s ciljem ohranjanja tradicije prevoza in furmanstva, šteje preko 60 članov. Tokrat pa je na pot odšlo deset njihovih članov, ki so se zaustavili v Podnanosu, na Vrabčah, v Grižah, Štorjah (kjer so imeli tudi kosilo v gostilni Skok), Danah pri Sežani, Sežani in svojo furengo na 36-kilometrov dolgi poti zaključili v Lipici. Voz, s katerim so vozili vino, je star več kot 90 let in je vse do leta 1940 vozil vino iz Brij na Vipavskem v Trst, sedaj pa je svoje mesto dobil v Goriškem muzeju, kjer je kot oblikovalec zaposlen tudi predsednik Društva Doli Boris Blaško, ki večino svojega prostega časa nameni raziskovanju furmanstva. Pravi, daje v novogoriški zbirki preko 50 vozov, eden izmed njih je tudi furmanski voz za prevoz vina. Furenga v Lipico, ki pomeni posamično razstavo v živo, je že 73. po vrsti. Še posebej slovesno bo, ko bodo s konji prevozili tri tisoč kilometrov, saj bodo slavju nazdravili s šampanjcem.
Na furmanskem vozu pa je bila poleg harmonika-ša prisotna tudi prikupna kraljica vina zelen Mojca Fer-jančič, ki je obiskovalcem postregla z izbranim kvalitetnim vinom, ob tem pa poudarjala, da naj ga pijejo zmerno in z občutkom. (O.K.)
Na svoji zemlji - 60 let kasneje v Tolminu
TOLMIN - S pisano besedo in fotografijo je težko predstaviti številne zanimivosti, dogodke ter danes skoraj nerazumljivo požrtvovalnost in zanos, v katerem je nastajal prvi slovenski zvočni igrani film Na svoji zemlji. Ob razstavi, ki je v Tolminskem muzeju na ogled od 8. maja do konca septembra 2008, sta Tolminski muzej in Kulturno društvo Myra Locatelli zato za četrtek ob 19.30 pripravili pogovor z ustvarjalci filma, ki so še med nami.
Spomine na dogodke izpred 60 let bodo obujali igralka Štefka Drolc, snemalec in montažer filma Ivan Marinček, snemalec Ivo Belec in scenograf ing. Tone Mlakar. Pred pogovorom bo na ogled tudi intervju z režiserjem Francetom Štigli-cem, ki ga je za RTV Slovenija posnela Majda Širca. Pogovor bosta vodila Majda Širca in Zdravko Duša. Pred tem bo v pritličju Tolminskega muzeja do 19. ure za ogled odprta tudi razstava Na svoji zemlji - 60 let kasneje.
APZ Univerze na Primorskem najboljši v Varni
KOPER - Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) in ga vodi skladatelj in dirigent Ambrož Čopi, se je udeležil 30. zborovskega tekmovanja Georgy Dimitrov v Varni (Bolgarija) in zmagal v kategoriji mešanih zborov. Kot zmagovalec se je nato potegoval tudi za nagrado Grand prix Varne, kjer je premagal zbore iz Beograda, Kijeva in Rige in si tako zagotovil vstopnico za tekmovanje Grand prix Europe, ki bo naslednje leto potekalo v Toursu. Poleg tega mu je strokovna žirija dodelila tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo bolgarske skladbe.
Jutri v Sežani odprtje razstave del Josipa Gorinška
SEŽANA - Jutri ob 19. uri bodo v veliki galeriji Kosovelovega domu v Sežani odprli pregledno razstavo slik in ko-lažev akademskega slikarja Josipa Gorinška. Razstavo bo odprla svetovalka za vizualne umetnosti na Ministrstvu RS za kulturo Judita Krivec Dragan. Slikarja in njegovo delo bo predstavila Anamarija Sti-bilj Šajn. V kulturnem programu bodo zaigrali učenci Glasbene šole Sežana. Razstava bo odprta do 14. junija.
Jutri v Primorskem mozaiku več zanimivih prispevkov
KOPER - V oddaji Primorski mozaik (jutri po Tv Koper ob 18. uri) bodo tokrat s predstavnikom sindikata izpostavili težave delavcev v Slovenski Istri, predstavili prvega moža portoroške marine in njegove načrte za razvoj podjetja in vinarja iz Goriških Brd, ki je z dobrimi temelji v družinski tradiciji segel v sam svetovni vrh vinarstva. V oddaji pa se bodo dotaknili tudi zapiranja rudnika živega srebra v Idriji in predstavili, kako zveni Kosovelova poezija v angleščini.
/
GOSPODARSTVO
Torek, 1B. maja 2008
5
ČEDAD - Občni zbor skupine Čedajske ljudske banke potrdil bilanco za lansko leto
Velika rast premoženja in za tretjino večji presežek
Čisti dobiček rahlo nižji v primerjavi z letom 2006, solidna rast vlog in posojil
ČEDAD - V nedeljo so v centru sv. Frančiška v Čedadu na letnem občnem zboru zbrali člani čedajske ljudske banke Banca Popolare di Ci-vidale in odobrili lanski poslovni obračun. Kot je že v tradicionalnem pismu pred samo skupščino približno deset tisoč članom zapisal predsednik čedajske bančne skupine Lorenzo Pelizzo se je v 121. poslovni dobi čisto premoženje banke glede v lanskem letu na leto 2006 povečalo za 45% na 236,8 milijona evrov, ekonomski račun pa izkazuje 9,6 milijona evrov presežka, kar je za 29,5% več kot leto prej.
Bančna skupina je 31. decembra lani upravljala s 1998 milijoni evrov neposrednih vlog strank (+9,47%), posredno zbrane vloge so bile vredne 1607 milijonov (+8,78%), posojila stran kam pa so zras la na 2186 mi li -jonov evrov (+12,43%). Konsolidira-na bilanca pa kaže, da je čisti dobiček dosegel 9,3 milijona evrov, kar je sicer rah lo manj kot le to prej, če prav je
poslovni rezultat skoraj nespremenjen. Znižanje gre torej pripisati izrednim bremenom in prilagoditvi davčnih stopenj za časovno zamaknjene davke.
»Gre za bilanco, ki kljub neugodnim konjunkturnim razmeram potrjuje sposobnost naše skupine, da raste, in to v pogojih zdravega in previdnega upravljanja, ki je bilo vedno naše pravilo,« je poudaril Pelizzo. Prisotni delničarji so na občnem zboru tudi sklenili, da se del dobička razdeli delničarjem v obliki dividend, ki znašajo 0,6 evra delnico. Cena delnice j e lani z 21,75 evra narasla na 23 evrov.
Na občnem zboru so tudi razpravljali tudi o projektu na območju čedajskega Italcementi, kjer bo novi sedež direkcije bančne skupine. Govor pa je bil tudi o širitvi komercialne mreže, saj nameravajo ob že obstoječih 60 poslovalnicah v Furlani-ji-Julijski krajini in Venetu odpreti še enajst poslovalnic.
Predsednik čedajske bančne skupine Lorenzo Pelizzo
PORTOROŽ - Uspela mednarodna razstava navtike
Internautica 2008 zaprla vrata
V šestih dneh se je največjega
PORTOROŽ - Mednarodna razstava navtike, Internautica 2008, je v nedeljo 11. maja zaprla svoja vrata. V šestih dneh se je letošnjega navtičnega dogodka udeležilo rekordnih 38.000 obiskovalcev. Na povečanih razstavnih površinah je bilo moč videti programe in predstavitve preko 300 razstavljavcev z 220 razstavljenimi plovili, med katerimi so nekatera segala tudi preko 90 čevljev v dolžino.
To leto so organizatorji na tradicionalnem Večeru razstavljavcev presenetili s prav posebno pogostitvijo z izbranimi jedmi ter vrhunskimi vini priznanih slovenskih vinarjev ter kulinaričnih hiš. Podelili so tudi priznanja za »Naj plovilo leta Internautice 2008«, revija Val navtika je podelila priznanja za »Slovensko plovilo leta 2008«, nagrade pa so razdelili tudi med udeležence tradicionalne regate Internautica Jacques Lemans Cup 2008, ki je potekala v sredo, 7. maja, na regatnem polju v Piranskem zalivu pred Marino Portorož. Šest posadk je odjadralo štiri regate v obliki palčke na enakih jadrnicah Bavaria 35 Match. Na regati Internautica Jacques Lemans Cup 2008 j e prvo mesto j e zasedla posadka, ki jo je vodil Jure Orel, drugo mesto je zasedla posadka Tomaža Čopija, tretje mesto pripada posadki Vesne Dekleve in Klare Maučec, četrto mesto si je prijadrala posadka Karla Hmelja-ka in Mitje Nevečnyja v skupnem seštevku pa je peta po vrsti v cilj prijadrala posadka Teje in Alje Černe. Vasilij Žbogar je s svojo posadko zasedel šesto mesto.
Že samo število obiskovalcev spletne strani, do sedaj j e stran namreč obiskalo že preko 120.000 spletnih uporabnikov, kaže na veliko zanimanje za letošnji majski navtični dogodek. Obiskovalci Internautice so na spletni strani HYPERLINK "http://www.internautica.si" www.internautica.si glasovali za »Naj plovila Internautice 2008«. V kategoriji »Športni motorni čoln« je laskavi naslov pripadel plovilu Pičuljan Eleven, hrvaške ladjedelnice Pičuljan Marine. Med jadrnicami je prestižni naslov odnesla jadrnica Shipman 72, slovenskega proizvajalca Seaway. Naziv »Naj plovilo Internautice 2008« v kategoriji motornih jaht je prejelo luksuzno plovilo Leonard 72, izdelek italijanske ladjedelnice Cantieri Navali Leonard. Naziv »Navtični projekt leta 2008« je pripadel projektu ustanovitve podiplomske Evro-sredozemske univerze s sedežem v Portorožu, eden izmed podiplomskih programov naj bi namreč zajemal tudi navtično arhitekturo.
Na petkovi svečani prireditvi so organizatorji podelili tudi priznanje za naj-
letošnjega slovenskega navtičnega dogodka udeležilo rekordnih SS tisoč obiskovalcev
Med jadrnicami je prestižni naslov plovila 2008 odnesla jadrnica Shipman 72, slovenskega proizvajalca Seaway
lepši razstavni prostor Internautice 2008, ki ga je prejelo podjetje Porsche Slovenija za razstavni prostor prestižnih vozil Audi.
Revija Val navtika je med motornimi plovili podelila priznanje motornemu čolnu Blumar Sport Fisherman, največji Elanovi motorni barki Elan Power 48, zadnjemu v verigi novih azimutov - Azimutu 58 ter plovilu Benetti 85. Naziv »Naj motorna barka 2008« pa je prejela Vanga 44, podjetja Vouk navtika. Valove zmagovalke med jadrnicami so Jeanneau 3200, Hanse 430, Grand Soleil 54, priznanje »Naj jadrnica« pa je revija Val podelila jadrnici Elan 410.
Osrednji slovenski navtični dogodek je z letošnjimi novostmi in izboljšavami dosegel izjemne rezultate, kar daje organizatorjem prav posebno zavezo za prihodnja leta ter nov zagon za Internautico 2009.
Tradicionalna organizatorja Internautice sta podjetji Studio 37 d.o.o. iz Ljubljane in Marina Portorož d.d. Generalni pokrovitelj je ponovno Hypo Leasing, uradno vozilo je Audi Quattro, ki ga zagotavlja Porsche Slovenija. S3 d.o.o. je pokrovitelj tradicionalne regate Internautica Cup 2008 z urami Jacques Lemans. Medijski partnerji so Val Navtika, Epamedia in Radio Hit.
Več informacij je dostopnih na spletnem naslovu: "http://www.internautica.-net" www.internautica.net.
IZOLA - Po odkupu Diners Cluba Italia
Diners Club Slovenija odpira 120 delovnih mest
IZOLA - Diners Club Slovenija bo v Izoli odprl 120 novih delovnih mest. Njihov lastnik, finančni holding Findale Enterprises, je namreč odkupil Diners Club Italia in bo nekatere njegove funkcije, ki so se doslej izvajale v servisnih centrih v Barceloni, Indiji in Veliki Britaniji, prenesel v novo ustanovljeni servisni center v Izoli. Pri izvedbi načrta prestrukturiranja Diners Cluba Italie bo ključnega pomena slovensko znanje, saj bodo zaposleni v Diners Clubu Slovenija v Izoli prevzeli vodilno vlogo pri postavitvi regionalnega servisnega centra, ki bo podpiral italijanski in slovenski trg.
Servisni center bo podpiral tudi druge franšize v regiji. V njem se bodo opravljali procesi avtorizacije, izterjav in ostale dejavnosti klicnega centra. Kot so napovedali v Diners Clubu Slovenija, se bo usposabljanje novega kadra začelo v začetku julija, 120 ljudi pa bo redno delo začelo opravljati septembra. Nova delovna mesta pomenijo velik napredek v razvoju mesta, občine in obalne regije, so ocenili.
Inflacija vpliva tudi na turizem v Sloveniji
LJUBLJANA - Visoka inflacija v Sloveniji vpliva tudi na turistično dejavnost, in sicer na cenovno konkurenčnost in na stroškovno konkurenčnost, je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Dominik S. Černjak in dodal, da konkurenčnost ponudbe ne bi smela biti odvisna samo od cene. Slovenija je zaradi inflacije v slabem položaju na področju turistične dejavnosti. Zaradi inflacije se manjša cenovna konkurenčnost, moč nakupov je, tako pri domačem kot tujem gostu, nižja, je včeraj v Ljubljani povedal Černjak in dodal, da je število domačih gostov v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani upadlo. Povečalo pa se je število tujih gostov, verjetno na račun predsedovanja Slovenije EU, je dejal. (STA)
EVRO
1,5430 $ -G,18
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 12.05. 9.05.		
ameriški dolar	1,54B0	1,5458
japonski jen	160,42 10 7828	158,81 10 8079
kitajski juan ruski rubel	B6,7225 74611	B6,7455 74614
UC1I IJKCI M Ulici britanski funt	0,78885 9,287B	0,79B80 9,2904
JVCUJI\O M ulici norveška krona	7,841B 24,950	7,8440 25 147
LOKC1 MUI IG švicarski frank	1,6220	1,6086
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint 7 At	250,7B B,B928	252,87 B4010
LJUlJoM ¿IUL kanadski dolar	1,5509 1,6B74	1,5592 1 6466
avjUaDM UUlol bolgarski lev rAmi meh	1,9558 B 6811	1,9558 B,6940
IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1Y*\\/CK I ifac	B1,775 B,4528	B1,992 B,4528
IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr37i ICKI rpa	0,6975 2,5892	0,6979 2,6279
Ul a ¿.IIIJ M 1 CC1I islandska krona ti lira	122,98 1 9426	12B,75 1 9679
LUljIVa lila hrvaška kuna	7,2540	7,2585
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
12. maja 2GG8
1 mesec
B meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	2,529B8	2,6781B	2,804B8	2,92188
LIBOR (EUR)	438125	4,8525	4,87688	4,949B8
LIBOR (CHF)	2,B5BBB	2,77	2,88167	B,09BBB
EURIBOR (EUR)	4,B84	4,857	4,877	4,948
ZLATO
(999,99 %%) za kg
18.242,80 € -43,44
I
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
12. maja 2GG8
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,97		-0,46
KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER	100,47	-2,06 +1,66
MERCATOR MERKUR MERKUR	267,76	+1,47 +1,60
PETROL TELEKOM SLOVENIJE	667,68 25B,05	-2,48 +1,B2
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 106,24 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 52,00 ISTRABENZ 92,12 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 31,00 MLINOTEST -KOMPAS MTS -		+1,19 +0,4B -1,02
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA	81,00 790,00	+1,20
TERME ČATEŽ ŽITO	446,79 2B6,87	-0,75 +0,54
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. maja 2GG8 +°,18		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA	2,B5 8,55	-0,04 +0,06
BANCO POPOLARE	21,B7 12,84	-0,14 -1,17
BCA POP MILANO	2,24 7,695	-0,04 -0,26
ENEL	6,915	+1,2B
FIAT	25,B9 14,72	-0,B9
FONDIARIA-SAI	26,B2	-0,B7 +1,66
IFIL	5,295	-0,B2 +0,17
LOTTOMATICA	20,26	-1,01 +0,B0
MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	6,175	-1,1B +2,29
PARMALAT	2,1575	-0,B9
SAIPEM	0,564 29,56	+1,76
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,2925 8,06	-0,B0
TENARIS TERNA	1,B75 17,61	+B,00 +B,05
UBI BANCA	2,84 17,01	+0,60 -0,70
UNIPOL	4,695 2,115	-0,61 -0,42
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	123,94 $	-G,23	
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. maja 2GG8		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana	8.712,5B 1.9BB,B8	+0,04
PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	6.168,07 117,28	+0,29 +0,7B +0,0B
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb	B.989,86 1.910,54	+1,85 -0,52
FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	B.996,26 1.888,17 1.026,68 4.48B,09 2B.74B,64 5.801,78	+0,94 +12,9B +16,0B +0,55 +2,25 -0,B9
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York	12.87631 2.488,49 1.40B,58	+1,02 +1,76 +1,10
DAX 30, Frankfurt	7.0B5,95	+0,47
CAC 40, Pariz	6.220,60 6.220,60 4.976,21 4.262,17	+0,26 +0,B2
PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	1.640,9 B.812,69 1B.74B,B6 B.180,16 25.06B,17 B.626,98	+0,25 +0,29 +0,64 +0,57 -0,82
Sensex, Mubaj
6 
Torek, 13. maja 2008
I—Trst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
DOLINA - Uspešna Majenca 2008
zaplesalo na sončni Gorici
Praznik se bo danes zaključil z nastopom godbe na pihala Breg in slovesnim podiranjem maja
Sončni pomladni dnevi so nedvomno botrovali uspehu letošnje Majence in tako poplačali velik trud, ki so ga domačini in vsi tisti, ki verjamejo v ta naš prastar vaški običaj, vložili v njeno izpeljavo. Široka in raznolika paleta ponudb, od pokušnje vina in olja, različnih razstav, nagrajevanj, glasbe in plesov, dobre hrane do skrbi za ohranjanje bogate domače kulturne dediščine in za razvoj teritorija, so nedvomno dobra kombinacija za promocijo tovrstne iniciative.
Množica ljudi (kar gotovo priča o veliki priljubljenosti praznika) je v nedeljo popoldne na dolinskem glavnem trgu pričakala parterce in parterje, da bi slavnostno odprli ples Majence 2008. Ko se je nedeljski dan že nagibal k mraku, je pod bogato okrašenim majem, ki so ga domačini postavili v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah in pod katerim so nato zapeli himni Eno drevce mi je zraslo in Na Gorici na placu, je skupina osmih dolinskih parov z županom Sandijem in županjo Bredo na čelu slovesno zaplesala. Mladi dolinski plesalci oblečeni v tradicionalnih belih srajcah in v temno modrih hlačah oz. krilih, so se ob glasbi večkrat zavrteli okrog maja in prisotnim pokazali svoje plesne veščine, ki so si jih pridobili med večtedenskimi, vsakodnevnimi vajami. Radovedni gledalci so s ploskanjem spremljali ples in vseskozi spodbujali in bodrili plesalce; s svojimi fotografskimi aparati pa so seveda mnogi za vedno ovekovečili enkratne trenutke, ki so za vsakega Do-linčana izredno pomembni.
Živahno nedeljsko popoldne se je pričelo že ob 17. uri. Najprej so za prijetno, pristno in razvedrilno vzdušje poskrbeli pihalni orkester iz Ribnice, folklorna skupina KUD Beltinci in tam-buraši. Po nastopu parterc in parterjev pa sta daleč v noč igrala Dolinski kvintet in ansambel Malibu. Marljivi domačini so vseskozi skrbeli za žejne in lačne želodce številnih obiskovalcev, ki so sledili dogajanju na vaškem trgu in hkrati množično obiskali razstavo mednarodnih umetnostnih obrtnikov v cerkvici sv. Martina, razstavo Ant. Tatjane Tavčar v Torkli, 33. razstavo domačih ustvarjalcev v društvu Vodnik in razstavo otroških del Didaktičnega ravnateljstva iz Doline v Mladinskem krožku.
Na dolinski Gorici se je okrog mogočnega in bogato okrašenega maja zbralo res veliko ljudi
KROMA
Odborniki društva Vodnik, ki so pobudniki treh od štirih razstav, niso skrivali svojega navdušenja zaradi uspeha te vzporedne kulturne ponudbe; prav tako zadovoljni so bili tudi člani Združenja prostovoljnih gasilcev Breg, ki so skrbeli za pokušnjo vin v kiosku na dolinski Gorici.
Včeraj so na svoj račun prišli predvsem mladi. Večerni glasbeni nastop je uvedla domača skupina The Rocking Vicars, sledil pa ji je nastop vse bolj priljubljenega in znanega ansambla Ana pupedan.
Dolinska »fešta« se bo danes zaključila. Ob 18. uri bo nastopil pihalni
Mladi domačini, parterce in parterji, so v nedeljo odprli ples in ponosno pokazali svoje plesne veščine
KROMA
orkester Breg iz Doline pod vodstvom dirigenta Maurizia Codricha. Uro kasneje pa bo na sporedu še zadnji slavnostni trenutek letošnje Majence: ob zvokih koračnice in na znak župana fantovske bo maj, v veselje mladih in manj mladih spektakularno zgrmel na tla. (beto)
Tečaja uporabe računalnika in nadaljevalne angleščine
Zaradi velikega povpraševanja po splošnih, začetniških tečajih informatike Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja še dva tečaja uporabe računalnika in osnovnih programskih orodij. V okviru prvega tečaja, ki traja 72 ur, bodo obdelani štirje od sedmih modulov evropskega računalniškega spričevala ECDL, in sicer: uporaba računalnika in upravljanje datotek, obdelava besedil, preglednice, podatki in komunikacije. V okviru drugega tečaja, ki traja 48 ur, bodo obdelani trije od sedmih modulov evropskega računalniškega spričevala: osnovni koncepti informacijske tehnologije, podatkovna baza in predstavitve. 72-urni tečaj se bo začel 21. maja, potekal bo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 21.30. 48-urni tečaj pa se bo začel 22. maja, potekal bo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 18.30 do 21.30. Poleg tega se 20. maja na Zavodu začenja tečaj »Angleščina - samostojni uporabnik B.1«; potekal bo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, od 20. do 22. ure. Prostih je samo še nekaj mest. Tečaji so namenjeni vsem, ki so v aktivni delovni dobi (od 18. do 64. leta starosti) in prebivajo v Furlaniji-Julij-ski krajini. Pobuda spada v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in je financirana s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Vpisnina znaša samo 1 evro za vsako uro tečaja. Tečaja bosta potekala na tržaškem sedežu SDZPI v Ulici Gin-nastica 72. Vpisati se je mogoče do jutri. Dodatne informacije so na spletni strani www.sdzpi-irsip.it ali na telefonski številki 040-566360.
Občinski urad za izgubljene predmete
V pristojnem občinskem uradu so na ogled nekateri predmeti, ki so jih občani v aprilu izgubili v mestu: to so mobilni telefon, zapestnica, ogrlica in razni ključi. Lastniki bodo lahko predmete dvignili na županstvu (Veliki trg št. 4, soba 37) od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Mnogi predmeti, ki so jih občani zapustili na avtobusih, pa so na razpolago na sedežu družbe Trieste Trasporti (Ul. La-voratori št. 2).
Mednarodni posvet o mestih na Balkanu
Zgodovinska oddelka univerze v Trstu in Perugi prirejata v četrtek, 15. in petek, 16. maja, v deželni dvorani Tessi-tori (Trg Oberdan 5) mednarodni posvet o mestih na Balkanu - evropskih mestih med leti 1830 in 1923. Četrtkov program bodo od 15.30 dalje oblikovali docenti zgodovine Alberto Groh-mann (o primerjavi modelov urbane spremembe v 19. in 20. stoletju), Christina Agriantoni (o preteklosti kot sodobnosti in vlogi grške prestolnice), Marco Dogo (o sodobnem Beogradu in privilegijih ter ovirah zaostalosti) in Catherine Horel (o vplivu zahodnega sveta na Budimpešto konec l.1900). Petkov dopoldan bo od 9.30 posvečen Bukarešti in Sofiji z docenti Emanuelo Costantini, Giuseppejem Cinajem, Armandom Pitassiom in Martinom Ivanovom; popoldne pa bo od 15.30 glavni protagonist Beograd v posegih docentov Bojana Mitrovica, Milana Ristovica, Katarine Mitrovic in Ljiljane Blagojevic.
459 glob v preteklem tednu
Pretekli teden je prometna policija med običajnim nadzorom prometa na območju dežele FJK zasegla 20 vozniških dovoljenj in naložila skupno 459 glob. Med najhitrejšimi je bil voznik mercedesa A18, ki je v pordenonski pokrajini vozil s hitrostjo 116 km/h, kjer je bila dovoljena hitrost le 50 km/h.
/
TRST
Torek, 13. maja 2008
7
REPENTABOR - V nedeljo uradno odprtje prenovljenega športnega objekta
Občinski praznik z »novo« telovadnico
Uvodni odbojkarski tekmi mladink in članov Sloge - Nagovor župana Križmana
Nežni spol mora imeti prednost, so si rekli preteklo nedeljo v repentab-rski občini. In tako so na prenovljeni parket obnovljene občinske telovadnice v Repnu že dopoldne prve stopile odbojkarske mladinke Sloge ter se v prijateljski tekmi pomerile z vrstnicami pobratenega kluba iz Logatca. Šele popold ne, tik pred urad nim odprt -jem lepo in funkcionalno obnovljenega športnega objekta, sta se ob nateg-njeni mreži spoprijeli moški ekipi obeh društev. Vzdušje je bilo slavnostno, igra prijateljska, rezultat - za odbojkarske pojme - nenavadno neodločen: 5:5 V smislu: med mladinkami so slavile gostje s 3:2, med moškimi domači z enakim izidom.
Uvertura k uradnemu odprtju »nove telovadnice« bi ne mogla biti bolj ša. Nas top Slo ge je bil tako rekoč »obvezen«, saj sije društvo močno prizadevalo za obnovitev objekta, k njemu prispevalo deželni prispevek in tudi garaš ke roke, ko je bi lo tre ba vse le -po pospraviti in počistiti, da se je telovadnica v novi preobleki zableščala domačinom in gostom. Društvi se je v svojem nagovoru zahvalil tudi župan Aleksij Križman: brez njega ne bi niti prišlo do zamisli o prenovi, je poudaril. Spomnil j e tudi, da j e bila prav »nekdanja« telovadnica, pred četrt stoletja, prizorišče slavnostne seje občinskega sveta, na kateri je bilo razglašeno pobratenje z občino Logatec. Občinsko upravo je takrat vodil Pavel Co-lja, ki se mu je občinsko zahvalilo z dolgim aplavzom.
Nič čudnega, daje na odprtju pozdravil tudi župan iz Logatca Janez Nagode, ob njem pa še predsed nik Slo ge Vojko Mijot, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin, predstavniki pokrajinske in deželne odbojkarske zveze ter domači župnik Tone Bedenčič, ki je novi objekt tudi blagoslovil.
Glasbeno kuliso je odprtju prispevala godba na pihala iz Logatca, lepotno pa tamkajšnje mažoretke. Trak odprtja sta skupno prerezala Križman in Nago de ob dveh odboj karicah Slo -ge in na rod nih no šah.
Sprevod god be na pi hala, ma žo -retk, do ma či nov in gos tov je na to krenil po repenskih ulicah do vaškega trga. Tam je prevzelo vodilno vlogo šest mladih parov, ki so s prvim plesom uvedli večerno slavje ob binkoštih, tradicionalnem občinskem prazniku re-pentabrske občine.
Na fotografiji desno prerez traku, spodaj del številne publike, ki se je za to priložnost zbrala v telovadnici
KROMA
NOVA CESTA ZA OPČINE - Smrtna nesreča ob koncu nedeljskega izleta
Tri priletne osebe naravnost v smrt
Četrta oseba, 82-letni voznik, naj ne bi bila v življenjski nevarnosti - Na Tržaškem pet žrtev prometnih nesreč v treh dneh
Ford fiesta je zavozil s ceste in silovito zadel ob drevo. Posegli so gasilci, mestni redarji in reševalci službe 118
KROMA
V bližini kamnoloma Faccanoni, na Novi cesti za Opčine, se je v nedeljo pripetila strahovita nesreča. Štiri priletne osebe so se vračale z nekega kosila na Krasu, nenadoma pa je njihova ford fiesta zašla na desno in silovito trčila naravnost v drevo. Trije potniki so umrli, hudo poškodovani voznik pa naj bi naposled preživel.
Takoj po nesreči je bil 82-letni Francesco Bazzaro, upokojeni tiskar, še pri zavesti, nato so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu diagnosticirali močne udarce na trebuhu in prsih. V nedeljo zvečer se je v oddelku za intenzivno nego baje spet prebudil. V nesreči pa so izgubili življenje Bazzarova 80-letna žena Salvina Gi-raldi (stanovala sta v Ul. Bellosguardo) ter zakonca Isabella Pellegrino (83) in Girola-mo Piazzolla (85), doma iz Ul. San Pasqu-ale. Vračali so se s kosila v gostilni Sardoč v Slivnem, kjer so praznovali zlato poroko nekih prijateljev. Po navedbah reševalcev na cestišču ni bilo videti znakov zaviranja, nesrečo je najbrž povzročila voznikova slabost. Na cestah na Tržaškem je od petka do nedelje, v 48 urah, umrlo kar pet ljudi.
ŽALOSTNA VEST
Nesreča usodna za mladega Križana
Zamejstvo je močno pretresla novica o tragični prometni nesreči, v kateri je izgubil življenje mlad Križan. 31-letnega Mateja Lachija je poznalo mnogo ljudi, saj je bil vsestransko angažiran, dejaven je bil na vseh ravneh vaškega življenja - v kulturi, športu in politiki. Mirne duše lahko zapišemo, da je bil med nosilnimi stebri kriške skupnosti.
V soboto zvečer se je s svojim motorjem kawasaki 750 peljal po pokrajinski cesti št. 6, v smeri iz Saleža proti Trnovci. Pri Samatorci, nekaj metrov po prvi cesti, ki vodi desno v vas, se je nenadoma znašel pred avtom, ki je opravljal nevaren manever. Silovito trčenje je bilo za Lachija usodno, madžarskega avtomobilista pa je reši-lec odpeljal na zdravljenje v katinarsko bolnišnico. Poleg službe 118 je posegla prometna policija.
Nesreča se je pripetila nekako takole: iz Trnovce so privozili v Sama-torco trije avtomobili. Morda so uvideli, da so zgrešili pot, prvi avto v vrsti, renault, se je spravil h kraju, ostala dva sta se ustavila za njim. Voznik madžarskega renaulta se je odločil za obrat na drugi vozni pas, nazaj proti Trnovci, tedaj pa je privozil motor, ki je trčil v zadnji desni del avtomobila. Motorist (čelado je imel pripeto) je verjetno šele v zadnjem hipu zagledal avto, kajti cesta, od koder je prihajal, ni povsem ravna, zaviral pa ni veliko. V soboto opolnoči, ob zaprtju redakcije, prometna policija še ni posredovala imena žrtve, ker je morala najprej obvestiti svojce. Naj omenimo, daje 10 dni prej na samatorskih cestah izgubil življenje še en Križan, 42-letni Paolo Sedmak.
Matej Lachi je bil po besedah prijateljev in znancev prijazen in radodaren, z veseljem je vedno pomagal skupnosti. Od mladih nog se je športno udejstvoval pri vaških društvih: začel je z rolkanjem pri Mladini, nadaljeval je z nogometom pri Vesni, igral je v mladinskih prvenstvih. Rad je zahajal v gore, ljubezen do športa, predvsem pa do prijateljev in družabnih trenutkov, je spet pokazal, ko je bil med pobudniki nogometne ekipe ljubiteljev Vesna Plavi Oxis. Kot odbornik SKD Vesna je medtem organiziral razne kulturne prireditve. Matej, ki zapušča starše in štiri leta mlajšega brata, je po raznih delovnih izkušnjah postal svoboden obrtnik na področju gradbeništva: prijatelji trdijo, daje imel »zlate roke«. Ne smemo pa pozabiti njegove vloge pri uspešnih nastopih Križanov na Kraškem pustu, bil je med vodilnimi ustvarjalci kriških vozov.
