Poštni urad 9020 Ceiovec ! Verlagspostamt 9020 Kiagenturt
izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov celoletna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XL.
CELOVEC, PETEK, 12. JULiJ 1985
ŠTEV. 28 (2234)
Odkianjamo vsako iočevanje otrok
ki bi pomeniio getoizacijo na šoiskem področju
Na pobudo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev je bil v ponedeljek v Celovcu posvet dvojezičnih učiteljev, včlanjenih v Strokovno združenje pedagoških delavcev.
Zbrane učitelje so predstavniki obeh organizacij informirali o trenutnem stanju politične razprave o vprašanjih manjšinskega šolstva na Koroškem, posebej v luči prizadevanj nacionalističnih sil za ločitev šol oz. otrok v južnem delu dežele. V tem okviru so obravnavali zlasti tudi doslej znane zamisli deželne vlade glede rešitve manjšinskošol skega vprašanja na podlagi že večkrat s strani deželnega glavarja Magnerja izraženega gesla „vsakemu šolo, ki si jo želi".
otrok in s tem uresničevanje nem-škonacionaiističnih zahtev po getoi-zaciji koroških Stovencev na šoiskem področju.
Deželna vlada bo omenjeni predlog po napovedi deželnega glavarja VVagnerja še konkretizirala in ga predvidoma letos jeseni predložila javnosti. Osrednji organizaciji koroških Slovencev bosta te predloge v sodelovanju z dvojezičnimi učitelji in prizadetimi starši temeljito proučili ter zavzeti podrobno stališče.
Nadalje so na posvetu obravna-
vali tudi predloge, ki so jih strokovnjaki celovške univerze skupaj z dvojezičnimi učitelji.izdelali za reformo in izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. Pedagogi so k tem prediogom zavzeti pozitivno staiišče in jih oceniti kot konstruktiven prispevek k trenutni razpravi o manjšinskem šoistvu. Obenem so bili mnenja, da bi moral vsak dvojezični učitelj imeti možnost, da se s temi predlogi podrobno seznani in sodeluje pri izvajanju. Strokovno združenje pedagoških delavcev bo v tej smeri nudilo učiteljem svojo pomoč.
A!i so priprave že v teku ?
Na podtagi razprave, v kateri so sodelovali števitni učitetji, ZSO in NSKS odktanjata Wagnerjev predlog, še posebno prediagani sistem tako imenovanega asistenčnega učitelja, kot ga pojmujejo deželno-zborske stranke, ker v taki rešitvi vidita prvi korak k popotni točitvi
Tudi v okviru celovškega pedagoškega tedna za ljudsko- in glavno-šolske učitelje je prišlo do izraza, da deželni šolski svet dejansko že pripravlja organizatorične spremembe dvojezičnega pouka na južnem Koroškem. Nacjzornik za dvojezično šolstvo Franz VViegele ni
govoril le o učnih načrtih, temveč tudi o predvidenih organizatoričnih spremembah v zvezi s asistenčnimi učitelji. Sedanji način dvojezičnega poučevanja, tako VViegele, ima za posledico ..nekakšno obliko oddelčnega pouka"; to bi pa postalo drugače z namestitvijo asistenčnih učiteljev (..Stutzlehrer").
Predstavnik Nikaragve
se je sesta! z zastopniki koroških Stovencev
^ O priiiki solidarnostne prireditve za Nikaragvo v nedeljo 6. julija v celovškem „Uni-klubu", katero je podprlo veliko število najrazličnejših organizacij, med njimi tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (o prireditvi posebej poročamo na drugem mestu — op. ured.), so imeli predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev poseben razgovor s prvim sekretarjem nikaragvanskega poslaništva na Dunaju dr. Mariom Ruiz Castillom.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je predstavniku Nikaragve v Avstriji podal kratek pregled prizadevanj koroških Slovencev za uresničitev svojih narodnostnih teženj in zahtev. Nakazal je zgodovinski razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in opozori) posebej na obdobje narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, v katerem so se koroški Slovenci uveljavili kot samozavestna narodna skupnost.
Predstavnik Nikaragve je orisal trenutni položaj v svoji državi, ki ubira svojo pot kljub gospodarskim težavam, v katerih se je znašla po krivdi ameriške politike vmešavanja in pritiskov. Nikaragva ima samozavestno ljudstvo, k* se je odločilo, da samostojno premaga vse nasilne posege od zunaj in brani svojo neodvisnost.
Čeprav so VViegele in ostali predstavniki deželnega šolskega sveta zatrjevali, da njihovo pojmovanje uvedbe in vloge asistenčnih učiteljev ni isto, kot ga hočejo vsiliti dnevna politika in mediji, je vendarle ostal vtis, da gre pri vsem tem za neko cementiranje sprememb, o katerih sklepajo trostrankarski gre-miji preko prizadete manjšine.
VViegele je napovedal za letošnjo jesen uvedbo šestih šolskih poskusov, v katerih naj bi prišli do preizkušnje asistenčni učitelji.
Razprava o spremembah v dvojezičnem pouku je bila med učitetji dokaj živahna. Splošni ugotovitvi, da nikakor ne sme priti do ločitve učencev, so se priključili vsi učitelji in tudi predstavniki deželnega šolskega sveta.
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
vabimo na
6. spominski pohod na Komeij
Po poteh Domnove čete
ki bo v nedeljo, 14. julija 1985
Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so trpeli in dali svoje življenje za našo svobodo. Letos bo prireditev še posebej v znamenju 40-letnice konca vojne in zmage nad fašizmom, h kateri smo veliko prispevali tudi koroški Slovenci - s trpljenjem in žrtvami številnih naših rojakov in z oboroženim bojem naših partizanov.
Na spominski pohod vabimo vse, posebej še mladino, da se bo še bolj seznanila z našo slavno preteklostjo.
Zbirališče od 8.00 do 8.30 ure pri tov. Lipeju Koleniku pd. Lombarju v Čirkovčah pri Pliberku (Schilterndorf bei Bleiburg).
Odhod iz Čirkovč ob 8.30 uri po poti, ki je dolga 7 km v eno smer. Zato se bodo tisti, ki bodo imeli s seboi majhne otroke, pohodnikom lahko pridružili sredi poti pri Mikicu. Za tiste, ki poti ne bi zmogli zaradi starosti ali bolezni, pa je zbirno mesto ob 12.30 uri pri spomeniku na Komelju.
Spominska svečanost bo ob 13. uri pri spomeniku na Komelju, nato pa sledi partizanski miting z družabnim srečanjem, kjer bo poskrbljeno za malico in pijačo.
Pohod in svečanost bosta ob vsakem vremenu.
Pripravljalniodbor
Zveza koroških partizanov — področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo .Edinost* v Pliberku Zveza slovenske mladine — krajevno združenje Pliberk Zveza slovenskih organizacij — krajevni odbor Pliberk
PHEBEHiTE
na
strani
2 Enakopravnost žensk še ni povsod uresničena
2	Predsedniške voiitve že zdaj burijo duhove
3	Bibiiografija NOB na Koroškem
3	Pedagoški tečaj na stovenski gimnaziji
4	Srečanje pianincev na zgodovinskih tieh
Z ve/ZFZm; ngs/ov; Zn strgpenZm; č/gnFZ, F; so segg/Z oJ očZtnegg po-tvgrjgnjg Jejstev vse tjg Jo očZtFov prorrJržconfgg zgrornrstfg, je Foro-sFZ t;sF 'O zgčetFg tegg /etg Fr;m/ng/;-zZrg/ gFcZjo sgmopomoč; PoJjgnčg-nov, F; so v F/ZžZnj ŽZtgre vgsZ postg-v;7; te/evZzZjsFZ pretvorni z ngme-nom, Jg F; ZzFo/jsg/Z sprfjfTMgnje pro-grgmg gfstrrjs^e 7*V Zn oFenem omo-goč;7; tgJZ sprf/fTHgnjf oJJgj s/oven-sFe te/evZzZje. V t;sFg je Zz pretvornZ-Fg ngstg/ „prrgts&; oJJg/n;F", zgrgJ; ^gteregg so neFgter; že spet v;'Je/; Jo-MioMMO v Mefgrnosfr,' nosZ/c; gFcZje, zg ^gfero so se PoJjKMCgMr oJ/očZ/Z zgrgJ; popo/negg nergzgmevgnjg me-roJgjniŽ? čZnZte/jev v Avstr;/; Zn posebej pr; OAF, pg so po „zgs/ggZ" tg-F;V; poročZ/ čez noč postg/Z nevgrnZ FrZmZng/cZ, F; so jZm po/;t;čn; gFterj; ;n oF/ZFovg/c; jgvnegg mnenjg grozZ/Z z JržgvnZm prgvr;;^0M! Zn soJn/Fom.
V Zstem tZsFg, F; je prej mesec/ nZzFotno F/gt;7 5/ovence zgrgJ; pre-tvorw;Tg v PoJjgnZ, seJgj zgs/eJ;wo Zzrgze ngvJgšen jg /n zgJovo/jstvg, Fer je v Kgng/sFZ Jo/m; F/Zzg Ztg/Zjgn-sFo-ForošFe meje zgče/ Je/ovgt; „Fo-rošF;" 7*V-oJJgjn;F „Te/e-T/no", FZ gg Fgje /gFFo sprejemg Jo 60 oJstot-
Fov ForošFegg pre/r/vg/stvg. i;cer pg v Avstr/j; Je/g;e menjg ng JesetZne pretvornZFov, FZ so prgv tgFo Mgstg/; sgmom;c;gt;vMo Zz potreFe m z ng-menom, Jg F; se pre/Jvg/c; Jo/očen;/; preJe/ov otres/Z zgpostgv/jenost; pr; osFrF; s progrgm; rgJ/g m te/ev;z;je. /n prZmer „7*e/e 77gno" Fgže, Jg tovrstne g^cZje sgmopomoč; seggjo tgJZ preFo JržgvnZF mejg.
Vse to pote^g v m;rg, Frez ve/;^egg Frgpg Zn preJvsem F rez očZt^ov Zn F/gtenjg prZzgJct;/;. ^grno pretvorn;^
Jrggg strgn — Zn to smo ^oroi^Z ^/o-veneZ — te prgvZce nZmg. Zg Zsto morg/o JvojnZF mer;7 gre v prZmerg Jvo;ez;čn;7; ozngčF v Ž;trgjs7;; šo/Z, ^jer je rgvngte/j Kg^ovZcg Zzpostgv-/jen ngjFgjsZm ngpgJom sgmo zgrgJ; tegg, ^er je v nov; zgrgJ/n ngmestZ/ eng^e ngpZse, ^g^rsn; so F;7; že prej v stgrem šo/s^em pos/opjg Zn ^g^rsn; F; morg/Z FZt; sp/o/; v vse/; Jvojez/č-n;7; so/gF — ngmreč v oFe/? Ježe/nZ/? jezZ^Z/;, /?g^ortoJo/očgtKJZč/en7 Jržgvne pogoJFe. /n ^o smo že pr;
sZns^Z po/Zt;^Z vejno spet pos/gžgje-jo, pose/mo rgj; tg^rgt, ^gjgr jZm zmgnj^g stvgrnZZ? grggmentov. T M JZ ng novejš; vg/ oggFnegg JZ/gmZrgnjg /"gn^cZongrjev s/ovens/:;7; orggmrgc;/ Zn žg/j;v;7; ngpgJov ng s/ovens^Z t;'s^ je prgv tg^o ^ot prej mesec; ^rZmZ-ng/;z;rgnje vprgsgnjg poJjgns^egg pretvornZ^g /e Je/ s/ro^e gonje, s ^g-tero s^gsgjo prZ^r/t; Jejstvo, Jg so se Ježe/nozForsZ:e strgn^e s svoj/m troeJZn/m pg^tom zngs/e povsem ng /Zn/j; s^rgjn/F ngc/ong/ZstZčnZ/; protZ-s/ovens/;;7; drogov.
Ne /e meJ ^/ovenc/, mgrveč če-Jg/je Fo/j tgJ; meJ nemško govore-čZmZ soJeže/gn; pg proJZrg spozng-nje, Jg tg^g po/Zt;^g sgmo š^ojgje ng/eJ;; Korošce. 7*g^o v AvstrZjZ ^ot v meJngroJn; jgvnost; se množ/jo g/gsovZ, ^Z svgrZjo prej pos/eJZcgm; rgzvojg, ^g^rsen se ^gže z/gstZ tgJ; v preJstgvg/; voJ;7n;7; preJstgvn/^ov grgJne Korošce o „sporgzgmnem re-sevgnjg" mgnjšZns^ošo/s^egg vprgšg-njg. Agjt; Jgnes je že vsg^omgr jgsno Zn rgzgm/jZvo, Jg pot gresnZčevgnjg zg/?tev /ČF/D Zn F/gZJerjg gotovo ne pe/je ^ sožZtjg, mgrveč ngsprotno ^ /očevgnjg Zn zgostrovgnjg oJnosov mej oFemg ngroJomg v Ježe/Z.
Moraia dvojnih meri!
v č^ojjgn; je zg Koroško Zzg/eJg tg^o nevgren, Jg so Zz njegg ngprgvZ/; Jr-žgvno gjero Zn prot; njemg seJgj ce/o rovgrZjo pr; prZstojnZA mest;/; ng Dg-ngjg, Jg F; zg vsg^o ceno preprečZ/; sporgzgmno resZtev Zn ng^ngJno /e-gg/no greJZtev tegg vprgsgnjg.
Zgto se ngrgvnost vs;7jgje mnenje, Jg tg^gj ne more /?Zt; vse v reJg, temveč Jg ngsprotno gre zg očZvZJen prZmer merjenjg z JvojnZmZ mer;/;.' enZm je Jovo/jeno seč/ tgJZ po tg^;7; sreJstv;/;, Fot so gFc/je sgmopomoč/,
ngp/sZF.' ng KorosFem so JvojezZčnZ ngpZs; Zzzvg/Z vrsto zgsečn;/; Zn grgJ-nZF „tgje/stgrmov", tojg v tgFgjs-njem tZsFg Zn pr; po/;t;F;7; ne ngjJemo FeseJe zgrgžgnjg g/; oFsojgnjg, Fer se v zgJnjem čgsg ng /gžnem TZro/sFem množZjo prZmerZ, Jg v nočnZF grgF premgžejo Ztg/ZjgnsFe ozngčFe ng Frg-jevn/F ngpZs/F Zn se ng Zfrennerjg po-jgv; svet/oFnZ ngpZs s progrgmgtZčno zgFtevo „^trgn o J RZmg".