Izvoljen je bil v odbor srenje, leta 2006 pa se je preizkusil še v politiki, ko je vstopil v zahodnokraški rajonski svet. Imenovali so ga za načelnika svetniške skupine Levih demokratov (do spojitve v svetniško skupino DS), koordiniral je komisijo za kulturo, športne in vzgojne dejavnosti, prosti čas in turizem, a zanimal se je tudi za stanje slovenskih šol. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je povedal, da je sobotni dogodek globoko prizadel vse svetnike, ki so se soglasno odločili, da četrtkovo sejo preložijo na naslednji teden. (af)
8
Torek, 13. maja 2008
TRST
/
FERNETIČI - Poslovno leto 2007 se je zaključilo z bruto dobičkom pol milijona evrov
Več kot devet milijonov evrov za razvoj tovornega terminala
Letos bodo med drugim namestili fotovoltaičen solarni sistem - Polovico stroškov bo krila Dežela
Tovorni terminal pri Fernetičih bo letos vložil 9,3 milijona evrov v posodobljenje strukture in krepitev storitev, polovico stroškov pa bo krila Dežela Furlanija-julijska krajina. V ta namen bodo namestili fotovoltaičen solarni sistem, s katerim bodo letno prihranili 100 tisoč evrov, povečali bodo neko že obstoječe skladišče za 6 tisoč kvadratnih metrov in namestili napravo za čiščenje oz. odvajanje odpadnih vod terminala. Ustrezna dela naj bi se zaključila septembra ali oktobra.
Novost je napovedal včeraj predsednik tovornega terminala Giorgio Maran-zana na tiskovni konferenci, na kateri je tudi podal obračun lanskega delovanja, ki je bil nadvse pozitiven in »najboljši v zadnjih petih letih«. Poslovno leto 2007 se je namreč zaključilo z bruto dobičkom 500.000 evrov in s prometom 3 milijonov evrov, se pravi +13,5 odstotka glede na leto 2006. Družbi, ki upravlja terminal, je torej uspelo zajeziti učinek vstopa Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo, še prej pa Slovenije in Madžarske, je poudaril njen predsednik Maranzana. To je družbi uspelo prek naložb, preusmerjanja storitev terminala in ustanovitev pravcatega počivališča za voznike tovornjakov, je dodal pooblaščeni upravitelj Livio Maraspin. Po prvotnem upadu prometa leta 2004 (-25%) j e skratka družba nadaljevala z naložbami in je znala s specifičnimi storitvami privabiti tovornjake, manjšemu prometu (lani je bil le -7,5%) pa se je dodala večja dejavnost v skladiščih.
Zdaj bodo, kot rečeno, namestili fotovoltaičen sistem za proizvodnjo energije (in torej varčevanja), ki bo največji v deželi in med največjimi v Italiji. Sistem bo stal 6,5 milijona evrov in bo proizvajal letno 1,2 milijona kilovatnih ur, sestavljalo pa ga bo 4.400 solarnih modulov za skupno 16 tisoč kvadratnih metrov površine. Proizvedeno energijo bodo preusmerjali v notranjo mrežo in bo tako varčevanje koristilo tudi okrog 40 podjetjem, ki delajo na terminalu. Skozi Fernetiče gre dnevno 500 do 600 tovornjakov, medtem ko se jih 200 ustavi na posebnem postajališču, ki ga ima v najemu Pristaniška oblast in kjer čakajo na vkrcanje na trajekte za Turčijo.
Vodstvo terminala zdaj pričakuje, da bodo družbeniki terminala v roku dveh mesecev odstopili skupno 40% deležev Pristaniški oblasti, je naglasil Maranzana, ki bo lahko tako uresničila načrt o gradnji zalednega logističnega terminala. Nenazadnje, je dodal, pa je v načrtu tudi okrepitev železniškega omrežja v sodelovanju s tovornim terminalom v Sežani in z Luko Koper. (ag)
BASAGLIA - Obletnica
V Trstu še danes državni posvet Ali delo osvobaja?
Na Pomorski postaji se bo danes zaključil posvet, posvečen socialni kooperaciji, oziroma vsem tistim zadrugam, ki nudijo zaposlitev ljudem s takimi ali drugačnimi težavami. Posvet, ki nosi naslov Ali delo osvobaja?, spada v sklop prireditev ob tridesetletnici zakona 180, ki ga je 13. maja 1978 sprejel italijanski parlament. Kot znano je zakon odredil zaprtje psihiatričnih bolnišnic, istočasno pa ponudil alternativne terapevtske metode: med njimi je bila tudi pravica do zaposlitve. Od 9. ure dalje bodo svoje izkušnje predstavili predstavniki različnih zadružnih realnosti, ob 14.30 pa bo filozof Pieraldo Rovati predstavil svojo »le-ctio magistralis Delo in svoboda«.
V gledališču Miela bodo ob 20. uri predvajali filma Shine (o pianistu Davidu Helfgottu) in Se ho un leone che mi man-gia jl cuore (posnet leta 1977 med operaterji tržaške službe za umsko zdravje). V četrtek zvečer bo v tržaškem Kulturnem domu predstava La luce di dentro. Viva Franco Basaglia, ki jo bodo uprizorili Claudio Misculin in igralci akademije Accademia della Follia.
Tovorni terminal pri Fernetičih bodo še okrepili
KROMA
RINALDO VREMEC - Sedaj že bivši predsednik tržaške Zskd
Društva naj prisluhnejo mladim in stremijo po združevanju sil
Najbrž ni slovenskega kulturnega društva, ki bi ga Rinaldo Vremec ne obiskal da se ne bi vsaj enkrat udeležil njegove prireditve ali občnega zbora. Od nekdaj je bil prepričan, da mora Zveza slovenskih kulturnih društev gojiti predvsem stike s svojimi članicami - društvi in kot predsednik njenega tržaškega odbora to tudi redno udejanjal. Rinaldo Vremec se je na zadnjem občnem zboru odpovedal nadaljnjemu predsedovanju, čeprav je ostal v pokrajinskem odboru. Ob njem so bili vanj izvoljeni Darja Be-tocchi, Aleksander Coretti, Poljanka Dolhar, Robi Jakomin, Dejan Kalc, Dejan Kozina, Vil-jam Lavrenčič, Marjetica Možina, Jana Pečar, Aljoša Saksida, Mirna Viola in Dora Žagar Ban. Na svoji prvi seji je odbor izvolil za predsednika Aleksandra Corettija, sicer predsednika Kulturnega društva Fran Venturini, z Rinaldom Vremcem pa smo se pogovorili o njegovem skoraj petnajstletnem predsedovanju tržaškemu delu Zskd.
Izkušnja je bila sto odstotno pozitivna. Najbrž tudi zato, ker sem imel dobre sodelavce: večjih problemov ni bilo, vsi pa smo stremeli po tem, da bi ustvarili vezi med društvi, da bi po svojih močeh sledili njihovemu delovanju. Društvom je treba prisluhniti: ona so nas izvolila, zato smo dolžni delati predvsem to, ker želijo.
Najbrž ste tudi zato prirejali področna srečanja.
Prva področna srečanja, na katera so bili vabljeni predstavniki posameznih društev, je uvedel moj predhodnik Boris Pangerc, z njimi pa smo nadaljevali tudi kasneje. Nekatera so bila bolj uspešna, druga manj, prepričan pa sem, da so potrebna. Opazil sem namreč, da so ljudje na takih srečanjih bolj pripravljeni spregovoriti kot na občnih zborih, da raje sodelujejo z vprašanji in predlogi ...
V svojem predsedniškem sporočilu ste izpostavili tudi avtonomijo pokrajinskega odbora.
Če ima Zveza na Goriškem, Tržaškem in Videmskem svoje odbore, naj bodo pač avtonomni: tako finančno kot pri odločanju, seveda v sozvočju z deželnim odborom. Ker odgovarjamo predvsem društvom, ne smemo dovoliti, da bi nam kdorkoli vsilil nekaj, kar ni bilo predhodno sprejeto v pokrajinskih ali deželnem odboru.
S katerimi problemi se najpogosteje srečujejo?
Najpogosteje s pomanjkanjem finančnih sredstev za društveno delovanje. V marsikaterem društvu je tudi občutiti po-
Rinaldo Vremec je po skoraj petnajstih letih zapustil predsedovanje tržaškemu odboru Zveze slovenskih kulturnih društev
KROMA
manjkanje mladih odbornikov, čeprav so se nekateri odbori povsem pomladili. Kjer so delovanje prevzeli mladi, se delo ni ustavilo, marsikje je tudi bolj zaživelo, seveda v drugačni luči. To se mi zdi hvalevredno.
Sodelovanje med mlajšimi in starejšimi ni vedno lahko.
Mlajši imajo seveda drugačne poglede na ljubiteljsko kulturo in prav je, da jih poskusijo realizirati. Lepo je, če jim starejši člani stojijo ob strani in jih ne kritizirajo. V vsakem odboru mora priti do zamenjave, zato tudi nisem več želel predsedovati tržaškemu odboru Zskd: samoumevno se mi zdi, da je to mesto prevzela nova, mlajša oseba, ki bo upam prinesla sveže ideje. Novemu predsedniku Aleksandru Corettiju želim veliko uspehov: prepričan sem, da bomo v novem odboru, v katerem je veliko mladih, dobro sodelovali. Slediti njihovim nasvetom je zame prioriteta, spodbujanje sodelovanje med društvi prav tako.
S čim se še ukvarja pokrajinski odbor?
Ob primarni vlogi - povezovanju
društev, prireja nekatere prireditve in dogodke: na primer izlet po poteh naših pesnikov in pisateljev, ali ogled gledališke predstave na prostem v Jurčičevi rojstni vasi Muljavi. Ob 25. aprilu smo uvedli polaganje vencev: vsako leto pripravimo misel, ki jo nato naši člani preberejo pred spomeniki in obeležji. V marcu prirejamo Mimoze za vas, s katerimi želimo počastiti žensko ustvarjalnost, sodelujemo pa tudi pri Primorski poje, pri srečanju pevskih zborov Sen kresne noči in pri skupni proslavi na bazovski gmajni.
Osebno ste bili aktivni tudi pri reviji kraških godb.
Prisoten na vseh štirinajstih izvedbah; spominjam se, da smo na prvih tekali od pršuta, ki ga je bilo treba narezati za zaku-sko, do odra, kjer je bilo treba deliti rože.
Najlepši spomin?
Mimoze za vas: vesel sem bil, ker so se številne osebnosti odzvale našemu vabilu: konzulka Jadranka Šturm Kocjan, Štefka Drolc, celo Štefka Kučan je prišla na naše Mimoze v Gropado ...(pd)
DOLINSKI DS
Ob dnevu osvoboditve na obisk v Marzabotto
V	nedeljo, 27.aprila smo kot dolinski krožek Demokratske stranke organizirali za naše somišljenike zgodo-vinsko-kulturni izlet v Emilijo-Roma-gno in sicer v Sasso Marconi in pobrateno občino Marzabotto.
V	letu, ko se obelezuje 60. obletnica italijanske ustave, smo se želeli spomniti na Dan osvoboditve s poklonom padlim v Marzabottu, ki so bili žrtve strahovitega nacističnega pokola jeseni 1944. Izleta sta se udeležila tudi dolinska občinska odborni-ca Alenka Vazzi in občinski svetnik Michele Di Donato.
V	lepem sončnem dnevu smo sprva obiskali rojstno hišo Guglielma Marconija, ki je danes tudi muzej in sedež istoimenske fundacije ter oddelka bolonjske univerze, nato pa smo se podali v Marzabotto, kjer smo obiskali spomenik padlim in prizorišče tragičnih dogodkov, ki so se pripetili na gričih v okolici mesteca. Pospremil nas je dolgoletni prijatelj Enrico Beccari, ki je sam preživel pokol in je bil več let podpredsednik odbora za počastitev padlih. Vidno ganjen in pretresen je natančno pripovedoval vse to, kar se je dogajalo v tistih mračnih dneh.
Tudi lep sončen dan je pripomogel, da je bil izlet res nepozabno doživetje, na tej prijateljski zemlji, ki je preživela tolikšno zlo in si je v povojnem času s trdim delom in zaupanjem v prihodnost njenih prebivalcev močno prizadevala za spoštovanje človekovih pravic in socialne pravičnosti, da se taki dogodki ne bi več ponovili. Pred povratkom v Trst smo prijatelja Enrica pozdravili, se mu zahvalili za prijaznost in gostoljubnost in mu obenem obljubili, da bomo Marzabotto spet obiskali prvo nedeljo oktobra, ob dnevu spomina in ko-memoracije žrtev pokola.
Bil je zelo pomemben dan za vse nas, bodisi za tiste, ki smo se vračali v Marzabotto, bodisi za tiste, ki smo prvič odpotovali v te kraje. Domov smo odnesli spomin in živo pričevanje enega izmed tistih, ki so se rešili človeške blaznosti tistih tragičnih dni, spomin, ki ga bomo trdno ohranili in pripovedovali o njem vsem tistim, ki še danes ne razumejo, da vojna, prelivanje krvi, mržnja in vsakovrstne diskriminacije uničujejo vse tisto, kar srečajo na njihovi poti.
Dolinski krožek DS
TATVINA V HIŠI
Starka prekrižala račune tatu
Zlikovec je včeraj zlezel v garažo hiše v Ul. Scarlicchio (pod Alturo), med brskanjem po predalih pa je našel denarnico s 135 evri. Podvig je pokvarila 86-letna stanovalka, kije v tistem trenutku slučajno vstopila v garažo in ob pogledu na neznanca zakričala. Tat je zbežal, a za njim se je zapodil sin gospe, ki ga je dohitel in ulovil. Tat, 48-letni Tržačan C. M., je zatem izročil ukradeno policistom in se predal.
Okradli bencinski servis
Tatovi so v nedeljo obiskali bencinski servis Q8 na Ul. DAlviano. Skozi zadnja vrata so se prikradli v skladišče, iz manjše pisarne pa so odnesli 400 evrov. Krajo je včeraj odkril upravitelj servisa.
Cev mu je padla na hrbet
Včeraj ob 8.30 se je na gradbišču bivše vojaške bolnice, kjer urejajo študentski dom, ponesrečil 38-letni makedonski zidar. Kovinska cev mu je padla na hrbet, rešilec ga je prepeljal v katinarsko bolnico. Poškodbe so bile lažje.
/
TRST
Torek, 13. maja 2008
9
TRST - Med sinočnjo občinsko sejo
Minuta tišine za Mateja Lachija
Ravida, Giacomelli in Grudnova novi občinski odborniki
Tržaški občinski svet je sinoči z minuto tišine počastil spomin Mateja Lachija, mladega svetnika v zahodno-kraškem rajonskem svetu, ki je tragično preminil v soboto v strahoviti prometni nesreči pri Samatorci. Mladega Križana se je spomnil načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Fabio Omero. Povedal je, da se je Lachi šele pred kratkim približal svetu politike, kandidiral na zadnjih upravnih volitvah leta 2006 za rajonskega svetnika in bil tudi izvoljen na listi Demokratske stranke. Bilje eden od stebrov družbenega življenja v Križu, udejstvoval seje na športnem in kulturnem področju, pa tudi pri vaških pripravah na Kraški pust j e bil zraven. Za kriško skupnost in predvsem za tamkajšnjo mladino je postal dragocena referenčna točka, in prav glas mladih je s svojo izvolitvijo privedel v rajonski sosvet. Omero je omenil krutost usode: v občinskem svetu se navadno z minuto tišine poslavljajo od ljudi, ki so dolga leta svojega življenja posvetili političnemu delovanju. Mateju Lachiju, žal, ni bila dana ta možnost.
Na sinočnji seji je župan Roberto Dipiazza predstavil tri nove člane njegove uprave. To so Giovanni Battis-ta Ravida, Claudio Giacomelli in Marina Gruden. Zamenjali so Sandro Sa-vino, Piera Tononija in Maurizia Buc-cija. Prva je bila imenovana za novo deželno odbornico, Tononi in Bucci pa sta bila na zadnjih volitvah izvoljena v deželni svet.
Giovanni Battista Ravida, nedavno upokojeni bančni direktor Unic-redit, bo zadolžen za finančne zadeve, gospodarstvo in ekonomat. Claudio Giacomelli, dosedanji občinski svetnik Nacionalnega zavezništva bo skrbel za program, za tehnološko inovacijo, za vodilne službe in strateški nadzor, za
projekt za znižanje davka na nepremičnine ICI, za informatske sisteme, za premoženje, institucionalne zadeve, odnose z občinskim svetom, za občinsko odvetniško službo in civilno zaščito. Upokojena trgovka Marina Gruden pa bo pristojna za nadzor, demografske službe in decentralizacijo, za volilno komisijo in ljudske sodnike, za statistiko, enake možnosti in mobing.
Župan Roberto Dipiazza je zase pridržal sledeče zadolžitve: ozemeljsko načrtovanje, urbanistiko, zasebne gradnje, okolje, mobilnost in promet, vodno službo, uveljavljanje zaščitnega zakona 38/2001 na občinskem ozemlju in koordinacijo dejavnosti, ki so povezane z vstopom Slovenije v schengensko območje. Župan je torej prevzel nase - z izjemo javnih del, za katera bo še nadalje skrbel odbornik Nacionalnega zavezništva Franco Bandelli - vse najbolj pomembne resorje.
Na dnevnem redu sinočnje občinske seje je bila odobritev zelo pomembnega sklepa o znižanju glavnice družbe AcegasAps Holding, to je družbe, ki nadzoruje delniško družbo AcegasAps. Sklep pa ni prodrl, ker je skupščina z glasovi večine levosredinske opozicije in glasovi štirih svetnikov des-nosredinske večine določila, da bi morala o njem spet razpravljati pristojna občinska komisija.
Dokument je predstavil odbornik Paolo Rovis. Občina Padova, kije partner tržaške občine v družbi AcegasAps Holding je predlagala znižanje družbene glavnice z 198 milijonov in pol na 188 milijonov. Torej za 10,5 milijona. Polovico te vsote bi prejela Občina Padova, polovico pa Občina Trst. Občina Padova, ki jo vodi levosredinska uprava je zahtevo utemeljila s sklepom iz 2004 ob ustanovitvi holdinške družbe. Takrat je bil ustvarjen pribitek v
glavnici v višini kakih 22 milijonov ev-rov, ki naj bi ga občini postopoma »prevzeli«. Tržaški občinski svet bi se moral izreči sinoči, ker je bila za četrtek že sklicana skupščina holdinške družbe, na kateri naj bi »požegnali« zahtevo iz Padove.
Leva sredina je bila do sklepa zelo previdna. Vložila je amandma, ki naj bi občino obvezoval v investiranje večjega dela pridobljenega denarja v gradnjo jasli in drugih socialnih struktur. Med sejo pa je bilo mnogo pomislekov izrečenih nad »potrebo« po znižanju glavnice. Svetniki opozicije so ob tem citirali mnenje občinske tehnične službe, po katerem bi lahko znižanje glavnice vplivalo na znižanje dividend (in torej dobička) v prihodnjih letih.
V razpravo se je vmešal tudi predsednik skupščine Sergio Pacor. Pojasnil je, da je zadeva dokaj čudna. Kajti: ko bi hoteli glavnico holdinške družbe AcegasAps res znižati, bi morali za to najeti posojilo, ker je družba vso glavnico investirala v finančne in druge operacije. Na posojilo pa bi morala nato odplačevati obresti. Zaradi tega je najavil, da se bo pri glasovanju vzdržal.
Njegov poseg je razburil župana Dipiazzo. »Svojim« je naročil, naj glasujejo, kot pač hočejo, in odšel.
Zadeva je postala naelektrena. Pogasil jo je Omerov predlog o ponovni obravnavi sklepa v pristojni občinski komisiji. Podprlo ga je 16 svetnikov (Demokratska stranka ter svetniki večine Claudio Frommel, Giovanni Russo, Fabio Dominicini in Salva-tore Porro), osem svetnikov (Nacionalno zavezništvo, Stranka komunistične prenove in republikanec Pacor) je glasovalo proti, devet (preostali svetniki Forze Italia in Dipiazzove liste) pa se jih je vzdržalo.
M.K.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 13. maja 2008
SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 2.38.
Jutri, SREDA, 14. maja 2008
BONIFACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,0 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja, nebo jasno, vlaga 37-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni Trg 12 (040 367967), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Opčine - Piaz-zale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni Trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Juno«.
AMBASCIATORI - 11.00, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«.
ARISTON - Dvorana rezervirana.
CINECITY - 16.05, 17.00, 18.35, 19.30, 21.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Notte brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.45, 19.40, 21.30, 22.10 »Iron Man«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Saw 4«; 17.45, 22.00 »21«; 16.00, 20.10 »U2-3D«.
EXCELSIOR - 17.00 »Racconti da Stoc-colma«; 21.00 »The Hunting Party«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«.
FELLINI - 16.10, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.10, 22.00 »I demoni di San Pietroburgo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Car-nera - The Walking Mountain«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 17.15, 18.50, 20.35, 22.20 »Il treno per Dar-jeeling«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40 »21 - Razpad Las Vegasa«; 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 20.10 »Tekla bo kri«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte brava la Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Saw IV«; 18.15 »Un amore senza tempo«; 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 4: 16.30 »Sopravvivere coi
lupi«; 18.30 »3ciento - Chi l'ha du-ro..la vince«; 20.15 »La ragazza del la-go«.
SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron man«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Carnera - The walking mountain«; Dvorana 5: 18.00 »Saw 4«; 17.40, 20.00, 22.00 »Rolling stones: Shine a light«.
HU Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma-
vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442.
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni.
OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kaplici nudimo domač prigrizek.Tel.: 040-327240.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni!
SALOMON je v Rupi odprl osmico.
V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina.
H Šolske vesti
ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BONO-MOVE POTI« Ob Trubarjevem letu in natečaju za šole FAI-Fondo per lAmbiente Italiano, Vas dijaki in pro-
fesorji 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren v Trstu vljudno vabimo na ogled zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju. Razstava bo na ogled do 17. maja 2008, v Narodnem domu v Trstu, na Visoki šoli modernih jezikov, Ul. Filzi 14, s sledečimi urniki: od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure; v ponedeljek, torek in četrtek tudi od 10. do 12. ure; v soboto, 17. maja 2008, od 9. do 13. ure. Veseli bomo, če boste prišli.
OB PRILIKI MAJENCE imamo malčki otroških vrtcev in učenci OŠ dolinskega didaktičnega ravnateljstva razstavo na temo »Voda, naše bogastvo« in sklepno predstavitev opravljenih dejavnosti v sklopu (projekta okoljske vzgoje Ekonavade iz) evropskega (čezmejnega) programa INTERREG, v sodelovanju z italijanskimi OŠ dolinske občine in s šolami partnericami iz Pirana, Škofij in Hrpelj. Obiščete nas lahko v Mladinskem krožku do danes, 13. maja 2008, v popoldanskih in večernih urah.
ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje POLETNE TABORE: naravoslovni ŽIVIJO KEKEC v Kranjski Gori od 8. do 14. junija 2008 (od 1. do 5. razreda); biološki MORSKA ZVEZDA v Piranu od 16. do 21. junija 2008 (od 4. razreda dalje); krasoslovni NETOPIR v Postojni od 22. do 27. junija 2008 (od 10. do 14. leta); jezikoslovni KRPANOVA KOBILA v Sevnem od 29. junija do 5. julija (od 10 do 15 leta) slovenščina in jahanje; Kemijski ČAROBNI NAPOJ v Ljubljani od 24. do 29. junija 2008 (od 5. razreda dalje); angleški JEZIKAJTE! v Postojni od 24. do 29. avgusta 2008 (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico MIŠK@ v Trstu od 1. do 5. septembra 2008 (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com.
IS Prireditve
SKD VIGRED vabi v sredo, 14. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, dir. Aleksandra Pertot in pevskega zbora Zavoda združenega sveta Devin. Dirigentki Sara Foster in Natasha Sivarajah.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 15. maja 2008, predavanje na temo »Triglavski ledenik in klimatske spremembe«. Polti-sočletno zgodovino ledenika bo prikazal univerzitetni, diplomirani geolog Borut Peršolja, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, ob 20.30.
DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Na-brežina organizira v petek, 16. maja 2008, ob 20.30, v Grudnovi hiši v Na-brežini, predstavitev knjige »Poesie Prime« Stefana Sacherja, z nekaj pesmimi v prevodu Alda Rupla. Knjigo in avtorja bo predstavil David Bandelj. Info: 349-8419497.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 16. maja, na Literarno srečanje z Miroslavom Košuto, ob izidu knjige »Teža sončnega« (odgovori, govori in zagovori). Z avtorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Glasbena kulisa Simona Slokar - Čelo. Začetek ob 20.30.
SKD LONJER - KATINARA vabi na ogled gledališke predstave »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte - Kolonkovec, ki bo v soboto, 17. maja, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm prireja v sodelovanju z visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce »Simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja« v soboto, 17. maja, ob 9. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »MALE USTVARJALNE ROKE«, v nedeljo, 18. maja 2008, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje.
OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino STU LEDI vabi v torek, 20. maja 2008, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Bol-juncu, na večer folklornih plesov iz
Srbije »IGRAJ KOLO....«. Nastopa
Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ludvika Pirca daruje družina Gruden (Šempolaj 1/B) 50,00 evrov za raziskavo rakastih obolenj.
Ob smrti mame Marije Geri daruje družina Paulina iz Šempolaja 100,00 evrov za šempolajsko cerkev.
V	spomin na Matejko Maver Peterlin daruje Bruna Pertot 50,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na dragega moža in očeta Sergija Dovgana darujeta žena Silva in sin Fulvio 20,00 evrov za Skupnost Praprot in 20,00 evrov za KD Primorsko - Mačkolje.
V	spomin na Luciana Leghisse daruje družina Leghissa 50,00 evrov za šem-polajsko cerkev in 50,00 evrov za sli-vensko cerkev.
Leopold Franco Leuko
Sporočamo vam, da bo pogreb našega dragega v sredo, 14. maja. Pokojnik bo ležal v rojstni hiši v Nabrežini številka 73 od 11. ure dalje. Ob 13. uri bo sv. maša s pogrebnim obredom. Sledila bo upepelitev. Darujte v dobrodelne namene.
Svojci
Nabrežina, 13. maja 2008
Pogrebno podjetje Alabarda Opiine
Ob smrti dragega očeta Leuka izreka bivšima odbornikoma Robiju in Tanji ter ostalim sorodnikom občuteno sožalje
SKD Igo Gruden
Sožalju se pridružuje
Kavarna Gruden
Ob težki izgubi dragega očeta in no-nota izrekajo občuteno sožalje podpredsedniku Robiju, soigralcu Petru in vsem svojcem
vsi odborniki in soigralci AŠD Jadran
Ob težki in boleči izgubi Leukota Franco, dolgoletnega člana balinarske sekcije, izreka iskreno sožalje ženi Juditi, hčeri Tanji, sinu Robiju ter vsem ostalim sorodnikom
Balinarska sekcija AŠD SOKOL.
Žalovanju se pridruži tudi odbor in člani AŠD SOKOL.
^ Zapustila me je ljubljena hčerka
Licia Fiori
Žalostno vest sporoča
mama Nives skupaj s strici, bratranci in ostalim sorodstvom
Pogreb bo v četrtek, 15. maja ob 13.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga direktno na pokopališče na Katinaro.
Trst, Melbourne, 13. maja 2008
Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Ludvik Pirc
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Svojci
Salež, 13. maja 2008
IG
Torek, IB. maja 2GG8
TRST
/
Slovenska kulturno-gospodarska zveza Italijanska unija
VAB ITA
na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta SAPEVA
VLOGA MANJŠIN V NOVI EVROPI
v ponedeljek, 19. maja 2008, ob 17.30
v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14)
Nikolaj Erdman	komedija
SAMOMORILEC
Priredba Žanina Mirčevska Režiser EDUARD MILER
Hanac 13 maia
mdammioL S Izleti
greb v nedeljo, 18. maja, da bo odhod avtobusa iz Križa pri spomeniku ob 6.30. Potrebna je veljavna osebna izkaznica.
V PETEK, 30. MAJA 2008, ko praznujemo praznik Jezusovega pre-svetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Sesljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije.
MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 7. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 338-6064971 (Sonja).
□ Čestitke
AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. rok za Vpisovanja na sedežu društva, Repentaborska ul. št. 38, do 16. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni.
IZLET SPDT NA KUCELJ SPDT organizira v nedeljo, 18. maja 2008, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čav-na. Naš pohod se bo Začel s Pred-meje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Li-vio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu.
KRIŽKA SEKCIJA VZPI ANPI obvešča udeležence izleta v Jasenovac - Za-
Danes praznuje okrogli rojstni dan naš odbornik in trener IVAN SOSSI. Upravni odbor in člani SK Devin mu pošiljajo iskrene čestitke in mu želijo še mnogo nadaljnjih osebnih in kolesarskih uspehov.
□ Obvestila
SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA obveščamo, da bo odslej vadba Pilatesa, Body tehnike in telovadbe za hrbet potekala po sledečem urniku: torek 19.00 - 20.00 PBT II., 20.00 - 21.00 telovadba; sreda 19.00 - 20.00 Pilates I.; petek 18.00 - 19.00 Pilates II., 19.00 - 20.00 telovadba, 20.00 - 21.00 Pilates II.
SLOVENSKI INFORMATIVNI CEN-

'a «i®
AURORA
Nasi izleti in potovanja:
Izleti in potovanja - avtobus in naše spremstvo PLITVIŠKA JEZERA 01. - 02.06.	
GORNJE POADIŽJE	06. - 08.06.
BRIONI in ROVINJ	08.06.
Otok ELBA	12. -15.06.
VIDEM, grad STRASSOLDO in klet	14.06.
PALLADIJEVE VILE	15.06.
C AMARGUE in PROVENCA	20. - 25.06.
ČIPKARSKI FESTIVAL V IDRIJI	22.06.
CINQUE TERRE	27. - 30.06.
BLED s TRANSALPINO	29.06.
TRUBARJEVA 500-letnica	29.06.
PLITVIŠKA JEZERA	29. - 30.06.
PLITVIŠKA JEZERA	19. - 20.07.
SAURIS praznik pršuta	20.07.
BUDIMPEŠTA in FORMULA 1	31.07. - 04.08.
	
Potovanja - letalo in naše spremstvo	
MOSKVA in S.PETERSBURG	07. - 13.07.
ROMUNIJA gradovi in samostani	13. - 20.07.
KAŠMIR in LADAH	01. -15.09.
JORDANIJA	20. - 27.09.
PORTUGALSKA TURA	20. - 27.09.
INDIA Rajastan	25.09. - 09.10.
LIBIJA zgodovina in puščava	06.-15.10.
UZBEKISTAN	06.-13.10.
SEVERNI VIETNAM in LAOS	29.10.-12.11.
IRAN antična Perzija	03.-15.11.
MEHIKA in GUATEMALA	09.-23.11.
"Avtomobiiisti", čakajo vas zanimive ponudbe za kratka bivanja!
Za vaše počitnice v Grčiji, Španiji, Tuniziji in Turčiji izbirajte iz našega kataloga, potrosili boste manj kot lani!
Iz kataloga WELLNESS & RELAX izberite si počitnice
pri morju, v hribih ali v toplicah!
j

Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 / 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 ■ 18.30 / sobota 9.00 -12.00
^e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com J
TER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: info@narodnidom.eu.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 16. maja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo «Stanje ustne votline sladkornega bolnika«. Predaval bo direktor stomatološke klinike prof. Roberto Di Lenarda. Vabljeni vsi.
PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva).
DTTZG Ž. ZOISA V TRSTU prireja danes, 13. maja, ob 17.30, v veliki predavalnici Liceja F. Prešerna na Vrdelski cesti, nadaljevanje predavanja dr. Bogdana Polajnerja na temo »Zdravi in škodljivi življenjski slogi - kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih«. Psiholog bo prikazal nujnost vzgojnega sodelovanja med starši in učitelji ter spregovoril o ukrepih, ki jih šola lahko uvede v primerih zlorabe drog in alkohola s strani dijakov. Srečanje je namenjeno staršem in profesorjem.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 13. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop na proslavi v Kozjanah , ki bo v soboto, 17. maja ob 11. uri. Odhod avtobusa iz Padrič bo ob 9. uri.
DRUŠTVO PROMEMORIA sklicuje redni občni zbor v sredo, 14. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Ljudskega doma Zora Perello v Škednju. Na dnevnem redu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo nadzornikov ter razprava.
SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Svetega Križa pri Trstu vabi na zanimivo predavanje, ki ga bo imel v sredo, 14. maja 2008, ob 20.30, doktor Jožko Šavli na temo »Duhovna dediščina naših prednikov«. Toplo vabljeni od blizu in daleč.
SVETOVALSKI SKUPINI Insieme -Skupaj in Komunistična prenova vabita na javno srečanje, o načrtu družbe Terna, za okrepitev elektro-vodov na našem območju v sredo, 14. maja, ob 18.30 v stavbi A. Škerk v Šempolaju.
KD PRIMAVERA -POMLAD prireja predavanje na temo: »Homeodina-mično kmetijstvo: Kako obdelovati sušna področja z gojenjem življenja v zemlji«. Predavanje se bo vršilo v prostorih Dom Brdina na Opčinah v četrtek, 15. maja 2008, ob 20. uri. Predavanje bo vodil priznani kmetijski izvedenec in raziskovalec ho-meodinamičnega kmetijstva pri društvu L'albero della vita iz Trsta gospod Enzo Nastati. Vpisovanje in podrobne informacije do 15. t.m. na tel. št.: 347-4437922. Vljudno vabljeni.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob
priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni!
AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto 17. in 24. maja od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni.
V NEDELJO, 18. MAJA 2008 bo v
Barkovljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Devet prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor
Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen.
SKGZ IN ITALIJANSKA UNIJA vabita na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta SAPEVA »Vloga manjšin v novi Evropi« v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu - Ul. F.Filzi 14.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špage-tada.
AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpatizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com.
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni!
SKLAD »MITJA ČUK« obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289.
AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v
podpri svoje gledališče
s prispevkom
davčna številka	petih tisočink
80015350327 davkaIRPEF
S Poslovni oglasi
IŠČEMO PRODAJALCA/PRODAJALKO, pogodba za določen čas. Naš e-mail: malalan@otticamalalan.it
TRGOVINA JESTVIN IŠČE delavca/ko. 040/9220109
poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccu-pa.org ter na spletni strani: www.yc-cupa.org.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040-635626, 0481-531495).
0 Mali oglasi
PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 3482711691.
AVTOMOBILSKE GUME pirelli p6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 347-6786877.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 3384360677.
POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 11. do 18. maja, za 2 osebi, oddam. Obrniti se na sedež Aurore Viaggi.
POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 18. do 25. maja za 2 osebi, oddam. Tel. 3926166694.
PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429.
PRODAM gumijasti motorni čoln, so-lemar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 346-3081632 ali 3387659177.
PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144.
PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932 ali 00386-040302044.
V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382.
Na Krasovi klopi
bo Alejnikova
zamenjal
povratnik
Alessandro
Musolino
/
16
Gajini tenisači so se izognili direktnemu izpadu
Koprski nogometaš Zlatko Dedič se v Piacenzi dobro razume s svojim
trenerjem /^18
Franco Pellizzotti končal
sicilski del Gira na vrhu lestvice 18
Bport
^L torkova priloga P
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
torkova priloga Primorskega dnevnika
KOŠARKA - Uspešen začetek Jadrana Mark v končnici za napredovanje
Prvi kamenček mozaika
ROBERTO MANCINI
Ekipa se po trenerju vidi. Interjev trener je med tekmo proti Sieni s svojo živčnostjo »nalezel« vse svoje igralce, ki so se po drugem izenačujočem zadetku gostov brezglavo podali v napad. Izstopal je kajpak zlasti Materazzi
i
FELIPE MASSA
Ferrarijev dir-
kač je bil po uvodnih dveh dirkah že pod udarom kritike, v nedeljo pa je v Turčiji dokončno dokazal, da ni počasnejši od Raikkoenena
t
STANISLAS WAWRINKA
Na teniškem
turnirju v Rimu je zmagal Srb Djo-kovič, pravo presenečenje pa je 22-letni Švicar, ki je po nedeljskem porazu v finalu napredoval na svetovni lestvici kar za 14 mest in je zdaj 10.
t
IVAN KERPAN
Italijanska reprezentanca se sicer ni uvrstila na sklepno fazo mladinskega rokometnega EP, na kvalifikacijah v Latisani pa je kriški rokometaš tržaškega prvoligaša zabijal gole na vsaki tekmi
PABLO GRANOCHE
Sebe je upravičeno videl v dresu kakega prvo-ligaša, blagajničar Triestine pa si je menda že manel roke, saj se je govorilo o več milijonski odškodnini. Delna poškodba prednjih križnih kolenskih vezi, ki jo je staknil proti Piacenzi, pa je huda in bo moral zdaj mirovati najmanj pet mesecev
POGLED Z VEJE
Narobe svet in krivda
Marij Cuk
Tekme za biti ali ne biti: tako bi lahko opredelili končnico za napredovanje košarkarske C2-lige, v katerih so rezultati rednega dela prvenstva (skoraj) nepomembni, poglavitna pa bo trenutna forma vsake ekipe.
Jadranovci na prvi tekmi uveljavili vlogo favorita in suvereno prevladali nad CBU-jem. Če bodo Popovičevi varovanci nadaljevali v tem ritmu,
bodo v najboljšem možnem primeru stopili na parket le še petkrat (enkrat v četrtfinalu, dvakrat v polfinalu in finalu), v najslabšem pa še osemkrat.
Razplet končnice za napredovanje pa je seveda še dolg in vprašljiv. Na ostalih igriščih je za edino presenečenje poskrbela Ardita, ki je premagala Santos, na ostalih pa so prevladale ekipe, ki so med glavnimi favoriti za veliki finale.
Kaj bi bilo, ko se ne bi dogajale nepredvidljive stvari? Nekoč so rekli: človek obrača, Bog obrne. Pričakujemo uresničitev ciljev, pa nas nepričakovan ovinek nameni z začrtane poti. Hočemo nekaj doseči po vsej sili, pa se zadeve izjalovijo. Tako se je dogajalo v nedeljo Interjevim navijačem, ki so bili prepričani v šestnajsti državni naslov, a o njem ni še duha, kaj šele sluha, sedaj morajo še nekaj časa trepetati. Siena jim je zagodla, za postorjeno godljo pa so še najbolj krivi člani preplačanega moštva, kar potrjuje prastaro resnico, da nobenih krivd ne gre valiti na druge, v prvi vrsti je treba odgovornosti postaviti na lastne rame. Matrix (Materazzi) je deset minut pred iztekom tekme za-streljal enajstmetrovko, za kar Sienini nogometaši prav gotovo niso krivi. In prav je, da je taka usoda doletela tega nogometaša, saj je prototip ljudi, ki imajo vedno in povsod prav in ko je Materazzi na primer izključen, je seveda kriv nasprotnik, ker je bil sploh na igrišču in ker je imel nogo na nepravem mestu, da je trčila v Mate-razzijevo. Res, dogajajo se absurdi, ki so skregani s pametjo! A kdor ima v sebi žilico spora, bo v vsaki zadevi našel na stotine priložnosti za konflikt. In kot pravi poslanec Antonione: že ko stopimo čez domači prag, se lahko skregamo z vsakim znanim ali neznanim mimoidočim, če le hočemo.
Inter bo imel že v nedeljo priložnost popraviti zamujeno, saj se nič ne konča tako dokončno, da bi bilo vsega konec (le smrt ima to moč, a tudi ona ne vedno). Še je tekma upanja. Žal bodo črnomodri igrali proti Parmi, ki se bori za obstanek in baje dajejo tamkajšnjim nogometašem kilogramske zalogaje sira parmezana. To pa ne zaradi tega, da bi okrepili mišice, ampak zato, da bi njihova sapa strahotno in gnusno zaudarjala in s tem bi onesposobili nasprotnika. Roma pa se bo napotila v Catanio, kjer je Mancini že na delu. Interjev trenerje z alpinističnim korakom splezal na Etno in v vulkanino žrelo meče cigaretne ogorke, da bi bilo v nedeljo v mestu dovolj dima, ki ga žogobrcarji iz prestolnice baje ne prenašajo... Pomožni trener Mihajlovič tudi neti ogenj, a na drugem področju- on bi rad zanetil kres na Kosovu. Vsak si za svoje ideje in preživetje pomaga kot zna in more!
Glede zadnje trditve najdemo pomoč pri kolesarjih, ki si kljub strogemu nadzoru privoščijo marsikaj, kar ni dovoljeno. Prepričan sem, da bo v kratkem na kolesarski krožni dirki po Italiji spet počil kak dopinški škandal. Kdaj še ni? A bodite prepričani: za marsikoga ne bodo krivi kolesarji, ki segajo po prepovedanih poživilih, ampak zdravniki. Vse je postalo narobe svet in vse je več slepcev, ki sveta sploh ne vidijo v pravi luči.
Maja Mezgec
/^13
360°
Martin Lissiach
17
A u stri a - S witzer I and
Fabio Ruzzier zaradi diskvalifikacije ni dokončal tekme za svetovni pokal v hitri hoji v Rusiji
Na 12. strani
12
Torek, 13. maja 2008
ŠPORT
/
ATLETIKA - Življenjski nastop Fabia Ruzzierja na svetovnem pokalu v Rusiji
Koleno ga je izdalo tik pred 30. kilometrom
Na tekmi je olimpijski podprvak Nižegorodov dosegel svetovni rekord
MOSKVA - »Res me boli srce, da na tako pomembni tekmi nisem mogel nastopiti zdrav in dobro pripravljen,« je včeraj ob povratku s svetovnega pokala v hitri hoji, ki je bil v Če-boksariju, glavnem mestu ruske republike Čuvasije, potožil Fabio Ruz-zier. Nastop v dresu Slovenije na 50 kilometrih dolgi preizkušnji je za 55-let-nega Lonjerca predstavljal vrhunec sezone na članski ravni in enega od nje-go vih življenj skih tekem, saj so se v Čuvasiji zbrali vsi najboljši hitrohod-ci s celega sveta, tekmovati v svetovnem pokalu pa je cilj vsakega hitrega hodca. Žal pa je Ruzzier prav nekaj tednov pred nastopom staknil poškodbo na kolenu. Posledica tega je, da je bil v nedeljo diskvalificiran po 30 kilo me trih.
»Diskvalifikacija je bila pravilna, saj pre pro sto zara di bole čin ni sem mogel več iztegniti noge,« je povedal Ruzzier. Vrhunsko tekmo, na kateri je zmagovalec, ruski atlet Denis Nižego-rodov, olim pij ski podpr vak iz Aten 2004, s časom 3:34,14 postavil nov svetovni rekord, je Ruzzier začel v skla du s pri čako vanji in mož nost mi. Prvih 10 km je prehodil v 53 minutah, prvih 20 pa v eni uri 47 minutah, med 100 tekmovalci pa je zasedal mesto oko li osem de setega.
»Vremenske razmere so bile idealne, na startu je bilo šest stopinj, tempera tura pa se je na to pos top no dvi -go vala,« je začetek opi sal Ruz zier. Nato mu ne sa ni ra na poškod ba ni da la več mi ru in je Ruz zier začel ho di ti s težavo, tako da je v naslednjih 10 ki-lome trih »pride lal« tri opo mi ne in bil diskvalificiran 200 metrov pred vmesnim ciljem 30 km.
»Izredno mi je bilo žal, saj je bilo tekmovati v Čeboksariju pravo doživetje. Čuvasija je res ena od zibelk hitre hoje. Organizacija je bila vrhunska, ob progi pa se je zbralo 100 tisoč gledalcev,« je bil navdušen Ruzzier.
Lonjerca so po diskvalifikaciji
pospremili v ambulanto, da bi mu nudili prvo pomoč, tam pa ga je »presenetila« ekipa ruske televizije, ki je z njim opravila celo daljši intervju brž ko je izvedela, da je najstarejši udeleženec tekme.
Za Ruzzierja je bil nedeljski tretji (boj im se tudi zadnji«, j e že pred tekmo napovedal naš atlet) nastop na svetovnem pokalu. Leta 2002 je bil v Turinu 55., pred dvema letoma pa je bil v nemškem Naumburgu prav tako diskvalificiran, a na razdalji 20 km.
Na zelo kakovostni tekmi so prišli na svoj račun tudi Italijani. Zelo dobro se je odrezal južnotirolski »azzurro« Alex Schwazer, ki je osvojil bronasto medaljo, za drugo uvrščenim Rusom Vladimirjem Kanajki-nom pa je zaostal samo za 8 sekund. Italijani so dosegli tudi zgodovinsko drugo ekipno mesto (kajpak za Rusi), ki je sad še 9. mesta Marca De Luce (3:49,21) in 19. mesta mladega Trža-čana Diega Cafagne, ki je s časom 3:53,46 izboljšal osebni rekord. Pravzaprav ima Cafagna celo naj več zaslug za ekipni uspeh, saj je v zadnjih 15 kilometrih nadoknadia kar osem mest
A-LIGA DAN POTEM
Tetovaže namesto pameti
Dimitrij KriZman
Resda je Inter pač Inter, toda, da bi najbolj nora ekipa na svetu ne utegnila zmagati proti Sieni, je spadalo med manj verjetne, če ne celo skoraj nemogoče dogodke. A kaj je beseda "nemogoče" v primerjavi z Interjevo norostjo?Nič. PriInterju res nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Nedeljski popoldan je bil seveda daleč prelep, da bi minuto za minuto sledil Interjevi kalvariji, a nekako podzavestno sem vedel, kaj se bo zgodilo. Inter ne bo zmagal, in če bodo mojega dobrega prijatelja ter dobrega napovedovalca Interjevih samomorilskih dejanj družinske obveznosti zadržale doma, bom par minut po koncu tekme dobil SMS. In res: "Mitična Inter, haha, bi moral videt obraze navijačev, haha'.' Pa ne da gre za zapriseženega nasprotnika "črno-modrih", raje nasprotno. Naslednji SMS je bil skrb vzbujajoč za Interjeve kibice: "Naslednji teden zgubijo 2:0, sigurno". Pozor, to je napoved nekoga, s katerim sva še v šolskih klopeh nekako napovedala tisti znameniti polom proti Lu-ganu. Ne samo, zelo natančno sva napovedala celo način (strel z glavo po predložku s kota) materializacijeponižujoče izločitve s pokala UEFA...
Zvečer si seveda nisem mogel kaj, da si ne bi ogledal katastrofe proti Sieni. Scenarij tipično interjevski: Siena ni zadela s silovitimi streli v neubranljivi kot vrat, dala je čisto navadna zadetka, ki se ju da preprečiti.
Jagoda na smetani sredi Interjeve torte pa ni zgrešena 11-metrovka Mate-razzija. Če mislite, da so vam po televiziji in po Gazzettipovedali vse, se motite: nalašč za vas je Primorski dnevnik zasledil podrobnost, ki je vsem drugim ušla. Medtem ko so se vsi Interjevci že sprijaznili, da bo usodno najstrožjo kazen streljal Materaz-zi in ne Cruz, je na enem izmed posnetkov lepo videti Burdissa, ki s kazalcem kaže v sence z dobro znano kretnjo, češ "ta je ves zmešan..'.'. E, in to je Inter. Da bi se dva igralca kregala, kdo bo streljal 11-metrovko, se je že zgodilo. Da bi pa eden izmed soigralcev tako enostavno pokazal, kaj si o tem misli, to pa je ekskluziva Interja!
Nekaj besed bi moral na tem mestu potrošiti tudi za Materazzija, ki se kaj lahko zna pretvoriti v tragičnega junaka, če se seveda v nedeljo v Parmi še enkrat zgodi nekaj in-terjevskega. Človek je dobil tisto, kar si zasluži s svojo nogometno arogan-co. Če trener določi, da "penale" strelja Cruz, jih pač strelja Cruz. To, da se nekdo na vsem lepem odloči, da bo prekršil trenerjeva (pustimo zdaj ob strani, kakšne kakovosti je ta trener... ) navodila, je nekaj težko pojmljivega. No, seveda ne pri Interju, bi lahko spet dejal. Ampak konec koncev imamo opraviti s človekom, katerega število sivih celic je v obratnem sorazmerju s številom tetovaž... (dimkrizman@ya-hoo.it)
DRŽAVNE LIGE
NOGOMET A-liga
IZIDI 37. KROGA: Fiorenitna - Parma 3:1, Genoa - Lazio 0:2, Inter - Siena 2:2, Juventus - Catania 1:1, Livorno -Torino 0:1, Napoli - Milan 3:1, Poa-lermo - Samdpria 0:2, Reggina - Em-poli 2:0, Roma - Atalanta 2:1, Udine-se - Cagliari 0:2.
VRSTNI RED: Inter 82, Roma 81, Juventus 71, Fiorentina 63, Milan 61, Sampdoria 59, Udinese 57, Napoli 50, Genoa 48, Palemro 46, Atalanta 45, Lazio in Siena 43, Cagliari 41, Torino 40, Reggina 39, Catania 36, Parma 34, Em-poli 33, Livorno 30. ZADNJI KROG: 17.5 Sampdoria - Juventus, 18.5. Atalanta - Genoa, Caglia-ri - Reggina, Catania - Roma, Empoli -Livorno, Lazio - Napoli, Milan - Udi-nese, Parma - Inter, Siena - Palermo, Torino - Fiorentina.
D-liga
Za državni naslov: Como - Itala San
Marco 2:3.
KOŠARKA
A1-liga
Četrtfinale končnice: Air Avellino - Capo d'Orlando 103:92 (Cavaliero 8, Poz-zecco 13); Lottomatica - Cantu' 85:59. ODBOJKA Moška B2-liga
V	prvi tekmi končnice za napredovanje v moško B1-ligo je Bibione slovenskega odbojkarja Kristjana Stoparja na domačih tleh po vodstvu z 2:1 z 1:3 (25:23, 23:25, 20:25, 18:25) klonil pred Carpijem iz bližine Modene. Da izsili tretjo tekmo bo moral zdaj Bibione zmagati prihodnjo soboto v Carpiju. HOKEJ IN LINE
A1-liga
Polfinale končnice: Vicenza - Edera 3:7, druga tekma bo 18.5 ob 20.uri v Trstu; 24 Milano - Asiago 6:2.
V	osmino z golom Leghisse
V Benidormu v Španiji so v polnem teku kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu na mivki. Italijanska izbrana vrsta, ki jo vodi selektor Giancarlo Magrini, je v prvem krogu s 4:2 premagala Adzerbajdžan. Na drugi tekmi pa so »azzurri«, s katerimi uspešno nastopa tudi slovenski nogometaš Michele Leghis-sa iz Medje vasi, šele po izvajanju kazenskih strelov s 3:2 premagali Grčijo. Tekma se je končala 1:1, edini zadetek na tekmi je za Italijo dosegel Leghissa. S to zmago se je Italija že uvrstila v osmino finala. Danes pa bo igrala proti Norveški.
UMETNOSTNO KOTALKANJE - Deželno prvenstvo
Roncellijeva in Pecchiarjeva prvi Uspešni tudi mladi Poletovi tekmovalci
Konec tedna so se v Gradišču, na deželnem prvenstvu, pomerili najboljši deželni kotalkarji v kategorijah kadetov, mladincev in članov. Resnici na ljubo, ne prav vsi najboljši. Odsotna je bila svetovna prvakinja Tanja Romano (Polet), ki mora še sanirati poškodbo. V kategoriji članic je deželna prvakinja postala tržaška Slovenka Francesca Roncelli (Club Gioni), kije premagala edino konkurentko Lucio Palme (Edera). V moški konkurenci je zmago slavil Luca Raccaro (Gradisca Skating) iz Gradišča.
Francesca Roncelli je v odsotnosti Tanje Romane mimogrede pobrala deželni naslov. »Nastop je bil soliden, četudi bi lahko bil še boljši,« je ocenila Roncellijeva, ki se po tekmi v Španiji že vneto pripravlja na svoj drugi mednarodni nastop v Nemčiji (Pokal Nemčije), ki bo 23. in 24. tega meseca. »Ne vem, če bodo tu nastopile vse najboljše kotalkarice. Vseeno bo to odlična preizkušnja za nadaljevanje sezone. Junija me čaka državno prvenstvo v obveznih likih, konec julija pa še državno prvenstvo v prostem programu. Glavne nasprotnice bodo Tanja Romano, Grazio-sijeva in Baldisserjeva.« Lani je Francesca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu. Kaj pa letos? »Še ne vem, če bom sploh odpotovala na SP. To mora odločiti federacija,« je še dodala Roncellijeva. Svetovno prvenstvo bo decembra na Tajvanu.
V starostni kategoriji Jeunesse (med kadetinjami in mladinkami) je na najvišjo stopničko stopila Slovenka Martina Pec-chiar (Club Jolly) iz Lonjerja, ki je v prostem programu in kombinaciji premaga-
Francesca Roncelli
la Camillo Cuzzolin in Gabriello Amato (obe Azzanese). »Zelo sem zadovoljna, da sem osvojila naslov deželne prvakinje. Zdaj se pripravljam na državno prvenstvo v obveznih likih, ki bo junija v Bologni. Lani sem bila peta, letos pa bi rada izboljšala lansko uvrstitev. Julija pa bo še na vrsti državno prvenstvo v prostem programu v Modeni,« nam je orisala svoje načrte dijakinja prvega razreda liceja Franceta Prešerna Pecchiarjeva, ki redno trenira vsak dan.
Na plošči društva Gradisca Skating je nastopala tudi starejša tekmovalna skupina Poletovih kotalkarjev, ki so tekmovali v kratkem in prostem programu. Vsi po-letovci so si priborili nastop na državnem prvenstvu, ki bo julija. V skupini kadetinj sije Martina Debernardi prislužila četrto
in Valentina Scamperle peto mesto v kratkem programu, ter sedmo oziroma osmo mesto v dolgem. V kategoriji mladink in mladincev pa sta si Daniele Zorni in Luisa Menna prislužila prvo oz. tretje mesto, bodisi v kratkem kot v dolgem programu. Sledilo je še nagrajevanje v kombinaciji: na končni lestvici kadetinj sta si Poletovi kotalkarci Valentina Scamperle in Martina Debernardi priborili drugo oz. tretje mesto zmagovalnega odra, medtem ko sta v kategoriji mladink in mladincev Daniele Zorni in Luisa Menna potrdila rezultat s prvim oziroma tretjim mestom na končni lestvici. Konec naslednjega tedna bodo najmlajše kategorije Poletovih kotalkarjev - cicibani, mlajše deklice in mlajši dečki - zaključili deželno fazo sezone 2008 v Pordenonu.
KOŠARKA - Boj za obstanek v B2-ligi
V V	• •	V • V	•
Trzacani in Trzicani začeli s pravo nogo
Drugi krog play outa B skupine B2-lige se je srečno zaključil tako za tržaški AcegasAps kot za tržiški Alike. Obe ekipi sta zmagali na domačem igrišču, prvi proti Bassanu 85:77, drugi pa proti Oder-zu 97:93. Prva tekma serije je za ekipo, ki ima prednost domačega igrišča tudi najpomembnejša, saj je morebiten spodrsljaj lahko usoden.
Tržačani so nastopili močno okrnjeni (brez najboljšega stralca Pilata in Guerre), tako daje moral trener Pasini skrbno upravljati sedem razpoložljivih igralcev. K sreči so bil tokrat Muzio (15 točk), Pigato (23), Tonetti (17) in Bartoloucci dobro razpoloženi v napadu, tako da so si že v prvi četrtini nabrali zanesljivo vodstvo, ki so ga nato obdržali vse do konca tekme. V zadnji četrtini so se gostje pri-
Jan Budin je v nedeljo prejel nagrado za najboljšega igralca sezone. Navijači tržiškega Alikeja so med sezono na vsaki domači tekmi izbirali najboljšega igralca. Ob koncu rednega dela so vse glasove sešteli in Budinu podelili pokal
PRINČIČ
bližali na samih
pet točk, a naposled jim ni uspelo dohiteti domačinov. AcegasAps je imel tokrat dober odstotek realizacija v metu za 3 točke (11:27, 41%), še posebej Tonetti (5:10).
Montenova ekipa (Ogrisek 20 točk, Braidot 13, Tomasini 12 in Budin 10) pa se je morala pošteno potrudita, da je str-la odpor trdoživega Oderza. Ekipa iz Veneta ni namreč nikoli popustila, čeprav je povečini zasledovala domačine. Odločilen je bil povratek Laezze, ki je zbral kar 9 asistenc in 10 dobljenih osebnih napak, s končnim skupnim učinkom 37.
Druga tekma bo na sporedu v četrtek (ob 20.30), obe deželni ekipi pa bosta ponovno nastopili na domačem igrišču.
Marko Oblak
SPORT
/R_
KOŠARKA - Začetek končnice za napredovanje v C2-ligi
Jadranovci ustavili napad videmskega CBU
Izenačeno le v uvodnih minutah, nato pa so Slavec (24 točk) in soigralci prevladali
Med boljšimi na igrišču je bil tudi Kristjan Ferfoglia, ki je bil z 19 točkami tretji najboljši strelec. Z bratom Sašo je bil v zadnjih petih minutah zadnje četrtine edini strelec. V končnici sta skupaj dosegla 15 točk
KROMA
KONČNICA MOŠKE D-LIGE - Breg
Jutri v Dolini treba biti bolj agresivni
Po sobotnem porazu v Reman-zaccu morajo Brežani jutri nujno zmagati drugo tekmo v Dolini. V primeru poraza bi si videmska peterka zagotovila mesto v polfinalu, Breg pa bi prvič zaključil nastopanje v končnici po pičlih dveh tekmah. Pred dvema letoma so jih namreč igrali kar sedem: dve četrtfinalni, dve polfinalni in tri finalne, lani pa šest - dvakrat proti vsaki od ostalih najboljših ekip obeh deželnih skupin D lige. Jutrišnja odločilna tekma se bo kot običajno pričela ob 20.30 kot vse letošnje Bregove domače tekme. Na košarkarski zvezi so se odločili za kontinuiteto pri sojenju tega dvoboja, saj bo tudi tokrat eden od sodnikov mladi Tržačan De gras si, dru gi pa bo spet z Vi dem -skega - Zinni, ki je pred mesecem dni delil pravico na tekmi Kontovel Sokol - Drago.
Kako do zmage?
Med gledalci, odborniki in spremljevalci, ki so Bregu sledili tudi na doslej najdaljšem letošnjem gostovanju, smo pred izjemno pomembno jutrišnjo tekmo vprašali, kako lahko Brežani premagajo Videmčane. Neuradni vodja Bregovih navijačev, vremenoslovec Darko Bradassi je povedal, da morajo biti Brežani bolj natančni pri metu in izkoristiti hibe nasprotnikov. Predvsem pa morajo tokrat igrati hitreje, saj se je izkazalo, da so bili nasprotniki v drugi polovici tekme utrujeni. Tega pa kljub občutno nižji povprečni starosti na prvi tekmi niso izkoristili. Tudi Bregov tajnik Denis Salvi je podčrtal boljšo kon-dicijo Jevnikarja in soigralcev: »Breg mora bolj agresivno branit nasprotnike in jih utrudit. Opazili smo, da ne zdržijo štiri četrtine z isto intenzivnostjo.« Na koncu pa je še polemično dodal, da so sodniki v Remanzaccu dopuščali igro, ki je bila Furlanom ljubša kot Brežanom. Spremljevalec dolinske peterke Marko Oblak meni, da so nasprotniki tehnično in telesno boljši. O naslednji tekmi pa: »Zato lahko Breg zmaga le z boljšo obrambo in protinapadi. To pa lahko trener Pregarc doseže samo z boljšo rotacijo razpoložljivih igralcev, ne da bi izžemal štiridesetletnikov, ki so na koncu brez moči.« Načelnik Bregove košarkarske sekcije, Boris Salvi, pa bi svojim fantom povedal: »Če verjamejo v svoje sposobnosti, lahko naslednjo tekmo komod zmagajo. Mo-
rajo se srčno boriti, dati vse od sebe v obrambi in koncentrirano igrati v napadu. To je recept. Nič drugega.«
Končnica kot pred
dvema letoma? Skoraj...
Po lanskem polomu - končnici prvenstva, v katero sta se uvrstili samo najboljši ekipi vsake skupine, so se na košarkarski zvezi odločili za »klasični« play-off. To se je gotovo že obrestovalo, saj so se prav vse ekipe do konca borile, celo tiste, ki so si že zdavnaj zagotovile obstanek. Letošnja končnica pa v resnici ni povsem enaka tisti izpred dveh ali treh let. Sokol je v sezoni 2004/2005 štartal z najboljšega izhodišča (t.j. drugega mesta) in igral najprej proti ekipi Geat-ti Basket Time (peta po prvem delu), nato pa proti Tricesimu (tretji). Tudi Brežani so leto pozneje začeli kot favoriti in igrali najprej proti peti (Fos-saltese), nato pa še proti tretji ekipi zahodne skupine (Logicop iz Porde-nona). Letos pa so pari tako določeni, da bi morali že v polfinalu srečati druga in tretja najboljša iz iste skupine. Glede na to, da sta se ti dve ekipi med seboj že dvakrat pomerili, bi bil verjetno zanimivejši dvoboj med neznanima nasprotnikoma. Morda pa so se za to varianto odločili, da se v finalu najbrž srečata najboljši ekipi iz vsake skupine.
Mitja Oblak
PRVENSTVO U13
Tolažilna skupina Breg - Barcolana 82:65 (21:11, 41:21, 69:40)
BREG: Zonta, Bachi 2, Viduli 1, Deluisa 2, Bole 42, Mataresse 1, Ster-nad 22, Berdon, Visintin 2, Mattiasich 12. TRENER: Briščik. 3T: Bole 1, PON: Bole, Sternad, Visintin, Mat-tiasich. SON: 31.
Združena ekipa je visoko vodstvo prevzela že na začetku predvsem po zaslugi odličnega Boleta, ki je bil v napadu neustavljiv. Dobro je delovala tudi obramba, ki je bila vseskozi zelo agresivna. To pa je nakopalo domačim igralcem veliko število osebnih napak, kar je primoralo Boleta, Sternada in Mattiasicha na klop v prvi polovici zadnje četrtine. Odhod najbolj razpoloženih strelcev pa ni vplival na končni rezultat, saj so si domači igralci priigrali tako visoko prednost, ki je nasprotniki nikakor niso uspeli izničiti.
Jadran Mark - CBU 93:71 (30:21, 52:35, 70:57)
JADRAN: Oberdan 7 (1:2, 3:4, -), Franco 11 (2:2, 3:5, 1:5), Umek 0 (-, -, 0:1), S. Ferfoglia 20 (4:8, 8:15, 0:1), Malalan 0, Slavec 24 (3:3, 3:5, 5:6), Zaccaria 0, Marusič 5 (1:2, 2:4, 0:2), Semec 7 (1:1, 3:7, .-), K. Ferfoglia 19 (9:0, 5:8, -), Lisjak n.v. TRENER: Po-povič. PON: Oberdan (34. min)
Jadranovci so v prvi tekmi končnice za napredovanje vknjižili prvo zmago. Za napredovanje v drugi krog končnice bo potrebna še ena, ki jo bodo Popovičevi varovanci skušali doseči že v četrtek v Vidmu ob 20.45. Morebitno tretjo tekmo bodo odigrali spet v nedeljo pri Briščikih ob 18.30.
Začetek nedeljskega srečanja je bil izenačen, nato pa je Jadran v drugi polovici prve četrtine z dvema Slavčevima trojkama in štirimi zaporednimi točkami Kristjana Ferfoglie prevzel visoko vodstvo (28:16). S čvrsto obrambo in preciznimi meti so domači igralci obdržali vodstvo vse do konca druge četrtine. Glavni protagonist v napadu je bil Christian Slavec, ki je po 20. minutah dosegel kar 21 točk.
V uvodnih minutah tretje četrtine se je prednost jadranovcev povečala na plus dvajset (57:37). Nekaj
netočnosti v napadu in ohlapna obramba so omogočili CBU-ju, da je z delnim izidom 11:0 zmanjšal zaostanek na devet točk. Takrat pa so domači igralci s Francom na čelu (Franco 11 točk v končnici četrtine) spet vzpostavili začetni ritem in z delnim izidom 9:2 ponovno povečali prednost. V prvi polovici zadnje četrtine je vodstvo spet znašalo dvajset točk. Trener Popovič je naposled dal priložnost tudi mlajšim igralcem, ki so prednost še povečali.
Zadovoljstva po prvi zmagi trener Popovič ni skrival, potrdil pa je, da je to le prva tretjina celotne poti. »CBU je nasploh najboljša ekipa v napadu, tako da smo prevladali predvsem zato, ker smo z dobro obrambo omejili ta njihov glavni adut,« je po tekmi povedal Popovič, ki si je z ekipo pred nastopom podrobno ogledal videoposnetek tekme zadnjega kroga rednega dela med Cervignanom in CBU-jem.
Igra CBU-ja je v Briščikih v prvih dveh četrtinah slonela predvsem na stebru ekipe Micalichu, ki je prispeval kar 12 točk (do konca srečanja ni več zadel), nato pa se je celotna ekipa prilagodila vlogi zasledovalca. V napadu je bil CBU zaradi čvrste obrambe Jadrana manj učinkovit, kar kaže tudi končni izid. Nasprotno pa so tokrat Slavec in soigralci ob neprepustni obrambi prepričljivo igrali tudi v napadu. »Menim, da se dober napad začne pri obrambi,« je dobro predstavo v napadu ocenil pomožni trener Delis-santi in dodal, da je tudi hitrost v napadu omogočila, da so jadranovci brez težav strli odpor conske obrambe nasprotnikov. »Dokazali smo tudi, da nismo odvisni le od starejših stebrov ekipe. Že v 34. minuti je iz igrišča moral Oberdan zaradi petih osebnih napak, a kljub temu smo obdržali vodstvo vse do konca,« je še zaključil Delissanti.
Med posamezniki je v napadu zablestel Christian Slavec, ki je skupno dosegel 24 točk, največ v letošnji sezoni. Franco je zbral 13 skokov, od teh 10 v prvem polčasu, Semec 5 v napadu. Od mlajših igralcev pa gre izpostaviti Malalana, ki je v petih minutah igranja zbral 3 blokade. (V.S.)