A/org/g JvojnZF mer;/ spgjg meJ reFvZzZte, F; se j;7; v ForosFZ mgnj-
Predsedniške volitve teta 1986
že zdaj burijo duhove v Avstriji
Čeprav bodo predsedniške vo-iitve v Avstriji šele prihodnje leto, se je volilni boj praktično že začel. In to kljub temu, da stranke naravnost tekmujejo z zagotovili, da hočejo predvolilno ..merjenje sil" čim bolj skrajšati in se izogibati medsebojnih napadov in žaljivih očitkov. Obe veliki stranki sta tozadevno celo že podpisali poseben dogovor, ki pa verjetno tudi pri teh volitvah — podobno kot že pogostokrat v preteklosti - ne bo jamčil, da med volilnim bojem res ne bi prišlo do spodrsljajev, ki niso ravno na ravni najvišjega predstavnika države.
Za obe veliki stranki je tudi že znano, koga bosta kandidirali: kandidat SPO bo sedanji minister za zdravstvo in varstvo okolja dr. Kurt Steirer, medtem ko si je OVP izbrala za svojega ..nadstrankarskega"
kandidata bivšega generainega sekretarja OZN dr. Kurta VValdheima. Druge stranke se še niso dokončno izjavile. Za svobodnjake je znano le toliko, da lastnega kandidata ne bodo imenovali; podprli pa bodo gotovo scialističnega kandidata, ker na tihem računajo (ali tudi že glasno razmišljajo), da bi v primeru izvolitve Steirerja za zveznega predsednika nejgov ministrski stolček ..podedoval" dr. Mario Ferrari-Brunnenfeld, sedanji državni tajnik prav v Steirerjevem ministrstvu.
Stranke so že pokazale, da v volilnem boju ne nameravajo prizanašati ne enemu ne drugemu kandidatu. Socialistični tisk je že objavil nekaj podrobnosti iz Wald-heimovega političnega življenjepisa, kj-er je bilo marsikaj takega, kar za imenovanega gotovo ni najboljše priporočilo. Koroški dežel-
,Fiesta sandinista" v Celovcu
15.000 šilingov za Nikaragvo
Prejšno soboto je 19 koroških organizacij iz raziičnih svetovnonazorskih taborov pirediio solidarnostni večer za novo Nikaragvo. Sopriredi-teijica je biia tudi ZSO. Z vstopnicami 230-ih udeiežencev prireditve v cetovškem Uni-clubu so organizatorji lahko zbraii 15.000 šilingov za sa-moupravljalno plantažo kave San Je-ronimo. Le-ta je bila pred kratkim uničena po napadu kontrasov.
Na sporedu celovške prireditve so bili aktualni video-posnetki in dia-slike, razstava političnih plakatov in druge informacije o Nikaragvi. Dr. Mario Ruiz-Castillo, 1. sekretar nikaragovskega poslaništva na Dunaju, je govoril o aktualnem stanju Nikaragve danes, Janko Messner je bral nikaragvansko literaturo, za zabavno vsdušje pa so poskrbeli člani Uni-cluba s latinsko-ameriškimi špeciali-
tetami ter čilenska glasbena skupina Inti Andino.
Dr. Ruiz-Castillo se je v svojih izvajanjih osredotočil med drugim tudi na očitek, češ da Nikaragva ogroža druge države v Latinski Ameriki. Trditve take vrste je označil kot del propagandističnih, gospodarskih in političnih represij, ki jih proti Nikaragvi izvajajo mednarodni monopoli in finančni kapital, predvsem taisti iz ZDA. V resnici se ravno ZDA bojijo, da bi razvoj nove Nikaragve postal signal tudi za prebivalstvo drugih držav Srednje in Južne Amerike, v katerih se oblast oligarhij in generalov opira na moč ameriških multina-cionalnih družb.
V okviru solidarnostne prireditve se je javnosti predstavil tudi Komite oseb za Nikaragvo. Vanj so vključeni pripadniki različnih organizacij in ustanov.
ni glavar Wagner je temu dodal še svojo lastno oceno, ko je menil, da VValdheim ni kandidat za Korošce in Korošice. In OVP je vrnila z ostrim zamahom proti Steirerju, ki mu je ministrski položaj osporavala kar v dveh pogledih: da po eni strani kot aktivni minister ne jamči tiste nepristranosti, ki je potrebna za predsedniškega kandidata, po drugi strani pa ima ravno kot član vlade mnogo boljše izhodišče in pogoje za volilni boj.
V podrobnejše obravnavanje konkretnih političnih vprašanj in zlasti v programatične izjave se oba doslej znana kandidata še nista spuščala. Minister Steirer je znan zlasti kot zagovornik čim ostrejših in daljnosežnih ukrepov za varstvo okolja, kar mu morajo priznati tudi politični nasprotniki. VValdheim pa kot poklicni diplomat (nekaj časa je bil tudi zunanji minister in nato deset iet generalni tajnik OZN) sluti možnost zapletov tudi tam, kjer realni politik ne vidi nobene nevarnosti. V tem oziru je zgovorno njegovo opozorilo na določila državne pogodbe, ko je zavračal OVP-jev-ske zahteve po oborožitvi avstrijske vojske s sodobnimi raketami.
Wa!dheim obsoja diskriminiranje manjšin
Pa tudi v manjšinskem vprašanju je že pokazal svojo diplomatsko zglajenost. Ko je odgovarjal na vprašanje, kako gleda na manjšinski problem na Koroškem, je VValdheim dejal, da odklanja sleherno diskriminiranje manjšin. „Ne smemo izpodkopavati načela manjšinske zaščite, saj se končno tudi Avstrija zavzema za varstvo pravic južnih Tirolcev."
OB KONCU OZN-DEKADE ŽENSK:
Ali bo leta 2000 cilj dosežen?
Naslednji teden bo s 3. svetovno konferenco žena v Nairobiju zaključena dekada žene, ki jo je Organizacija združenih narodov proglasila leta 1975. Takrat naj bi ta prokla-macija dala signal za odstranitev zgodovinske nepravičnosti — neenakopravnosti položaja ženske v gospodarstvu in družbi. V koliko se je položaj žene po teh desetih letih res izboljšal?
Po/otvM svetovnega )?re/?!vn/stv<t je žens^eg^ spo/%. Dve tretjin;' vsej? t/e-/ovnl/? nr svetn (j?Dčtm!/? In ne-^/ačnnl/?) Izvršijo žene, vendar za to delo prejntejo /e eno detetlno svetovnega dol?odl:a. O^o/l 676 milijonov žens^ na sveta je <Ltnes zaposlen!/?, večinoma /m le v sektorja aslag In v s!a!*o ^lačanll) Indastrljs^lA po^/lcl/?. V tretjem sveta je 70 do 90 odstotkov žena zaposlen!!? v kmetijstva. One so takorekoč glavne prodacent-ke živil v državak v razvoja, kljak tema pa to dejstvo za razvojno politiko In razvojno pomoč ne Igra po-sekne vloge. Poleg tega dela opravljajo žene v tek področjfk oklčajna gospodinjska ;n klsna dela, v mnoglk prlmerlk pa se morajo kavltl dodatno še z nekaterim! strokam! rokodelstva. Odveč ki kilo še posekej omenjati, da za vsa ta dela ne prejemajo plačila.
3e kn;še.' gospodarska politika za-kodnega sveta v državak v razvoja Izpodriva tradicionalno gospodarstvo In kmetijstvo. Namesto prodakclje osnovnlk živil zakod pospešuje (v svojem lastnem Interesa) pridelavo kave, komkaža In podoknlk mono-kaltar. Na tak način je Izpodrinjena tradicionalna In važna vloga žene v prodakclj! živil, po dragi strani pa Ima omenjena avedka monokaltarne-ga kmetijstva za posledico pr;manj-kovanje osnovne prekrane za domače preklvalstvo. /930 je Ajrlka ha primer lakko še Izvažala živila. !9#0
pa se je komaj še do #6 odstotkov lakko sama oskrkovala z živili. Lakota, zaradi katere strada tretji svet, je torej kolj al! manj programirana od zakodnlk lndastr!;sk!k držav.
..Prostitucija narašča, ekonomsko stanje žensk pa se je poslabšalo."
Svetovna gospodarska kriza je ravno za „ desetletje žena" zapnstlla katastrofalne posledice. Gospodarski propad v tretjem sveta je Imel za posledico okakožan;e šlroklk slojev pre-klvalstva. Na tem je mnogo trpel ta-d! socialni statas žena. Dežele Daljnega vzkoda (Tajska, Filipini. . J slovijo danes kot raj spolne razazda-nost! In prostltaclje. Tarlstlčne agencije v zakodnl Fvrop! krez srama po-najajo (v prvi vrst! moškim Interesentom) „ektklaz!vne" počitnice v Hangkoka, Mngapara ali v Manili, /ste tarlstlčne agencije so najprej astvarlle astrezne Infr^strn^tMre za nekakšen lik „seks-tar!zma" v tek de-želak, nato pa pričele s prodajo te „eksk!az!vne In agodne ponadke" v Indastrljsklk državak. Malomeščanski In nižji sloj! (delovnik Ijad!) se naj v tek eksotični/? deželak počatljo konč-no-le gospodarje, razpolagajo naj z vsem, kar jim je na aslago — torej tad! z ženskami —, če tega že doma ne morejo početi. Fevščlna tek držav pa je taka, da je prostltaclja žene v največ prlmerlk edini dokodek dra-žlne. Milijone žensk na tak način živi v seksaalno-ekonomskem saženjstva. To poročlllk OZN jlk je v nekaterlk deželak tad! do /J odstotkov celotnega ženskega preklvalstva med D. In JO. letom.
To gre tako daleč, da je dokodek s prostltacljo postal važen faktor v gospodarstva omenjenlk dežel — na ra-čan žena, k! jlk torej ne kremeni le splošna zakonska neenakopravnost ter ozkotlrnost tradicij In navad, temveč
dodatno tadl še seksaalno Izkoriščanje . . . Tako agotavlja tad! generalna sekretarka konference v Nalroklja Te-tlcla Fkakan!.* „Ftostlfnc!;<t narašča, ekonomsko satnje žensk pa se je od leta /973 napre/ prav gotovo poslak-šalo."
Žena v zahodni Evropi: nazaj v srednji vek?
Gospodarska kriza je jasnoda tadl na zakoda povod za to, da skašajo Interesna zastopstva gospodarstva In Indastrlje ok tesni povezanost! s tradicionalnimi reakcionarnimi In cerkvenim! krog! spremenit! socialni položaj žene. Te-ta, mimogrede povedano, prav gotovo n! najkoljšl. Moški doklvajo za Isto delo vedno še kolj-šo plačo, da ne govorimo o vsakodnevni/? aktlk diskriminacije ženskega spola.
V časa gospodarske krize odpaščajo najprej ženske. Istočasno pa ki podjetnik rad! Imeli zakonske sprememke delovnega zakona v smisla avedke flekslkllnega delovnega časa, podaljšanja protDjMnegd časa (trgovine) In podoknlk aredltvak, ki ki delovnega človeka še kolj kremenlle In ki v prvi vrsti prizadele tradicionalne zenske poklice. Paralelno k tema poteka napad cerkveni/? In nazadnjasklk krogov na dosedanje prldokltve zenskega glkanja (samoodločltev pr! splava, pravica do Izokrazke In dela) s pomočjo gesel o „nov! ženskosti". Mamica s trem! al! štirimi otročič! naj k! postala spet moderna, mesto ok štedilnika pa nadomestek za delovno mesto. V časa konjanktare pa ko ln-dastrlja lakko spet zaklicala po rezervni armadi delavk . . .
Cilji, k! so sl jlk ženske organizacije zastavile za dekado, vsekakor se zdolga niso doseženi. OZN ko v svoj! daljnoročn! strategiji lzt/M% nat/ 300 točk oksegajoč program, k! naj ko aresnlčen do leta 2000.
Koroško mejno vprašanje
in diplomacija hladne vojne
Predavanje mladega angleškega zgodovinarja
Dogajanja v povojnih letih na Koroškem so posebej v naši deželi vedno spet povod za napade na koroške Slovence. Ob letošnji 40. obletnici konca druge svetovne vojne smo bili spet soočeni z vrsto izkrivljanj naše polpretekle zgodovine. Tudi to obletnico je uradna Koroška zlorabila za poglobitev protislovenskih predsodkov, nekako tako, kot se to redno dogaja pri plebiscitnih proslavah.
Toliko bolj pozitivno je bilo predavanje Roberta Knighta, ki je konec junija na celovški univerzi govoril o koroškem mejnem vprašanju po letu 1945 v kontekstu diplomacije hladne vojne. Mladi angleški zgodovinar že nekaj let poglobljeno raziskuje avstrijsko povojno zgodovino, posebej še področja, kjer so bile angleške zasedbene sile.
Razvoj koroškega obmejnega vprašanja, posebno med leti 1947 in 1949, je postavil v širok okvir svetovnega političnega dogajanja, za katerega je bilo tedaj značilno naraščanje napetosti med vzhodnim in zahodnim blokom. Na avstrijsko-jugoslovansko mejno vprašanje pa je seveda močno vplival tudi konflikt med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Izhodišče za mejna pogajanja so bile jugoslovanske zahteve po priklju-
čitvi delov Koroške in Štajerske. Ne glede na Moskovsko deklaracijo leta 1943, ki je formulirala kot vojni cilj zavezniških sil ponovno vzposta* vitev Avstrije, je bilo mejno vprašanje odprto. Zahodne zavezniške sile so zahteve po spremembi avstrijsko* jugoslovanske meje načelno odklanjale, Sovjetska zveza pa jih je iz taktičnih razlogov podpirala.
Predavatelj je poročal na podlagi arhivskih virov, posebej britanskih in avstrijskih, da se je avstrijska diplomacija z zunanjim ministrom Gruberjem na čelu bala zreduciranih jugoslovanskih ozemeljskih zahtev, posebej še leta 1947 in 1948 (tj. zahteve po priključitvi področja, ki se ^prt* bližno ujema z ozemljem današnjih občin Suha in Pliberk). Angleški zgodovinar je na drobno prikazal razplet dogodkov do sredine leta 1949, ko je v Parizu padla dokončna od' ločitev, da ostane meja med Avstrijo in Jugoslavijo nespremenjena, da pn Slovenci na Koroškem in Štajerskem in Hrvati na Gradiščanskem dobijo v avstrijski državni pogodbi zagotovljeno manjišnsko zaščito.
Robert Knight bo, ko bo izšlo delo o tem obdobju naše zgodovine, prav gotovo prispeval k bolj objektivni podobi povojnih let.
Pred 1100 leti je umrl ^slovanski apostol" Metod
V vrsti proslav so se tako na Češkem, v Sloveniji in v Vatikanu spominjali vloge in delovanja bratov Cirila in Metoda med Slovani v 8. stoletju.
Običajne cerkvene proslave tudi ob tokratni obletnici Metodove smrti izpostavljajo predvsem vlogo in doprinos obeh „slovansktih apostolov" za širjenje krščanstva med južnimi in južno vzhodnimi Slovani. Da sta Ciril in Metod poleg tega posredovala Slovanom tudi umetnost pisave, je imelo za posledico bogat in samostojen razvoj družbenega, kulturnega in verskega življenja v takratnih slovanskih državah. V tem smisiu so večinoma potekala tudi cerkvena praznovanja.
Manj omenjeno je bilo dejstvo, da je delovanje braitov-misijonarjev iz Soluna takratna cerkvena hierarhija skušala močno ovirati. Njuno delo namreč ni bilo samo verske narave. Učenje evangelija in izobraževanje slovanskih duhovnikov v njihovem lastnem jeziku ter preko pisave posredovana verska in kulturna samobitnost sta bili v 8. stoletju tudi izredno politični zadevi. Cerkev jasnoda ne govori rada o času in okoliščinah, v katerih je širjenje krščanstva za posvetne oblastnike bilo le sredstvo za izgradnjo lastne oblasti in imetja. Ciril in Metod sta zaradi svojega delovanja na Moravskem kaj hitro izzvala jezo salzburške škofije, ki je to moravsko slovansko kneževino pojmavala za svoje področje. Da se je ta jeza stopnjevala v sovraštvo in celo do odkritih konfliktov, o tem je manj govora na
cerkvenih proslavah, že prej pa simpozijih zgodovinarjev. Salzburška škofje so oba brata nekoč celo vrgh v ječo skupno z nekaterimi moravskimi učenci. Razen tega sta se morala Ciril in Metod podati na pot v Rim ter pred papežem zagovarjal svoje misijonarsko delo.
PROSLAVE NA ČEŠKEM
V	Velehradu, kraju delovanja obeh bratov-misijonarjev, je bila zadnjo nedeljo mogočna proslava v spomin 1100-letnici Metodovč smrti. Proslave, ki sta jo češkoslovaška vlada in Cerkev skupno organizirali, se jo udeležilo okoli 150.000 ljudi. Inozemskim cerkvenim funkcionarjem nastop na proslavi ni bil dovoljen. Vlada je to utemeljila s tem, da pojmuje ta praznik kot zgolj notranječeško zadevo. Da je imela s to oceno praV; je pokazal potek nedeljske prireditve, ki so jo določeni krogi skušah prefunkcionirati v politično demonstracijo proti režimu.
SIMPOZIJ V DJAKOVU
V	hrvaškem mestu D jakovo je jugoslovanska škofovska konferenca ravno tako ob obletnici Metodove smrti priredila poleg proslave tudt znanstveni simpozij o delovanju bratov Cirila in Metoda. Na simpoziju jn bilo poudarjeno, da sta brata z utemeljitvijo slovanske pismenosti omogočila Slovanom, da so se enakopravno z drugimi narodi pojavili na evropskem kulturnem prizorišču.
V	zvezi z obletnico Metodove smrt' je bila 2. julija tega leta objavljena tudi papeževa enciklika „Slavorurn apostoli".
Vatikan odsvetuje
romanje v Medjugorje
Vatikanska kongregacija za verski nauk je poslala predsedstvu italijanske škofovske konference pismo, v katerem zahteva, naj škofje javno odsvetujejo organiziranje romanj v Medjugorje v Hercegovini. Podobno je tiskovni oddelek Vatikana že novembra lanskega leta objavil sporočilo jugoslovanske škofovske konference, ki je že takrat prepovedala organiziranje uradnih romanj v Medjugorje.
Medjugorje blizu Mostarja v jugoslovanski republiki Bosna in Hercegovina je postalo znano že pred leti, ko se je tam baje začela prikazovati Marija. Tudi iz Koroške je bilo prirejenih že več ..romanj" v ta ..kraj čudežev". Največ takih romanj pa je bilo iz Italije in zato je
Vatikan svojo zahtevo zdaj naslovil prav na italijansko škofovsko konferenco.
Sedanje stališče vatikanske kom gregacije sicer ni uradna prepove" in tudi ne uradna ocena dogajm nja v Medjugorju s teološkega vidika. Vendar sekretar omenjene vatikanske ustanove dovolj razumljivo poudarja, da pisanje in rekla' ma okrog Medjugorja ustvarja zme* do med verniki in lahko vpliva f*a ..nemoteno ugotavljanje dejstev ; Zato kongregacija svetuje, naj prenehali z javnim pisanjem ° Medjugorju, dokler komisija, ki vodi mostarski škof Pavao Žani"' še ni končala dela. Ta komisij namreč raziskuje, koiiko je resnice na „prikazovanju Marije" v Medja' gorju.
PEDAGOŠKI TEDEN KOROŠKtH UČITELJEV:
Cementiranje sprememb v dvojezičnem šoistvu?
V ponedeljek 8. julija so bili otvorjeni koroški ..Pedagoški tedni 1985" v Celovcu. Zvezni pedagoški inštitut v Celovcu si prizadeva v vrsti predavanj, seminarjev, diskusij in delovnih skupin za nadaljnje izobraževanje ljudsko- in glavnošol-skih učiteljev.
Poleg drugih strokovnih in didaktičnih zadev so udeleženci v torek Posebej obravnavali dvojezični pouk na ljudskih in slovenski pouk na Slavnih šolah. Direktor Vavti (Pliberk) je poročal o problemih slovenskega pospeševalnega pouka, ki zdaj še poteka v poskusni fazi. Med glavnimi pomanjkljivostmi je naštel nedodelano metodično oblikovanje tega pouka (učitelj si mora trenutno učne načrte sestavljati sam, deželni šolski svet jih še ni dodelal), primanjkovanje ustreznih delovnih papirjev in neugoden čas, v katerem potekajo pospeševalne dre — namreč opoldne oz. popoldan, ko so učenci večinoma že Preutrujeni in nekoncentrirani.
ASISTENČNI UČITELJ) -ODDELČNI POUK -ORGANIZATORIČNE SPREMEMBE
Na torkovi prireditvi z dvojezičnimi učitelji je postalo tudi jasno, da se je očitno tudi deželni šolski svet že oprijel VVagnerjevega pred-*°ga o nastavitvi ..podpornih" učiteljev (Stutzlehrer) in s tem povedanih organizatoričnih sprememb v dvojezični šoli. Tako je nadzornik Za dvojezične šole Wiegele v svojem predavanju pred dvojezičnimi učiteljicami in učitelji zagovarjal Predvideno nastavitev asistenčnih
Pedagoški tečaj na
Tik pred koncem letošnjega šolskega leta je bil na Zvezni gimnaziji za Slovence pedagoški tečaj, ki 9a je priredil Pedagoški inštitut Kokoške, vodil pa ravnatelj dr. Regi-uald Vospernik. Težišče tečaja je tudi tokrat tvorila slavistika, razen t^ga pa so udeleženci obravnavali tudi področje računalnikov informatike in šole.
Uvodni referat tečaja, ki je stal v znamenju 10-letnice pedagoških Seminarjev, je imel zastopnik Koroškega deželnega šolskega sveta dv. sv. dr. Valentin Inzko. O delavcih metodah in oblikah dela, ki omogočajo uspešen pouk v materinščini, je udeležencem srpegovo-dla prof. Berta Golob, sodelavka Pedagoške akademije v Kranju. Slednja je poudarila, da je pri tem Važen vzgojno-didaktičen pristop do učencev, namreč, da jim vliješ veselje do spoznavanja lepote in kulture materinščine. O tendencah
učiteljev za dvojezični pouk z ugotovitvami,
da pravzaprav pri sedanji obliki dvojezičnega pouka obstoja ..nekakšen oddelčni" pouk;
^ da se bo to stanje z uvedbo aslstenčnega pouka spremenilo in
$ da bo z uvedbo asistenčnih učiteljev znižano število učencev v razmerju do učitelja.
Gre torej za cementiranje zamisli o asistenčnem pouku. Zamisel se naj počasi zasidra v zavesti prizadetih dvojezičnih učiteljev, češ tako bo in nič drugače.
Da vsekakor niso vsi učitelji istega mnenja kot VViegele, je postalo razvidno po opazkah direktorja ljudske šole na Zihpoljah Strugger-ja, ki je model z asistenčnimi učitelji nekoliko problematiziral. Asi-stenčni učitelji bi pomenili organi-zatorično ločitev v pouku; razen tega za tiste dvojezične šole, kjer je veliko prijav k dvojezičnemu pouku, tak model sploh ne bi bil umesten. Vsemu pa je očitno krivo zavestno napačno pojmovanje in zlorabljanje pojma ..oddelčni pouk". Le-ta da ni identičen s pojmom ..diferen-ciran pouk", kateri edinole ustreza praksi dvojezičnega poučevanja in ki se je v mnogih raziskavah izkazat kot zelo uspešen. Strugger je odobraval tudi obvezni dvojezični pouk, pri čemer je menil, da danes ni čisto jasno, v kakšni obliki bi se sedaj najbolje obnesel. Ugotovil pa je, da je tako imenovani Wede-nigov odlok iz leta 1958 izredno negativno vplival na razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem.
slovenski gimnaziji
razvoja avstrijske literature po letu 1945 z ozirom na slovensko književnost je predaval dr. Johann Strutz, sodelavec celovške univerze. O sio-vensiki dramatiki in slovenskem gledališču na Koroškem je govoril univ. prof. dr. Jože Koruza iz Ljubljane, ki je sklenil slavistični del tečaja. Vsem predavanjem so sledile tudi diskusije, v katerih so udeleženci na referente naslavljali razna vprašanja, s katerimi se soočajo pri njihovem pedagoškem delu.
Na pedagoškem tečaju so obravnavali tudi novo učno materijo, ki postaja čedalje bolj aktualna za sodobno pedagogiko, namreč delo z računalniki. Strokovnjaki celovške in ljubljanske univerze oz. Inštituta Jožef Štefan so z različnih zornih kotov osvetlili prednosti, pa tudi slabe strani računalnikov. Pri tem so polagali posebno važnost dela z računalniki v skupini.
---------Kutturno pismo iz Siovenije--------
Mednarodni seminar slovenskega jezika
in kulture
V minulih dneh in te dni je slovenistika doživljala in doživlja enega svojih delovnih viškov v tem letu: V ljubljani poteka 21. mednarodni seminar slovenskega jezika, literature in kulture, tik pred njim pa je bil prav tako v Ljubljani mednarodni simpozij (od 26. do 28. junija) o „Obdob-ju socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi". Bil je svojevrsten uvod v tokratni seminar oz. ..poletno šolo", katere se je udeležilo 135 udeležencev iz menda kar štirih celin in mnogih držav in jugoslovanskih republik.
Simpozija ob koncu junija se je udeležilo veliko priznanih literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev, poleg domačih — predvsem iz Ljubljane — tudi strokovnjaki z univerz iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Skopja, Zadra, pa tudi iz Celovca, Krakova, Katovic, Jene, Berlina, Stockholma in Budimpešte. V svojih referatih so obravnavali predvsem čas med obema vojnama, ko se je v slovenski književnosti pojavilo nemalo talentiranih književnih ustvarjalcev in je v njihovih delih čutiti odmeve na velika evropska sočasna dogajanja — oziroma se v njihovih
delih kaže svojstven odziv na socialni in politični izziv tedanjega časa. Tako je bil npr. govor o tem, kaj je sploh socialni realizem, pa o številnih motivih, Idejnih, estetskih, stilnih, jezikovnih prvinah v delih Kosmača, Voranca, Kozaka, Kocbeka idr. — kakor tudi o tedanjem evropskem literarnem okviru, v katerem so se rojevale velike ideje o avtonomiji, pa tudi podrejenosti literature sočasnim družbenim tokovom. Simpozij je tako komparativno osvetljeval problematiko slovenske literature zlasti pred vojno in jo umeščal v širši jugoslovanski in evropski kontekst.
Seminar, ki se je začel 1. julija in bo trajal do sobote (13. julija), ima seveda drugačno naravo, čeprav je svojevrstno nadaljevanje simpozija; tudi na njem gre pač za pogovore o slovenski literaturi in jeziku, ob tem seveda, da je v prvi vrsti namenjen tujcem oz. tistim, ki se želijo seznaniti s slovensko kulturo in jezikom. Tako so tudi tokrat prišli v Ljubljano mnogi študentje, pa visokošolski učitelji, prevajalci, uredniki..., ki bodo s svojim delom lahko naprej bodisi razvijali ali posredo-
vali vednost o slovenščini in slovenski književnosti in kulturi nasploh — kajpada v svojem okolju. Na tokratnem seminarju je tudi veliko Slovencev iz zamejstva (iz Avstrije 14): zanje je seminar najbrž še posebej pomemben, saj si na njem poglobijo znanje slovenščine in se seznanijo z mnogimi najnovejšimi kulturnimi dogajanji v Sloveniji. Poleg lektorskih vaj in predavanj iz poglavij iz slovenske kulture se pač seminaristi srečujejo tudi z ustvarjalci in strokovnjaki z raznih področij, neredki izmenjujejo z njimi izkušnje in navezujejo, nemara trajnejše medsebojne vezi... Seznanjajo se tudi z nekaterimi praktičnimi rečmi slovenske kulturne politike: ob tem, da tokrat lahko poslušajo predavanja o vprašanjih dvojezičnosti, so npr. v nedeljo bili tudi na ekskurziji na Primorskem, kjer so v Piranu in Kopru lahko neposredno ..ogledali" dvojezično prakso Italijanov in Slovencev.