Ostali izidi: Ronchi - CUS udi-ne 73:67, Santos Basket - Ardita 69:70.
Torek, 13. maja 2008
ŽENSKA C-LIGA
Drugo mesto poletovk še zbuja upanja
Codroipese - Polet 39:67 (9:20, 23:35, 32:57)
POLET: Danev 6, Katerina Pertot, Iva Pertot, Milič 21, Piccini 11, Na-dlišek 11, Abrami 6, Kraus 10, Budin 2, trener Andrej Vremec. PON: Danev. TRI TOČKE: Nadlišek in Piccini po 2.
Poletove tretjeligašice so z novo zmago (šestnajsto v dvajsetih nastopih) v gosteh zaključile uspešno sezono. Ob sočasni zmagi vodilnih Por-denončank v Gorici so tako poletov-ke sicer ostale na drugem mestu z le eno zmago manj, kar pa bo mogoče vseeno zadostovalo za naknadno uvrstitev v višjo ligo. Društvo Porde-none Team '90 namreč kljub prvemu mestu ne more napredovati, ker ima že eno ekipo v višji ligi. V prihodnjih tednih bo vsekakor znano, kako bosta sestavljeni ženski deželni prvenstvi B in C lige.
V poslednjem krogu so Vremčeve varovanke z lahkoto premagale šibkejšo vrsto iz Codroipa, ki se jim je enakovredno upirala le na trenutke. Tudi tokrat je bil v taboru oranžnih izdaten tako doprinos bolj izkušenih kot tudi mlajših igralk, ki so skozi vso sezono redno pridno izkoriščale priložnosti. Trener Andrej Vre-mec je lahko torej s sezono svojih deklet nadvse zadovoljen, saj so dokazale, da so kakovostna in uigrana celota. Na začetku sezone je malokdo mislil, da bodo Opanke med protagonisti deželne C lige, skozi prvenstvo pa je ekipa stalno napredovala in zasluženo pristala v vrhu razpredelnice.
Ostala izida 20. kroga: Gorizia 2002 - Pordenone Team '90 45:56, Servolana - Scoglietto 37:42.
Končni vrstni red: Pordenone Team '90 34, Polet 32, Scoglietto 24, Gorizia 2002 16, Codroipese 12, Ser-volana 2.
PRVENSTVO ZAČETNIKOV
Tolažilna skupina Bor Tecnonoleggi - Libertas B 57:44 (15:8, 19:22, 34:35)
BOR: Milič 2, Golubovič 8, Gre-gori 6, Gtrill 6, Mattarrese 5, Coretti, Viduli 11, Semen 4, Stavar, Kocijančič 10, Gruden 2, Bole 2. TRENER: Cor-batti
Borovci so začeli zelo lagodno, tako da so vse do zadnje četrtine zasledovali nasprotnika, čeprav so ga v prvem delu turnirja suvereno premagali. Branili so neučinkovito, saj se nekateri igralci sploh niso vračali v obrambo. V zadnji četrtini se je tekma enostavno obrnila v korist domačih igralcev. Borovci so v končnici igrali bolj zbrano in povezano, kar je zadostovalo za končno zmago.
ALTERNATIVNI POGOVOR
Ekipa SLORI-ja je dinamična in uigrana
Maja Mezgec Ê*
Na Giru d'Italia podeljujejo belo majico, ki jo obleče najbolje uvrščeni mladi kolesar. Če bi belo majico podeljevali tudi najvišje postavljenemu mlademu zamejcu, bi jo ta čas morala nositi Maja Mezgec, novopečena ravnateljica Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI).
Čestitamo. Kakšni so občutki?
Zelo spodbudni.
Kar pomeni ...
Da sem zelo zadovoljna in kot sem že rekla na občnem zboru, sprejemam to novost z velikim občutkom odgovornosti. Bilo je prijetno presenečenje in tudi zadoščenje, ko sem zvedela, da celotno vodstvo zaupa tej
spremembi.
V derbiju mladih si premagala Franca Fabca, ki je pri 35 letih prevzel vodenje Kmečke zveze.
(smeh) Ja, ampak Fabec ima drugačno odgovornost. Predsednik nosi zakonsko odgovornost, jaz sem ravnateljica, kar je drugače.
Zdi se, da pregovorno prezrti mladi dobivajo revanšo prav v zamejstvu ...
Ja, očitno je to pravo spomladansko obdboje.
Kaj bi povedala o svoji ekipi SLORI, glede na to, da jo zdaj vodiš s trenerske klopi?
Ekipa je trenutno zelo uigrana in dinamična. Zadnje spremembe pa so še dodaten stimulus.
Iz poročil pa se zdi, da se ekipa - povedano v športnem žargonu - bori za obstanek ...
Ne bi rekla. Problemi SLORI-ja so pač problemi, povezani z znanostjo. Ustanova mora pač stalno v korak s časom in se soočati z novimi izzivi. Niste torej na dnu lestvice?
Ne. Problemi, če so, so običajni problemi, ki sodijo k dejavnosti. Zato ne bi govorila o boju za obstanek.
SLORI je torej na zlati sredini lestvice?
(smeh) Kaj naj vem? Je raziskovanje ženski ali moški šport?
Na SLORI-ju je precej žensk. Tudi na splošno je na raziskovalnem po-
dročju veliko žensk. Ko pa gre za igranje v prvi ligi, se zgodi, da stopijo v ospredje predvsem moški. To kažejo evropski podatki. Na splošno pa je žensk morda več. Zato bi rekla tako: ženske so najbolj prisotne v zakulisju. Kako se reče v športu? Na klopi.
Pri malenkost več kot 30 letih si dosegla ravnatel-jevanje pomembne ustanove. Na katere nove rekorde cilja Maja Mez-gec?
Clijam na to, da bi s svojo ekipo odigrala lepo sezono. To bi bil največji uspeh. (Perče)
1 4 Torek, 13. maja 2008
ŠPORT
/
SKUPINA A - Češka, Švica, Portugalska in Turčija
Domač teren za tri
Švici gostiteljstvo najbrž ne bo pomagalo - Turčija za zgled - Zakaj Por
PORTUGALSKA. TAKO DOSLEJ NA EP: 108 TEKEM, 58 ZMAG, 26 NEODLOČENIH IZIDOV, 24 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 183:9
ŠVICA. TAKO DOSLEJ NA EP: 80 TEKEM, 29 ZMAG, 22 NEODLOČENIH IZIDOV, 29 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 119:108
St,Jakob Park v Baslu ima 42.500 pokritih sedežev. V njem so
komercialni center, dom za ostarele, restavracija, kavarna in fitness center. Od letališča je oddaljen 3 km. Basel ima 160.000 prebivalcev
ANSA
Ali obstaja bolj demokratična igra kot nogomet? Ne, ne obstaja. Če nogomet ne bi bil demokratičen, Maradonova Argentina takrat ne bi premagala Anglije. Če nogomet ne bi bil demokratičen, ne bi obstajale take skupine kot ta, v kateri so združene Švica, Turčija, Portugalska in Češka. Torej: država, v kateri je tretjina prebivalcev gastarbajterjev ali njihovih potomcev, dve državi, iz katerih so ljudje v razvitejše dele Evrope v glavnem odhajali pred desetletjem ali desetletji ter država, iz katere ljudje odhajajo s trebuhom za kruhom zdaj. Demokracija Evropske Unije tukaj nima kaj opraviti, demokracija je pač v tem, da bi morali po vseh nogometnih kriterijih ravno bogati in delo-dajalski Švicarji potegniti krajšo proti ostalim trem manj premožnim tekmecem.
Lep prikaz, da denar v nogometu ne šteje, je Turčija udejanila že v kvalifikacijah. V predzadnjem kolu se je odpravila na brezupno (temperatura -2 stopinji celzija) gostovanje na Norveško, kjer bi morala zmagati. Po 10 minutah je zaostajala z 1:0, nato pa obrnila izid sebi v prid. Torej, Turki, ki se tiho pogajajo za vstop v EU, so premagali tiste, ki v EU niti nočejo, ker so prebogati in bi jim vstop v pogoltno mašinerijo brezveznih zakonov, neštetih prevajalcev iz estonščine v nizozemščino prinesel le sitnosti. Hvala lepa Tur kom za ta po dvig, kaj ti ob po gle du na vodilni gol Norvežanov, čigar nogometna filozofija mi je odvratna, me je kar zmrazilo: zadetek je padel po dolgi podaji z avta, igralec, ki je z avta centriral praktično na sredino kazenskega prostora, pa je žogo pred tem obrisal z brisačo, da mu ne bi v rokah drsel a! Evo, lo i e primer abotnega norveškega dojemanja nogometa. Vse na štu di ra no, vse pre ra ču na no in celo brisača za brisanje žoge pred izvajanjem avtov. Ampak k sreči sta se potem od nekod vzela Emre in Nihat in konec je bilo z Norvežani. Kajti res je avt lahko zelo koristna zadeva (in mimogrede mislim, da v nogometu premalo izkoriščena), toda v vseh je zi kih sve ta ime sa mo po ve, da se nogomet igra z nogo. In v tem so Turki zelo dobri. Omenil sem Emreja (to je še ved no tis ti mi ni-vez ist, ki je igral pri Interju) in Nihata, kije letos briljantno tresel mreže v Villarealu. Ob veteranu Hakanu Sukurju, ki še vedno zna zadeti, je mitični selektor Fatih Terim stavil na ko pi co mla dih igral cev, od ka te rih prednjačijo dvojčka Hamit in Halil Alt-intop, Sabri Sarioglu, predvsem pa 21-let ni Ar da Tu ran, ki je pred met po že le -nja marsikaterega big-kluba stare celine. Pri teh imenih pozor: Turki nogometaše imenujejo kar z imenom in ne priimkom. Hakan Sukur je zanje samo Hakan, Arda Turan pa Arda. Toliko, če se boste spraševali, zakaj na dresu piše eno (ime), na TV-ekranu pa drugo (priimek). Še dodatna finesa. Turki so na tem EP daleč najbolj številčno zastopana narodnost, saj imajo Turke v svojih vrstah Švica, Švedska in Nemčija. Skoraj kjer-
koli v razvitejši Evropi igra Turčija, igra sko raj do ma. Ta ko bo tu di v Švi ci.
Tudi Portugalci spadajo med tiste na ro de, ki so v svo jih tem nih (eko nom -skih, a ne samo) časih izvažali samo in edino delovno silo. Resda je njihova priljubljena destinacija bila Francija, toda tudi v Švici lahko Luzitanci pričakujejo dokaj domače okolje. Cristiano Ronaldo, ki je pred šti ri mi le ti na do ma čem EP bil še precej nezrel, se je v tem času razvil v nogometaša največjega formata in, čeprav so si mnenja lahko različna, je najbrž v minuli sezoni bil najboljši igralec na svetu. Lahko s tako predpostavko Portugalska stori korak naprej in stopi čisto na vrh? Ma lo za ša lo lah ko re če mo, da bo do Por -tugalci močno pogrešali svojo priljubljeno žrtev Anglijo, ki so jo, obakrat na dokaj dramatičen način, izločili tako leta 2004 kot leta 2006 na SP. Malo zares pa lah ko do da mo, da je eki pa bi la ne ka ko »programirana« ravno za domače EP. Nekateri igralci so najboljše čase že pustili za sabo in vprašanje je, ali bo njihov doprinos na nivoju prejšnjih let. Tu imam v mislih Deca, ki se je letos pri Barceloni znašel na stranskem tiru, predvsem pa Manicheja, za katerega sicer velja, da je v reprezentanci vedno igral bolje kot v klubih. Z vratarjem Ricardom in odlično uigrano branilsko vrsto (Paulo Ferreira, Ricardo Carvalho, Pepe, Miguel) se zdi obrambni del ekipe vsekakor najmočnejše orožje, med tem ko kro nič ne te -žave v napadu ponazarja dejstvo, da je edini pravi napadalec na spisku Scolarija Nuno Gomes, ki je vsaj toliko kot pri nežnem spolu priljubljen tudi pri nasprotnikovih branilcih - njegovi goli so namreč hudo redki. Ob občasni naturalizaciji nekaterih Brazilcev (Deco, Pepe) se sprašujem, zakaj Portugalci svojega potnega lista nikoli ne podelijo kakšnemu napadalcu, ki bi jim rešil 40 let dolgo zgodovinsko ahilovo tetivo! Če so svojega brazilskega napadalca dobili celo Hr-
i
V'
BO PRESENETIL?
Ricardo Quaresma, 25 let, v nogometu aresma, je veliki še ne izpolnjeni up portug; nogometa. Zelo mlad je zablestel pri Spor-tingu in že kot 19-letnika ga je kupila Barcelona. V Kataloniji se je Quares-ma povsem izgubil in po hitrem postopku odšel na posodo k Portu, kjer igra že tretje leto. Njegov položaj na levem krilu je tako rekoč idealen, da se v reprezentanci dopolnjuje s Cristianom Ronaldom. V skladu s portugalsko tradicijo velik dribler, daje precej manj golov od Ronal-da. EP bo zanj zadnja priložnost, da se preb v najožjo elito.
Skupina
A
Češka
Portugalska Švica
Turčija
Skupina
B
Avstrija
Hrvaška
Nemčija Poljska
Sobota, 7. junija
8.00 v Baslu: Švica - Češka
20.45 v Ženevi: Portugalska - Turčija
Sreda, 11. junija
18.00 v Ženevi: Češka - Portugalska 20.45 V Baslu: Švica - Turčija
Sobota, 15. junija
20.45 v Baslu: Švica - Portugalska 20.45 v Ženevi: Turčija - Češka
Nedelja, 8. junija
18.00 na Dunaju: Avstrija - Hrvaška 20.45 v Klagenfurtu: Nemčija - Poljska
Četrtek, 12. junija
18.00 v Klagenfurtu: Hrvaška - Nemčija 20.45 na Dunaju: Avstrija - Poljska
Ponedeljek, 16. junija
20.30 v Klagenfurtu: Poljska - Hrvaška 20.45 na Dunaju: Avstrija - Nemčija
Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrš Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščen Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Če Finale - 20.45 na Dunaju.
/
ŠPORT
Torek, 13. maja 2008
reprezentance
tugalci ne dajo potnega lista Brazilcu? - Češka: vse po starem
15
	J	1960	Sovjetska zveza
		1964	Španija
	I	1968	Italija
C		1972	Nemčija
ÍÜ ■Ö a		1976	Češkoslovaška
	o	1980	Nemčija
	ÍÜ	1984	Francija
		1988	Nizozemska
\A		1992	Danska
o	E N	1996	Nemčija
o		2000	Francija
		2004	Grčija
vati (Eduardo) ni vraga, da ga ne bi mogli še tisti, ki imajo z Brazilijo najmočnejše vezi.
Čeprav »domačega« dejavnika nikoli ne velja zanemariti, se zdi Švica nedorasla vidnejši vlogi. Zanjo je prvenstvo na domačih tleh prišlo v času, ko ni sposobna sestaviti ekipe, ki bi bila na nivoju tiste izpred deset let - v mislih imam generacijo Sforze, Turkylmaza, Chapuisata. Sedanji aduti so Senderos (Arsenal), Behra-mi (Lazio), Celestini (Getafe) in Inler (Udinese). Če dodam še priimke Nkufo, Fernandes, Djarrau, Yakin in se na-vežem na začetno omenjeno gastarbaj-sterstvo bode v oči
■lje
to, daje tretjina kadra reprezentance dome na po tom cev pri šle kov. Nič sla be ga, kvečjemu znak, da se pravim Švicarjem ne da (in ne splača) iskati negotove poti v poklicnem športu. Gotovo pa je Švica v primerjavi s so-gostitelji Avstrijci manj slaba. Ta pojem je sicer relativen: alarmni zvonci po uničujočem porazu na prijateljski tekmi (0:4 doma z Nemčijo) so zvonili močneje kot tisti okoli vratu švicarskih krav in dodobra umirili pričakovanja.
Švica torej po mojih predvidevanjih ne, jo lahko Turkom in Portugalcem zagode Češka? V kvalifikacijah so, kot že večkrat doslej, Čehi svojo nalogo opravili odlično, konec so celo začinili z visoko (3:0) zmago v Nemčiji, zlahka pa so se znebili ne ravno nebogljene konkurence - Irske, Walesa in Slovaške. A enako je bilo tudi pred dvema letoma, ko so Čehi po-tihem ciljali na polfinale, a so nato povsem razočarali. Izdala jih je iztroše-nost mnogih igralcev, preseneča pa, da kakšnih korenitih novih moči ni. Edino Pavla Nedveda ni več na spisku tudi že ostarelega trenerja Karla Brucknerja, drugi pa so vsi. Jankulovski, Ba-roš, Koller, Galašek so bili junija brez moči že v Nemčiji 2006 in za zdaj mi ni znano, da bi znameniti vodni izviri v Karlovyh va-rih bili tudi vir večne mladosti. Voda na češki mlin bi znala biti igra Turkov in Portugalcev, ki ne sloni na telesni moči. Pri nižjem ritmu igre so Čehi lahko konkurenčni, sicer pa težko. Velik vprašaj velja za dva igralca, ki bi lahko odločala o marsičem. Prvi je vratar Cech, ki je abonent na hude poškodbe (najprej prebita lobanja zaradi katere igra s posebno čelado, nato 50 šivov na obrazu po trku s soigralcem na treningu...) in po teh neprilikah ni več tako zanesljiv. Drugi je eden izmed mojih najbolj priljubljenih igralcev Tomaš Ro-šičky, kateremu pa prestop od Borussie Dortmund k Arsenalu ni prinesel ne dodatnega napredka ne zdravja in je zaradi dolgotrajne poškodbe tik pred zdajci odpovedal nastop.
Dimitrij Križman
Skupina
C
Francija | | Italiia [ I
Nizozemska
Romunija | |
Skupina
D
Grčija
Rusija
Španija
Švedska
Ponedeljek, 9. junija
18.00 vZurichu: Romunija - Francija 20.45 vBernu: Nizozemska - Italija
Petek, 13. junija
18.00 v Zurichu: Italija - Romunija 20.45 v Bernu: Nizozemska - Francija
Torek, 17. junija
20.45 v Bernu: Nizozemska - Romunija 20.45 v Zurichu: Francija - Italija
Torek, 10. junija
18.00 vInnsbrucku: Španija - Rusija 20.45 vSalzburgu: Grčija - Švedska
Sobota, 14. junija
18.00 v Innsbrucku: Švedska - Španija 20.45 v Salzburgu: Grčija - Rusija
Sreda, 18. junija
20.45 v Salzburgu: Grčija - Španija 20.45 vInnsbrucuku: Rusija - Švedska
>čeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. i D. Nedelja, 22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. •trtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28.
CESKA. TAKO DOSLEJ NA EP: 54 TEKEM, 39 ZMAG, 8 NEODLOČENIH IZIDOV, 7 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 117:37
TURČIJA. TAKO DOSLEJ NA EP: 95 TEKEM, 35 ZMAG, 22 NEODLOČENIH IZIDOV, 38 PORAZOV. RAZMERJE V GOLIH 110:135
Stade de Geneve premore 30.000 pokritih sedežev, komercialni center, podzemno parkirišče, restavracijo , fitness center, bowling in hotel.
Od letališča je oddaljen 12 km. Ženeva ima 180.000 prebivalcev
ANSA
1 6 Torek, 13. maja 2008
ŠPORT
/
TENIS - Na težkem gostovanju v Albinei so si izborili play-out
Gaji uspel lep podvig Zdaj v Bariju ali Benetkah
Z zmago A. Plesničarja in dvojice Surina-Pogačnik so zadnje mesto prepustili Loanu
Zadnji krog rednega dela prvenstva B-lige se je za Gajine tenisače izteklo na najboljši način. Kljub temu, da bi ob ugodnejšem izteku srečanj lahko iz Albinee odnesli tudi kaj več kot časten poraz z 2:4, jim je osvojitev dveh delnih točk omogočila, da so na lestvici spet pridobili zadostno prednost pred Loanom. Ekipa iz Ligurije je namreč po porazu v Albi brez osvojenega srečanja pristala na zadnjem mestu, ki pelje naravnost v izpad.
Ekipa iz Albinee je igrala na zmago, saj si je lahko samo tako zagotovila prvo mesto in s tem boljše izhodišče v play-of-fu. Kot vsa ostala moštva v letošnjem prvenstvu, so na papirju bili vsi igralci močnejši od gajevcev. Slednji pa se niti tokrat niso vnaprej predali. Edinole Borut Ples-ničar je ob koncu svojih nastopov obžaloval, da letos ni zmogel na igrišču pokazati tega, kar mu na treningih večkrat uspe. Resnici na ljubo pa je v vsakem srečanju imel za nasprotnika igralca, ki je spadal na jakostni lestvici kar nekaj skupin više.
Prvo točko na gostovanju v Albine-i je Gajini ekipi zagotovil Aleš Plesničar, ki je s solidnim nastopom premagal osem-najstletnega Della Tommasino (kat. 2.3), ki spada v ožji krog mladih italijanskih upov. Medtem ko je Borut Plesničar imel proti Ottoliniju (kat. 2.6) pretežko nalogo, sta izpeljala Matjaž Pogačnik in Paolo Su-rian svoji srečanji do tretjega seta. Oba odločilna niza sta bila izenačena, nobenemu od dveh gajevcev pa ni uspelo do zmage.
V igrah dvojic sta brata Plesničar dobila na drugi strani mreže boljšo dvojico. Della Tommasini in Bortolottiju sta uspešno kljubovala predvsem v prvem setu, v drugem pa sta domača igralca prevladala in tako osvojila srečanje v dveh setih. Pogačnik in Surian, ki sta se letos v dvojicah dobro ujela, sta po porazu v prvem nizu zmagala v drugem in iztrgala tretji set z minimalno razliko 7:5.
Ob koncu srečanja sta lahko slavili
obe ekipi, ki sta vseskozi telefonsko spremljali srečanje v Albi. Alba bi lahko namreč ogrozila prvo mesto domačinov, Loano pa je bil odločilen za končni položaj gropaj-sko padriške ekipe. Albinea je tako utrdila svoje prvo mesto na lestici, Gaja pa se je izognila zadnjemu. Zaključni del prvenstva se bo začel že prihodnjo nedeljo, ga-jevci pa tokrat ne bodo še igrali, saj bodo morali počakati na poraženca dvoboja med četrto uvrščeno ekipo prve skupine - TC Venezia - in peto uvrščeno četrte skupine - Soc. Ginn. Angiulli iz Barija.
Za kroniko naj tudi povemo, da je ravno včeraj na rimskem glavnem igrišču v okviru slavij ob finalnem srečanju italijanskega odprtega prvenstva bil klub iz Al-benee že drugo leto zapored nagrajen s prestižno trofejo FIT kot najuspešnejše društvo, predvsem na mladinskem področju.
CT Albinea - AŠZ GAJA 2:4
Della Tommasina (2.3) - A. Plesničar 3:6, 2:6; Paciello (2.5) - Surian 3:6, 6:2, 6:3; Bortolotti (2.5) - 6:4, 0:6, 6:4; Ot-tolini (2.6) - B. Plesničar 6:3, 6:0
Dvojice: Della Tommasina/Borto-lotti - A./B. Plesničar 7:5, 6:3; Paciel-lo/Ottolini - Surian/Pogačnik 6:4, 3:6, 5:7
Ostali izidi 7. kroga: Alba - Loano 6:0 Bocen - Prato 5:1
Končna lestvica 3. skupine: Albinea 14, Alba 12, Bocen 10, Treviglio 7, Pra-to 6, Gaja, Loano 3
Ženska C-liga
Gajevke le še pred zadnjo oviro
Dekleta Gaje v C ligi imajo sedaj pred sabo samo še najvažnejše srečanje, tisto ki bo odločilo za končno prvo mesto na lestvici, ki si ga do sedaj delijo z ekipo vi-
demske Libere. Do sedaj sta obe ekipi zmagovali s polnim izkupičkom, tako je bilo tudi v nedeljskem kolu, ko so gajevke gostovale pri TC Triestinu. Dekleta društva, ki ima svoj sedež tudi na Padričah so se ga-jevkem bolj malo upirale, saj so vsega osvojile le štiri game, na koncu pa so po porazu v prevem setu predale še srečanje dvojic. Tokrat je ob Paoli Cigui in Carlotti Orlando zaigrala še drugič novogoričanka Manca Križman, ki je poleg v singlu stopila na igrišče tudi v igri dvojic s Paolo Ci-gui.
Zanimanje je vsekakor poželo srečanje med novinko med gostiteljicami šestnajstletno italo-argentinko Paulo Or-lini in gajevko Paolo Cigui. Mlada teni-sačica, ki ima očeta, ki je po rodu Tržačan, se je z družino lani naselila v Trstu in nadaljevala pri Triestinu z igranjem tenisa, ki ga je igrala že v Argentini. Nadarjena in lepo grajena mlada igralka, ki je v preostalih srečanjih dosegala dobre rezultate
Aleš Plesničar v Albinei premagal nasprotnikovo številko 1
KROMA
igri s Ciguievo ni bila še dorasla, kljub temu, da je sama gajevka po koncu srečanja izjavila, da je bil rezultat prestrog za to, kar je Orlinijeva pokazala na igrišču.
V pričakovanju ključnega srečanja napetost v ekipi raste in s tem tudi stanje pripravljenosti. V nedeljo bo spet nastopila Nina Šuvak, ki s svojo prisotnostjo vliva mlajšim soigralkam dobro mero zaupanja, predvsem kar se tiče njene igre v dvojicah. Medtem je Orlando odpotovala na mednarodni ITF turnir under 16 v Maribor, Ciguieva pa trenira in se posveča študiju, saj ima letos maturo. Prihodnji teden jo čaka nastop v Gorici na turnirju ITF z nagradnim skladom 10.000$, za katerega je prosila tudi wild card.
TC Triestino - AŠZ GAJA 0:4
Cigui - Orlini 6:1, 6:0; Križman -Maracich 6:1, 6:0; Orlando - Zini 6:1, 6:1. Dvojice: Križman/Cigui - Orlini/Maracich 6:0 , odstop TCT
ROKOMET
Italija brez
zgodovinskega
uspeha
i?
i ^ „ 1
f t
LIGNANO - Ena zmaga, dva poraza in enajst zadetkov je izkupiček kriškega rokometaša Ivana Kerpana (na sliki), ki je konec tedna nastopil na kvalifikacijah za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo avgusta na Češkem. Po zmagi proti Armeniji in porazu proti Slovaški so mladi »azzurri« v nedeljo izgubili še proti Madžarski (49:29).
Po dveh porazih se tako niso uvrstili na EP, kar bi bil - kot je povedal Kerpan - pravi zgodovinski uspeh, saj se doslej na finalni del celinskega tekmovanja še ni uvrstila nobena italijanska mladinska ekipa. Varovanci selektorja Marcella Riccija Schmidta (odgovorni za mladinske reprezentance je predsednik tržaškega Pal-lamana Trieste Giuseppe Lo Du-ca) so se slabše odrezali na igralnih mestih beka in organizatorja igre. »Na krilih in centru smo bili enakovredni ostalim, čeprav so bili nasprotniki fizično močnejši in višji. Madžarska je bil resnično boljša od nas. Proti Slovaški pa bi lahko s kančkom sreče in večjo mero borbenosti tudi zmagali,« meni Kerpan, ki se bo ta teden pripravljal na zadnjo prvenstvo tekmo A2-lige proti Seregnu.
JADRANJE - Jaš in Simon spodbudno
Pravo merilo bo evropsko prvenstvo
Minuli konec tedna sta naša najboljša jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti nastopila na državni regati v razredu 470 v Tosca-ni v kraj u Punta Ala. V sončnem vre me nu in zmer nem ve tru je 32 posadk v dveh dneh izpeljalo pet regat, tri v soboto in dve v nedeljo.
Čupina jadralca sta v kakovostni konkurenci zasedla dobro 2. mesto (19., 5., 1., 2. in 5), bila pa sta prva med mladinci. Zmagala je posadka Zeni - Pitanta, ki sicer nas-to pa tu di na pre do lim pij skih re ga -tah. Neposredna tekmeca Jaša in Si mo na med mla din ci bra ta Dub -bini sta bila na koncu absolutno šesta. Posadka Zandona - Traini, ki se bo udeležila letošnjih olimpijskih iger, pa ni nastopila.
Druga Čupina posadka Spa-doni - Condello je bila po petih re-ga tah deseta.
Na sploh sta bi la Jaš in Si mon zadovoljna z uvrstitvijo. Le v prvi re ga ti sta za ra di na pa ke pri sta la na 19. mes tu, na os ta lih pa sta bi la med naj boljši mi. »Vse ka kor so rez -ultati na državni ravni relativni. Šele ko bova nastopila na evropskem prvenstvu, bova ugotovila, ali sva za res kon ku renč na,« je oce nil nas -to pe Jaš, ki se bo s Si mo nom ko nec meseca udeležil absolutnega državnega prvenstva. Z italijansko repre-zen tan co pa se bos ta ude le ži la tu -di evropskega članskega prvenstva na Gardskem jezeru, avgusta pa še evropskega mladinskega prvenstva v Zadru.
NOGOMET - Pri Krasu namesto Sergeja Alejnikova
Novi trener je Alessandro Musolino Pri Vesni odhaja športni vodja Edi Pribac
Teden dni po zaključku rednega dela amaterskih prvenstev se že ve, kdo bo vo dil ne ka te re eki pe na ših druš tev. Na klopi Juventine so potrdili Danteja Portellija, pri Primorcu ostaja Olivi e ro Ma cor, v So vod njah Clau dio Sa -ri, pri Bregu Davor Vitulič, pri Mladosti pa Fabio Sambo. Včeraj pa so vrzel na klo pi re pen ske ga Kra sa (na mes to Sergeja Alejnikova) zapolnili z imenovanjem novega (starega) trenerja Ales-san dra Mu so li na, ki je re pen sko eki po tre ni ral že pred dve ma se zo na ma. Kras je z 2. ama ter ske pri pe ljal v pro -mocijsko ligo. Tri klopi pa so še prazne: v Kri žu pri Ves ni, na Pro se ku pri Primorju in v Bazovici pri Zarji Gaji. Nove trenerje pa naj bi imenovali v kratkem. Le pri Primorju morajo najprej izvoliti novega predsednika ter poiskati še nekaj odbornikov. Šele po tem bo do do lo či li, kdo bo vo dil eki -po v pri hod nji se zo ni.
Del ku po pro daj ne bor ze so - po -leg nogometašev - tudi športni vodje ekip. Pri Vesni se umika Edi Pribac, ki je sicer s kriškim društvom vezan do 30. junija. Novega pa iščejo (oziroma so že dobili) pri Primorcu. Ime bo znano v kratkem.
O premikih nogometašev se še ne (vsaj uradno) govori, saj ima večina pogodbe do konca maja oziroma polovice junija. Pri kriški Vesni se bodo zbrali jut ri. Od lo či li naj bi se, kdo bo no vi tre ner in se ve da bo do pos ku ša li zadr -žati čim več svojih nogometašev. Predvsem Degrassi, Tomizza, Velner in še mlajši nogometaši bi lahko postali plen društev v elitni ligi (predvsem Muggie in San Luigija). (jng)
Alessandro Musolino
KROMA
ZAČETNIKI 11:11 Sant'Andrea - Pomlad 5:3 (3:1, 2:2, 0:0)
STRELCA ZA POMLAD: Perco, Caselli in avtogol.
POMLAD: Carli, Racman, Casel-li, Renar, Ferluga, Esposito, Laschizza, Mesar, Perco, Marussi, Vattovaz, Pertot; trener Tul.
Začetniki Pomladi so v rednem prvenstvenem krogu izgubili proti ekipi SantAndrea, četudi so igrali dobro in so se skozi celotno tekmo borili. Gostitelji so bili boljši le v prvi tretjini. V preostalih dveh tretjinah je bila tekma precej enakovredna.
TURNIR IL GIULIA
Pomlad - San Giovanni 1:4 (0:0, 1:2, 0:2)
POMLAD: Carli, Kovacic, Renar, Simeoni, Caselli, Arduini, Vattovaz, Bo-lognani, Perco, Rebula, Ban, Puntini, Sancin, Esposito, Laschizza.
Začetniki Pomladi so na turnirju Il Giulia visoko izgubili proti San Giovan-niju, četudi so se v prvem in tudi drugem delu uspešno upirali. V drugi tretjini se je izkazal vratar Christian Puntini, ki je nekajkrat res dobro posegel.
NOGOMET 7:7
Še dve mesti za Primorcev turnir v Trebčah
Pri tre ben skem Pri mor cu bodo od 2. do 15. junija organizirali 1. kraški turnir v nogometu 7:7. Doslej se je prijavilo že deset ekip, organizatorji pa so nam sporo či li, da se lah ko vpi še ta še dve ekipi. Tekme bodo na malem peš-če nem igri šču v Treb čah, in si cer od ponedeljka do petka (ob 19.30 in 20.30). Vpisnina znaša 400 ev-rov na ekipo. Za katerikoli informacije pa lahko pokličete glavnega organizatorja Luco Trevisana (tel.: 3288296981) ali pošljete sporočilo po elektronski pošti na naslov asd.primorec@email.it.