Simpozij in seminar že po tradiciji pripravlja oddelek za slovenske jezike in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Jože Horvat
Izšta je Bibliografija narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem
Pred nami je pomembna izdaja bibliografije. Koroška osrednja knjižnica „Dr. Franc Sušnik" Ravne na Koroškem je namreč izdala Bibliografijo narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem. S tem bralec dobiva v roke dragoceno zbirko bibliofilskih podatkov, ki zajema Koroško krajino (občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec) in avstrijsko Koroško. Bibliografski popisi obsegajo gradivo od leta 1942 do konca aprila 1985.
„Bibliografija narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem je nastala na pobudo inž. Pavleta Zaucerja-Matjaža in na podlagi lokalne bibliografije, ki jo v tiskovni obliki tekoče sestavlja Koroška osrednja knjižnica „Dr. Franc Sušnik" Ravne na Koroškem. Je rezultat večletnega dela in prispevek Koroške osrednje knjižnice velikim proslavam ob štiridesetletnici osvoboditve in zadnjih bojev
druge svetovne vojne v Evropi — na Poljanah pri Prevaljah. Da sta knjižnica in sestavljalka bibliografije Marija Suhodolčanova lahko uresničili svojo ne ravno lahko nalogo, sta dolžni zahvalo vsem, ki so kakorkoli podpirali in podpril njeno nastajanje in natis. Zasnovana je bibliografija tako, da bi omogočila kar najhitrejši in najuspešnejši pregled nad zajetim gradivom, in upamo, da bo njena praktična uporabnost temeljito odtehtala pomanjkljivosti in slabosti, ki so jim kljub resnosti in temeljitosti dela prav gotovo ni dalo v celoti izogniti."
Tako je v spremni besedi povedat ravnatelj knjižnice Janez Mrdavšič. Po prvem bežnem prelistavanju bibliografije, lahko samo potrdilo, da je praktična uporabnost tisto, kar odlikuje izdajo in s tem vestnost dela Marije Suhodolčan, ki je s sestavljanjem bibliografije opravila veliko delo. Bibliografija je razdeljena na poglavlja in ta so po letih
urejena po abecedi avtorjev ali stvarnih naslovov. Poglavje bibliografije pa je urejeno po abecednem vrstnem redu. Tako ima vsak, ki išče knjigo, članek ali podatek o avtorju na voljo vse podatke, kje je kaj izšlo oz. bilo objavljeno. Nas je posebno zanimalo poglavje o Koroški tustran meje. Z zadvolj-stvom ugotavljamo, da je tudi v tem oziru delo bito opravljeno vestno. Ob tem se šele vidi, kotiko je v tem obdobju bilo napisanega v zvezi z NOB na Koroškem, koliko naših ljudi je sodelovalo pri pisanju kronike tega, za nas tako burnega obdobja naše zgodovine.
Zato smo prepričani, da bodo po Bibliografiji segli vsi, ki se ukvarjajo z našo novejšo zgodovino, pa tudi tisti, ki se zanimajo za živije-nje in delo koroških Slovencev in nenazadnje vsak, ki je kdajkoli pisat o tem času, saj bo svoje ime gotovo našel v pričujoči bibliofilski zbirki.
**AAGO DRUSKOVlC ROK ARIH:	10
CVETKE ZLA
Zapiski o Pustovi knjigi „Tltostern uber Kamten"
Med usmerjanjem ..Ljudske jeze" na sloven-sodeželane se posebej osredotoči časnikar, ^ tudi zgodovinar mu stoji ob strani, s po-r^očjo izjav svojcev v tej vojni usmrčenih j^mških alti „vindišarskih" Korošcev — na **^ojnenga Karta Prušnika-Gašperja (30). Po ^jni so ga bodisi videti in prepoznali (25), vsaj prepoznavali v potezah njegovega očeta (26-32).
GROZLJIVO SMEŠNA NESKLADNOST
^Besedo grotesknost je uporabil že časnikar *T*st- v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjujejo, da je to tisito, kar zaradi ne-
JUadnosti z okoljem grozljivo smešno deluje, ^o je lahko prizor, slika, šala, predstavitev ?Pgodka in za to gre, za tri primere, za mno-.'čho moritev pri Peršmanu pri Spitzbauru O za kleveto o smrti britanskega častnika.
l^a Peršmanovi domačiji v Koprivni je po-Poidne 25. aprila 1945 enota 4. kompanije SS policijskega polka 13 napadla 3. bataljon kolkih partizanov, pri njem je bil tudi štab dreda. Boj je potrajal vse do noči z izme-J3jočim se položajem okoli poslopij. Ko so potisnili v gozd nad hlevom, so se iz hiše *vdd dimom pokazali ognjeni jeziki in začuli 'teli brzostrelk; pokončali so enajst članov
Sadovnikove družine, večinoma otrok in žensk (glej opombo k nemškemu prevodu v Prušnikovi knjigi, 310).
Koroški časnikar piše, da so množični pokoi naprtili SS-ovskim policistom (106—111). Skuša zbuditi dvome o dejanskem krivcu in piše, kako avstrijski dokumentacijski center ni mogel postreči z informacijami in je ponudil le fotose. Navaja tudi precej nedorečenega in domnev v zvezi s povojnimi raziskovanji storilcev, celo o vprašanju Prušnika v Karlauu. To omenja v opombi v svoji knjigi pač že Karel Prušnik (310). Partizani da so se utrdili v skalovju v neposredni bližini kmetije, pustili na cedilu svoje gostitelje, niso niti gasili domačije niti se pobrigali za preživela otroka in šele drugo popoldne po nesrečni noči je prišel mimo partizan, ki je posnel fotografije za propagando.
O zločinu je pisal J. Rausch, ki temelji na gradivu NOR in MW (Wissenschaf;tliches Institut); v Vestniku koroških partizanov (1975, št. L-2 24—25 in 26—28) sta opisala spopad Egon Remec: Leto 1945 in Ivan Uranič-Drago: Poslednji meteži ob Dravi.
Anica Sporn, ki je bila z mano vred tistikrat dodeljena kot politična delavka za čas v tretji bataljon, je to opisala v spominu Iz mojega življenja, Koroška v borbi, Gelovec 1951, 152—153). Karel Prušnik je pisal žalostno uso-
do svojih bližnjih rojakov iz druge roke, saj je tik pred napadom odšel iz domačije.
Popoldne tistega dne sem tudi jaz sedel v štabu 3. bataljona v pritlični čumnati Perš-manove domačije, ko so nenadoma zadr-drali skozi majhna okna na mizo strojnični streli. Na vežne duri je sovražnik natančno naravnal strojničen ogenj trdno postavljenega orožja. Le ko je menjaval porabljeni trak z naboji, je za hip prestalo streljanje, in takrat smo preskočili prag, se pognali čez prostor pred hišo in dosegli travnik v strmini pod njo. Skušali smo v tistih hipih pripraviti domače, naj ubežijo, sam sem povlekel za seboj eno izmed deklic. Zdolaj sem se pridružil skupini, ki sta jo vodila nazaj komandant Konečnik-Modras in pomočnik političnega komisarja Tone Urbas. Z bataljonom sva se po spopadu oba z mladinsko aktivistko Vido umaknila h kmetu Možganu, a se zaradi nadaljnje poti bataljona odločila za vrnitev na sedež podjunskega okraja. Mislim, da je bil fotoaparat, s katerim sem posnel morijo pri Peršmanu, last našega okrajnega odbora. Zaradi zavarovanja morebitnih posnetkov sva se še enkrat vrnila k bataljonu in tam oddala fotoaparat; vsekakor sva hodila obakrat uro hoda ali še več. Res ni šlo za propagando. Slabo sva prebolevala poglede na žrtve. Ko sva se vračala, sva pri kmetu sosedu zdolaj, menda po domače Koželju, naletela na zasedo. Ob bregu navzgor po hudournem potočku sva za obrambo še streljala navzdol. Do noči sva hodila in če prav pomnim, sva prespala v enem izmed planinskih senikov na Lužah ali pod Topico(?). Nekaj sem si zapisal o tem šestinštiridesetega leta in mi je zdaj poslužilo za oporo krhkega spomina. Nisem o tej snovi do-
slej ničesar napisal niti vnovčil vseh svojih karantankih zapiskov. S pokojnim Prušnikom sem o tem govoril in načrtoval skupen obisk k Peršmanu nekajkrat in zadnjič menda leto pred njegovo smrtjo. Do tega ni prišlo, niti nisem obiskal že zdavnaj odraslih, preživelih. Tudi tega ne bi zapisal, čeprav sem prvič zagledal fotografije umorjene družine v povojnem zborniku o Koroški: žalostno pričevanje. Torej so se fotografije posrečile in se je ohranil dokaz, sem takrat pomislil. Ko sem nedavno prebral še članenk koroške časnikarke Marie Halmer, pogovor s preživelo Ano Sa-dovnikovo pd. Peršmanovo v Karntner Kir-chenzeitung (30. maja 1982), — nanj so me pač opozorili — sem pomislil o dejstvu, kako so ljudje še zmeraj nestrpni in da žrtve ne gledajo s prijaznim očesom. Mislim, da bi takšen odnos lahko obrazložil in pojasnil le psiholog in psihiater prof. Riingel.
Drugi groteskni primer množične morije, ki ga hoče I. Pust naprtiti partizanom, se je dogodil na domačiji pri pd. Spitzbauerju. Časnikar demantira dokumentarni zapis, ki ga je pred petintridesetimi leti napisal in natisnil v Die Einheit (7. in 14. IX. 1950; repninter-ski ponatis Wien 1985) Mlichael Guttenbrun-ner. Je to zapis z roko pesnika, hkrati dokumentaren, saj sta bila kmet Spltzbauer in njegova žena, ki sta preživela divjanje hitlerjan-ske soldateske, še živa, živa pričevalca; z Michaelom so ju obiskali še P(rušnik, L(uc, Janez Wutte) in gostilničar iz bližnjega Pollinga; bolj pristne zavrnitve tistega, kar je napisal koroški časnikar, ne bi mogli najti, zato sem svetoval uredništvu ponatis.
(Se nadaljuje)
Planinsko srečanje na zgodovinskih tleh
V nedeljo je Slovensko planinsko društvo Celovec vabilo na jubilejni izlet na Zahomško planino. Letos to društvo namreč obhaja 85-letnico svojega obstoja oziroma organiziranega planinstva na Koroškem. Letošnje planinske prireditve se zato odvijajo v okviru te obletnice.
Nedeljske prireditve na Zahomški planini se je udeležila velika množica iz Zilje, Podjune, Roža, Kanalske doline in Slovenije. Med njimi so bili tudi predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prusnik, podpredsednik
ninsko kočo na tej planini, ki še danes obstoja, vendar pa je last potomcev takrat najbolj agilnega organizatorja Ziljske podružnice, podpredsednika Ivana Milloniga pd. Korena iz Zahomca. Ta koča je v detinski dobi slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem igrala odlično povezovalno vlogo med planinci Kanalske in Ziljske doline, saj so bili takrat Zab-ničani in Ukovčani neposredni sosedje Zahomca in Ziljske Bistrice. Takrat ni bilo državne meje med obema dolinami, da bi ločevala ljudi. S prvo
Zahomška pianina z nekdanjo kočo.
Slovenske športne zveze dr. Janko Wiegele ter predstavnica jugoslovanskega konzulata v Celovcu Marija Škorjakova.
Naši planinci so si tokrat za cilj izleta izbrali Zahomško planino, zaradi tega, ker je bilo nekdaj prav na tej planini izredno aktivno planinsko udejstvovanje planincev iz Kanalske in Ziljske doline, ki so leta 1900 ustanovili Ziljsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Ze leto po ustanovitvi te podružnice so otvorili pla-
svetovno vojno se je ta idilika končala, končalo pa se je tudi organizirano planinstvo na Koroškem. Do obnovitve organizirane planinske dejavnosti na Koroškem je prišlo šele 40 let pozneje (leta 1953), tako da to planinsko društvo nadaljuje poslanstva velikih slovenskih planinskih pionirjev — Franca Grafenauerja, Ivana Milloniga in drugih takratnih planinskih pionirjev.
Na nedeljski prireditvi je predsednik Slovenskega planinskega druš-
Dekan Martin Hotimitz 25 let duhovnik
Predsednik Franci Kropivnik pozdravlja planince.
PRHREDtTVE
Katoliški dom prosvete „Sodalitas" vabi na
POTOVANJE
sadjarjev, kmetov in vseh drugih interesentov po Jugoslaviji in Grčiji
v času od 3. do 10. septembra 1985 Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, Kmetijski zavod Maribor.
Cena: 4920 šilingov.
Slovensko prosvetno društvo ,,Zarja" vabi na
POLETNO NOC
v soboto 13. 7. 1985 s pričetkom ob 20. uri pri občinskem kopališču v Železni Kapli.
Za zabavo in ples bo igral znani ansambel „Fanttje treh dolin", domači prosvetaši pa bodo vsestransko poskrbeli za dobro počutje gostov, ki jih vabijo od blizu in daleč.
Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina vabita na
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških skupin v mladinskem centru na Rebrci ki bo od 15.—20. julija 1985 Prijave: na Krščansko kulturno zvezo ali na Katoliško mladino, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec tel. (0 42 22) 51 25 28 ali 51 11 66
ZITARA VAS
VEČER SLOVENSKIH PESMI IN FOLKLORE
v nedeljo 14. 7. 1985 ob 20.30 uri v ljudski, šoli v Zi.tari vasi.
Sodelujejo: Cerkveni zbor iz Šent-lipša, Plazniška dekleta, Duo Sadnikar, mladinska folklora SPD „Tr-ta", Glasbena šola in MoPZ „Trta".
GALERIJA TINJE
Razstava del Valentina Certova —
,.Risbe" odprta še do 2. avgusta 1985.
tva Celovec Franci Kropivnik z velikim veseljem pozdravil številne zbrane planince in na kratko orisal zasluge ziljskih planincev za ustanovitev slovenske planinske organizacije na Koroškem pred 85 leti. Čestitke ob jubileju pa so izrekli predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zila" magister Urban Popotnik, predstavnik tržiških planincev Ivo Bergant ter podžupan domače občine Janko Ztvitter, ki je ob tej priložnosti tudi izrazil željo, da bi bili ti planinski kraji še večkrat cilj naših planincev.
Z izletom na zahomško planino pa je bila povezana tudi gorska maša, ki jo je imel bistriški župnik Stanko Trapp.
V okviru družabnega dela je nastopila Zwittrova družina, ki je s svojimi pesmimi čudovito popestrila nedeljsko prireditev, ki bo vsem, ki so se udeležili izleta ostala v nepozabnem spominu. Večina planincev je izrabila tudi priložnost in se povzpela na bližnji Vršič, s katerega se je nudil lep pogled na bližnje Višarje in na Julijce, ki so še delno pokriti s snegom. Pogled proti severu so zastirali temni oblaki, samo na vzhodu je iz daljave pozdravljala Jepa, gora, ki jo imajo slovenski planinci na Koroškem še posebno v časti, saj simbolizira društvo na žigih in društveni izkaznici.
Zahomška planina s Korenovo kočo pod strmim Vršičem predstavlja slikovit svet na gorskem hrbtu med Kanalsko in Ziljsko dolino, ki je mnoge planince tako očarala, da bodo planinski raj še večkrat obiskali in se spominjali na tiste čase, ko so se na tem pogorju kovali načrti za ustanovitev slovenske planinske organizacije, ki je danes pomemben faktor v družbenem življenju naše narodne skupnosti.
Poleg Slovenskega planinskega društva sta na jubilejni izlet vabila tudi SPD „Zila" in Slovensko športno društvo Zahomc. Slednja sta tudi poskrbela za telesno počutje, za kar jima gre iskrena hvala.
ČESTiTAMO
Z izpiti za ijudsko šoio so ietos zakijučiii svoj študij na cetovški pedagoški akademiji Sonja Greiner, Greiner-Sterčko, Kristina Hafner, Jurij Opetnik in Jurij Perč. Prvi štirje so opraviti tudi izpit za pouk na dvojezičnih šoiah.
Z izpitom za pouk na giavni šoii in z dodatno kvaiifikacijo za pouk siovenščine na giavni šoti je opravit študij na pedagoški akademiji tudi magister Franc Vatentinitsch.
Vsem absotventom akademije čestitamo k uspehu in jim žetimo uspešen pokticni začetek.
Alpski klub „Obir" vabi na
SREČANJE VlZARJEV
in koncert Fantje z vseh vetrov v soboto 20. 7. 1985 ob 20. uri v hotelu ,,Obir" v Železni Kapli. Nastopajo: Fantje z vseh vetrov (iz Novega mesta). Trio ,,Toni Mak", Marija Spec, Trio Pavlič, Obirska vi-žarja.
CELOVEC
LtlSCH razstavlja pod svojim pravim imenom ROSENZOPF v dvojezični kulturn itaberni „Bierjokl — Pri Joklnu" do 17. 7. 1985 nove slike.
Gospod Martin Hotimitz je bit posvečen v duhovnika leta 1960, leta 1969 pa je kot mlad duhovnik prevzel faro v Logi vasi. Že takrat je bil znan kot pobožen delavec v vrtu Kristusa in kot odličen pridigar.
Ko je v nedeljo 30. junija praznoval srebrni jubilej duhovništva, se je ob lepem sončnem vremenu
OBIŠČITE
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU Odprta je dnevno
od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
pred župniščem v Logi vasi zbrala velika množica ljudi. Jubilanta so pozdravili zastopniki farnega občinskega sveta, otroci s pesmimi v obeh deželnih jezikih in pevci Slovenskega prosvetnega društva Loga vas, ki so mu v čast zapeli slovensko posvetno in Marijino pesem.
Jubilanta smo spremljali ob zvoku zvonov v farno cerkev, kjer je skupno s farani in duhovniki so-
PODJUNA
POLETNA NOC
v soboto 13. 7. 1985 ob 20. uri v ,,parku" pri gosttilni Rižner v Podjuni. Igra: ansambel Merkx.
Prireditelj: KPM Podjuna
IZLET NA KMETIJE.
KI EKOLOŠKO KMETUJEJO
od petka 26. julija ob 12. uri (odhod od glavnega kolodvora v Celovcu) do nedelje 28. julija popoldan, na Štajerskem.
Prijave do ponedeljka 22. 7. pri: Antonu Pototschnigu, Penk 13, 9150 Pliberk, tel.: 0 42 35 - 26 40
GLINJE
DRUŽINSKO PETJE
v nedeljo 14. 7. 1985 ob 14. uri pri Cingelcu na Trati, nastopajo družine iz Borovelj in okolice..
Povezuje: dr. Ludvik Karničar.
Ob tej priložnosti bo tudi razstava ljudske umetnosti. Po prireditvi bo družabno srečanje z domačimi vi-žarji.
Prireditelj: SPD „Borovije" in KKZ
sednih far daroval slavnostno sveto mašo. Ob tej priložnosti so mu izročili kelih in pateno ter izrekli čestitke člani farne družine, požarna bramba in pevci. Slednji povezujejo cerkveno in prosvetno delo v eno celoto, kar je v Logi vasi že nad 50 let stara tradicija, ko skopaj opravljamo nedelje, praznike in druge proslave. S petjem slovenskih pesmi nameravamo še nadalje olepšavati cerkvene obrede. P^' pričani smo, da bo tudi v bodoče naše skupno prizadevanje prinašalo sadove in nas tako med seboj povezovalo. Naš jubilant se zelo zavzema za to, da se izpolnjujejo sklepi koroške sinode — da smo vsi sosedje, bratje in sestre, ki ne bi smeli poznati medsebojnega sovraštva. Za to stališče oziroma prizadevanje smo mu zelo hvaležm in mu izrekamo iskren Bog plačaj.
Po skupnem obhajilu okrepčani na duši, smo se v farovžu in okoli njega še nekaj ur zadržali in P°' kramljali ter se tudi telesno okrepčali.
Bog naj nam našega dušnega pastirja, dekana Martina Hotimitza ohrani še mnogo let v naši sredi.
Stanko Tschernitz, Loga vas
Krajevno združenje Zveze slovensk^ mladine Škocijan in Slovenska pr°' svetna zveza vabita na
POP KONCERT
v soboto 20. 7. 1985 v Kulturnem domu v Šentprimožu.	.
Nastopajo: ansambel „Zmeda" in P°" skupina Dorian Gray iz Štajerske.
Spoznavajmo ožjo domovino
V letu jubilejev vabi SPD Seni janž staro in mlado, naše občane ' goste na
KULTURNI SPREHOD
v nedeljo 21. 7. 1985 ob 14. uri, lišče pred šentjanško cerkvijo. P"" vodstvom poznavalcev (dr. Anf° Feinig, dv. svet. dr. Pavel Zabiatn' idr.) bomo spoznavali na pomembn' točkah (Marija v ognju, stare krp lije v Šentjanžu, Ajdovšče grad, RU le) zgodovino svoje ožje domovin ^ stare šege, hišna in ledinska inaen in marsikaj drugega. Poleg tega b mo dosti hodili, vdihavali sveži gojz ni zrak ... Pomembne dogodke, hovitosti in vse. kar se bo primeri veseiega, bomo posneli na video ' poznejša srečanja. Prireditev bo P" tekala v obeh jezikih.
REBRCA
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
od ponedeljka 29. 7. (9. ure) do sobote 3. 8. (13. ure) v Mladinskem centru na Rebrci.
Prijave: najkasneje do 26. 7. 1985 na Krščansko kulturno zvezo (Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec ^ 51 25 28
Vabiio na
VIDEO FILM
80-!etnice Slovenskega prosvetnega društva ..Borovlje"
v petek 12. 7. 1985 ob 19. uri pri Cingelcu na Trati.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Borovlje"
BILCOVS
RAZSTAVA
Ernsta Arbettstednna je odprto do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Biičovs.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 11. jutija 1985
Za 100 dinarjev dobite	6.75	šil.
Za 100 dinarjev piačate	8.00	ši).
Za 100 itr dobite	1.065	šii.
Za 100 tir piačate	1.145	ši).
Za 100 mark dobite	693.50	šti.
Za 100 mark piačate	700.80	ši!.
Slovenska proninsko društvo Celovec vabi na
MLADINSKI PLANINSKI TABOR
W v Bavščico pri Bovcu, v času od 15. do 23. julija 1985 Organizator: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija W v Logarsko dolino, v času od 29. julija do 6. avgusta 1985 Organizator: Planinsko društvo Maribor-Matica.
Pogoj za udeležbo: starost od 15 let naprej. Taborenje je z vso oskrbo brezplačno! Interesenti naj se javijo pri Franciju Kropivniku, 9170 Sele-Kot;tel.: 0 42 27 - 72 69
GLOBASNICA
PLES KM
v soboto 13. 7. 1985 ob 20. uri pri Soštarju v Globasnici.
Igra: Planinski sekstet
Vabita: Katoliška mladina Podjuna
in Farna mladina Globasnica
TINJE
FRANCOŠČINA V IGRI
od nedelje 25. 8.. ob 18. uri do sobote 31. 8., ob 13. uri.
Vodita: Ceoilija Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija mag. Andreja Cikulnig, Celovec — osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklad, pismene vaje.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli vabi na
IZLET NA PECO
v nedeljo 21. 7. 1985 Zbirališče in odhod ob 7. uri pri Rie-pelnu v Podpeci.
Kulturna taberna „Pri Joklnu"
sreda. 17. 7. 1985
20 30 GRAFIKE IN RISBE: KARIKATURE KOROŠKIH RAZ MER. Odprtje razstave del
Helmuta Kurza-Goldensteina
21.00 ISTRA NOVA. Istrška ljudska glasba na izvirnih glasbilih.
GALERIJA TINJE
Razstava det Valentina Certova: „Risbe" odprta še do 2. avgusta.
Slovensko prosvetno društvo . Bilka v Bilčovsu vabi na
KULTURNI VEČER v soboto 13. 7. 1985 ob 20.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu
Po kulturnem sporedu ples in zabava z ansamblom Franca Korbarja in pevko Magdo Koren.
W Žrebanje vstopnic 3 srečolov - giavni dobitek potovanje na Jadran.
Slovensko prosvetno društvo „Srce v Dobrli vasi vabi na
KULTURNI VEČER v sredo 17. 7. 1985 ob 20.30 uri ^ Kulturnem domu v Dobrli vasi. Nastopajo: otroški zbor „Srce" —^ tercet Sturm — trio Korotan s pev<n iz Šentvida v P. in MePZ SPD „Srce
Slovensko prosvetno društvo ,,Edinost" v Škofioah vabi na
KULTURNI VEČER v soboto 13. 7. 1985 ob 20.30 uri Y gostilni Perdacher v Hoibičah P*** Škofičah.
Nastopajo: MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu in domači pevski zbo" ..Edinost".
Vorelce, Orlice ali Orličje ?
. „Pobraii smo se lahko spuščali
Letos je izšla nova brošurica, v ^Vezi z vsakoletnim spominskim Pohodom meseca februarja na Stol, ^naslovom .,20. pohod - Stol 1985". ^ Prispevku Franca Konoblja-Slo-^oka ,,Bitka na Stolu 20. februarja 242" smo med drugim zasledili ze-° zanimiv stavek: lunice, da bi s<
Po prelazu na drugi strani Stola v °lino pod Orličjem ...". Za neko-23. ki se zanima za gorska imena, ^ ta stavek prava poslastica in si-gre tu za ime Orličje. Prof. dr. Oton Feinig je v svojem prispevku Slovenskem vestniku 15. 11. 1984 "kril oziroma rešil staro domače Sorsko ime Vorelce (Orlice) pred Pozabo. Vorelce je ponosni vrh juž-° nad Mačensko planino v Kara-okah, imenovan Klagenfurter Phze, v Klinarjevem vodiču ,,Ka-
^vank
co. Feinigovo odkritje zgoraj
^o špj
omenjenega imena Vorelce oz. Orlice se torej sklada z gorenjskim poimenovanjem — Orličje, kar je ponoven in tako potrjen dokaz o pravilnosti tega gorskega imena. Sedaj ko že imamo tri podobna imena z istim pomenom, bomo pač morali priti do neke odločitve, katero bomo uporabljali — Vorelce, Orlice ali Orličje? Spet se nam nudi priložnost, da spomnimo pristojne dejavnike naše narodne skupnosti, da končno nekaj podvzame-jo, da se na Koroškem ustanovi no-menklaturna komisija, ki bo med drugim tudi imela možnost preprečevati nasilno potujčevanje avtohtonih oziroma slovenskih krajevnih imen.
fčejerdt za	gors^ižf ifMfM
pr;'
Celovec
Celovška literarna kavarna"
. Literarne prireditve, ki so pote-, s pod naslovom ,,Literaturcafe" inf	zaživele. Tako je v svoji
ormacjji za tisk sporočil organi-teh prireditev (Del Vedernjak), 'le v gostilni ,,Pri Joklnu" v Ce-^3u našel nov domicil.
2 literarnimi prireditvami bodo J'celi ^ sredo, 31. julija 1985, po-7. avgusta in zatem vsako pr-
' sredo
v mesecu.
.. ''reditelj ima v načrtu večere s °!sko avtorico in kantavtorico Li-Hofstadter, književniki Bernhar-C. Bunkerjem, Franzem Stim-
pflom, Editho Darnhofer, Fleinzem Pototschnigom, Jankom Ferkom in drugimi. Soprireditelj večerov bo ,,Karntner Autoren Solidaritat" (KAUSA). Cilj iniciative je, v komunikativnem okviru gostilne ,,Pri Joklnu" enkrat na mesec pripraviti srečanje pisateljev in tistih, ki se zanimajo za književnost oz. kulturo.
Kot je iz zapisanega razvidno, prireditelja v svoj načrt vključujeta tudi pisatelje slovenske narodnosti, kar je v smislu dobrega sožitja obeh narodov v deželi.
Umetnikov jubilej
30
^ar Mario L. Vilhar letos slavi j. ^t svojega življenja, obenem ^ 20 let samostojnega umetniške-
razstavljanja in 40 let grafičnega
^'^ovanja.
^likar, ki ga poznamo tudi pri lj la Koroškem, je za svoj živ-Uski jubilej pripravil samostojno 3ti razstavo, ki je že 73. po vr-'^dredili so jo v Vodnikovi do-v Vodnikovi cesti v Ljubljani,
^čijj
Cotek,
^zpovanja občine Ljubljana-šiš-i četnikovem delu je sprego-U, Pr. Marjan Rožič, član zvezne
sla je (do danes) v okviru
'Onfe
renče SZDL Jugoslavije.