Nedeljski izidi
D-LIGA - Dodatna tekma za play-out: Sanvitese - San Dona 4:1. PROMOCIJSKA LIGA - Play-off: Pro Gorizia -Centro Sedia 4:1.
1.	AL - Play-off: Valnatisone - S. Giovanni 2:2; Aquileia - Vigonovo 0:1.
2.	AL - Play-off: Talmassons - Domio 2:3, Ronchi - Pravisdomini 0:0.
3.	AL - Dodatna tekma za 1. mesto: Sagrado -Premariacco 0:5; play-off: Cormons - Fiumicello 0:0.
NARAŠČAJNIKI - Dodatna tekma za obstanek v dež. prvenstvu: San Luigi - Fiume Veneto 3:1.
^C_ŠPORT
DEŽELNE LIGE - Načrtovanje nove sezone
Pri Slogi isti trenerji morda na čelu različnih ekip
Med moškimi spet sodelovanje, a zaenkrat le na mladinskem področju
Vse naše ekipe, ki so letos nastopale na deželni ravni, so s prvenstvi že zaključile (nekatere pred enim tednom, druge pa pred tremi), za odbornike naših društev pa se prav v tem obdobju začenja najbolj naporno delo, to je planiranje nove sezone.
Med našimi društvi, ki se ukvarjajo z moško odbojko, ima pred naslednjo sezono pravzaprav najmanj težav Sloga, ki je bila tako v C kot v D ligi zelo uspešna, ima pa med našimi društvi tudi največ mladih odbojkarjev, tako da kar se tiče igralskega kadra ne bi smela imeti problemov. V najvišjem deželnem prvenstvu bo še naprej nastopala Sloga Tabor, ekipo pa bo gotovo treba še dopolniti, saj je bilo letos iz različnih razlogov na koncu igralcev res premalo, da bi lahko v takem sestavu nastopali še eno sezono (v novi sezoni bo med drugim tudi pri moških v vsaki ligi po 14 ekip, tako da bo prvenstvo še za mesec daljše). Spremembe bodo gotovo tudi v igralskem kadru ekipe, ki je letos nastopala v D ligi, saj jo bodo dopolnili še mlajši igralci, ob tem pa bi lahko tam igrala tudi Mirko Kante in Bertali, ki sta letos zaradi zdravstvenih oziroma študijskih razlogov igrala samo na začetku sezone. Kot nam je povedal Ivan Peterlin, se vsekakor z igralci niso še uradno pogovorili o naslednji sezoni, saj so bili precej zaposleni z organizacijo slovesnosti ob otvoritvi prenovljene repenske telovadnice. Tako tudi še ne vejo, kaj bo s tistimi, ki so letos igrali pri drugih društvih. Va-tovac in Stopar igrata trenutno z Bibio-nejem play-off za napredovanje v B1 ligo, vrnitev Ambroža Peterlina pa je odvisna od njegovih študijskih obveznosti (pri Buii vsekakor ne bo ostal). Pri Slogi bo vsekakor med tednom sestanek, na katerem bodo odločili, kdo bo treniral posamezne ekipe (tudi žensko) v naslednji sezoni. Letošnji trenerji bi morali vsi ostati pri Slogi, verjetno pa bodo vodili druge ekipe.
Pri Valu, kjer so imeli v letošnjem prvenstvu z mlado ekipo precej težav, tako da so obstanek dosegli prav v zadnjih krogih (odločilen je bil doprinos bolj izkušenih odbojkarjev), že planirajo naslednjo sezono, kot nam je povedal Sandro Corva, radi pa bi ohranili tako igralski kader kot trenerja Jerončiča, definiranega pa trenutno ni še nič.
Pri Olympii, ki je pred tednom dni
Slogino ekipo v C-ligi (v novi sezoni bo igrala v Repnu) bo treba številčno okrepiti
KROMA
napredovala v C ligo, so prav v nedeljo na celodnevni družabnosti proslavljali uspeh prve ekipe, glede naslednje sezone pa je gotovo le to, da Goričani ne bodo mogli računati na centra Caregarija, ki bo zaradi študijskih obveznosti eno leto preživel v Franciji. Z igralci se še niso pogovorili, upajo pa, da bo ogrodje ostalo nespremenjeno in da se bodo tudi tisti, ki so pred napredovanjem govorili, da bodo obesili copate na klin, premislili, saj se je letos ustvarila lepa in homogena skupina. Za igranje v C ligi bodo vsekakor potrebne okrepitve, še posebno na centru. Kot nam je povedal Andrej Vogrič, se bodo verjetno najprej pogovorili s tistimi igralci, ki so zadnja leta že igrali pri Olympi-i (na primer Luka Kuštrin). V kratkem pa bo	pri	Olym pi -
i tudi volilni občni zbor, tako da se bo s planiranjem naslednje sezone in sestavljanjem prve ekipe v glavnem ukvarjal nov odbor, kljub temu pa upajo, da bo skoraj vse že definirano do Memoriala Špacapan, ki bo kot ponavadi na začetku junija.
Pri Soči se z igralci in trenerji še niso pogovorili, tako da bodo z načrtovanjem naslednje sezone začeli naslednji te-
den, kot nam je povedal predsednik Fa-bio Tommasi.
Kar se tiče ženskih ekip, so se le pri Slogi že pogovorili z igralkami. Ogrodje ekipe bi moralo biti, kot nam je povedal Martin Maver, tako kot letos (še vsaj eno leto bo pri Slogi igrala tudi Fazarinčeva), lahko pa bi se mogoče vrnila Karin Cris-sani. Kaj bo s Corettijevo (letos pri Altu-ri), Mamillovo in Chiranijevo (obe sta med sezono zaradi službenih obveznosti nehali igrati), pa še ne vejo.
Pri Kontovelu, ki je letos izpadel iz D lige, se z igralkami še niso pogovorili. Poleg tega še ne vejo, če bodo imeli ob mestu v 1. diviziji na razpolago mesto v 2. ali 3. diviziji (Kontovel se je pravzaprav znašel z dvema ekipama v 1. diviziji, ker je prva ekipa izpadla iz D lige, druga pa napredovala iz 2. divizije). »Najboljše igralke bodo vsekakor igrale v 1. diviziji, ostale pa v drugem članskem prvenstvu, naj bo to 2. ali 3. divizija,« je povedala Jana Ban.
Pri Govolleyu se prav tako niso še pogovorili z igralkami, kot nam je povedal David Grinovero, po vsej verjetnosti pa bodo naslednje leto nastopali z mlaj-
šimi igralkami v 1. diviziji.
Tudi pri združeni ekipi Bora in Brega, ki si je na koncu vendarle zagotovila obstanek v ligi, se morajo s svojimi odboj-karicami še pogovoriti, v četrtek pa bo tudi sestanek med društvoma.
Društva, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pa bi se morala v kratkem tudi sestati na seji odbojkarske komisije ZSŠDI, na kateri bodo preverila, če obstaja možnost za morebitno sodelovanje na članski ali mladinski ravni. Za sodelovanje na mladinski ravni pa so se spet zmenila društva, ki gojijo moško odbojko (na sestanku so bili prisotni predstavniki vseh društev), kar v bistvu predstavlja neke vrste povratek k projektu Rast. Združene ekipe bodo v naslednji sezoni sestavili v kategorijah U18 in U16. (T.G.)
Izidi play-offov: za napredovanje v moško B2 ligo - Vbu - S. Giovanni 3:0, S. Giovanni - Vbu 2:3 (Vbu je že napredoval v B2 ligo); ženska C liga (prvi polfinalni tekmi): Porcia - Martignacco 3:1, Biesse Triveneto - Lucinico/Farra 3:0; ženska D liga (prvi polfinalni tekmi): Roveredo -Manzano 3:1, Cordenons - Cervignano 3:1.
Torek, 13. maja 2008
□ Obvestila
AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI,organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Vabljeni vse osnov-nošolke in osnovnošolci.
BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štan-drežu in Sovodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481531611.
TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na
Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara).
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špageta-da.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih.
AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu, Repentaborska ul. na št. 38, v torek od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. 347-5292058. Rok za vpis zapade 16. maja 2008.
AŠD BREG organizira v nedeljo, 18. maja tekmo med bivšimi Brego-vimi nogometaši. Za podrobnejše informacije in prijavo lahko pokličete v večernih urah naslednje številke: Giuliano 3291258112, Sandy 3356186336 in Paolo 3488833730.
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
3. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem
Brežanke že napredovale Zdaj še za končno prvo mesto
Oma B - Breg 0:3 (17:25, 14:25, 16:25)
BREG: Babudri, Mauro, Berzan, Preprost, M. in S. Sancin, Preprost (L). Trener: Breda Berzan
Kljub močno okrnjeni postavi in verjetno najslabšemu nastopu v letošnji sezoni so Brežanke brez težav premagale skromno Omo B in si z novimi tremi točkami priborile napredovanje v 2. divizijo. Varovanke trenerke - igralke Brede Berzan, ki v tem prvenstvu nastopajo z mešano postavo starejših in mlajših od-bojkaric, so doslej izgubile le enkrat, tako da je njihov uspeh povsem zaslužen. Do konca prvenstva manjkata še dva kroga, naše igralke pa bodo gotovo še naprej igrale motivirano, saj želijo prvenstvo zaključiti na prvem mestu.
Vrstni red: Breg 33, Altura 32, Pog-gi 2000 A 25, Oma A 22, Poggi 2000 B 17, Libertas 9, S. Andrea in Oma B 3.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Na Goriškem Pro Romans - Soča 3:0 (25:8, 25:20, 25:13)
SOČA: Camauli, Visintin, Černic, Brumat, Nanut, Moro, Marussi, Kogoj, Gallizia, Beuciar, Gabbana. Trener: Pao-la Uršič
Sočanke so z gladkim porazom zaključile prvenstvo. Obe ekipi sta igrali precej demotivirano in nezbrano, nasprot-
nice pa so bile razen v drugem nizu, ko so naše igralke zaigrale bolj odločno, prepričljivo boljše, tako da je bila tekma enosmerna.
Fincantieri - Val/Dom Imsa 1:3 (25:22, 18:25, 15:25, 13:25)
VAL/DOM IMSA: Lavrenčič, Degano, Kocjančič, Terpin, Povšič, Braini, Piras (L). Trener: Rado Lavrenčič
Odbojkarice Vala/Dom so tokrat zaigrale v močno okrnjeni postavi. Tekmo so začele zelo slabo, ko so se uigrale, pa so brez večjih težav strle odpor nasprotnic.
Vrstni red: Mossa 68, Pieris 66, Ronchi 67, Pro Romans 58, Azzurra 56, Morarese 55, Villesse 39, Lucinico 37, Ca-priva 30, Val/Dom Imsa 23, Soča 20, Sta-ranzano 14, Grado 8, Fincantieri 2 (Pieris in Morarese s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Tolažilne skupine Sokol - Bor Kinemax 2:3 (27:25, 25:19, 20:25, 16:25, 8:15)
BOR KINEMAX: Pučnik, Kneipp, Hauschild, Bruss, Cella, Visintini, Steinbach, Grasso, Viviani, Nadlišek, Rabak, Gleria Sossi. Trener: Betty Nacinovi
SOKOL: Ghezzo, Cibic, Collovati, Cesari, Škerl, Škerlavaj, Vidoni, Von Egitz, De Franceschi. Trener: Lajris Žerjal
Povratni derbi med Sokolom in Borom je bil veliko bolj izenačen, saj so domače igralke igrale precej boljše kot na prvi tekmi, gostjam pa se je poznalo, da je marsikatera igralka na tekmo prišla s tridnevnega ali dvodnevnega šolskega izleta. Prva dva seta so tako zasluženo osvojile domače igralke, ki so plave večkrat spravile v težave s servisom, v ostalih treh pa so Kneippova in soigralke omejile število napak in strle odpor Sokola, ki je proti koncu zaradi utrujenosti popustil.
Sloga Dvigala Barich - Brunner 3:0 (25:21, 25:14, 25:21)
SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro, Valič. Trener: Franko Drasič
Slogašice so prvi del prvenstva v tolažilni skupini zaključile z gladko zmago. Tekma je bila lepa in borbena, saj so se igralke obeh ekip zelo potrudile, da bi zapustile čim boljši vtis. Bolje so se odrezale slogašice, ki so tako še enkrat dokazale, da v domači telovadnici igrajo neprimerno bolj učinkovito kot na tujem. Zmaga Sloge Dvigala Barich ni bila nikoli v dvomu, še zlasti pa so se naše igralke izkazale v drugem setu, v katerem so svoje nasprotnice povsem na-digrale. (Inka)
360 STOPINJ
Martin Lissi
Učitelj plavanja najraje bere, gleda filme in zahaja v gledališče
O sebi pravi, da je bolj intelektualec in kulturnik kot pa športnik. Kljub temu pa je njegova športna pot kar zanimiva in dolga: 22-let-ni študent slovenistike v Ljubljani je začel s plavanjem že pri 5 letih. Vse do drugega razreda višje šole se je s plavanjem ukvarjal tekmovalno (dosegal je dobre rezultate na deželni ravni), nato pa se je preizkusil tudi v reševalnem plavanju. Že sedmo leto pa uči plavanje pri PK Bor. Pri plavalni zvezi Slovenije je opravil izpit za učitelja plavanja. Najboljši športni dosežek: nastop na absolutnem DP v reševalnem plavanju v Rimu (Foro Italico) Datum rojstva: 6. 1. 1986
Društvo: PK Bor Bivališče: Milje
Stan: samski Zaposlen/študent:
študent
Ostali športi: smučanje, sledim rad OI in EP v atletiki
Moj trener: Andreina Menegatti (ljubezen na prvi pogled)
Ostale dejavnosti in konjički: prebiram knjige, gledam filme in rad zahajam v gledališče
Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja:
Primorski dnevnik, spletne verzije Corriere della sera, Delo in Re-pubblica/ Slovenistična revija, Mladina, L'espresso/ TG1/ Blob Knjiga na nočni omarici: trenutno ,Zgodbe na Dušek, Lili Potpara Najljubša glasba: nimam najljubše, poslušam vse
Najljubši film: Vse o
materi, Pedro Almodo-
Ob sobotah zvečer grem najraje ... tja, kjer je žur Najljubša jed: pica Najljubša pijača: vino Navijam za: Ferrari Najljubši zamejski športnik: Biserka Cesar
Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: sovražim zastave in grbe kot simbole nečesa Najljubše počitnice: Andaluzija leta 2006 z vaditelji plavanja, rad pa bi obiskal New York in Carigrad Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... glasbenik
Zgled v športu: ga nimam
Skrita želja: če jo razkrijem, ni več skrita
18
Torek, 13. maja 2008
ŠPORT
KOLESARSTVO - Na Giru končan sicilski uvod
Bennati najhitrejši v sprintu v Catanii
Italijansko premoč potrjuje tudi vodilni v skupnem seštevku Pellizzotti
CATANIA - Italijan Daniele Bennati je zmagovalec tretje etape 91. kolesarske dirke po Italiji. Tekmovalec moštva Li-quigas j e v ciljnem sprintu 221 km dolge preizkušnje od Catanie do Milazza ugnal Nemca Erika Zabela, tretji pa je bil njegov rojak Danilo Hondo. V skupni razvrstitvi je vodstvo zadržal Franco Pellizotti (Liqui-gas). Od slovenskih kolesarjev se je v tretji etapi najbolj izkazal Simon Špilak (Lam-pre), ki je zasedel 41., medtem ko sta Tadej	Valjavec	(AG2-r Mondiale) in Jure Golčer (LPR Brakes) končala na 67. oziroma 134. mestu. Vsi so v cilj prispeli skupaj z glavnino.
Kolesarska karavana je včeraj odpeljala zadnjo otoško etapo pred selitvijo na Apeninski polotok, sicilijanske dogodivščine po zavitih cestah, ki so ob dežju še posebej nevarne, pa si bo najbolj zapomnil Pellizotti, ki jo zapušča v najbolj prestižni rožnati majici. Drugouvrščeni Američan Christian Vande Velde zaostaja sekundo, tretjeuvrščeni Italijan Danilo Di Luca pa sedem sekund.
V včerajšnji preizkušnji je skupino šestih ubežnih kolesarjev (Riccardo Chi-arini, Mickael Buffaz, Jeremy Roy, Kevin Seeldraeyers, Matej Jurco in Pavel Brutt), ki si je privozila štiri minute prednosti, glavnina ujela kakšnih 20 km pred ciljem. Po pričakovanju je odločitev padla v ciljnem sprintu, najmočnejši pa je bil Bennna-
Bennati v šprintu
ugnal Nemca Zabla
ANSA
ti. V lanski sezoni zmagovalec dveh etapnih zmag na dirki po Franciji in treh na dirki po Španiji, je v končnici ugnal nemškega veterana Zabela in njegovega rojaka Honda.
Etapa je bila usodna za avstralskega veterana Bradleyja McGeeja. Dvaintridesetletni Avstralec, ki je pred štirimi leti celo dva dni nosil rožnato majico, je približno 20 km pred ciljem padel, zaradi poškodbe ključnice pa zaključil letošnje nastoPadel je tudi eden od favoritov, mladi Riccardo Ricco^ a dirko nadaljeval opraskan. V padcu je bil vpleten
Danes bo na sporedu četrta, 183 km dolga etapa. Kolesarska karavana bo pot začela v kraju Pizzo Calabro, končala pa v Catanzaru.
Skupni vrstni red: 1. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas) 11:52:17; 2. Christian Vandevelde (ZDA) + 0:01; 3. Danilo Di Luca (Ita) 0:07; 4. Morris Possoni (Ita) 0:08; 5. Vincenzo Nibali (Ita); 6. Nicki Sorensen (Dan) 0:17; 7. Kanstantin Siucu (Blr) 0:18; 8. Paolo Savoldelli (Ita) 0:19; 9. Andrea Noe (Ita) 0:22; 10. Enrico Gasparotto (Ita) 0:25 ..; 42. Simon Špilak (Slo/Lampre) 1:10; 55. Tadej Valjavec (Slo/AG2r Mondiale) 1:30; 97. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 4:09.
PO FJK - 29-letni Hrvat Hrvoje Mi-holjevic je zmagovalec 46. dirke po Furla-niji. Zadnjo etapo s ciljem v Tablju je osvojil Italijan Alan Marangoni
NAŠ POGOVOR - Zlatko Dedič
»Trener Piacenze Somma mi je povrnil samozavest«
Slovenski napadalec iz Kopra Zlatko Dedič tako obožuje Trst, daje letos sredi sezone kar zamenjal ekipo, da bi lahko celo dvakrat igral proti Tries-tini na tržaškem stadionu Nereo Roc-co, le nekaj kilometrov od doma. Šale na stran, v soboto je koprski napadalec še drugič v sezoni igral pred tržaško publiko. Prvič je odločil tekmo v dresu Fro-sinoneja, ko si je v sodnikovem podaljšku priigral (sporno) enajstmetrovko in tako omogočil svoji ekipi, da je odnesla domov kar celoten izkupiček. A tista tekma je bila za Dediča ena izmed redkih svetlih točk prvenstva v vrstah ekipe iz Ciociarije. Med zimskim prestopnim rokom je odločil, da zamenja delodajalca in se je s srednje Italije selil v Emilijo, točneje v Piacenzo. Drugič pa ravno v soboto, ko nastrožje kazni si ni priigral, temveč jo je hladnokrvno izvedel za končni 1:1. Gola seje posebno veselil, saj ga je na tribunah spremljala kar številna skupina sorodnikov in prijateljev, ki ga j e prišla v živo gledat.
Že več kot uro po koncu tekme sem zasledil taisto skupinico. Dediča je čakala pred izhodom parkirišča izpod glavne tribune. Jaz sem takrat komaj zaključil intervju s koprskim napadalcem, vendar Dediču vse do 19. ure zvečer ni še uspelo opraviti protidopinške kontrole. Še sreča, da se nogometaš Piacenze ni vrnil s soigralci nazaj v Emilijo, saj je avtobus gostov že zdavnaj odpotoval, medtem ko je bil Dedič še »zaposlen«.
Zlatko, zate sta Trst in stadion Nereo Rocco res srečni mesti.
»Res je, zame so gostovanja v Trstu vedno prijetna. Tokrat je bila za nas tekma posebno težka, saj smo v obdobju, ko nismo najboljše pripravljeni. To se pozna tudi v igri, saj prihaja na dan utrujenost, ki ti ne omogoča, da bi igral, kot bi si želel. Za nas je bilo zelo pomembno, da ne bi izgubili, saj smo si hoteli še ma-
tematično zagotoviti obstanek. Sedaj upajmo, da bomo dobro odigrali še zadnje tri tekme.«
Na tribuna ti je sledila kar številna navijaška skupina, ki je prišla v Trst samo zate. In po golu si stekel ravno proti njim.
»Na tribunah je bil večji del moje družine, tako da sem bil res vesel, da sem lahko pred njimi tudi zadel. Zame je bil res lep popoldan.«
Narediva korak nazaj. Kako to, da si se odločil za prehod iz Frosino-neja v Piacenzo?
»Mislim, da je bil glavni razlog to, da so mi v Piacenzi zagotovili, da bom lahko igral. Ob tem je bil zelo pomemben faktor tudi trener. Somma me zelo dobro pozna in me tudi ceni, pripomogel je k temu, da sem precej pridobil na samozavesti in mislim, da je zaupanje trenerja za igralca nadvse pomembno. Mislim, da sem po svojih najboljših močeh to trenerjevo zaupanje tudi upravičil, saj sem odigral kar dobro in tudi dosegel nekaj golov.«
Tokrat si igral celo kot edina špica, kar je verjetno zate nekoliko neobičajno.
»Niti ne. Sploh me ne moti, da moram igrati kot prva špica. Sicer je bila tokrat izbira prisiljena, saj je naša prva špica Tulli diskvalificirana. Seveda so moje značilnosti drugačne. Ne zadržujem žoge, ampak grem raje v globino. Tekma nedvomno ni bila na zelo visoki ravni, tudi zaradi vročine, ampak zlasti Tržačani niso imeli več veliko motivacij. Mislim, da je bila točka navsezadnje za obe ekipi dobrodošla.« (I.F.)
NOGOMET - A-liga
Hector Cuper ni več
trener Parme
PARMA - Pred nedeljsko odločilno tekmo za obstanek proti In-terju se je vodstvo nogometnega A-ligaša iz Parme odločilo za zamenjavo na klopi. Hectorja Cuperja je zamenjal Domenico di Carlo.
HOKEJ - Slovenska hokejska reprezentanca se je vsaj za eno leto poslovila od elite. Slovenci so izgubili drugo tekmo boja za obstanek s Slovaško po kazenskih strelih s 3:4 (0:1, 2:2, 1:0; 0:1) in izpadli v nižji rang tekmovanja. Po predzadnjem dnevu drugega dela je že znanih sedem udeležencev četrtfinala. V boje za medalje so se že uvrstili Rusija, Švica, Švedska in Češka ter Kanada, Finska in ZDA. Za zadnje mesto imata možnosti še Latvija in Norveška.
MANCHESTER PRVAK - Nogometaši Manchester Uniteda so po gostujoči zmagi v zadnjem krogu proti Wiganu z 2:0 ubranili lansko prvo mesto v najbolj imenitnem angleškem tekmovanju - premier league. Za Rdeče vrage je to že 17. zmagoslavje v angleškem prvenstvu. Drugo mesto je osvojil londonski Chelsea. Izpadli so Derby County, Birmingham City in Reading.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SREDSTVO ZA OMRTVIN ČENJE
SESTAVIL LAKO
ČASNIKARSKO POROČILO
FRANCOSKI PISATELJ ZOLA
IME SLOV. HOKEJISTA ZUPANČIČA
PREBIVALEC POKRAJINE V ŠPANIJI
CIRKUŠKO PRIZORIŠČE
STANJE NOTRANJE NAPETOSTI
PRIPOVEDNO PESNIŠTVO
SPOJINA KOVINE S KISLINO
BAJESLOVNA PRIPOVED GIORGIO ARMANI
KAZALNI ZAIMEK
ZEMELJSKA OŽINA MED DVEMA MORJEMA
FOTO LAKO
NAUK O ZGRADBI TELESA
OTON TRABANT
ITALIJANSKI
POLITIK (GIUUO)
LJUBLJAN. GALERIJA
ANNA OXA
LATINSKI VEZNIK
STAR NAZIV ZA ARABCA ŽIRANT
STIKALO S TIPKO
IRSKI NOG. BRADY
GLAS TROBENTE
FILMSKA IGRALKA GARDNER
ZNANA JE PREKMURSKA
NAŠ RAZISK. INŠTITUT VRSTA GLASBILA
MESTO V TURČIJI, BLIZU MEJE Z ARMENIJO
ETN. SKUPINA V NIGERIJI IT. IGRALKA VALLI
KRAJ NA HRVAŠKEM
AM. PEVEC HARRISON
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
ZNOJ; CESTA
VIRGILIJEV JUNAK
ORNELLA VANONI
RIMSKA BOGINJA JEZE SL IGRALKA STARC
KNEŽNA DRUŽINA IZ ARAGONIJE
NAŠA IN TUJA CRKA
EPSKI KRALJ ŠKRATOV
NOGOMETNI TRENER NAPOLIJA (EDI)
OSVEŽUJOČA BREZALKOHOLNA PIJAČA
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB
/
Massa ljubi
■ VM
Turčijo
CARIGRAD -Dirka formule ena v Turčiji ni bila med najbolj atraktivnimi v letošnji sezoni, zagotovo pa bo v najlepšem spominu ostala Felipeju Massi, ki je tu zmagal že tretjič zapored, drugič v tej sezoni. Z odlično vožnjo je bl drugi Lewis Hamilton, ki pa je imel tudi srečo, da je drugi ferrarijevec Raikkoenen že na startu zaradi gneče izgubil nekaj mest in se je moral na koncu zadovoljiti s 3. mestom. Šesta dirka od osemnajstih za svetovno prvenstvo bo 25. maja po ulicah kneževine Monaka. Izidi: 1. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 1:26:49,451 (povprečna hitrost: 213,809 km/h); 2. Lewis Hamilton (VBr/McLaren) 3,779; 3. Kimi Räikkönen (Fin/Ferrari) 4,271; 4. Robert Kubica (Pol/BMW Sauber) 21,945; 5. Nick Heidfeld (Nem/BMW Sauber) 38,741; 6. Fernando Alonso (Špa/Renault) 53,724; 7. Mark Webber (Avs/Red Bull) 1:04,229; 8. Nico Rosberg (Nem/Williams) 1:11,406.
SP skupno (5): - dirkači: 1. Raik-konen (Fin) 35 točk; 2. Massa (Bra) 28; 3. Hamilton (vBr) 28; 4. Kubica (Pol) 24; 5. Heidfeld (Nem) 20; 6. Kovalainen (Fin) 14, itd
Petkovšek zlat na EP
LOZANA - Slovenska gimnastika je bogatejša za novi odličji. Mitja Petkovšek se je na evropskem prvenstvu v Lozani spet okitil z naslovom evropskega prvaka na bradlji, Aljaž Pegan pa je kljub napaki na drogu osvojil bronasto odličje.Olimpij-ski Italijan Igor Cassina, tudi bronasti z zadnjega EP, je padel z oroaj in bi na koncu šesti. V parterju je prvak postal Rus Anton Golocuckov. Madžar Krisztian Berki je zasluženo slavil na konju z ročaji, na krogih Nizozemec Yuri van Gelder, v preskoku pa Poljak Leszek Blanik.
kralj Rima
RIM - Srb Novak Djokovic je v finalu teniškega turnirja v Rimu premagal Švicarja Stanislasa Wawrinka s 4:6, 6:3 in 6:3. To je njegov tretji osvojeni turnir v letu 2008 in jubilejni deseti v karieri. Novak Djokovic, ki je pokal za zmago prejel iz rok štirikratne zmagovalke Rima legendarne Argentinke Gabriele Sabatini, se bo na novi lestvici ATP približal drugouvrščenemu Rafaelu Nadalu na zgolj 310 točk, premagani Švicar pa se bo po uspehu kariere prvič v življenju prebil med prvo deseterico svetovnih igralcev.
Ciudad prvak
KIEL - Roko-metaši španskega Ciudad Reala so osvojili evropsko ligo prvakov. Španska ekipa je na prvi domači tekmi pred tednom dni izgubila z nemškim Kielom s 27:29 (13:14), na povratni tekmi v Nemčiji pa zmagala z 31:25 (15:13). Naslova sta se veselila tudi Slovenca Pajovič (2 gola) in Zorman (1), najboljši strelec za poražence pa je bil z 8 goli (6 iz se-demetrovke) Kavtičnik.
/
KULTURA
Torek, 13. maja 2008 1 9
INTERVJU - Tržaški pisatelj je bil v soboto gost knjižnega sejma
Boris Pahor tudi v Turinu ponovil svojo... in našo zgodbo
Ameriški predsednik Al Gore ga je želel spoznati - Zakaj bi se odrekel Napolitanovemu odlikovanju?
Javni nastopi in intervjuji si v teh mesecih sledijo z neverjetno naglim tempom, Boris Pahor pa vztrajno ponavlja svojo zgodbo, kije nenazadnje tudi naša. Pozornost, ki mu jo javnost in vsi največji mediji posvečajo odkar je italijanski prevod Nekropole prodrl med najbolje prodajane knjige, je namreč bolj kot nase preusmeril v osvetljevanje polpretekle zgodovine. V prvi vrsti tiste, ki jo je v svojem skoraj petindevetdesetlet-nem življenju doživel na lastni koži. Tako je bilo soboto v Turinu, tako bo najbrž v petek v Vidmu. Na turinskem knjižnem sejmu se je v Rumeni dvorani (s petsto sedeži) pogovarjal s Paolom Maurijem in Marinom Sinibaldijem. »Mauri mi je postavljal bolj filozofska vprašanja, zanimala ga je psihologija taboriščnika, če me je po povratku preganjal občutek krivde. Sinibaldi, ki me je že gostil v svoji oddaji Fahrenheit, pa je želel, da obnovim svojo življenjsko zgodbo. In tako sem ponovno spregovoril o požigu Narodnega doma, o fašizmu, za katerega je sedaj zgodovinsko dokazano, da se je rodil v Trstu, o italijanskih taboriščih za Slovence...« Pahor je pred turinskim občinstvom citiral tudi na-brežinskega pesnika Iga Grudna, ki je v svojih poezijah opisal nečloveške razmere rabskega taborišča. »V Turinu mi je bilo najbolj všeč prav Sinibaldijevo poudarjanje te dobe: da mi je dal priložnost, da spregovorim o zadevah, ki jih italijansko javno mnenje ne pozna. Sicer pa že dolgo vedno in povsod, tudi na primer v Franciji ali Nemčiji, ponavljam isto zgodbo.« V Turinu jo je Pahor ponovil še isto popoldne in v neštetih intervjujih, ki jih je opravil v hotelu: na novinarska vprašanja je nepretrgoma odgovarjal dve uri. V tako natrpanem dnevu mu je za las ušlo tudi zanimivo srečanje: sporočili so mu, da bi ga nekdanji ameriški predsednik Al Gore, ki se je prav tako mudil na knjižnem sejmu, rad spoznal, ker ima po materini strani slovenske korenine ...
Pahor trdi, da ga vztrajno ponavljanje svoje (in naše) zgodbe ne moti, nekoliko bolj moteče je dejstvo, da je bil aprila le vsak drugi dan doma: le okrog 1. maja je bilo nekoliko bolje in na pol v šali dodaja, da se je počutil, kot bi bil na počitnicah ... V naslednjih tednih ga čakajo Idrija, Celovec, Otočec. V petek bo v okviru videmskega festivala Vicino/Lontano (svojo knjižno uspešnico Il confine degli altri bo tu v soboto predstavila tudi Marta Vergi-nella) spregovoril množici dijakom.
»Mladi se baje med mojo pripovedjo ne dolgočasijo: v Piemontu me je na primer devetsto dijakov poslušalo dve uri v popolni tišini. Podobno je bilo v Tre-visu, vReggiuEmilii.« Tudi v šoli je lahko včasih zanimivo...
V medijih pa se tržaški pisatelj ne pojavlja samo zaradi svoje Nekropole in zanimive življenjske zgodbe: izjava, da bi odklonil morebitno odlikovanje predsednika Napolitana, je vzbudila veliko zanimanje. »Te zgodbe ne bi rad pogreval, ostajam pa pri tistem, kar sem že rekel in tudi zapisal za dnevnik Il Sole 24 ore: tako jaz kot naša skupnost ne moreva sprejeti, da se govori o povojnem jugoslovanskem nasilju, fašistična grozodejstva pa zamolči. Če me predsednik Napolitano želi odlikovati, naj vsaj omeni, da sem v svojih delih pisal tudi o fašističnih zločincih. Če tega ne more storiti, se rad vnaprej odrečem odlikovanju.«
Dosleden. Kot vsakič doslej. Morda mu tudi zaradi tega mladi tako radi in pozorno prisluhnejo ... (pd)
»Mladi se baje med mojo pripovedjo ne dolgočasijo: v Piemontu me je na primer devetsto dijakov poslušalo dve uri v popolni tišini. Podobno je bilo v Trevisu, v Reggiu Emilii ...«
KROMA
Scenograf in kostumografinja sta poskrbela za tradicionalno razkošno sceno in kostume
NOVA GORICA - Jutri prvi koncert
Začenja se cikel Glasba z vrtov sv. Frančiška
NOVA GORICA - S koncertom cerkvene glasbe, ki jo bo izvajal trio Seraphim, se bo jutri ob 20. uri začel letošnji cikel Glasba z vrtov sv. Frančiška, ki ga v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico pripravlja Kulturni dom Nova Gorica. Cikel je namenjen predstavitvi mladih goriških glasbenikov z obeh strani meje.