Mario L. Vilhar, ki izvira iz znane umetniške družine, se z likovno umetnostjo ukvarja že od leta 1943. Po tehničnem študiju in delovanju v industriji je ob delu študiral likovno umetnost. Samostojno razstavlja od leta 1955. Leta 1956 pa je v kiparstvo uvedel tehniko metalizaci-je. Deloval je tudi kot igralec, pesnik in pedagog. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen in odlikovan doma in v tujini.
Mariu L. Vilharju ob njegovem življenjskem jubileju želimo še mnogo ustvarjalnih let.
LITERARNI RAZPIS
Ob kongresu katoliških privatnih šol razpisuje združenje imenovanih šol literarni natečaj k temi: naša šola — naš dom?
Pri natečaju lahko sodeluje mladina, pa tudi odrasli prebivalci Koroške, ki se znajo vživeti v situacijo mladih, ki živijo v privatnih šolah ali domovih.
Iščejo torej literarna besedila, ki so primerna za gledališko uprizoritev ali skeč, v katerem nastopajo mladi. Dolžina komadov naj ne presega 30 minut, v le-teh pa naj avtor obravnava probleme mladih, ki živijo v domovih oz. kako si predstavljajo življenje v domu in kako naj bi šola in dom postali kraj veselja in domačnosti, dom, ki naj bi pomagal pri procesu zorenja osebnosti.
Višina nagrade znaša šil. 10.000.—, žirija si pridržuje pravico, da prve nagrade ne podeli oz. le-to razdeli na največ tri nagrajence. Če pa katero od vposlanih besedil ne bi odgovarjalo kakovostnim kriterijem žirije, se slednja lahko omeji na podelitev priznavalnih nagrad.
Besedila morajo udeleženci natečaja poslati do najkasneje 1. oktobra 1985, na škofijski šolski urad, Mariannengasse 2, 9010 Celovec. Podelitev nagrad bo še v letu 1985. Natančne pogoje o natečaju dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Dve pesniški zbirki v samozaložbi
Dan glasbe
Letos glasbena dežela Avstrija z drugimi evropskimi deželami skupno praznuje „Leto glasbe". Za to priložnost je avstrijska avtorska agencija AKM 27. julij proglasila za praznik glasbe.
Pri praznovanju lahko sodeluje vsako društvo ali posameznik, ki poje ali igra na kakšen inštrument bodisi sam, v zboru, ansamblu ali orkestru. Kdor ni glasbenik, lahko dan glasbe proslavi na svoj način. Gostilničar v svoji gostilni, trgovec v svojem lokalu, gospodinja na srečanju s sosedo, dedek v klubu seniorjev. Vsi so vabljeni, vsak lahko sodeluje.
Tako poziva AKM prebivalstvo naše dežele, da izkoristi to priložnost in počasti dan glasbe. In zakaj k temu poziva AKM? Imenovana avtorska agencija za ta dan ne bo zahtevala avtorskih tantiem, tako da prireditve, ki bodo potekale 27. julija, ni treba prijaviti, zato je ta glasba resnično brezplačna. To je darilo oz. prispevek avstrijske avtorske agencije k letu glasbe. Tem potom priporočamo vsem našim društvom in glasbenim ansamblom, da to priložnost izkoristijo in svoje leine prireditve načrtujejo za 27. julij 1985!
MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO:
Medsebojno priznanje diplom in spričeval
Na Dunaju je prejšnji mesec zasedala mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki je med drugim obravnavala vprašanja medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval.
Ob zaključku seje sta predstavnika obeh držav, svetnik v avstrijskem ministrstvu za znanost dr. Otto Drischel in rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Kristan, podpisala protokol o nostrifikaciji univerzitetnih diplom in ekvivalenci srednješolskih spričeval.
5 tet Kulturnega doma Danica
SREČANJE MALIH SKUPIN
v petek 12. 7. 1985 ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Sentpri-možu.
Sodelujejo: Tercet ,Sturm', Do-brla vas - Frauenterzett.SteinV Kamen - Družina ,Zwitter', Za homc - Kvintet graških študentov - Kvartet ,Kežar', Šentvid vP. - Quintett ,Griffen', Grebinj - ,Koflacher Sreich', Štajerska - Mešani zbor .Danica*. Povezava: Hans Mosser in Stanko Wakounig. Prireditelja:	Slovensko pro-
svetno društvo .Danica' in Slovenska prosvetna zveza.
Razveseljivo je, d a sta za rudarski praznik, 3. julij, izšli v Titovem Velenju, mestu, ki leži v srcu Šaleške doline, kar dve pesniški zbirki. Obe sta izšli v samozaložbi, njun mecen pa je Rudarski energokom-binat iz Titovega Velenja.
Prvo, Portreti življenja, je spesnil Josip Bačič, ki je sicer iz sosedne republike Hrvatske in že deset let živi v Titovem Velenju. Že v njegovem redu je plala pesniška kri, in je doslej že izdal dve pesniški zbirki. Tretja, Portreti življenja, je izredno subtilna, ko se v petih ciklih, začetih z akrostihom, spominja matere, dekleta, domovine in narave. Pesmi prehajajo iz liričnosti v in-telektualizacijo, in pesnik, ki obsoja agresivnost sveta in z njo povezano ekološko nevarnost, se zateče v vesolje, v svet, ki je lepši in bolj human. Zbirko, ki je izšla v petsto izvodih, so dobesedno razgrabili.
Druga, izredno samonikla zbirka rudarskih pesmi, Pesmi iz premoga,
Čeprav smo sredi poletja, podružnica Društva slovenskih pisateljev v Mariboru že pripravlja tradicionalno srečanje pisateljev na gradu Štatenberg v letošnji jeseni. To je hkrati tudi prvo srečanje pisateljev po letnih počitnicah. Organizatorji so srečanju vedno znati dati zanimivo vsebino, ki ni burila le duhove med pisatelji, ampak je odme-
je umetnina mladega, predvsem socialno angažiranega lirika, Petra Rezmana, ki je slovenski javnosti že poznan po objavah pesmi v slovenskih literarnih revijah.
Pesnik Rezman je sam rudar, čeprav elektrotehnik. Globoko pod zemljo doživlja s knapi lepote in tegobe dela in življenja. Drobne in impresionistične so njegove umetnine, ki nas prepričajo in hkrati prizadenejo. Zadnja pesem te zbirke Tri sto ima tudi svojevrstno formo, saj se črke stopničasto spuščajo, kot knap v jami, in gotovo gre za carmen figuratum, pesniško igračo, ki nas pomensko pretrese in spusti v usodnost rudarjevega dela in življenja. Oba pesnika sta člana velenjskega literarnega odbora, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Literatura in veliko zanimanje zanjo stalno širi tudi krog pišočih, saj jih v velenjski občini deluje aktivno nad trideset.
-š-
vala tudi v širši javnosti.
Tako bo brez dvoma tudi tokrat, saj bo šlo za aktualno temo: ,,Narodova zgodovina in literatura — samozavedanje in samozavest." Posebnih referatov ne bo, zato pa bodo udeleženci imeii več priložnosti spregovoriti o zastavljeni temi. Srečanje bo od 5. do 7. septembra.
Pisateljsko srečanje na Štatenbergu

^nc Petek
SPOMINI
% $ tedanjih razpravah v odboru naše politične organiza-thlo I "ajprej prišli do zaključka, da je treba opustiti tisto jjo sJ "Stisko" stališče kot smo ga čutili še pred plebiscitom, ^ ravnali kot da je vprašanje pripadnosti k Jugoslaviji k^J)ceno. Sklenili smo, da se je treba dokončno postaviti na . blišče, da smo državljani republike Avstrije in iti po kakor jo daje ta država. V prvi vrsti smo pre-\j^'' da smo sestavili ugovore proti diskriminacijskemu rav-Nr-Proti Slovencem glede državljanstva in služb. Druga ^j'ti^ priti do primernega zaključka tudi glede značaja **čU^ organizacije. Slovenska ljudska stranka, katere del je °do politično društvo na Koroškem, je bila zdaj stranka %o) ^nstvu, jugoslovanska stranka in treba se je bilo od nje ^j^^nrna jasno odcepiti. Ugotovili smo, da nismo več del te **ič, Marveč samostojna organizacija. Nastajalo je vpraša-^ in ^teri podlagi naj se naša koroška organizacija organi-\lj j koga se naj politično nasloni. Končno je bilo treba 'očiti odnos te stranke do Jugoslavije.
^i ^Neli smo, da so Čehi že organizirali svoje stranke, v j^tl socialdemokrati. Čehi seveda niso imeli plebiscita in "t' Stn ^daj že dve leti bilo jasno, da živijo v Avstriji. Sklenit ^da se je treba posvetovati s Čehi in v tem smislu smo l'^3ik' Zvabili na pogovor. In res sta prišla dva češka pred-3 v Celovec in onadva sta potem posredovala, da smo ^K.Prjjd' k jugoslovanskemu diklomatskemu predstavniku 3JU.
UorVf ravno tisti čas, ko so se vrstili teroristični napadi '^Lin?, Slovence, ko so streljali na dekana Limpla. Napad ^$liL . v "oči od 16. na 17. februar 1921 je bil povod, da ^ jugoslovanskemu predstavniku na Dunaju.
Šef jugoslovanske misije je bil nek Makedonec, pisal se je Popovič.
V deputaciji, ki se je oglasila pri Popoviču sta bila razen mene še župnik Poljanec in pa učitelj Aichholzer, ki je tedaj bil med najaktivnejšimi delavci za obnovitev slovenske politične organizacije.
Prvo, kar je bilo, ko smo bili sprejeti pri Popoviču, je bilo to, da nas je ozmerjal, da smo plebiscit izgubili in kaj pravzaprav hočemo! Seveda smo bili prvi hip malo poparjeni. Poljanec je bil čisto potrt, čeprav sicer tak močan človek. Tudi Eichholzer in jaz sva bila zamorjena. No, pa smo se kmalu ojunačili in jaz sem Popoviču čisto mirno rekel: „Veste kaj, da se mi Slovenci nismo znašli v plebiscitu, vendar ni čudno, ampak da se niste znašli tudi vi, Srbi, ki imate že tako dolgo svojo samostojno državo in čisto drugačno zgodovino, to je pa res čudno. Saj je vendar vaš zastopnik bil odločilen za to, da smo na plebiscit sploh zares šli." Opozoril sem ga na že opisano izjavo prof. Cvijiča na dan pred plebiscitom. — Popovič nas je ozmerjal in mi smo mu odvrnili milo za drago! Opozorili smo ga na to, kako nas zdaj na Koroškem preganjajo, povedali smo mu za primer Limpla, kako so ravno te dni nanj streljali. Pa je odvrnil: ,,He, uzmi pušku i pucaj i ti!" Malo smo se spogledali, ampak moram reči, da je to močno učinkovalo na nas, ne samo name, ampak tudi na Poljanca pa na Aichholzerja. Kar gledali smo se: „Aha!" — Ko je to bilo mimo, je Popovič spremenil ton in nas sprejel zelo ljubeznivo, povabil nas na južino in nam konec koncev rekel: „Dragi moji, realistično moramo pogledati položaj in poiskati, kaj se da storiti."
Pri prvih deželnozborskih volitvah 19. 4. 1921 sta bila izvoljena dva slovenska kandidata, župnik Poljanec in pa gostilničar Krajger in postala tako prva slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru v republiki Avstriji.
Poslanec Poljanec in Krajger sta v tistem času (september 1922) šla v zvezi z izselitvijo duhovnikov in celotnim položajem Slovencev tudi k škofu Hefterju. Izročila sta mu memorandum. Škof je začel memorandum brati pa ga je kmalu vrgel na mizo in brez besede odšel iz sobe. Poljanec je zagrabil
tisti memorandum, ga vtaknil v žep in potem sta odšla, ne da bi rekla ,,piš me v uh". Teden ali dva pozneje je prišel Pod-gorc in dejal, da škof prosi, da bi mu dali prepis tistega memoranduma ... Vsekakor ga je zaskrbelo, da mu njegovo ravnanje s slovensko deputacijo ne bi politično škodovalo. Ali se je tisti memorandum ohranil in kje je danes, ne vem.
Ko so se pripravljale druge volitve v koroški deželni zbor (21. oktobra 1923), Krajger ni več kandidiral, nastopila sva midva s Poljancem. Pri moji kandidaturi so oblasti delale težave, ker so mi še vedno odrekali avstrijsko držaljanstvo. Mislim, da se nam tedaj ne bi posrečilo uveljaviti moje kandidature, če ne bi bila Jugoslavija intervenirala. Koroške oblasti so ponujale — deželni glavar je bil Schumy — nekakšno izmenjavo: Jugoslavija naj bi sprejela nekega Nemca za jugoslovanskega državljana, potem bi pa oni mene priznali kot avstrijskega državljana. Seveda smo vse to odklonili. Stvar je prišla pred avstrijsko vlado in nekega dne so priznali državljanstvo meni in Aichholzerju. Aichholzer je tedaj že ime! precej službenih let kot učitelj. Ta so mu priznali in ga zopet sprejeli v službo. Plačali so mu tudi določeno vsoto kot povračilo, nastavili pa ga niso v slovenskem kraju, marveč gori v Eisentratten, ki je globoko v nemškem delu dežele in kjer žive sami protestati. Tam so ga sprejeli s hudim nasprotovanjem, ko pa je bil nekaj mesecev tam, so ga še prosili, naj ostane. Aichholzer je bil res odličen učitelj. Navsezadnje so še deputacijo poslali k deželnemu svetu, da ga ne bi izgubili.
Glede značaja naše politične organizacije smo si bili edini: Slovenska ljudska stranka ne moremo biti — to pomeni, ni mogoče biti izrazito klerikalna stranka. Zato smo iz starega imena ,,Katoliško politično društvo", besedo „katoliško" črtali. Tukaj ni šlo za kake verske razloge, ampak za čisto politične, v prvi vrsti za odnos do celovške škofije. Kajti bilo je očitno, da tam veje popolnoma drugačen, Slovencem sovražen duh, kar je škofovo zadržanje vsem dokazovalo. Črtanje pridevnika "katoliško" sem predlagal jaz in sicer predvsem z namenom, da bi na ta način že navzven izrazil večjo pridržanost in distanco slovenske politike nasproti cerkvenim oblastem.
(Se HdtfgljKjfJ
M-Štev. 28(2234)
ZA DOM IN DRUŽINO
12. julij 1985
Poletne jedi in sladice
GOBOVA JUHA S KROMPIRJEM
Četrt do pol kilograma svežih gob, 3 debeli stroki česna, precej zelenega peteršilja, 3 do 4 paradižniki, 5 dag olja ali masti, pol žlice moke, pol kg krompirja, poper, sol majaron, kis, 1 dl kisle smetane.
Očiščene gobe zrežemo na listke, česen in peteršilj sesekljamo, paradižnike olupimo in na debelo zrežemo. Česen po želji zamenjamo s čebulo. Na vroče olje damo česen in pol peteršilja. Ko zadiši, dodamo gobe in paradižnik. Počasi pražimo, čez kakih 15 minut dodamo na drobne kocke narezan krompir. Še malo popražimo, pomokamo, nekajkrat premešamo in zalijemo z vodo. Solimo in popramo. Ko se krompir zmehča, dodamo še ostalo polovico peteršilja, majaron in smetano. Po okusu okisamo.
BOSENSKI LONEC
Pol kg jagnjetine, ovčetine ali govedine, 10 dag čebule, 3 stroki česna, 10 dag korenja,
1	korenina peteršilja z zelenjem vred, 5 dag zelene, 15 do 20 dag zslja, četrt kg krompirja, 15 dag stročjega fižola, 10 dag bučk, 2 zeleni papriki 3 do 4 paradižniki, 1 jajčevec, lovorov list, zrno popra, 1 dl belega vina, paprike po okusu, 2 do 3 dag moke, 5 dag olja ali masti, soli po okusu.
Meso zrežemo na koščke kot za golaž. Čebulo zrežemo na debelo, česen le olupimo. Zeleno zrežemo na rezance, liste zelene in peteršilja sesekljamo. Zelje pripravimo kot za sladko zelje, krompir zrežemo na podologovate Te-zine. Stročji fižol otrebimo. Bučke narežemo na kolesca, olupljeni jajčevec pa na večje kocke. Vso pripravljeno zelenjavo zmešamo z mesom, soljo, poprom, raztrganim lovorovim '.listom in papriko. Zložimo v lonec ali visoko kozico. Prilijemo vino, v katerem smo razmešati moko. Na vrh denemo maščobo. Prilijemo toliko vode, da sega zelenjavi do tričeirt vsebine. Pokrijemo in postavimo v pečico. Počasi kuhamo uro in pol do 2 uri.
MUSAKA IZ STROČJEGA FIŽOLA
En kg dobrega stročjega fižola, pol kg mletega mesa (govejega, svinjskega ali mešanega),
2	čebuli, 3 žlice masti ali 4 žlice olja, sol, poper, zelen peteršilj, 2dl kisle smetane, 2 jajci, 2 do 3 žlice sladkega mleka.
Stročji fižol otrebimo in operemo. Na polovici maščobe prepražimo pol sesekljane čebule in stročje. Po malem prilivamo vodo, da se stročje napol zmehča. Na drugi polovici maščobe prepražimo ostalo čebulo, pridene-mo meso, solimo, popramo in prepražimo. Nazadnje primešamo sesekljan zelen peteršilj. V pomaščeno kozico damo najprej plast fižola, nanj meso. To ponavljamo. Na vrhu mora biti fižol. V smetani razmešamo jajci in prilijemo sladko mleko. Zlijemo po musaki. Pečemo pol do tričetrt ure v pečici.
Sladice, ki jim dodajamo sadje ati jih z njimi oblagamo, so sočne in slastne. Sadje mora biti dovolj zrelo in prvovrstne kakovosti. Sladkati ne smemo preveč, da ne prekrijemo sadne arome in okusa.
ČEŠNJEV NARASTEK
Pet starih žemelj ali enaka količina starega belega kruha, pol litra mleka, 12 dag masla ali margarine, 10 dag sladkorja, ena vrečka vanilina, štiri jajca, malo cimeta, tričetrt kg češenj, ena žlica drobtin, maslo za peko. Kruh zrežemo na rezine polijemo z mlekom in dobro navlažimo. Rahlo umešamo maslo, sladkor in vanilin. Med mešanjem postopoma dodajamo jajca. Stepamo tako dolgo, da dobi-
mo rahlo in penasto maso. Primešamo ji namočen kruh in cimet. Posodo za narastke ali primerno kozico dobro namažemo z maslom in denemo vanjo polovico pripravljene zmesi. Obložimo s češnjami brez koščic. Pokrijemo z drugo polovico zmesi in jo gladko poravnamo. Potresemo z drobtinami. Pečemo približno tričetrt ura pri 19(L C. Ponudimo takoj, ko je pečeno.
BOROVNIČNA KUPA Z RIŽEM
Tri skodelice mleka, nekaj zrnc soli in prav malo ingverja, ena skodelica okroglega zrnatega riža, dve žlici sladkorja, sok ene pomaranče in malo lupinice (neškropljene), pol kg borovnic, dva dl smetane.
Riž zakuhamo v vrelo slano mleko, odišavljeno z ingverjem. Pokrit naj se počasi kuha pol ure Odstavimo in vanj zamešamo pomarančni sok in sesekljano lupinico. Postavimo v mrzlo vodo, da se hitreje hladi. Med hlajenjem ga večkrat premešamo, da se ne naredi po vrhu kožica. Borovnice sladkamo in pustimo pol ure. Malo pred tem, preden kupo ponudimo, jo sestavimo, V visoke kozarce zložimo po plasteh riž in borovnice. Okrasimo s stepeno smetano. Biti mora dobro ohlajeno.
MARELIČNA STRJENKA
Deset do petnajst otroških piškotov lahko tudi kake druge, tri žlice likerja ali dobrega sadnega soka, zavitek vanilijinega pudinga, tri dag sladkorja rumenjak, štiri žlice mleka
Čim botj tveža :o živita, tem boij :o okuma, tem več vitaminov in rudnin je v njih. Prizadevamo zi za zdrava prehrano, zato je prav, da ze zeznanimo : praviinim načinom zhranjevanj živi). Kaj nam pomaga, če :e potrudimo po zetenjavo na trg, pa nam potem v dveh dneh ovene in ze pozuli. )n zaman je vze vezeije nad okuznim, tepim mezom, če ga napačno zhranimo v hta-ditnik: že naziednji dan bodo zrezki zuhi in zgr-bančeni. Kako torej, da ne bomo ravnati napak.
^ Mleko, smetana, sir in jajca sodijo v hla-ditnik. Ker pa so vsa ta živila zelo dovzetna za najrazličnejše vonjave, jih prej skrbno zavijemo ati pokrijemo. Ce tega ne storimo, bo imelo mleko čuden okus, sir prav tako. Ko načnemo vrečko ati tetrapak z mlekom, odprtino spnemo s kljukico za obešanje perila in šele nato spet postavimo v hladilnik. Jajca pa shranimo, če imamo možnost, na hladen in zračen prostor, ne v hta-ditnik. Hladilnik je le rešitev v sili. Je sicer hladen, zrak v njem pa je suh in ker imajo jajca prožno lupino, se zlahka navzamejo neljubih priokusov. Jajc ne kupujemo v večjih količinah, le totiko, kotikor jih bomo potrebovali za nekaj dni, če jih moramo hraniti v hladitniku. Sir zavijemo v aluminijevo fotijo, shranimo pa v pre-detek za zelenjavo, na dnu hladilnika. Nekaj ur preden ga nameravamo uporabiti, ga vzmemo iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. Le tako bo sir dobit svoj prvotni okus. Mehki siri, kot sta na primer camembert ati brie, še niso povsem dozoreti. V hladilnik jih damo le tedaj, kadar jih nameravamo pojesti čez nekaj dni. Mraz v hladitniku zaustavi proces zorenja in vptiva tudi na okus sira. Če nameravamo mehki sir kmalu pojesti, ga shranimo v pokriti posodi, pri sobni temperaturi.
^ Zelišča potrebujejo veliko vlage, da ostanejo sveža. Ko kupimo šopke peteršilja, drobnjaka ali zelene, jih zavijemo v časopisni papir in postavimo v kozarec z ledeno vodo. Kozarec
za žvrkljanje pol litra mleka, beljak, žlička ruma, četrt kg dobro zrelih marelic.
Piškote zlomimo na koščke in jih poškropimo z likerjem ali sadnim sokom. Nekaj piškotov prihranimo. Pudingov prašek, sladkor in rumenjak razmešamo s štirimi žlicami mleka. Drugo mleko zavremo in vanj zakuhamo puding. Počasi naj vre minuto do dve. Odstavimo in takoj primešamo trd sneg iz beljaka z rumovo aromo. Puding zložimo menjaje s piškoti v visok kozarec. Po vrhu naložimo tanko narezane sladkane marelice, lahko jih vlagamo tudi vmes, da je sladica triplastna. Od strani zataknemo v puding po en piškot. Ponudimo dobro ohlajeno.
JAGODOVA TORTA
Biskvitna podloga za torte. Nadev: štiri liste bele želatine, četrt kg skute, osem dag sladkorja, dve vrečki vanilina, malo naribane limonine lupinice (neškropljene), limonin sok, dva dl in pol sladke smetane, tričetrt kg jagod. Tortno podlogo položimo na veliko 'in ravno servirno ploščo. Želatino namočimo v mlačno vodo. Skuto pretlačimo, ji dodamo sladkor, vanilin, limonino lupinico in sok. Penasto stepemo. Primešamo stepeno smetano in raztopljeno želatino. Malo smetane prihranimo za okras. Kremo namažemo na tortno podlogo in postavimo za eno uro v hladilnik, da se dobro ohladi in strdi. Obložimo z razpolovljenimi jagodami. Ostanek smetane nabrizgamo ob robu torte kot venček
postavimo na okensko polico. Na vrhu naj bo časopisni papir odprt. Zelišča naj ne stojijo na močnem soncu, čim hladneje jim je, tem dlje se bodo ohranila sveža. Druga možnost, da ohranimo zelišča za več dni: damo jih za nekaj ur v mrzlo vodo, nato pa odcedimo in shranimo v steklenem kozarcu, ki se tesno zapira. Postavimo ga v hladilnik. Zelišča bodo sveža teden dni.
^ Solato hranimo v hladilniku, v predelu za zelenjavo. Najprej odstranimo suhe in uvenele liste, nato zavijemo glavice v navlažen časopisni papir. Tako zavita solata bo ostala sveža tri do štiri dni.
$ Zelenjavo bomo ohraniti svežo, če jo takoj, ko jo kupimo, tudi očistimo. Odrežemo vse odvečne liste in stebla. Zelenjave pa ne smemo oprati. Čistimo jo s čistim nožem iz nerjavečega jekla, da prerezana mesta ne potemnijo. Zelenjavo shranimo v plastične vrečke, nato pa v hladilnik, v predelek za zatenjavo. Krompir in čebula ostaneta najlepša, če sta v zračnem, temnem prostoru. Najbolje se obnesejo pletene košare iz šibja, ki jih postavimo v shrambo ali omaro. Nikakor pa ne hranimo krompirja ali čebule v plastični vrečki. Paradižniki so manj aromatični, če jih hranimo v hladilniku. Kupujemo jih le za sproti, dokler jih ne porabimo, pa naj stojijo v skledi na hladnem in zračnem prostoru.
^ Zelo zrelo sadje hranimo v hladilniku, da ostane še nekaj dni lepo in užitno. Če pa kupimo le na pol dozorelo sadje, na primer banane ali hruške, ga shranimo pri sobni temperaturi, da počasi dozori. Kadar opizamo nagnita mesta, jih takoj obrežemo, da se anitoba ne prenese na druge sadeže. Limone, pomaranče in grenivke lahko shranimo v predelku za zelenjavo v hladilniku, vendar ne več kot teden dni, ker se sicer izsušijo.
^ Ribe so silno občutljive. Najlepše se ohranijo, če jih položimo na krožnik zdrobljenega ledu in pokrijemo z drugim krožnikom. 2e očiščenih ribjih filetov pa ne polagamo na led, ker bi se napili vode in bi bili plehkega okusa. Najprej zavijemo filete v folijo, nato pa damo na led. Ribo porabimo čimprej, vsekakor pa v dveh dneh, drugače se lahko pokvari.
# Meso takoj odvijemo iz papirja, v katerem ga prinesemo od mesarja. Položimo ga v primerno veliko skledo. Pokrijemo s folijo ali s pokrovko in postavimo v hladilnik. Če kupimo že narezane zrezke ali zarebrnice, jih namažemo z oljem in šele nato shranimo v hladilniku. Olje bo preprečilo, da bi se meso preveč posušilo. Meso hranimo na vrhnji polici hladitnika, kjer je najbolj mrzlo. Porabimo ga v štirih do petih dneh. Pečeno meso ostane v hladilniku sveže do štiri dni, prekajeno in nato skuhano meso pa tudi po ves teden.
^ Mleto meso pa je poglavje zase. Ko ga zmeljemo, postane zelo občutljivo za najrazlič-nenjše bakterije. Porabimo ga še isti dan, da se ne pokvari. V hladilniku ga hranimo zavitega v aluminijevo folijo.
^ Klobase zavijemo posamič v folijo in shranimo v hladilnik. Sveže ostanejo štiri dni.
^ Perutnine nikoli ne damo v hladilnik v plastični vrečki. Piščanec bi sicer ležal v lastnem soku in bi se razmehčat. Najbolje je, da perutnino zavijemo v pergamentni papir in damo v hladilnik, na najhladnejše mesto. Sveža ostane dva dni. Drobovino pa takoj izločimo in takoj porabimo, da se ne pokvari.
^ Kruha ne hranimo v hladilniku, ampak v posebni omarici za kruh. Pazimo, da je omarica vselej čista, na starih drobtinah se zlahka začne nabirati plesen. Bel kruh ostane svež dva dni, ržen kruh pa tudi ves teden. 2emije se kmalu postarajo. Ce jih zavijemo v plastično vrečko in naslednji dan popečemo, pa nam bodo teknile kot sveže.