Spo mla dan ski me seci so na Goriškem že 14. sezono rezervirani za naj vid nej še mla de slo ven ske glasbene ustvarjalce. Letošnji cikel Glasba z vrtov sv. Fran čiš ka bo do konca junija obsegal sedem različnih in pestrih kon cer tov, na katerih bo mogoče prisluhniti harmoniki, klavirju, godalnim in različnim komor nim zased bam, pa tudi zbo ru, so spo roči li iz no vo go riš ke ga kul -tur ne ga do ma.
Kot prvi se bodo jutri predstavili člani leta 2006 ustanovljenega ko mor ne ga tri a Sera phim: sopra -
GLEDALIŠČE VERDI - Opera Gaetana Donizettija in Salavatoreja Cammarana v rimski postavitvi
Roberto Devereux ni prepričal
Izredno delo iz 19. stoletja je imelo predvsem v pevski zasedbi nekaj šibkih točk - Ponovitve v Verdiju do 20. maja, 30. maja pa v Pordenonu
v najbolj izpostavljenih mestih, v lir-skih frazah pa pokaže svoje najboljše kakovosti.
Kljub temu, da sta Donizetti in Cammarano opero poimenovala po tenoristu, je prava protagonistka tragedije kraljica Elizabeta I.: njej je skladatelj namenil najlepše arije in najbolj srdite cabalette, pa tudi psihološko najbolj izdelan nastop, ki poslušalca prevzame kljub ne ravno vrhunskim Cammaranovim verzom; da v tem slučaju ne gre le za razkazovanje vir-tuoznih spo sob nos ti, je jas no do kazala sopranistka Nelly Miricioiu. Pevka ima za seboj že dob ra tri de setlet -ja kariere, ki so nekoliko načela čvrstost glasu, izostrila pa interpretativ-ne sposobnosti. Umetnica je previdno in inteligentno stopnjevala svojo interpretacijo do zaključnega prizora, kjer je ustvarila gledališko najbolj prepričljiv trenutek: kraljica, čigar visok položaj nikakor ni mogel izprositi ljubezni, razdvojena med maščevalno slo in neizpolnjenim upom, na-pos led odvrže kro no, se tako rekoč razgali pred dvorom in občinstvom ter izpostavi svojo žensko nebogljenost in šibkost.
Vojvodinja Nottinghamska, kraljičina tekmica, ima v operi dokaj po-memb no vlo go, ki jo je mez zo sopra -nistka Laura Polverelli izpeljala s tankočutnim oblikovanjem lepo izšolanega glasu; njen duet z Robertom je bil najbolj (in morda edini) privlačen trenutek prvega dejanja, dramatična na petost pa je izsto pala tudi v du e tu z možem.
Pevsko zasedbo so dopolnjevale tri stranske vloge, kjer se je najšib-keje izkazal tenorist Saverio Bambi, korejska mezzosopranistka Seon Young Pak in reški basist Slavko Se-kulic pa sta pokazala dober pevski nivo. Zadovoljivo se je odrezal tudi zbor, ki ga je tokrat Lorenzo Fratini pripravil do bolj skladnega in ubranega petja kot sicer.
Orkester je tokrat odigral bolj stran sko vlo go, vod stvo Bru na Cam -panelle ni bilo posebno zanimivo niti ne povsem natančno in je le redko prekoračilo mejo rutinskega muzici-ranja. Vsekakor je opera postopoma rasla in na koncu izvabila dolge aplavze; ponovitve z različnimi pevskimi zasedbami bodo v na tržaškem odru do 20.maja, zadnja predstava bo v Pordenonu 30.maja.
Katja Kralj
nist ka Mar ta Moč nik Pirc, tro ben -tač Jure Gra di šnik in or ganist Kle -men Kar lin, ki jim je ob baroč ni glasbi ljuba tudi slovenska ustvarjalnost. Izvajali bodo dela iz obdobja baroka in klasicizma, poseben poudarek pa bo na sodobnem slovenskem glas benem izroči lu. Tako bodo premierno predstavili priredbo skladbe Ave Marija Damijana Močnika za sopran, trobento in orgle.
V nadaljevanju 14. sezone Glasbe z vrtov sv. Frančiška bodo mla di glas beni ki ponudi li vpo gled tako v skladbe železnega repertoarja kot tudi v sodobnejšo umetniško ustvarjalnost, pri čemer ne bodo pozabi li ni ti na slo ven ske skla -datelje in na ustvarjalce z goriškega območja. Med drugim bodo na zaključnem koncertu oživili delo skladatelja in slikarja Saše Šantla, ki se je rodil v Gorici, so še spo ro-či li iz Kul tur ne ga do ma No va Gorica. (STA)
Kadar gledamo opere kot Roberto Devereux lahko bolje razumemo šege in navade občinstva 18. in delno še 19.stoletja: obiski in pogovori v ložah so bili bistvo gledališkega večera, pozornost je bila namenjena odru le med ključ ni mi pri zo ri. Dandanes je radovednost tista, ki nas prisili k zbranemu poslušanju, kajti Devereux je prava redkost: v tržaškem gledališču Verdi so opero upri-zo rili eno le to po ne a pelj ski pre mi e -ri, nato še tri leta kasneje, sledilo je nekaj predstav v gledališču Mauroner, nato pa poldrugo stoletje pozabe. Gaetano Donizetti in Salvatore Cammarano sta imela za seboj čudovito umet ni no - Luci a di Lam mer mo or je nastala l.1835 - zato bi vsakdo lahko pričakoval, da se bo dvojica vsaj približala umetniškemu nivoju škotske tragedije z zgodbo o nesrečni ljubezni kraljice Elizabete.
Sestavine so bile karseda primerne: ljubezenski pravokotnik, ki se je v nesrečnih okoliščinah tragično izšel za vse pro tago nis te, je omo go čil ve li ko napetih trenutkov, do teh pa nas avtorja pripeljeta le postopoma; po prvem, v bistvu statičnem dejanju, se dogodki in čustva stopnjujejo ter dosežejo višek v sklepnem dejanju z zaključno sceno kraljice Elizabete , ki upravičeno sodi med najbolj prepričljive tragične prizore Donizettijevih oper.
Postavitev je nastala v rimski operni hiši, za katero sta scenograf David Walker in kostumografinja Cristina Aceti pripravila zelo tradicionalne slike: razkošni kostumi so zvesto odgovarjali zgodovinskim portretom in tudi režiser Francesco Bellotto se je pri svojem delu omejil na raz poredi tev pro tago nis tov in mas, pri tem pa ne kaj krat izzval pomis le -ke glede položaja dvornih dam, ki so večkrat sedle kar na trda tla.
Z uvodnimi stavki nisem želela izni či ti umet niš kih vrednot ope re, ki lahko postane privlačna in prepričljiva v interpretaciji odličnih pevcev, toda v pevski zasedbi je bilo tokrat kar nekaj šibkih točk: Nottinghamski vojvoda Roberto Servile je v prvem dejanju zaskrbljujoče izpostavil svoje težave, po dalj šem pre mo ru pa se je soglasno z umetniškim vodstvom odločil, da svoje mesto prepusti domačemu baritonistu Paolu Rumetzu. Tržačan bi moral peti v drugi zasedbi, kljub nepričakovanemu klicu pa se je le po odrezal ter izde lal vo kal no ter interpretativno zaokrožen lik.
V naslovni vlogi je pel Roberto Aro ni ca, teno rist, ki je v tej sezo ni že zadovoljivo interpretiral Ernani-ja, še vedno pa hranimo najlepši spomin iz njegovega nastopa v Hoff-mannovih pripovedkah. Lepo zaokrožen glas se včasih nevarno napne
20 Torek, 13. maja 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
RUBIJE - Velika množica na nedeljskem okritju spomenika Primožu Trubarju
Ljudski praznik ponosa na očeta slovenske pisane besede
Doprsni kip, ki stoji na zelenici pred vhodom v Rubijski grad, sta odkrila Venko in Nataša Černic
Bilje res lep prazničen dan. Na križišč-nem oširku pred vhodom v Rubijski grad se je zbrala množica ljudi, sončni žarki so prijetno greli prostor ob Vipavi, navdušenje in ponos sta prevevala množico, rahel veter je ojačeval petje in širil besedo, tisto besedo, slovensko, ki sta jo tako občuteno in dovršeno v njunih govorih poveličala slavnostni govornik Miran Košuta in goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Ko bi le mogel, bi v nedeljskem duhu povsod prisotni Primož Trubar, oče slovenske tiskane besede in upravičeni slavlje-nec, izstopil iz lepega kipa in se jima na stopnišču pridružil.
Postavitev kipa ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pred gradom v Rubijah, krajem kjer je začetnik slovenske literature pridigal in prenočil novembra leta 1563, ni bil le praznik sovodenjske skupnosti, Rubij ali Venka Černica, domačega podjetnika in sedanjega lastnika Rubijskega gradu, ki je javnosti podaril trajno obeležje na slovensko prisotnost in kulturo, ali širše Goričanov, bil je praznik vseh Slovencev in pravi praznik besede in kulture. Čeprav je Goriška pomenila še manj kot dvotedenski odlomek sila pestrega Trubarjevega življenja, je pridigar Primož močno zasidran v tukajšnji trajni spomin. So-vodenjski upravitelji so v zadnjih letih rubij-sko ulico preimovali prav po Trubarju, generacije goriških slovencev so ponosno obiskovale licej z njegovim imenom, od nedelje Trubar pomirljivo gleda mimoidoče v Rubijah, novembra bomo v Gorici postavili spominsko ploščo na stolnem trgu, kjer se j e v tisti jeseni pred 445 leti mudil.
Malo po enajsti uri v drugi majski nedelji, na materinski dan, se je začel poklon očetu slovenske pisane besede, verjetno le naključje prazničnega dne, a posrečen dokaz, da jezik ne pozna pregrad, ne meja, ne spola. Zazvenela je najprej pesem moškega pevsek-ga zbora Skala iz Gabrij, nakar je lep, poln, moderno zveneč zvok slovenščine iz Trubarjevih časov z nagovorom in pridigo v posrečenih oblačilih iz tistega obdobja predstavil gled ališki igralec Radoš Bolčina. Prireditev je dovršeno vodila in povezovala Vrhovka, go-jenka gledališke šole, Karolina Černic. »Trubar je živel v času velikih trenj in premikov« je dejala Černiceva, in nadaljevala: »Zgodovinska ugotovitev, da je Trubar bil gost tudi v gradu Rubije, nas je tu zbrala, da mu ob ob-letinici postavimo v spomin trajno obeležje. Pobudnik in naročnik doprsnega kipa Trubarju je lastnik grajskega posestva v Rubijah, domačin Venko Černic, čigar hvalevredna zamisel je naletela na veliko zanimanje in pripravljenost na sodelovanje slovenskih zamejskih kulturnih in političnih krogov«.
Požrtvovalni in izkušeni organizacijski mentor, vodja goriškega poklona Trubarju
Del množice, ki je v nedeljo pred Rubijskim gradom spremljala prireditev
BUMBACA
Igor Komel je k sodelovanju in osnovanju ku-turnega programa povabil Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž. Sodelovala so tudi številna domača kulturna društva, glavno besedo pa so imeli pevski zbori iz sovodenjske občine. Pokrovitelji so bili Občina Sovodnje ob Soči ter obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji. Po zaključenem sporedu je Igor Komel ponosno dejal, da bila nedeljska slovesnost zares velik praznik, in se gre za pomoč in sodelovanje zahvaliti prav vsem.
Glavna je bila seveda beseda: močna, trdna, prepričana, dovršena beseda glavnega govornika, predsednika Slavističnega društva Slovenije Mirana Košute in odprte, prepričljive, za vse Slovence silno pomembne besede, ki jih je izrekel predstavnik države, goriški prefekt Roberto De Lorenzo, kije še enkrat potrdil svoje izredno svetovljanstvo. Njegov govor o pomenu jezika je zvenel kot pravi esej o kulturi. Oba govora strnjeno objavljamo v ločenem delu današnjega časopisa.
Spored so povezovalil tudi nastopi pevskih zborov. Po uvodnem pozdravu Ka-
roline Černic je zapel ženski pevski zbor Danica z Vrha, po nagovoru župana občine Sovodnje ob Soči Igorja Petejana, ki je z naravnega odra, vhoda v park Rubijskega gradu, poudaril ponos in pomen dogodka za vso občinsko stvarnost, pa je nastopil dekliški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela.
Tudi Primož Trubar je pisal v verzih, in prav njegova »Te stare božje zapuvidi« je v ubranem in petju Sovodenjskih deklet uvedla v odkritje kipa, dela romunskega akademskega kiparja, že vrsto let v Fojdi živečega umetnika Dumitruja Ion Serbana. Vidno ganjen in seveda ponosen Venko Černic je skupaj s hčerko Natašo odkril bronasti kip, ki bo vse mimoidoče suvereno gledal in opozarjal na pomembnost slovenske besede. Černic je izrazil zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k oblikovanju te pobude. Kip je izročil v last sovodenjski občini skupaj z zelenico, na kateri je postavljen. Izrazil je tudi upanje, da bodo vsa vaška društva izmenično skrbela za njegovo nego in varstvo ter vsako leto pripravil primerne kulturne dogodke.
zapel je še Mešani pevski zbor Rupa-Peč, lepo izpeljano prireditev pa je zaokroži-
la Prešernova Zdravljica v Vrabčevi priredbi in izvedbi združenih pevskih zborov.
Poleg lepega števila občanov Sovodenj in ostalih vasi v občini smo med publiko zasledili tudi generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja s soprogo, senatorko Tamaro Blažina, deželnega svetnika Igorja Gabrovca, podpredsednika Slovenske akademije znanosti un umetnosti Matijo Gogala, zgodovinarja Branka Marušiča, Lojzko in Andreja Bratuža, deželnega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, ZSKD Marina Marsiča, SSO za Goriško Janeza Povšeta, SKGZ za Goriško Livija Semoliča, bivšega ministra RS Tomaža Marušiča, novogoriškega župana Mirka Brulca, župana občine Miren Kostanjevica Zlatka Marušiča, pokrajinska
odbornika Maro Černic in Marka Marinči-ča, katerema se je kasneje pridružil tudi predsednik Enrico Gherghetta, predsednika slovenskih konzult Petra Černica in Iva Cotiča, vrsto slovenskih občinskih odbornikov in svetnikov, goriškega občinskega odbornika za manjšinska vprašanja Stefana Ceretto, kulturne in prosvetne delavce z goriškega in tržaškega, bivše in sedanje gojence liceja, ki v Gorici ponosno nosi Trubarjevo ime. Vsi skupaj so se potem zadržali na veseli družabnosti v prostorih Peteanove gostilne, kateri lega ob mostu nad Vipavo prav nasproti vhodu v Rubijski grad veleva budno in prijateljsko družbo kipu neprecenjlive osebnosti s prijaznim pogledom.
Aleš Waltritsch
Levo nekateri od številnih predstavnikov oblasti, javnih uprav in organizacij, desno igralec SNG iz Nove Gorice v vlogi Primoža Trubarja, za njim lastnik Rubijskega gradu in pobudnik postavitve kipa Venko Černic
BUMBACA
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 13. maja 2008 2 1
SLOVESNOST V RUBIJAH - Govor predsednika slavističnih društev Slovenije Mirana Košute
Znanilec novega sveta
Trubarjevo sporočilo še vedno aktualno - »Naj bo ta spomenik predvsem znamenje!«
»
«
Slavnostni govornik je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta
BUMBACA
Prvi mož slovenske knjige ter utemeljitelj nacionalnega jezika, književnosti in kulture, predvsem pa »znanilec novega sveta«, katerega sporočilo je še kako aktualno. Tako je predsednik slavističnih društev Slovenije Miran Košuta opisal lik Primoža Trubarja v slavnostnem govoru, ki so mu ga zaupali prireditelji nedeljske slovesnosti pri Rubijskem gradu. Košuta je Trubarjev lik uokviril v Evropo XVI. stoletja, v prisotnih pa je sprožil tudi razmišljanje o vzrokih, zaradi katerih je figura slovenskega reformatorja sodobna tudi v demokratični, laični in schengensko odprti Evropi.
»Trubar, njegova osebnost, delo, misli, stremljenja, nazori so boljkokdaj živi, sodobni in tvorni prav danes in prav tukaj: v Gorici, Trstu, Čedadu, ob samo upravno bivši, a psihološko in kulturno še zmeraj živi italijansko-slovenski meji vzdolž pretočnega stičišča tevtonskega, romanskega in slovanskega,« je povedal Košuta in pojasnil: »Aktualna je najpoprej Trubarjeva vera, njegova zagnanost v Absolutno, njegova "lakata" in žeja po pristnem, neposrednem, od zlata in blišča neoskrunjenem dialogu s transcendentnim, ki jo sredi potrošniških plitvin današnjega votlega kapitalskega materializma lahko posodobljeno tolmačimo tudi kot sploš-nejše, ne samo religiozno zavzemanje za človekovo duhovnost, za slehernikovo etičnost, za tisto skrivnostno, neulovljivo presežno v naših telesih, možganih, dušah. Aktualna je Trubarjeva zapisanost narodu, sicer minljivemu ideološkemu konstruktu poznejše romantike, ki pa dandanašnji še zdaleč ni izčrpal pogonske sile svojega vezljivega idejnega goriva, saj se v epo-hi valjarskega amerikanizma obratno vse bolj izrisuje kot rešilno identitetno sidro, oaza kolektivne posebnosti, različnosti, svobode. Aktualen je prav tako tudi Trubar kulturnik, branilec globljih vrednot misli, razuma, miru, strpnosti, sožitja, spodbujevalec izobrazbe, šolstva, pisave, demiurg nacionalne književnosti in knjige, ko nas iz svojega pionirskega časa goreče opozarja, da so smiselna črka, beseda, prevod ali natis hrbtenica vsake kulturne biti, osišče tako nacionalnega kot civilizacijskega napredka in da bi se morali zato številčno neravno kre-zovski Slovenci veliko bolj otipljivo, spoštljivo in ne le deklarativno zavzemati za lastno kulturo, če želimo še naprej dihati kot narod, manjšina ali identitetno ozaveščeni posamezniki. In aktualno je nenazadnje še Trubarjevo jezikovno očetovstvo, njegova nesmrtna zaljubljenost v slovensko materinščino, ki ga ni ogradila za plotovi kake nacionalistično jalove jezikovne samozadostnosti, marveč ga v sozvočju z zlobčevskim načelom "Biti moramo odprto jedro!" pogumno oradovedila za svetovljansko večjezičje, za govorice bližnjih in daljnjih sosedov v razponu od latinske lingve franke do nemščine, italijanščine ali hrvaščine. Tako je tudi tu na Rubijah Trubar povsem naravno, danes bi temu dejali multikulturno razgledano, pridigal "nemški, slovenski in laški" saj je že zgodaj spoznal, "da je" - besede so Kosovelove - "slovenski jezik drugim enakovreden, da je last naroda, ki je sicer majhen, a individualen, dvignil ga je iz molka našega krepkega kmečkega ljudstva v pisateljski jezik. /.../In narod je spoznal, da je narod." Mar si ob vsem naštetem lahko zamišljamo kaj bolj modernega, koga organsko bolj vtka-nega od Trubarja v vezenino sodobnega slovenstva in evropstva?«
Košuta je spregovoril še o pomenu, ki ga mora imeti Trubarjev kip za slovensko narodno skupnost v Italiji in matici. »Kakor bi, čeravno počaščen, najbrž vzkliknil ob tej čarni bronasti sohi sam upodobljenec, tisti Trubar, ki je dosledno grmel čez zidavo nepotrebnih svetišč ali očetu cerkovniku zameril, da ni namesto fresk in kipov za domačo cerkev sv. Jerneja kupil raje "ene štiri voli /.../ inu tim bozim sosedom dal, da bi ž njimi bili orali, suje otroke živili": naj bo ta spomenik predvsem znamenje! Znamenje naše predanosti vsemu tistemu, kar Trubar pooseblja. Znamenje naše zvestobe njegovim bistvenim, človekotvornim, vselej aktualnim vrednotam: duhovnosti, narodu, slovenstvu, kulturi, knjigi, jeziku, večjezičju, medet-ničnemu dialogu, strpnosti, miru, sožitju. In naj bo ta spomenik tudi naša nema, a kakor bron trdna, neskaljiva obljuba Trubarju samemu: da ne bomo hlastali le po denarju, uspehu, slavi, videzu in materialnih dobrinah kakor lobotomirani sužnji kapitala, ampak gojili tudi presežno, duhovno in etično v nas; da ne bomo postavljali "imeti" pred "biti" politike pred narod, evropejstva pred slovenstvom in zaradi dosežene državnosti ali uresničenega unijstva tokraj ali onkraj Soče pozabili, kdo smo, kam gremo, kaj govorimo, temveč vsemu harmonično pripisovali ustrezen pomen in tako kosovelovsko ohranili tudi v času naraščajočega univerzalizma "svoj lastni obraz"; da ne bomo v imenu mamona, dobička, pragmatizma in gospodarske moči uničevali kulturo, zasramovali intelektualno delo, nalagali davke knjigam, plačevali pedagoge manj od pometačev in kupovali raje kanone, oklepnike ali learjete namesto prepot-rebnih operacijskih miz, muzejskih eksponatov, akustičnih dvoran, teatrske tehnologije, šolskih pomagal ali knjižnic; da bomo povsod - v Strassbourgu kakor v Ljubljani, v Rimu kakor v Gorici - suvereno uveljavljali enakopravnost svojega jezika, nehlapčevsko soživljali z angleščino ali italijanščino, koristili s trudom priznojene jezikovne pravice, skrbeli za rabo, rast in prihodnost slovenščine v duhu znane modrosti Wilhelma von Humbolta: "Prava domovina je v resnici jezik" Šele to bo - z vsem spoštovanjem za doprsje, ki ga danes odkrivamo - naš resnični spomenik Primožu Trubarju.«
RUBIJE - Govor goriškega prefekta De Lorenza
Materin jezik pravica
»Slovencem je fašizem skušal odvzeti, kar je človeku najdražjega: jezik očeta in matere«
Gojenje materinega jezika je osnovna človekova pravica. Nikoli ni odveč, če se spomnimo na zgodovinska obdobja, v katerih je prišlo do kršitve te pravice, in na tiste, ki nosijo odgovornost za to krivico. O tem je prepričan goriški prefekt Roberto De Lorenzo, ki je z velikim zanosom in občutljivostjo, ki vedno zaznamujeta njegove posege v javnosti, nagovoril prisotne na nedeljskem odkritju Trubarjevega doprsnega kipa v Rubijah.
»Možnost, da lahko spregovorim ob današnji slovesnosti kot predstavnik države in ljubitelj kulture tega območja, si štejem v veliko čast. Počaščen nisem le zato, ker sem bibliofil in ljubim renesančno obdobje, v katerem je Trubar živel. Biti danes danes tu med vami je privilegij, ker proslavljamo človeka, ki ima zelo velik pomen za evropsko kulturo. Njegovo življenje sta vodili človečnost in velika inteligenca,« je začel De Lorenzo in čestital pobudnikom ter organizatorjem nedeljske pobude. »Menim, da je bila postavitev kipa Trubarju nujno dejanje. Potrebno je bilo podčrtati velikanski pomen, ki ga je njegova figura imela za slovenski jezik in kulturo,« je ocenil prefekt in poudaril: »V sodobnejših časih, ko so vrednote Trubarjeve dobe morda propadle, je prišlo do nepriznavanja in mal-tretiranja slovenščine s strani italijanske države. Pravilno je, da ob vsaki priložnosti opozarjamo na to krivico in na odgovorne zanjo, ki so kršili najosnovnejšo človekovo pravico. Slovencem so skušali odvzeti to, kar je človeku naj-
Goriški prefekt Roberto De Lorenzo, ob njem sovodenjski župan Igor Petejan
BUMBACA
dražjega: jezik očeta in matere.«
Prefekt je v nadaljevanju ocenil, da so se časi spremenili, pri ohranjanju demokracije pa je nujno upoštevanje principov, ki jih predvideva ustava. »K sreči nas vsebina ustave spominja na odgovornosti fašizma in na vrednote, ki nas morajo vsak dan spremljati pri stvarnem udejanjanju demokracije v italijanski republiki. Kar se je zgodilo slovenščini in Slovencem, ki niso imeli
možnosti gojiti materinega jezika, se ne sme nikoli več ponoviti. Za to namerava skrbeti naša država,« je ocenil De Lorenzo in zaključil: »Pomembno je, da smo se zbrali ob Trubarjevem kipu. Menim, da bi bil oče slovenske književnosti zelo vesel, če bi videl, da se razmere izboljšujejo. V njegovem obdobju je namreč na Goriškem vsak lahko govoril v jeziku, ki mu je bil najbližji, in vsi so ga razumeli.«
Desno Trubarjev kip in njegov avtor Dumitru Ion Serban, spodaj ženski pevski zbor Danica z Vrha
VIP, BUMBACA
22
Torek, 13. maja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA, ŠEMPETER - Po okvari aparata za računalniško tomografijo
Goriška bolnišnica priskočila na pomoč šempetrski
V Gorici opravljajo nujne izvide - V Šempetru nova naprava čez osem tednov
V	Šempetrski bolnišnici se je minuli torek pokvaril aparat za računalniško tomografijo, znan tudi kot CT. Ker je to bil edini tovrstni aparat na Goriškem, se je bolnišnica znašla v zagati, kako zagotoviti preglede za svoje bolnike. Nabava novega bo po besedah vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Silvana Sakside po najboljšem scenariju trajala osem tednov. Rešitev se je našla blizu, v goriški bolnišnici. Po zaslugi direktorice goriškega zdravstvenega podjetja Manuele Baccarin, ki je imela posluh za težave v šempetrski bolnišnici, je bil prvi nujni primer iz Šem pe tra v Go ri co na pre gled po slan že dvanajst ur po okvari aparata. Gre za prvi primer tovrstnega sodelovanja med bolnišnicama.
Pogovori o pomoči šempetrski bolnišnici so najprej stekli med Saksi-do in Baccarinovo, na operativni ravni pa so se nato dogovorili še predstojniki radioloških oddelkov šempetrske in goriške bolnišnice. »Dogovorili smo se za pro to kol, po ka te rem od tu po -kličemo dežurnega radiologa v Gorici, nato pacienta pripravimo in ga prepeljemo v goriško bolnišnico. Tam bolniku opravijo preiskavo in ga z izvidom pošljejo nazaj,« pojasnjuje Saksida. Bolnišnici sta pred več kot desetletjem že sodelovali ravno pri preiskavah s CT-jem, ko ga v Šempetru še niso imeli, vendar je šlo, tako Saksida, za drugačno obliko dogovora. Tokrat sta torej bolnišnici prvič pristopili k skupnemu dogovoru o pomoči pri reševanju zagate zaradi pokvarjene aparature. Doslej je bilo namreč več sodelovanja na področju zdravljenja. V.d. direktorja v šempetrski bolnišnici za tokratni primer pravi, da gre za hvalevredno pomoč: »Vsa pohvala direktorici goriškega zdravstvenega podjetja, kije nemu-do ma pris to pi la k po mo či in na nji ho -vi strani uredila vse potrebno. Tako smo po dvanajstih urah od okvare aparata že lahko k njim prepeljali prvega bolnika na nujno preiskavo.«
V	Gorico tako iz Šempetra pošiljajo le nujne primere, nenujne napotijo v druge bolnišnice, ki so bolj oddaljene. Prihodnji teden nameravajo prav za nenujne primere najeti aparat, ki bo na voljo trikrat tedensko, medtem ko bodo nujni primeri do nabave nove ga apa ra ta še ved no pre gle do va ni v Gorici.
»Naš aparat je nepopravljivo pokvarjen, zato moramo nabaviti novega. Sedanji je bil star 11 let, toliko pona-
Goriška splošna bolnišnica
BUMBACA
vadi tudi znaša "življenjska doba" za takšne aparate. Za nabavo novega imamo že pripravljene vse papirje, danes bodo poslani na ministrstvo,« pojasnjuje Saksida. Ker gre za izjemno situacijo, še dodaja direktor, lahko bolnišnica javno naročilo pripravi po posebnih postavkah. V najboljšem primeru bodo v Šempetru novi CT dobili čez osem tednov. Bolnišnica ima v proračunu za investicijo rezerviranih milijon evrov,
ministrstvo pa jo bo po vsej verjetnosti sofinanciralo v višini 500 tisoč evrov.
Na oddelku za radiologijo v šempetrski bolnišnici z aparatom za računalniško tomografijo pregledajo približno 20 pacientov na dan oziroma 6.000 na leto. Gre za aparat, ki se uporablja za dvodimenzionalno rentgensko slikanje globokih tkiv oziroma organov.
Katja Munih
GLASBENA MATICA - Uspeh v Liguriji
Odlične uvrstitve mladih pianistov
Štirje učenci goriške Glasbene matice so se v prejšnjih dneh odlično uvrstili na 23. državnem klavirskem tekmovanju J.S.Bach v kraju Sestri Levante. Tekmovanje sodi med najbolj kvalitetna v Italiji in tekmovalce je ocenila petčlanska komisija priznanih pianistov in pedagogov, kateri je predsedoval koncertant in docent na Klavirski akademiji v Imoli Riccardo Risaliti.
Tarin Ferletič in Mateja Jarc iz razreda Beatrice Zonta sta se predstavili v kategoriji za klavir štiriročno. Kljub
temu, daje duo začel delovati pred mesecem dni, se je takoj izkazal na svoji prvi, skupni tekmovalni izkušnji in je prejel tretjo nagrado. Uspeh je seveda spodbudil duo k nadaljevanju komornega muziciranja. Tretjo nagrado v kategoriji za soliste je prejel tudi desetletni Cristian Visintin iz razreda Vesne Zuppin. Pod istim mentorstvom študira tudi osemletna Elisa Terrana, kije dobila prvo absolutno nagrado, s katero sta povezana tudi študijska podpora in nastop na koncertu nagrajencev. (rop)
GORICA - Predsednik dežele Tondo obiskal Romolija
Cesta do bolnice prioriteta
Predsednik Furlanije-Julijske krajine zagotovil, da bo pozoren do zahtev goriškega prostora
Ureditev cestne povezave, ki bo olajšala dostop do nove bolnišnice Janeza od Boga v Gorici, je med prioritetami nove deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine. Zagotovilo, da se bo deželna uprava zavzela za rešitev kočljivega problema, je dal novopečeni predsednik Renzo Tondo, kije vnede-ljo obiskal goriškega župana Ettoreja Romolija. Srečanja na županstvu so se udeležili tudi deželni svetnik Gaetano Valenti, goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag in deželni predsednik zveze črpalkarjev Pio Traini. Tondo je sogovornikom obljubil, da si bo prizadeval za pridobitev denarja, ki bo služil za izgradnjo cestne povezave z novo bolnišnico. Poseg bi namreč skupaj znašal pet milijonov evrov, na razpolago pa je zaenkrat le poldrugi milijon. »Najprej pa moramo preveriti, koliko denarja nam je pustila prejšnja deželna uprava,« je povedal Tondo. Le-ta je tudi poudaril, da bo odsotnost goriškega predstavnika v svojem odboru, nad katero je goriška javnost dokaj zaskrbljena, nadomestil z lastnim prizadevanjem in pozornosj do zahtev Goriške.
DOBERDOB
Po Martinovi poti iz Madžarske v Francijo
Mlada Evropejca Nicolas François in Daniel Markiy v letu slovenskega predsedovnja EU in predaje predsedovanja Franciji simbolično odpirata Martinovo pot od Szombathelyja, rojstnega mesta sv. Martina na Madžarskem, do Toursa in mesteca Candes-Saint-Martin, kjer je svetnik umrl. S kolesom in peš bosta med 26. aprilom in 4. julijem skupno opravila 1.800 kilometrov, pot pa ju bo danes popeljala v Doberdob. V sprejemnem centru Gradina ju bodo ob 18.30 sprejeli domači župan Paolo Vi-zintin, Valentin Jenko iz kulturnega društva Poslanstvo sv. Martina, ki bo predstavil projekt Martinova pot, in doberdobski pevski zbor Jezero, ki jima bo poklonil pevski pozdrav.
GORICA - Danes
Jeziki in šola
Slovenska konzulta pri goriški pokrajini in Sindikat slovenske šole prirejata posvet na temo Jezik, jeziki in šola. Potekal bo danes z začetkom ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Odprt je seveda šolnikom, obenem pa tudi vsem vzgojiteljem in staršem, ki se spopadajo z jezikovno različnostjo v družinah, društvih in organizacijah. Pojav otrok iz mešanih ali izključno italijanskih družin v slovenskih krogih je v zadnjih letih močno narasel in predstavlja predvsem za slovensko šolstvo temeljni izziv.
Na po sve tu bo uvo do ma po -zdravil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, nakar bodo jezikovno problematiko obravnavali Franco Fabbro z Videmske univerze, ki je med drugim izvedenec s področja nevropedagogije jezikov in avtor vrste strokovnih knjig, dalje učiteljica na mednarodni šoli v Trstu Carla Beltramini in Suzana Pertot, psihologinja, raziskovalka SLORI-ja, predavateljica in tudi avtorica publikacije o dvojezičnem otroku.
Danes Pomladni dan
Danes bo v Kulturnem domu v Gorici potekal Pomladni dan, tradicionalni nastop, ki ga spomladi prirejajo gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič in obiskovalci ludoteke Pika Nogavička. Spretnosti in znanje, ki so jih pridobili v letošnjem letu, bodo staršem in prijateljem prikazali ob 18. uri.
V Gorici izpraznili gredice
Tatovi so se tokrat lotili zelenja. V prejšnjih dneh so iz nekaterih gredic v Gorici, ki so v lasti goriške občine, izginile številne rastline. Vandalsko akcijo, ki so jo neznanci izpeljali v ljudskem vrtu, v ulicah Faiti in Garzarolli ter v grajskem naselju, občinska uprava obsoja in spodbuja občane, ki so pričali tovrstnim dogodkom, naj prijavijo storilce silam javnega reda.
Zmagali beli vrtnici
Trej novogoriški festival vrtnic se je zaključil v nedeljo na Kostanjevici z večerom med burbonkami. Glasba, poezija in etnološko obarvane iztočnice o vrtnicah so pritegnile številne obiskovalce, ki so napolnili tamkajšnji rožni vrt. Ta se ponaša s kar 70 različnimi vrstami bur-bonk, kar ga umešča na drugo mesto med tovrstnimi evropskimi nasadi. Tudi letošnji festival je ponudil vodene oglede po Novi Gorici, predavanja, razstave, tržnico, in kulinarična doživetja z vrtnicami. Goriška sekcija Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije tudi letos izbirala bur-bonko leta in najlepši rožni nasad v mestu. Najlepša burbonka je Boule de neige (snežna kepa), edina bela vrtnica v ko-stanjeviškem nasadu. Za najlepši nasad v mestu pa so bile razglašene bele vrtnice v vogalu med novogoriško avtobusno postajo in Kidričevo ulico, ki se ponašajo z imenom Schnee Witchen (Sneguljčica). Posebnost letošnjega festivala je izdaja priložnostne razglednice, znamke in žiga, do konca tedna pa je v avli novogoriške občinske stavbe na ogled filatelistična razstava. (km)
JAMLJE - V 85. letu starosti
Jožef Radetič sklenil svojo življenjsko pot
Na Kefaloniji se je pridružil četi Primorje - Boril se je v Grčiji in osvobajal Skopje
Na svojem domu v Jamljah je v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem sklenil svojo življenjsko pot 85-letni Jožef Radetič. Zadnja leta je preživel med domom in bolnišnico, saj so ga pestile starost in z njo povezane bolezni, kljub temu pa je bil ob obisku sorodnikov in prijateljev, kar se da dobre volje. S posebnim ponosom se je spominjal partizanske epopeje in srditih bojev, ki jih je bil s slovensko četo Primorje v zasneženih grških in makedonskih hribih. Vojna leta so ga zaznamovala; v levi nogi je čutil bolečine za posledicami ozeblin, ki jih je zadobil pri prečkanju reke Vardar pozimi leta 1944, v srcu pa j e vedno hranil spomin na padle soborce in sovaščane.
Jožef Radetič se je rodil 14. februarja 1923 v Tržiču, kjer sta si njegova oče Alojz in mama Rozalija Pahor začasno uredila dom, saj je bila njuna hiša v Ja-mljah, zgrajena leta 1901, do tal porušena med prvo svetovno vojno. Vojna leta je Rozalija preživela v begunstvu v kraju Bruck an der Leithe, kjer sta ji umrli hčeri Marija in Matilda. Oče Alojz je bil med vojno poročnik avstro-ogrske vojske; okrog leta 1925 se j e z družino vrnil v Jamlje, kjer je svojo hišo obnovil z 10.100 lirami vojne odškodnine.
V	tridesetih letih je družino Radetič prizadela dvojna smrt. Leta 1930 je umrl dvajsetletni sin, ki je nosil očetovo ime, Alojz, dve leti kasneje pa še oče. Za vajeti družinske kmetije je zatem moral prijeti Jožef, ki so ga jeseni leta 1942 vpoklicali v posebne bataljone. Vojaško službo je opravil v Astiju, od koder so ga marca leta 1943 skupaj z drugimi primorskimi fanti prepeljali na grški otok Kefalonija. Tu so Italijani približno 190 Slovencev vključili v 215. kazenski bataljon. Do 8. septembra 1943 so bili slovenski fantje neoboroženi, po kapitulaciji pa so jim Italijani izročili orožje. Kmalu zatem so se začeli hudi boji. Italijanski vojaki se namreč niso hoteli predati Nemcem, v spopadih pa so sodelovali tudi Slovenci in grški partizani.
V	boju je padlo 25 slovenskih fan-
Jožef Radetič
tov, ubitih pa je bilo 6.500 Italijanov; večino izmed njih so Nemci ustrelili, potem ko so se predali. Na Kefaloniji je septembra leta 1943 ostalo v nemškem ujetništvu 65 Slovencev, med katerimi je bil tudi Jožef Radetič. Septembra leta 1944 so slovenski ujetniki pobegnili Nemcem in se pridružili grškim partizanom ter ustanovili samostojno slovensko partizansko četo Primorje, ki je delovala v sklopu 7. grške brigade ELAS. Radetič se je s četo Primorje boril v grškem hribovju, zatem pa je sodeloval pri bitki za osvoboditev Skopja. Konec vojne je doživel v Ljubljani, demobilizirali pa so ga leta 1946, ko se je končno vrnil v Jamlje.
Po vojni se je Jožef Radetič zaposlil v podjetju Ilnea v tržiški ladjedelnici, nato pa v kamnolomu na Palkišču. Nekaj časa je zatem delal pri jameljskem zidarskem podjetju Devetak, pred upokojitvijo pa je bil več kot deset let zaposlen v tovarni Passero v Tržiču, kjer so izdelovali pločevinaste sode. 25. septembra 1949 se je poročil z Emilijo Frandolič iz Doja, ki j e umrja 23. novembra 1985; v zakonu so se jima rodili Jordan, Ana, Lojze in Patricija.
Jožefu Radetiču so leta 1969 podelili priznanje za doprinos k zmagi nad na-cifašizmom; spomenico je podpisal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Radetič je bil član sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje, z ostalimi vaščani pa je sodeloval pri gradnji jameljskega spomenika. »Vsi so bili moji prijatelji,« je nekoč povedal o trinajstih mladih Jameljcih, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 13. maja 2008 2 1

VRTOJBA
Tehnološki park z novimi člani
Primorskemu tehnološkemu parku se je na skupščini sredi aprila pridružilo 12 novih rednih članov, tako da v okviru parka sedaj deluje 41 podjetij. »Novi člani prinašajo obetavne projekte z veliko lastnega razvojno-raz-iskovalnega dela in vrhunskih tehnologij,« je včeraj dejal direktor parka Janko Borjančič. Primorski tehnološki park je v osmih letih delovanja pri razvoju pomagal preko 50 podjetnikom. Trenutno jih je v okviru najmlajšega slovenskega tehnološkega parka 41, od katerih jih je 12 štiriletno redno članstvo začelo sredi aprila. Dejavnosti novih članov so zelo različne, od letalnih sistemov, novih tehnologij in kompo-zitov v gradbeništvu do 3D tehnologij, mobilnih in spletnih komunikacij ter storitev na področju predstavitev.
»Razveseljivo je, da je v kadrovski zasedbi novih članov šest doktorjev in trije magistri znanosti,« je še dodal Borjančič. Po njegovih besedah so z izborom novih članov letos pohiteli, da bi imela podjetja možnost prijave na razpis Slovenskega podjetniškega sklada. Člani Primorskega tehnološkega parka, ki je del projekta In-Prime, tako letos kandidirajo za skupaj 350.000 evrov subvencij, pri čemer pričakujejo, da bodo sredstva v celoti odobrena. Predsednik skupščine parka Dragan Valenčič je opozoril, daje pred parkom zahtevno obdobje, saj bo moral ob osnovnem poslanstvu - ustvarjanju ugodne klime in pomoči visokotehnološkim podjetjem - tudi gospodariti s svojo stavbo na nekdanjem mejnem prehodu v Vrtojbi in vračati 2,75 milijona evrov kreditov za njeno lansko obnovo. Kredite nameravaj vračati s prihodki od najemnin. (sta)
STANDREZ
Daro odšel
Davorin Marušič
V teh dneh se je na Rojcah pri Štandrežu zaključilo zadnje poglavje pristnega kmečkega življenja. V 86. letu starosti je namreč umrl Davorin Marušič, ki so ga domačini poznali z vzdevkom Daro. Rodil se j e leta 1922 kot zadnji sin Franca Marušiča - Fan-čija in Tereze Mučič - Žeže s Pi-lošča. Bratje in sestra so mu bili Herman, Danilo in Almira. Družina Marušič je bila »nad Skalami« ze lo pozna na, saj je poleg Brajnikovih že pod avstroogr-skim cesarstvom obdelovala zemljišča, ki so prej pripadala grofom Pace. Daro se je od vedno ukvarjal s poljedelstvom in od druge svetovne vojne dalje tudi z vinograd niš tvom. Kdor je Dara poznal, ga je vedno lahko opazil med sadikami in trtami. Pridelke štan-dreške zemlje je prodajal od Gorice do Trsta. V hiši »pri Orehi« zdaj gospodarijo njegova žena Mila Brankovič z Jeremitišča ter si no va David in Pa o lo z dru žina -ma. Pogreb bo jutri, 14. maja, ob 10. uri z goriškega pokopališča v cerkev v Štandrežu in na štandreš-ko pokopališče.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
Gledališče
V	DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofor-tissimo«; informacije na tel. 048192683.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v četrtek, 15. maja, ob 20.30 gledališka predstava »V vlogi žrtve. Teater absurda v policijski izvedbi« (brata Presnja-kov).
Mi Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Carnera - The Walking Mountain«. Dvorana 3: 18.00 »Saw 4«; 17.50 -20.00 - 22.00 »Il treno per il Darjee-ling«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Speed Racer«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mongol«.
Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Iron Man«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Iron Man«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Speed Racer«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Carnera - The Walking Mountain«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Rolling Stones: Shine a Light«.
fi Razstave
ČEZMEJNA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCETA SLANE je na ogled v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Grad-nikove brigade 6) in v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20); do 30. maja v galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15. do 19. ure.
LIONS KLUB NOVA GORICA vabi na odprtje dobrodelne razstave likovnih del na temo Nasmeh pomladi v četrtek, 15. maja, ob 19. uri v avli mestne občine Nova Gorica. Izkupiček prodaje umetnin bodo namenili slepim in slabovidnim. Dobrodelna razstava bo potekala do 24. maja.
MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Krom-berk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811.
V	MODRA'S GALERIJI je na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom Z vetrom; do 25. maja ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gori-
ci je na ogled razstava grafik Sonje Makuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne.
V	GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo do 30. maja na ogled razstava slikarja Vla-dimirja Klanjščka z naslovom Obrobje.
V	GOSTILNI KORŠIČ V ŠTEVERJANU
bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar.
V	GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah in formatih bodo na ogled do poletja.
V	LADJEDELNICI FINCANTIERI V TRŽIČU je do 30. junija na ogled razstava z naslovom »100 anni di navi a Monfalcone«.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (trg E. Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava z naslovom Lujo Vo-dopivec Skulpture; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provin-cia.gorizia.it).
m Koncerti
S Izleti
DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015.
KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Svetogorska-Placuta vabijo na 9. čezmejni Pohod treh mostov, ki bo v nedeljo, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevmskem mostu.
NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 18. maja, ko-
lesarski izlet po zaščitenih območjih Cavana in Schiavetti z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valentinis), ob 9.15 pred stolnico v Tržiču (ul. F.lli Rosselli) in ob 9.30 na cesti za Marino Julijo pred silosi De Franceschi za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri.
SPDG obvešča, da je odhod pohod-niškega izleta na Bevkov Vrh (1050 m) na Cerkljanskem v nedeljo, 18. maja, predviden ob 8. uri iz parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastni-miprevoznimi sredstvi; informacije na tel. 0481-81965 (Boris).
¿J Čestitke
Draga VANJA in ERIK, iz srca vama želimo, da bi imela srečo in zdravje, predvsem pa, da bi se ljubila in spoštovala tako, kot sta si v soboto pred oltarjem obljubila. MePZ in PD Rupa-Peč.
13 Obvestila
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA:
14. maja, ob 20. uri v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici koncert tria Seraphin (Marta Močnik Pirc - sopran, Jure Gradišnik - trobenta, Klemen Karlin - orgle).
SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: 15. maja ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Muovete al mio bel suon« (renesančne in baročne pesmi in plese izvajajo mladi glasbeniki iz dežele FJK in Slovenije); informacije na tel. 0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost.
9 Šolske vesti
GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-urnem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo začel v maju in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826.
DRUŠTVO SABOTIN vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na redni občni zbor na sedežu društva v Štmavru.
KD OTON ŽUPANČIČ, KZPMK GALEB IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke na ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v domu A. Budala v Štandrežu; prvo srečanje v soboto, 17. maja, od 15. do 18. ure pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar; informacije in prijave do četrtka 15. maja na tel. 340-3447695 (Tamara Butkovič) po 18 uri.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495).
POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja.
BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in Sovodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481531611.
DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici Sant'Ambrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiške-ga okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro.
GORIŠKO POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSK bo zasedalo danes, 13. maja, ob 20.30 na goriškem sedežu SSk na drevoredu 20. septembra 118.
KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570.
OBČINA DOBERDOB obvešča svoje občane in lastnike zemljišč, ki se nahajajo v občini, da je sprožila postopek za sprejetje variante št. 8 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Med direktivami, ki jih je občinski svet sprejel s sklepom z dne 18. avgusta 2007, predvideva varianta morebitno spremembo v zazidljive nekaterih do dandanes nezazidljivih zemeljskih površin. Med postopkom sprejetja variante bo občina upoštevala le prošnje za variante, ki jih zainteresirani zasebniki vložijo na občinski tehnični urad najkasneje do 15. maja.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo
opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 14. maja, v občinski dvorani v Mošu.
H Prireditve
KULTURNI DOM GORICA IN SKGZ
vabita ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic na srečanje z nekdanjim vodjo odbora Igorjem Bavčarjem iz Ljubljane v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Uvodoma bo spregovoril Boris Peric.
KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO IN IAV (Itinerari Arti Visive) prirejata niz kratkometražnih filmov, ki jih je uredil Pierluigi Pintar z naslovom »Qui, altrove« na sedežu združenja Prologo v ul. Ascoli 8/1 v Gorici: danes, 13. maja, ob 21. uri »Luna Park« (režija Ivan Gergolet) in »Proti toku« (režija Anja Medved); 16. maja ob 21. uri »interno 9« in »Il prigioniero« (režija Davide Del Degan) in »Hej Tovariši« (režija Gregor Božič).
SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: 17. maja, ob 21. uri v parku občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v občinskem muzeju v palači Loca-telli) prireditev z naslovom »Scon-finare... con la poesia«; prisotni bodo Luciano Morandini, Gustav Ja-nuš, Maurizio Matiuzza in Stanka Hrastelj.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnopri-morske regije; v goste bosta prišla Almira Pirih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino.
0 Mali oglasi
PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995, v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 3498149391.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Fioravante Fabris iz splošne bolnišnice v Spineo za upepelitev; 11.00, Mario Gabriel-li iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
DANES V PODGORI: 10.30, Iolanda Codermazzi vd. Cociancig (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi.
DANES V RONKAH: 14.00, Silvia Trevisan vd. Ulian s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Gelsomina Nicita vd. Pilato v kapeli pokopališča in v Spineo za upepelitev.
DANES V ROMANSU: 15.30, Francesco Aschettino v cerkvi in na pokopališču.
+
Zapustil nas je naš dragi
Jožef Radetič
Žalostno vest sporočajo
sinova in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo
Od pokojnega se bomo poslovili v sredo, 14. maja, ob 14. uri v župnijski cerkvi v Jamljah.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Jamlje, 13. maja 2008
Ohranili te bomo v trajnem spominu
vnuki Erik, Danjel s Katjo, Tanja in Jasmin ter pravnuk Dejan
Ob izgubi dragi mame Jolande izreka »klapa« Lauri Kocjančič iz Pod-gore in svojcem iskreno sožalje
Oskar, Gabriele, Stanko, Miro, Barbara, Karlo, Sandra, David, Igor, Miryam, Marko, Pino, Ivaldo, Grazia in Diego
24
Torek, 13. maja 2008
ITALIJA
/
POLITIKA - Kompromis zaradi trenja med strankami vladne večine
Vlada šteje 37 podtajnikov, ni pa namestnikov ministrov
Danes v parlament po zaupnico - Berlusconi telefoniral Veltroniju
RIM - Ministrski svet je sinoči pod predsedstvom premiera Silvia Berlusco-nija imenoval 37 podtajnikov in s tem dopolnil sestavo vlade. Podtajniki so takoj potem zaprisegli. Zaradi trenj med strankami vladne večine, zlasti med Nacionalnim zavezništvom in Severno ligo, je premier sklenil, da ne bo nobenemu podelil funkcije namestnika ministra. Mogoče bo to storil kdaj v prihodnosti.
Naj navedemo seznam. Podtajniki bodo: pri predsedstvu vlade Maurizio Ba-locchi (normativna poenostavitev), Paolo Bonaiuti (založništvo), Aldo Bancher (federalizem), Michela Brambilla (turizem), Rocco Crimi (šport), Carlo Giova-nardi (družina) in Gianfranco Micciche (CIPE); pri zunanjem ministrstvu Stefa-nia Craxi, Alfredo Mantica in Enzo Scotti; pri notranjem ministrstvu Miche-lino Davico, Alfredo Mantovano in Nit-to Francesco Palma; pri pravosodnem ministrstvu Maria Casellati in Giacomo Caliendo; pri obrambnem ministrstvu Giuseppe Cossiga in Guido Crossetto; pri ministrstvu za gospodarstvo in finance Luigi Casero, Nicola Cosentino, Alberto Giorgetti, Daniele Molgora in Giuseppe Vegas; pri ministrstvu za gospodarski razvoj Ugo Martinat, Paolo Romani in Adolfo Urso; pri ministrstvu za kmetijstvo Antonio Buonfiglio; pri ministrstvu za okolje Roberto Menia; pri ministrstvu za infrastrukture in prevoze Roberto Cas-telli, Bartolomeo Giachino, Mario Man-tovani in Giuseppe Maria Reina; pri ministrstvu za delo Ferruccio Fazio, Fran-cesca Martini, Eugenia Maria Rocella in Pasquale Viespoli; pri ministrtvu za šolstvo in znanost Giuseppe Pizza; pri ministrstvu za kulturne dobrine Francesco Maria Giro.
Tako izpopolnjena vlada se bo danes predstavila pred parlamentom za zaupnico. Predvidoma jutri jo bo prejela v poslanski zbornici, v četrtek pa v senatu. Berlusconi je včeraj z nekoliko nepričakovano potezo po telefonu poklical voditelja opozicijske Demokratske stranke Walterja Veltronija, da bi mu čestital k imenovanju vlade v senci. Dogovorila sta, da se bosta takoj po izglasovanju zaupnice novi vladi srečala, da bi uvedla soočenje med vlado in opozicijo v odpirajoči se zakonodajni dobi. Berlusconi namerava takšnemu soočenju in sodelovanju posvetiti posebno pozornost v svojem današnjem nastopu pred parlamentom.
Sicer pa je včeraj Veltroni prvič zbral svoje ministre v senci, da bi se z njimi dogovoril o delovanju te opozicijske »pro-tivlade«.
Silvio Berlusconi je v svoji vili v Arcoreju sprejel petičnega newyorškega župana Michalela Bloomberga (na desni), ki se je te dni mudil v Milanu v okviru daljše evropske turneje
ANSA
POLITIKA - Iz vrst NZ
Tržaški poslanec Roberto Menia postal vladni
podtajnik za okolje
RIM - Premier Berlusconi je vključil na seznam ministrovih sodelavcev tudi tržaškega poslanca Ljudstva svobode Roberta Menio, ki bo odslej vladni podtajnik za okolje in varstvo ozemlja ter morja. Govorice o njegovem imenovanju so se
Roberto Menia
v zadnjih dneh širile, čeprav se je moral Menia (Nacionalno zavezništvo) kosati s kandidaturo drugega vplivnega imena v Ljudstvu svobode, in sicer Roberta Antonioneja iz vrst Forza Italia.
Imenovanje vsaj enega podtajnika iz dežele FJK je bil tudi cilj deželnega koordinatorja FI Isidora Gottarda. Toda očitno je prevladalo prijateljstvo, ki že dolgo let tesno veže Menio in dolgoletnega tajnika NZ Gianfranca Finija. Slednji je med drugim s tega mesta odstopil v nedeljo, potem ko je bil izvoljen na najvišji stol poslanske zbornice. NZ bo do razpustitve stranke začasno vodil obrambni minister Ignazio La Russa. V Rimu bo torej zdaj le en predstavnik iz dežele FJK oz. Trsta. Med Prodi-jevo vlado sta lokalne interese zastopala dva podtajnika, in sicer Miloš Budin na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino ter Ettore Rosato na notranjem ministrstvu.
VARNOST - Kritike k snujočemu se odloku
Romunija svari Italijo pred ksenofobnimi ukrepi
RIM - Notranji minister Roberto Maroni je napovedal, da bo po vsej verjetnosti že jutri ali najpozneje v četrtek pripravljen zakonski odlok o javni varnosti, po katerem bo ilegalno priseljevanje postalo kaznivo dejanje. Odlok bo predvidoma odobril ministrski svet na svoji prihodnji seji, ob njega pa so se medtem že kritično obregnile romunske oblasti, saj nova italijanska vlada namerava s svojim ukrepom med drugim zajeziti priseljevanje Romov, ki prihajajo večinoma iz Romunije.
»Ne bomo dovolili, da bi bili prizadeti pošteni Romuni, ki prebivajo v Italiji, kakor tudi ne, da bi se na Apeninskem polotoku razširila protiromunska ksenofobna čustva,« je včeraj dejal romunski obrambni minister Teodor Me-lescanu. Minister je tudi spomnil, da je v Rumuniji 25 tisoč podjetij z italijanskim kapitalom ter da v Italiji dela veliko poštenih Romunov. »Prepričani smo, da je v obojestranskem interesu zaščititi to tesno sodelovanje pred negativ-
Notranji
MINISTER
Roberto
Maroni
nimi posledicami, ki bi jih lahko imeli ukrepi nove vlade,« je pristavil.
Sicer pa snujoči se zakonski ukrep zbuja negativne reakcije tudi v Italiji. Tako je turinski župan Sergio Chiampari-no, sicer minister za reforme v Veltro-nijevi vladi v senci, izrazil zaskrbljenost, češ da bodo sedanji centri za sprejemanje ilegalnih priseljencev postali začasni zapori. Bivši predsednik republike Francesco Cossiga pa je dejal, da če bo vlada odobrila takšen odlok, bo on vodil »ne le opozicijo, ampak revolt«.
SKP - Kongres
Vendola Ferrerov protikandidat
RIM - Predsednik deželne vlade Apulije Nichi Vendola bo tekmoval z bivšim ministrom Pa-olom Ferrerom za osvojitev mesta generalnega sekretarja SKP. Svojo kandidaturo je Vendola uradno predstavil v nedeljo na zasedanju strankinega državnega političnega komiteja. Tu je tudi prišla jasno do izraza radikalno različna usmeritev obeh kandidatov. Ven do la se zavze ma za na da -ljevanje oz. nadgradnjo izkušnje Mavrične levice, ki je obsegala tudi Zelene, medtem ko Ferrero predla ga sa mo stoj no pot ko munis tič ne le vice.
Kon gres SKP bo ko nec ju li -ja. Če bo na njem prevladal Ferrero, je možno, da bo v dogled-nem času prišlo do spojitve SKP s SIK, ki se bo prav tako zbrala na svojem kongresu julija. To linijo zagovarja dosedanji sekretar SIK Oliviero Diliberto.
VATIKAN - Na srečanju z Gibanjem za življenje
Papež ostro napadel zakon o namerni prekinitvi nosečnosti
Zakon 194 naj bi odprl nove rane v družbi - V Neaplju preiskava o nezakonitih splavih
RIM - Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel 800 predstavnikov Gibanja za življenje, priložnost pa je izkoristil za oster napad na zakon o namerni prekinitvi nosečnosti. Dejal je, da t.i. »zakon 194« ni rešil težav, v katere zaidejo številne ženske, po njegovem mnenju pa je zakonitost splava odprla nove rane v družbi.
»Braniti življenje je danes težje, ker imamo opravka z miselnostjo, ki postopoma ponižuje to vrednoto,« je zatrdil papež. Pristavil je, da morajo zakoni pomagati državljanom v finančnih težavah, saj si mnogi mladi enostavno ne morejo privoščiti, da bi ustvarili družino. Splav in razvezo je Ratzinger kritiziral že pred enim mesecem, ko je med drugim poudaril, da prekinitev nosečnosti spodbuja materialistično miselnost in zavračanje življenja.
Medtem je v Neaplju močno odmevala vest o domnevnem odkritju mreže nezakonitih splavov. V dnevniku Il Mattino je pisalo, da je neimenovani ginekolog zatožil karabinjerjem pet kolegov, ki naj bi večkrat kršili zakon 194. V nekaterih privatnih klinikah naj bi za dva tisoč evrov opravljali prekinitve nosečnosti po zakonsko predvidenem terminu 90. dneva nosečnosti. Preiskovalci sumijo, da so med pacientkami tudi ljubice vplivnih osebnosti.
Papež Joseph Ratzinger
ANSA
CURRENTTV
Al Gore v Rimu predstavil svojo novo televizijo
RIM - Nobelov in oskarjev nagrajenec Al Gore je pred dnevi v Rimu predstavil svojo televizijsko mrežo Current TV, pri kateri lahko sodelujejo vsi blogerji sveta, ki aktivno delujejo kot novinarji. Italija je prva neangleško govoreča država, ki sodeluje v projektu. Po Nobelovi nagradi za mir in oskarju za dokumentarec Neprijetna resnica se želi Gore preizkusiti v najtežjem izzivu doslej - prodreti na svetovni trg z revolucionarno televizijo. »Menim, daje temelj vsake demokracije glas ljudstva,« je dejal.
Gore je svojo Current TV ustanovil leta 2005 v ZDA s kolegom Joelom Hyattom. Current TV sestavljajo kratki prispevki o politiki, kulturi, zanimivostih, športu ter o vsem drugem, kar ureja 30 novinarjev v uredništvu. 30 odstotkov novic je prepuščenih gledalcem, ki želijo sodelovati od doma.
Current TV je po navedbah Gora edina povsem politično neodvisna televizijska postaja. »Za razširitev svetovnega projekta je bila Italija izbrana zaradi dinamičnosti, dobre volje in kreativnosti prebivalcev,« je dejal Gore. Na vprašanje, kako dobro pozna italijansko družbeno in politično okolje, je odgovoril: »Pravzaprav razmer v Italiji ne poznam dobro, a se mi zdi, da med volilno kampanjo ni bilo mogoče organizirati televizijskega soočenja glavnih kandidatov za premiera. V Ameriki jih je bilo 27.«
Current TV, je še dodal Gore, bo dala priložnost vsem Italijanom, da povedo, česar noče poslušati nihče v državi, in vsem cenzuriranim novinarjem, ki bodo lahko v celoti objavili svoje članke.
Industrijska proizvodnja tudi v marcu upadla
RIM - Industrijska proizvodnja stalno upada. Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat je namreč trend v marcu le potrdil že negativne številke z začetka leta, najhujše pa se piše avtomobilskemu sektorju. Industrijska proizvodnja je v marcu upadla za -0,2 odstotka, medtem ko beležijo v letnem merilu -2,5 odstotka. Podatki so presenetili same strokovnjake, ki so pričakovali 0,1-od-stotni mesečni upad proizvodnje. Februarja je upad prav tako znašal -0,2% (letno -0,7%). V primerjavi s februarjem je bil marca največji upad na področju živilskih izdelkov, pijač in tobaka (-4,4%), gume in plastike (-4,7%), kovin (-3,5%) in mineralov (-8,7%). Porast pa so zabeležili v obutvenem (+4,1%), prevoznem (+2,7%) in tekstilnem sektorju (+1,9%). Hud upad pa je bil, kot rečeno, v avtomobilskem sektorju, ki je znašal kar -9,2 odstotka.
V šole bodo zaradi nasilja prišli psihologi
MILAN - Zaradi številnih primerov nasilja dijakov srednjih šol nad učitelji v Milanu so se pristojne oblasti odločile, da bodo učiteljem in pedagogom na pomoč poslali strokovne sodelavce - psihologe. Raziskave kažejo, da se je nasilje v italijanskih šolah zadnja leta povečalo. Dokaz so tudi številni posnetki s šolskih ur, na katerih se dijaki znašajo nad učitelji. Odločitev za uvedbo strokovne pomoči je padla po zadnjih incidentih v milanski šoli, ko je skupina dijakov počakala profesorja in ga verbalno napadla. Nekaj dni prej so dijaki podtaknili ogenj v šolskem stranišču.
Na posnetkih, ki so jih zasegli, je tudi učiteljica športne vzgoje, ki joče, medtem ko se cel razred smeji in se spravlja nanjo, so povedali predstavniki šolskih oblasti. Na enem od posnetkov dijak sleče hlače pred profesorico, ki ne ukrepa, na drugem pa dijak meri s pištolo proti profesorju. »Razmere so neznosne,« je dejal direktor ene od srednjih šol, »naši pedagogi rabijo strokovno pomoč psihologov, ki jim bodo vlili novo moč in upanje za nadaljevanje dela in boljši odnos z dijaki.«
Program, pri uvedbi katerega bo pomagala občina Milan, bodo zaenkrat uvedli v 11 milanskih gimnazijah in tehničnih srednjih šolah.
/
SVET
Torek, 13. maja 2008
25
SRBIJA - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je Tadičeva lista Za evropsko Srbijo dobila največ glasov
Po relativni zmagi proevropskih sil usmeritev vlade še nejasna
Protievropski radikalci in DSS dosedanjega premiera Koštunice so že začeli pogovore o novi vladi
BEOGRAD - Potem ko so včeraj tudi delni izidi nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji potrdili relativno zmago proevropske koalicije predsednika Borisa Tadiča, ni jasno, ali bo ta koalicija uspela oblikovati vlado. Protievropski radikalci in DSS premiera Vojislava Koštunice so že začeli pogovore o novi vladi, v kateri si želijo tudi socialiste.
Glede na zadnje podatke osrednje volilne komisije, ki zadevajo 97,84 odstotka preštetih glasov, je Tadičeva lista Za evropsko Srbijo dobila 38,75 odstotka glasov oziroma 102 poslanska sedeža. Na drugo mesto se je uvrstila Srbska radikalna stranka (-SRS) Tomislava Nikoliča z 29,22 odstotka glasov oz. 77 mandati. Sledi ji koalicija Koš-tuničeve Demokratske stranke Srbije (DSS) in Nove Srbije z 11,34 odstotka glasov ali 30 mandati.
Koalicija Socialistične stranke (SPS) Ivice Dačiča, Stranke združenih upokojencev Srbije in Edinstvene Srbije je dobila 7,57-odstotno podporo oz. 20 mandatov, Liberalna demokratska stranka (LDP) 5,3 odstotka glasov oz. 14 mandatov. Za bošnjaško koalicijo je glasovalo 0,92 odstotkov volivcev, kar pomeni dva mandata. Madžarska koalicija je dobila 1,86 odstotka glasov oz. štiri mandate. Koalicija Albancev Preševske doline pa je dobila 0,39 odstotka glasov oz. en mandat.
Tadič bi za oblikovanje nove vladne koalicije potreboval 126 poslancev podpore oziroma več kot 50 odstotkov od 250 sedežev v parlamentu. S pogovori o novi vladi so dan po volitvah že začeli protievropski radikalci in DSS.
Kot so sporočili iz radikalne stranke, sta se Nikolič in Koštunica pogovarjala o "značaju, ciljih in programu prihodnje vlade". Dogovora nista dosegla, ugotovila pa sta pomembno soglasje o ključnih vprašanjih. Ob tem niso želeli povedati, ali je bilo v pogovoru določeno, kdo bo predsednik nove vlade, izrazili pa so pričakovanje, da se bodo pogovori kmalu končali. Nikolič je že v nedeljo zvečer po objavi prvih ocen poudaril, da bo Srbija, ne glede na zmago proevropske koalicije pod vodstvom Demokratske stranke (DS) predsednika Tadiča, dobila vladno koalicijo SRS, SPS in DSS, v nasprotnem primeru pa nove vlade ne bo in bo treba razpisati nove volitve.
EU in sosede Srbije so že pozdravile zmago proevropskih sil kot dobro novico za Srbijo in celotno regijo. Slovensko predsedstvo EU je v nedeljo zvečer toplo pozdravilo jasno zmago proevropskih sil in izrazilo upanje, da bo kmalu sestavljena nova vlada z jasno evropsko agendo. Če bo Srbija sodelovala s haaškim sodiščem, se ji sedaj obeta napredek na poti v EU, vključno s statusom kandidatke, so zapisali. Tudi komisar za širitev Olli Rehn je izrazil pripravljenost EU, da pospeši pot Srbije v EU, tudi s statusom kandidatke. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana pa je izrazil upanje, da bo kmalu sestavljena nova vlada, predana reformam in izpolnjevanju določenih pogojev. EU bo v celoti podprla takšno vlado, je zatrdil.
Srbija sicer mora za napredovanje pri približevanju EU izpolniti pogoj popolnega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. EU ji je ta pogoj postavila za uveljavitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Srbija podpisala konec aprila, srbska vlada pa minuli petek sprejela predlog za ratifikacijo sporazuma.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je že v nedeljo za STA dejal, da je zmaga proevropskih sil v Srbiji dobra novica za Jugovzhodno Evropo, Balkan in tudi Slovenijo. Zmaga potrjuje tudi slovenska prizadevanja za spodbujanje evropskih sil v Srbiji, saj se je v okviru EU zavzemala za te spodbude, med drugim za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, je dejal.
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je pozdravil zmago proevropskih sil v Srbiji in izrazil pripravljenost Hrvaške, da deli s Srbijo izkušnje na poti v EU. Rezultate je pozdravil tudi kosovski premier Hashim
Thaci, Srbijo pa opozoril, naj se ne vmešava v kosovske zadeve. Tudi zunanji minister BiH Sven Alkalaj je pozdravil uspešno izpeljane volitve, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo oblikovanje nove srbske vlade "zaradi stabilnosti in blaginje držav Zahodnega Balkana" izpeljano v zakonskem roku. Zunanji minister Črne gore Milan Ročen je zmago proevropskih sil v Srbiji označil kot izrednega pomena ne samo za prihodnost Srbije, ampak za stabilnost v regiji. Makedonski predsednik Branko Cr-venkovski pa je pozdravil izraženo voljo volivcev za proevropsko prihodnost države, kar je v interesu celotne regije.
Opazovalci Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Parlamentarne skupščine Ovse ter Urada Ovse za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) so medtem sporočili, da so volitve potekale v skladu z demokratičnimi standardi, prav tako volilna kampanja, ki pa so jo pokvarili primeri groženj s smrtjo vodilnim politikom. Volitve je spremljalo 90 mednarodnih opazovalcev.
Vesna Rojko (STA)
Srbski predsednik Boris Tadic (na sredi) nazdravlja k zmagi s svojimi zavezniki Draganom Šutanovacem, Vukom Draškovicem, Mladjanom Djinkicem, Srdjanom Saperjem in Draganom Petrovičem
ANSA
RUSIJA - Skupno s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom
Premier Vladimir Putin predstavil nov vladni kabinet
Vladimir Putin
MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj predstavil nov vladni kabinet. Zunanji minister bo še naprej ostal Sergej Lavrov, prav tako bo na čelu obrambnega ministrstva še vedno Anatolij Serdjukov. Poleg tega bo dosedanje ministrstvo za energijo in industrijo poslej razdeljeno na dve ločeni mi nis tr stvi.
Kot ob tem poročajo ruske tiskovne agencije, se je Putin o imenih novih ministrov dopoldne pogovarjal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Po pogovorih sta predstavila nov vladni kabinet, v katerem bo poleg La-vrova in Serdjukova v prihodnje kot finančni minister ostal tudi Aleksej Kud-rin, ki mu pripisujejo zasluge za ruske gospodarske uspehe. Na položaju kmetijskega ministra bo ostal tudi kmetijski minister Aleksej Goredjev.
Novi minister za pravosodje je postal Aleksander Konovalov, na čelu ministrstva za zveze in množične komunikacije bo Igor Šegoljev, Dmitrij Kozak bo vodil ministrstvo za regional-
PRED VRHOM EU-LATINSKA AMERIKA
Chavez povezal Merklovo s Hitlerjem
CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je nekaj dni pred vrhom EU-Latinska Amerika povezal nemško kanclerko Angelo Merkel z nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. S tem se je odzval na kritiko Mer-klove na račun "levičarskega populizma", ki ga po njenih besedah širi Chavez. "Na podlagi naših izkušenj v Evropi ne verjamem, da lahko državno-vodena gospodarstva nudijo boljši ali bolj vzdržen odgovor na preteče probleme," je dejala kanclerka v nedavnem pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa.
Chavez je v nedeljo v svoji televizijski oddaji Alo Presidente pojasnil, da Merklova pripada politični desnici, "tisti desnici, ki je podpirala Hitlerja in fašizem". "Gospa kanclerka, lahko greste v .... Ker ste dama, ne bom več ničesar rekel," je dodal. Pojasnil je, da bo Merklovi povedal svoje na vrhu EU-La-tinska Amerika konec tedna v Limi, če se bo odločil, da se ga udeleži. "Če bom šel v Limo in ji kaj rekel, se bo razjezi-
Hugo Chavez
la in dejala, zakaj ne utihnem. Zakaj pa vi ne utihnete?" je dejal Chavez.
Po besedah venezuelskega predsednika lahko Latinska Amerika preživi tudi brez praznih obljub ZDA in Evrope. "Evropejci pridejo sem, da bi nam pomagali. Kje je njihov načrt za pomoč revnim? Vprašajte predsednika Haiti-ja, koliko so obljube iz Evrope in ZDA doslej naredile," je zatrdil in poudaril, da bodo socialne programe v regiji izvajale Venezuela, Kuba, Argentina in Brazilija. (STA)
ni razvoj, Aleksander Avdejev bo v prihodnje minister za kulturo, predsednik ruske nogometne zveze Vitalij Mutko pa bo postal minister za šport, mladino in tu ri zem.
Na čelu resorja za izredne razmere in civilno zaščito ostaja Sergej Šoj-gu, ministrica za zdravstvo in socialni razvoj je postala Tatjana Golikova, minister za izobraževanje Andrej Fursen-ko, vodja resorja za naravne vire pa je postal Jurij Trutnjev. Svojo staro funkcijo bosta poleg ostalih obdržala tudi Elvira Nabjulina kot ministrica za ekonomski razvoj in prometni minister Igor Levitin.
Bivši premier Viktor Zubkov je postal prvi namestnik premiera, poleg njega pa tudi Igor Šuvalov, ki je bil pred tem eden izmed Putinovih svetovalcev. Po leg ome nje nih je Pu tin v svoj ka bi -net vključil tudi dva vidnejša predstavnika njegove kremeljske administracije.
Ta ko je Igor Se čin, ki je bil pred tem podpredsednik kremeljske administracije, hkrati pa je tudi direktor naftnega giganta Rosneft, postal namestnik premiera. Enako funkcijo bo v prihodnje opravljal tudi bivši vodja Putinove kremeljske administracije Sergej Sob-janin, ki bo v prihodnje tudi vodja vladnih uslužbencev. Sergej Ivanov, kije bil doslej poleg Medvedjeva prvi namestnik premiera, je v Putinovem novem vladnem kabinetu dobil mesto navadnega namestnika premiera.
Pu tin je uve del tu di ne ka te re spremembe, med drugim razdelitev bivšega ministrstva za energijo in industrijo na dve ločeni ministrstvi. Potezo gre razumeti kot odziv na vse večji zanos Rusije pri poskusih ponovne oživitve industrije. Rusija sicer še vedno računa tudi na prihodke od izvoza nafte in zemeljskega plina. Na čelu ministrstva za energetiko bo odslej bivši direktor družbe Atomstrojeksport Sergej Šmatko, resor za industrijo pa bo domena Viktorja Hristenka, ki je bil doslej na če lu zdru že ne ga mi nis tr stva.
Medtem je predsednik Medved-jev na mes to pred sed ni ka kre melj ske predsedniške administracije imenoval Sergeja Nariškina, ki naj bi sodeloval tudi z nekdanjo sovjetsko obveščevalno služ bo KGB. Nje no na sled ni co, rus ko nacionalno varnostno agencijo FSB, bo poslej vodil malo znani Aleksander Bortnikov, prejšnji vodja FSB Nikolaj Patrušev pa bo odslej sedel v kremelj-skem varnostnem svetu. (STA)
Hillary Clinton računa na zmago v Zahodni Virginiji
NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je prejšnje dni nadaljevala kampanjo v Zahodni Virginiji, kjer bodo demokrati danes izbirali predsedniškega kandidata stranke, in trdila, da ne misli odnehati, čeprav jo je njen nasprotnik Barack Obama konec tedna prehitel tudi po številu tako imenovanih super delegatov. Ankete v Zahodni Virginiji kažejo na gladko zmago Clintonove proti senatorju iz Illinoisa, vendar pa je že prepozno, saj je do 3. junija, ko bodo zadnje volitve v Montani in Južni Dako-ti, skupaj z Zahodno Virginijo le še pet držav in Portoriko. Kandidata si bosta v Zahodni Virginiji z volitvami razdelila le 28 delegatskih glasov za konvencijo stranke konec avgusta v Den-verju. Za zmago jih je potrebno zbrati 2025, Obama pa jih je doslej po štetju tiskovne agencije AP zbral skupaj 1864 proti 1679 za Clintonovo.
Rupel zaskrbljen zaradi odnosov med Gruzijo
in Rusijo
TBILISI - Vodja slovenske diplomacije in predsednik Sveta zunanjih ministrov EU Dimitrij Rupel je včeraj v Tbi-lisiju izrazil zaskrbljenost zaradi odnosov med Gruzijo in Rusijo. Pri tem pa je tudi zagotovil, da EU zelo pozorno spremlja vsa dogajanja v zvezi s položajem v Abhaziji in Južni Ose-tiji in da podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Gruzije. Minister Rupel, ki je v Tbilisiju vodil delegacijo petih zunanjih ministrov EU, je tudi potrdil, da EU podpira misijo Združenih narodov v Abhaziji in prizadevanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Južni Osetiji. "Evropska unija ponavlja popolno zavzetost za zagotovitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Gruzije in si bo še nadalje prizadevala za mirno rešitev sporov," je še dejal minister Rupel.
Politkovsko naj bi ubil Čečen Rustam Mahmudov
MOSKVA - Ruski preiskovalci so včeraj objavili ime domnevnega morilca ruske novinarke Ane Politkovske, ki so jo oktobra 2006 ubili na njenem domu v Moskvi. Po navedbah preiskovalcev je umor izvršil 34-letni Čečen Rustam Mahmudov. Mahmu-dova so že obtožili, zanj pa so izdali tudi mednarodni zaporni nalog, je v izjavi še sporočil preiskovalni odbor.
26 Torek, 13. maja 2008
PRIREDITVE
/
SSG - Tri izredne ponovitve
Že danes Samomorilec
V četrtek popoldne še Maraton v New Yorku, popoldne pa otroška predstava Tubotubatubetubitu
V prihodnjih dneh bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo nekaj izrednih ponovitev letošnjih produkcij. Ponovno bosta na sporedu komedija »Samomorilec« Nikolaja Erdmana v režiji Eduarda Milerja (že danes ob 11. uri) in »Maraton v New Yorku« Edoar-da Erbe (15. maja ob 16. uri), obenem se bo vrnila v Malo dvorano SSG-ja najnovejša otroška predstava »Tubotubatubetubitu« Marka Sosiča (15. maja ob 10.30), ki v teh dneh gostuj e po tržaških šolah in vrtcih. Predstave bo v omenjenih dneh posnel Slovenski televizijski program RAI.
Dopoldanska ponovitev predstave »Samomorilec«, ki je uspešno odprla letošnjo sezono, bo na sporedu
v veliki dvorani SSG-ja. Predstava je odprta tudi za publiko, ki si še ni ogledala uprizoritve redkega in kontrover-znega teksta ruske dramatike. Aktualna družbena farsa iz leta 1928 je doživela ostro, za življenje in delo avtorja usodno cenzuro. Čeprav sta se za uprizoritev angažirali osebnosti kot Mejer-hold in Stanislavski, je tekst doživel krstno uprizoritev komaj leta 1969.
Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo, je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice, ki jo je režiser Eduard Miler postavil na oder z vso pronicljivostjo svoje gledališke es-
Danes dopoldne ob 11. uri si je v SSG mogoče ogledati ponovitev Erdmanovega Samomorilca
KROMA
tetike. Predstava »Samomorilec« je zaživela na slovenskih odrih leta 1971 v prevodu Mileta Klopčiča, katerega se je ob priredbi Jožeta Faganela držala tudi nova produkcija SSG-ja.
Nosilec glavne vloge anonimnega človeka brez vrlin Semjona Sem-jonoviča Podsekalnikova, ki ga neutemeljen sum o domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno postavi v središče družbene pozornosti, je igralec umetniškega jedra SSG Janko Petrovec. V ostalih vlogah igrajo Ni-kla Petruška Panizon, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Stojan Colja, Primož Forte, Lara Komar in Romeo Greben-šek ter gosta Ivo Barišič in Massimi-liano Borghesi.
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	četrtek, 15. maja, ob 10.30 / v mali dvorani Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu«, abonma zlata ribica.
Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli
Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pie-rangelo Fevola - tamburica, Massimo Bi-clungo - kitara. Danes, 11. maja, ob 17.00, od torka, 13., do sobote, 17. maja, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00.
Gledališče La Contrada
Italo Svevo: »Inferiorita« / igrajo Adriano Giraldi, Maurizio Zacchigna, Manuel Fanni Canelles in Lorenzo Zuffi. Danes, 11. maja, ob 16.30.
Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corra-do; igra: Maurizio Casagrande. V petek, 16. in v soboto, 17. maja, ob 20.30, v nedeljo, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 17. maja, ob 20.30 / komedi-ja-musical »Quel vizietto« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Qaos iz Forlija.
V	ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 / gledališka predstava »Duohtar pod mus« v režiji Vita Tauferja, igrajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc in Boris Cavazza (predstava v abonmaju SSG 2007/08).
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve« / v
četrtek, 15. maja, ob 20.30. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 13. maja, ob 18.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«.
Jutri, 14. maja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	četrtek, 15. maja, ob 19.30 in v petek, 16. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	soboto, 17. maja, ob 19.30 / Pier Paolo Pasolini: »Svinjak«.
Mala drama
Danes, 13. maja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Jutri, 14. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«.
V	četrtek, 15. maja, ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«.
V	petek, 16. maja, ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 13. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
Jutri, 14. maja, ob 20.00 / Gerges Fey-deau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«.
V	četrtek, 15. maja, ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
V	petek, 16. maja, ob 11.00 / Carlo Gol-doni: »Beneška dvojčka«.
V	petek, 16. maja, ob 19.30 / Heiner Muller: »Kvartet«.
V	soboto, 17. maja, ob 20.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«.
Mala scena MGL
Danes, 13. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«.
Jutri, 14. maja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	četrtek, 15. maja, ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«.
V	petek, 16. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Roženkranc in Gildenstern sta mrtva«.
V	soboto, 17. maja, ob 19.30 / Marjana Krajač, Selma Banich Sodaberg: »Stvarajuci Eve«.
Mladinsko gledališče
Danes, 13. maja, ob 20.30 / Ivan Cankar - Silvan Omerzu: »Hiša Marije Pomočnice«.
Danes, 13. maja, ob 16. uri / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš«, režija Vito Taufer.
V	četrtek, 15. maja, ob 20. uri / »Somrak bogov«, režija Diego de Brea.
V	petek, 16. maja, ob 19.00 / Tena Štivčic: »Fragile«, režija Matjaž Pograjc.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / danes, 13., jutri, 14., in v četrtek, 15., ob 20.30 v soboto, 17. maja, ob 17.00, v nedeljo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Sa-veria Marconija. Danes, 13., in jutri, 14. maja, ob 20.30, v četrtek, 15. maja, ob
16.00 in ob 20.30, v petek, 16. maja, ob 20.30, v soboto, 17. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 18. maja, ob 16.00.
Gledališče Miela
Jutri, 14. maja, ob 21.15 / »Tabu« - koncert tria Remo Anzovino - klavir, Gianni Fassetta - harmonika in Marco An-zovino - kitare.
V	četrtek, 15. maja, ob 21.15 / koncert Alessandre Celletti (klavir) ob spremljavi Marcella Piccininija (bobni, tolkala).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 13. maja, ob 20.45 / nastopa Estonian Philharmonic Chamber Choir pod vodstvom Paula Hillierja.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA KOSTANJEVICA
Samostanska cerkev Gospodovega
oznanjenja
Jutri, 14. maja, ob 20.00 / koncert Tria Seraphim; igrajo: Marta Močnik Pirc -sopran, Jure Gradišnik - trobenta in Klemen Karlin - orgle. LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 15. maja, ob 20.30 / »Sera-ta artistica giovanile« - nova predstava koreografinje Maje Delak.
Do petka, 16. maja, ob 19.30 / v Dvorani Slovenske filharmonije »Noč, sanje, molitev« - koncertni teden s klarinetistom Matetom Bekavcem.
Danes, 13. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert »Veter indijskega oceana« - nastopata Nawal (Komori) in Debashish Bhattacharya (Indija).
Križanke
V	četrtek, 15. maja, ob 19.00 / koncert Davorja Radolfija.
Mediapark Cvetličarna
V	četrtek, 15. maja, ob 21.00 / koncert Janeza Bončine - Benča.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gledališču Miela bo do 17. maja na ogled razstava »L'inutile indispensabile«. Svoje izdelke razstavlja 110 umetnikov.
V	gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
V	Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji.
Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi.
V	kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«.
Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
V	galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdonka iz Kopra. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
NABREŽINA
V	dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V	kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto.
DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
GORICA
ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«.
Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
V	Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943).
DOBERDOB
V	Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro.
ŠTEVERJAN
V	gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar.
TRŽIČ
Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure.
V	ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od pone-
deljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto.
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse.
V	Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od 11. do 17. ure.
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
V	Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona.
SOLKAN
V	Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure.
V	Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, IB. maja 2008
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Katarina Krogelj, Ema Doplihar, Daša Sirk - kljunaste flavte 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini)
15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Paolo
Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Medicina generale (It., '06, i.
N. Grimaudo) 23.10 Dnevnik
23.15 Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa)
Rai Due
6.15 6.25
7.00 9.45 10.00 11.00 13.00
14.00 15.50 18.05
19.00 20.25 20.30 21.05
23.45
Aktualno: Dnevnik - Zdravje 17.20, 19.50 Resničnostni show: X Factor
Variete: Random (risanke) Dok.: In Italia Dnevnik - Punto.it Variete: Piazza Grande Dnevnik, Costume e societa in Salute
Variete: L'Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota Dnevnik
Resničnostni show: X Factor (S. Ventura, F. Facchinetti, M. Ma-ionch, Morgan) Variete: Scorie
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 - Volitve 2008
8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 10.30 Dnevnik: 147. obletnica rojstva
Italijanske vojske 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira
12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Nea-
polis, Flash L.I.S. 15.15 Kolesarstvo: 91. Giro d'Italia (4. etapa)
16.35 Variete: Melevisione 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.20 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.45 Aktualno: Gargantua
u Rete 4
6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-
condo voi 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Sentieri 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Bianca 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum 15.35 Nan.: Detective Monk 16.35 Film: Terra lontana (western, ZDA, '54, r. A. Mann, i. J. Stewart, W. Brennan) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Speed (akc., ZDA '94, r. J. De
Bont, i. K. Reeves) 23.50 Film: Criminal (dram., ZDA, '04, r. G. Jacobs, i. J. C. Reilly)
5 Canale 5
7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) 10.00 Dnevnik
11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa)
13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: L'album di Ami-ci
17.00 Film: Doppio Bill (kom., Kanada,
'03, r. R. Talalay, i. P. Gallagher) 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: Mogli a pezzi (It., '07, r. A.
Benvenuti, i. M. Arcuri, J. Lewis) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana)
O Italia 1
9.05	Nan.: Happy Days
10.00	Nan.: Dharma & Greg
10.30	Nan.: Hope & Faith
11.00	Nad.: A casa con i tuoi
11.25	Nan.: Will & Grace
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik in vremenska napoved,
sledi Studio sport
13.35	Kviz: MotoGp
15.00	Nan.: The O.C.
15.55	Nan.: H2O
16.25	Nan.: Zoey 101
16.50	Nan.: Lizzie McGuire
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.05	Variete: Candid Camera
19.35	Nan.: Belli dentro
20.05	Nan.: Love Bugs
20.30	Aktualno: RTV - La Tv della realta'
21.10	Nan.: Buona la prima
22.10	Variete: Mai dire martedi (vodi M.
Foresta)
23.50	Variete: Talent 1
^ Tele 4
7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke
8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying doctors 11.05 15.15 Klasična glasba 12.45 Aktualno: Automobilissima.com
13.30 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta 15.40 Dokumentarec o naravi 19.30 Športne vesti 20.00 Debata: Dialogo con ... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: In coda al Tg 22.25 Expo
22.45 Alla scoperta dell'Universita di Trieste
23.02 Vremenska napoved in nočni dnevnik
23.35 Film: Lo gnomo e il poliziotto (kom., '89, r. S. Wilson)
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00
19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 23.35
La 7
Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Io sono la legge (western, ZDA, '71, r. M. Winner, i. B. Lancaster, R. Ryan)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago
Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik
1.30 Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni šov: S.O.S. Tata Nan.: Doctor*ology Variete: Speciale Chiambretti sledi Markette - Tutto fa brodo in tv
Jr Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi
7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila
7.05 8.05 Dobro jutro
9.05 Na potep po spominu
9.20 Otroška nanizanka
9.30 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini
ribnikov 9.45 Lutkovno igrana nan. 10.05 16.05, 18.40 Risanke 10.15 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize: Veliko in malo 10.35 Zgodbe iz školjke 11.10 Angl. dok. odd.: Temna stran šim-panzov
12.05 Dok. portret: Ivan Oman - kmet iz
Zminca(pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Poučno razvedrilna oddaja: Ali me
poznaš? 16.15 Risana nan.
16.30 Knjiga mene briga: Isabel Allede:
Afrodita (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 0.25 Dok. serija: Podobe 20. stoletja 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Dok.: Zadnja kino predstava 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Sestri 0.05 50 let televizije: Tv dnevnik 6.5.1990
(T Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal
9.40 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom
Slakonjo (pon.) 12.50 Dober dan Koroška (pon.) 13.20 City Folk- Ljudje evropskih mest 13.45 Oddaja o modi: Bleščica 14.20 Odštevanje do pesmi Evrovizije (1.
del, pon.) 15.15 Studio city (pon.) 16.05 50 let televizije 16.30 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Glasnik
17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes
18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila
19.15 Dok.: Slovenska ljudska glasbila in godci
19.55 Nogomet: finale slovenskega pokala 22.00 Globus
22.30 Dediščina Evrope: Potovanja Andreja Gida 0.05 Film: Jutrišnje vreme (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.50 16.25 16.55 18.00
18.35 18.40 19.00
19.25 19.30 20.00 20.30 20.45 21.15
22.15
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje
Artevisione - kulturni magazin Aktualno: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved Slovenski magazin Alpe Jadran Srečanje z... Avtomobilizem Nautilus
Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
Celje: nogomet, finale slovenskega pokala (posnetek prenosa)
Tv Primorka
10.30	20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved
11.00	23.30 Videostrani
16.30	Futsal: končnica DP (pon.)
18.00	Mladi @ - a + e
18.40	19.55 Epp
18.45	Spoznajmo jih (pon.)
19.40	Kulturni utrinek
20.30	Goriška in Vipavska
21.30	Asova gibanica
22.00	Na Primorskem
22.30	Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Ciril Kosmač -Pomladni dan (4. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi sodobnega človeka; 12.00 Tema tedna; 12.50 Pristopne oddaje: Združenje Esperantisov; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek z revije Primorska Poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28	Nedelja, 11. maja 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona **antidklona
VREMENSKA SLIKA ^	C
1020
O
GRADEC
5/23
& M
CELOVEC
O 6/22
TOLMEČ O
8/22
VIDEM O
9/25 O PORDENON
10/24
TRBIŽ O
2/20
o 1/19
KRANJSKA G.
lO^
O
TRŽIČ
4/22

o 2/22 S. GRADEC
CELJE 3/24 O
MARIBOR
O 5/23
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 5/23
O
KRANJ
ČEDAD O
10/24 y v	Qc
LJUBLJANA
GOR|CA n O N. GORICA	7/23
12/25CA0^ 7/24	ffgg™
KOČEVJE . O
N. MESTO 5/23 O ____
ZAGREB 8/24 O
^NAPOVED ZA DANES
Dopoldne bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, ob morju bo pihala šibka burja. V popoldanskih urah bo povečini spremenljivo, pihali bodo šibki krajevni vetrovi.	Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v južni polovici Slovenije bo občasno tudi bolj oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. J
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje, ki se pomika proti Grčiji in bo na vreme pri nas vplivalo le obrobno.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27.
Dolžina dneva 14.51.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 2.38.
A
Nad Sredozemljem in južno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom pa območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v pretežnem delu države ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Na jugu države pa se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave.


MORJE
Morje mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.37 najnižje -17 cm, ob 6.52 najvišje 7 cm, ob 12.36 najnižje 29 cm; ob 19.28 najvišje 42 cm. Jutri: ob 2.08 najnižje -28 cm, ob 7.46 najvišje 12 cm, ob 13.21 najnižje -29 cm, ob 18.56 najvišje 46 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............5
1000 m.......... 13 2500 m............2
1500 m............8 2864 m............0
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol.
O
GRADEC
M. SOBOTA O 6/24

(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Povečini bo delno jasno do ponekod spremenljivo. Pihali Jutri in v četrtek dopoldne bo pretežno jasno, popoldne pa bodo šibki krajevni vetrovi.	spremenljivo oblačno s posameznimi plohami. V četrtek
čez dan bo zapihal jugozahodnik. V petek bo spremenljivo oblačno, predvsem na zahodu in severu se bodo pojavljale krajevne padavine.
KITAJSKA - Prizadel je zlasti provinco Sečuan na jugozahodu države
Več tisoč žrtev potresa
PEKING/TOKIO - V silovitem potresu, ki j e včeraj z močj o 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici stresel jugozahod Kitajske, je po najnovejših uradnih podatkih v provinci Sečuan umrlo več kot 7600 ljudi. V enem samem okrožju te province pa je umrlo od 3000 do 5000 ljudi. Japonska in ZDA so Kitajski že ponudile svojo pomoč. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua naj bi bilo dodatnih 10.000 ljudi v okrožju Beičuan poškodovanih. V tem okrožju s 160.000 prebivalci je 80 odstotkov poslopij porušenih.
Potres je Kitajsko stresel sredi popoldneva, ko so bile učilnice in pisarne v državi polne. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Na tisoče vojakov in policistov je že na delu na območju žarišča potresa v okrožju Wenčuan, ki je od Beičuana oddaljen približno 100 kilometrov. Strah, da bi lahko število žrtev močno naraslo, je tako vse večji. Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča, da je na jugozahodu države umrlo 50 učencev, potem ko je uničujoči potres tam uničil šolo. Tudi AP poroča, da poskušajo reševalci izkopati okoli 900 srednješolcev, ki so ostali ujeti v ruševinah porušene šole v Juy-uanu, ki je od žarišča potresa v Wenčuanu oddaljena 100 kilometrov.
V	Pekingu so evakuirali mnogo poslovnih stolpnic, vključno s stolpnico, v kateri imajo organizatorji poletnih olimpijskih iger na Kitajskem svoje medijske prostore. Medtem ko nobeno od prizorišč olimpijskih iger ni bilo poškodovano, je prometno in telekomunikacijsko omrežje vsej državi zajel kaos.
V	glavnem mestu province Sečuan Chengdu so zaprli letališče, ceste pa so po poročanju kitajske državne televizije polne avtomobilov. Kitajska državna televizija je ujetim v potresu predvajala tudi nasvete, kako naj ravnajo v nastali situaciji. Vsi vlaki na poti iz in v Chengdu so se ustavili, kitajski letalski prevoznik Air China pa je sporočil, da
so vse lete v Chengdu preusmerili na druga letališča.Telefonske linije so prekinjene v štirih okrožjih province Sečuan in petih okrožjih sosednje province Gansu, prav tako so nedostopne ključne internetne strani. V potresu sta bili poškodovani tudi dve kemični tovarni v Šifengu, ki je od središča potresa oddaljen okoli 50 kilometrov. Evakuirati so morali več kot 6000 ljudi, več sto jih je ujetih pod ruševinami tovarn.
Japonska je Kitajski medtem že ponudila pomoč, so sporočili z japonskega zunanjega ministrstva. Japonski premier Jasuo Fu-kuda je v sporočilu kitajskemu predsedniku
Hu Jintau in kitajskemu premieru Wen Jia-bau obljubil pomoč in izrazil sožalje po uničujočem potresu. Fukuda je dejal, da je pripravljen Kitajski zagotoviti toliko pomoči, kolikor je bo možno, je še sporočilo zunanje ministrstvo. Sožalje je Kitajski prav tako že izrekel ameriški predsednik George Bush. Kot je povedal, je ZDA pripravljena pomagati prizadeti Kitajski.
V Sečuan je predtem že odpotoval kitajski premier Wen, ki je potres označil za veliko katastrofo. "Soočamo se z veliko katastrofo, zato je najpomembneje, da ohranimo mir, zaupanje, pogum in močno vodstvo," je
dejal Wen in izrazil prepričanje, da bo Kitajska zagotovo prebrodila to katastrofo.
Kot so sporočili iz ameriškega geološkega inštituta, je bilo žarišče potresa 92 kilometrov severozahodno od glavnega mesta province Sečuan Chengdu. Potres so čutili tudi v Pekingu, ki je od žarišča potresa oddaljen približno 1500 kilometrov, pa v Šang-haju, Hongkongu, Hanoju, Bangkoku in Tai-peiju. Uničujoči potres je bilo moč čutiti tudi na Tajskem, v Vietnamu in Pakistanu. Telefonske številke za klic v sili so v Chengdu-ju, mestu z desetimi milijoni prebivalcev, ves čas zasedene. (STA)
MJANMAR
Ciklon terjal najmanj 32 tisoč
V|	VI •■ v* ■•	•
človeških življenj
YANGON - Po najnovejših uradnih podatkih je tropski ciklon Na-rgis v Mjanmaru zahteval najmanj 32.000 življenj, 1400 je ranjenih, skoraj 30.000 ljudi pogrešajo, je poročala državna televizija. Medtem je v državo prispelo več deset ton pomoči, med drugim prva ameriška pošiljka.
Ameriško letalo s 14 tonami pomoči, ki vključuje mreže proti komarjem, odeje ter vodo, je pristalo v Yan-gonu, medtem ko nameravajo ZDA poslati danes še dve letali s pomočjo. Dovoljenje ZDA, da pripeljejo pomoč, sicer kaže na veliko popuščanje vladajoče vojaške hunte, saj je Washington eden največjih kritikov kršitev človekovih pravic v Mjanmaru. Ameriško pomoč so iztovorili mjanmarski vojaki, ki bodo po lastnih navedbah pomoč dostavili najbolj prizadetim na območju delte Iravadija.
V Yangon je včeraj prispelo tudi letalo organizacije Zdravnikov brez meja s 34 tonami pomoči v zdravilih proti malariji in diareji ter z drugimi medicinskimi pripomočki, na poti pa so še tri njihova letala s skupno 120 tonami pomoči. Zdravniki sveta, ki so v Mjanmar poslali 22 ton pomoči, pa so mjanmarske oblasti obtožili, da na nekaterih prizadetih območjih postavljajo vse več omejitev njihovim sodelavcem, ki zaradi tega pomagajo manj ljudem, kot bi lahko. Tiskovni predstavnik Združenih narodov Richard Horsey je razmere na prizadetih območjih zpostavil kot zelo resne, saj več kot dva milijona ljudi nujno potrebuje pomoč, ki sicer prihaja, vendar ne dovolj hitro. Še posebej primanjkuje čiste pitne vode, zaklonišč, zdravil in hrane. (STA)