Ce otrok grize nohte
Če otrok grize nohte, ne mis)ite, da je to navada kot vse druge. Če se žehte v to prepričati, opazujte ga. Videli boste, da kaže, kot da si bo mali odgriznil prst, s tako strastjo vtakne prstek v usta. Če tega ne more z eno ročico, si pomaga še z drugo. In navsezadnje odgrizne — ne sicer prst, temveč noht.
Navada, da otrok grize nohte, je strast, ki ima svojo vero, sumničenje in včasih je to pravcata obsedenost. Zavoljo tega je otroka zelo težko odvaditi te razvade.
Otroci, ki grizejo nohte, so ponavadi neuravnovešeni in sumijo v svoje sposobnosti. Ko napadajo svoje nohte in pri tem uspejo, se otresejo občutka negotovosti, toda to traja samo nekaj trenutkov in otrok že išče drugi noht. Nekateri grizejo nohte zelo dolgo — včasih celo do pubertete in celo še dlje. Vendar ne smemo zamenjati dvojega: eno je uporno, dolgotrajno grizenje nohtov, drugo pa je lahko izraz zadrege — na
primer, če je obisk v hiši, ali pa če otroke učitelji izprašujejo snov, ki je otrok ni predelal. Tudi, če otroku nismo nohtov porezali in jih zato grize, ga ne bi smeli obtoževati.
Če otrok trmasto in dolgo grize nohte, je najbolje, da poiščemo vzrok tega njegovega vedenja. Kazni ne bodo pomagale. Pomembno je, da se z otrokom čim več ukvarjamo, da ga ne prepuščamo samemu sebi, in da ga pošiljamo med otroke, da se z njimi igra.
Dovolimo malčkom, da trgajo papir, da kričijo in pluskajo po vodi, da se igrajo na pesku, da delajo figure in jih nato porušijo z nogami. Nikar jih ne strahujte s pretirano čistočo in tudi, če so zelo umazani, se ne jezite preveč. Otroci naj se veliko ukvarjajo s športom, z drobnimi stvarmi in prav gotovo je dobro, če so včlanjeni v kakšen mladinski klub. Čim več bo otrok v družbi, tem veselejši bo in tem manj bo možnosti, da postane suženj svojih nohtov.
Kako shranjujemo živita
Nasveti
Ostankov krompirja nikar ne zavr zite; zmešajte jih z malo moke in ja)' cem, povaljajte v raztepenem ja]^ in drobtinah in ocvrite. Ponudili j' boste kot prilogo.
Palačinke bodo veliko rahlejše ^ okusnejše, če boste pripravili testo uro, dve pred pečenjem.
Če cvrete ribje zrezke, jih za začete ne povaljajte v moki, ampak v sne gu iz enega ali dveh beljakov in za tem v drobtinah. Presenečeni boste nad dobrim okusom.
Bakrene posode nikar ne čistite z je kleno volno, ampak uporabite kosetn vate, ki ste ga namočili v mcsantc kisa in soli.
Posodo, v kateri ste prismodili
boste lepo očistili, če vlijete van) '/4 1 vinskega kisa in stresete v kts s. veliko žlico soli. Pustite čez noč pr' miru, drugi dan pa posodo zdrgntt še z grobim čistilnim peskom.
Teletina, ki ste jo dalj časa hranil' ^ hladilniku, bo sočna in okusna, če P za kakšno uro namočite v mleko.
Nekateri pralni praški se med pr^
njem v stroju zelo penijo; to bo^
preprečili, če boste s praškom vr< vlili v predalček tudi malo kisa.
Zelo umazana očala od časa do cas^ umijte v destilirani vodi. Lepo se bo do svetiia in dolgo bodo ostala ctsta-
Če so vam plutovinaste pete na sa" dalah razpokale in se razrušile, P nekaj dni zapored mažite z olivo""* oljem.
Debeli sloj vodnega kamna, M ^ sčasoma nabere na dnu čajnika ^
lonca, v katerem vsak dan prekuha vate vodo, boste uspešno očistiti t" kole: v posodo vsujte pest soli ah " žlice vinskega kisa in prekuhajte. ^ se voda ohladi, posodo izperite in " postopek ponovite še dva, tok"' Sloj kamna bo popokal sam od se in se ločil od posode.
Bonton za mizo
$i!P
Včasih povabimo na slovesnejše
ali večerjo. Lepo je sicer, če je vse- ^
nevsitjivo, prisrčno in „bolj po domače da nekaj železnih pravit pravilnega ve

je le treba upoštevati.
H Gospodinja sede za mizo zadnja, sedejo šele potem, ko so ženskam od nili stole.
K Vsa jedila morajo biti pripravljena^ vočasno, da ne bo spogledovanja, če ^ primer prinesli na mizo napol kuhan 1 pa premlačno juho.
Običajno damo pladnje z jedmi na^ zo in si vsak postreže sam. Če pa servirati sami je treba postreči najprej ^
ski, ki sedi desno od gostitelja, potem ^
ski na njegovi levi strani in zatem vsem ^ gim ženskam. Nato pridejo na vrsto m
najprej tisti, ki sedi desno od gostitelji takoj naprej...	^
H Jedi naj ne prihajajo na mizo
volj ^
hitro ne prepočasi. Vmes naj bo dovo
za požirek vina in krajši klepet.

K Vse jedi ponujamo vedno z leve gosta, z iste strani prinašamo tudi y krožnike. Rabljene krožnike in vso drog sodo odnašamo vedno z desne strani
I Juhe praviloma ne ponujamo dva'
Kr"*'
Meso in perutnino razrežemo ^
!(%"
prinesemo oboje na mizo, razen žeto ozek prijateljski krog.
Kadar potožimo glavno jed na mj^jP na pladnjih, naj moški najprej P°s
ženskam poleg sebe.

Če kakšna povabljena ponudi
na!*'
kuhinji ali pri serviranju, je ni treba
H Če prosi gost za kozarec vode, ali kaj podobnega, mu to prinesemo sebnem krožničku.
K Če gospodinja sama naliva ju^o gostje krožnike podajajo.
H Praviloma je treba menjati vsako jed. Seveda pa ne bomo tako ni, če so gostje naši dobri prijatelji
^TONE JELEN
Po Češkoslovaški in v Pragi
, ^ obrnimo se zopet v Prago, ^or sta nas po izletu varno vrnila ^ „adoptirani pilot" Hanzej in J'<azna praška vodička. Ko sem bil ^ič v Pragi, sem se koj zaljubil v 'n kar nisem mogel videti in si
"Sedati
sem skušal spoznati iz
J'S in slik. Kar sili me, da bi cevnim čitateljem povedal čim več 'ern čudovitem mestu, njegovi da	razvoju, toda bojim se,
jim vzel preveč časa za čita-J ^ega, pravljičnih, zgodovin-^°lj ali manj stvarnih štorij, 2 i sli manj veselih dogajanj v odovini in sedanjosti. Saj smo ij'hoteli čimveč videti in spoznati, Pa ni v zaželeni meri uspelo 3oi odmerjenega časa in pred-a. ^sih kilometrov. Zato
!i! "i
p obremenim s premišljevanji o Zvat' ^ ne dvigajo iz kavnega ^ ^ ali pivove usedline. Ker ni ^nage, kdor ni bil na Hradči-tudi mi ubrali pot najprej ('.jSj tam je središče Prage in Zati ead tisočsto let. Od tu te DoJse °k° čez vse veliko, skoro ^ ^gmilijonsko mesto. Nepoln so pod akropolo leži stari del, 3^3 strana" s starimi palačami, p 'Sli ulicami, Karlovim stolpom br, evem bregu Vltave. Na desnem \il .d se razprostira v objemu šte-ta '..stolpov in palač Staro mesto, balini Novo mesto proti južnemu .^'šegradu. Tam je po Ijud-
^ kr,
mi cenjeni ne bo zameril, če ga neko-
S' izročilu in zgodovinskem opi-čeških
°nista Kozme stala prva trd-0., " čeških knezov. Tam je vla-.^'a Lil a je
lai ' i-ibuša, hči kneza Kroka. Ho-^oje^ ^Sraditi mesto
in je poslala zaupnike v deželo, da ugo-
kje naj bi stalo to njeno me-Našli so moža na hribu, ki je
tesal bruno za prag svoje kolibe. Libuša je odločila, da bo tam dala zgraditi mesto z imenom Praga.
Druga verzija nastanka Prage pravi, da so možje našli na hribu kmeta, ki je oral praho in je mesto zgrajeno tam zato dobilo naziv Praha. Tretja verzija pa pravi, da je na tem mestu bil udoben prehod čez reko Vltavo, podoben pragu v rečni strugi. To je biio zelo važno dejstvo, kajti tam so se križale važne trgovske poti že v starem veku, takozvana „jantarska" cesta iz Baltika proti Rimu in Grčiji na eni strani, in druga iz Galije in Porenja preti Ukrajini in dalje na vzhod. Mesto pa da je dobilo svoje ime od tega praga, to je broda čez Vltavo. Menda je ta razlaga resničnosti najbližja. Vsekakor, prvo mesto je na-

Grad ttarlitajn
stalo na Hradčinu. Torej je Praga bila že v predčeškem obdobju važno cestno križišče, kar je pozneje v času Luksenburških kraljev postala tudi v političnem in gospodarskem pomenu. V zemljepisnem pomenu pa je Češka po svoji kontinentalni legi središče Evrope, Praga pa zopet naravni center tega središča. Spominjam se pogovorov z znanim ruskim profesorjem dr. Maklecovom na ljubljanski univerzi o predvojni moderni temi o združeni Evropi in v tej zvezi o vprašanju, katero mesto bi prišlo kot glavno mesto združene Evrope v poštev. Omenjeni profesor je bil mnenja, da pride za to v poštev edino le Praga, kot zemljepisno središče Evrope in povrhu še kot glavno mesto takrat edine demokratične države v pravem pomenu v poštev. Ker pa tega noben večji narod ne bi priznal, že zaradi tega združene države Evrope ne morejo postati stvarnost. Da je Praga že nekoč bila središče civilizirane Evrope, pač danes zapadno in vzhodno od nje ne morejo priznati.
Začetki češke zgodovine so zaviti kakor tudi pri drugih narodih v senco pravljic in ljudskih pripovedk. Tako je kneginja Libuša, sita prepirov s svojimi brati, ki so jo hoteli nadkriliti, odločila, da se poroči s krepkim moškim. Poslala je svoje zaupnike v deželo, naj poiščejo moža, ki bi bil vreden biti njen mož in kralj češkega ljudstva. Našli so takega, stopajočega na njivi za oralom, ga vzeli s seboj na Višegrad, kjer je bila takoj slavnostna poroka. Bil je ta mož Premisi, praoče češke vladarske hiše tja do 14. stoletja, nakar so jim sledili Luksemburžani, ki pa so bili
po ženski strani njihovi sorodniki. Za temi pa so plemiči izvoliti za kralja prvega Habsburžana, pod katerim je zgodovinski razvoj domala pripeljal do razkroja ljudskega str-žena. Splošno je znano, da sta učila in pokristranjevala slovansko ljudstvo v takratni Veliki Moravski, kamor je začasno pripadala tudi Češka, sveta brata Ciril in Metod. Sv. Metod je tudi krstil češkega kralja Borivoja, ki je dal graditi na Hradčinu cerkev svetega Jurija, ob kateri je bila pozneje zgrajena romanska rotunda svetega Vita, to je okrogla cerkev, kakor so postale na Češkem v navadi. Tekom stoletij je nastala iz tega malega ..Vidovega hrama" današnja bazilika svetega Vida, ki kraljuje nad mestom in nad palačami nekdanjih mogotcev. Praški grad na Hradčinu je danes sedež predsednika republike, druge palače pa služijo raznim ministrstvom, kakor npr. Černinova palača, muzejem in drugim svrham. Ob gradu stoji palača praškega nadškofa. Nekdanji samostan Strahov s svojo svetovno znano obširno knjižnico ni več odprt za turiste temveč služi knjižnica le znanstvenim svrham.
Stolnico svetega Vida je gradilo več mojstrov in umetnikov skozi stoletja, zato kaže spojitev različnih siogov in umetnostnih struj. Glavni del izgradnje sodi v čas kralja in cesarja Karla IV., ki je leta 1344 zadolžil francoskega mojstra Matjaža Arrasa, za njim pa Švaba Petra Parlerja, z nadaljevanjem gradnje. Tako je nastala kapela sv. Vaclava, od svojega brata umorjenega kralja. Kapelo in njene stene krasi 1345 žlahtnih kamnov. Tudi grobna kapela s srebrnim nagrobnikom sv. Jana Nepomuka, ki ga je dal kralj Vaclav IV. utopiti v Vltavi, ker baje ni hotel izdati spovedne tajne njegove žene. Vendar je treba iskati vzrok te usmrtitve tudi v
P:cga: agronomska ura
političnih motivih tega despotične-ga kralja.
V lavretanski cerkvi, znani po vsej Evropi, posebno pa pri vzhodnoevropskih katoličanih, smo občudovali umetnine iz 17. stoletja, med drugim veliko zlato monštranco, okrašeno s 6666 diamanti.
Na vrtu letnega gradu Belvedere obiskovalec lahko občuduje „pojo-či vodomet". Če položiš uho pod bronasto kotanjo, kamor od zgoraj pada voda, slišiš glasove, kakor da zvonijo vsi zvonovi po vsej Pragi.
Prekratek je bil obisk Hradčina, kajti pregled vsega zanimivega ni mogoč mimogrede. Celo za opis in popis tega, kar smo si bežno mogli ogledati, bi bila potrebna knjiga, ne pa kratek potopis.
Zgodovinska Praga sestoji v glavnem iz štirih delov. Visoko nad Vltavo Hradčin, pod njim Mala strana, na desnem bregu Vltave pa Staro mesto z nekdanjim židovskim getom.

RADIO - TELEVIZIJA


LJUBLJANA
PETEK, 1!. 7.: 18.00 Poročila — 18.05 Naš	prijatelj Tito,
-	nadaljevanka	— 18.20 Grizii
ks ^ ameriška nanizanka — 18.45 želeli Tu J?°9iejte, poučnozatpavna oddaja — T?4 'sanka — 19.24 TV in radio nocoj — Trna — '^ 30 Dnevnik — 19.55 \ljg *** 20.05 živi planet: Oblikovanje
21.00	Ne prezrite — 21.15 Gang-^0$ r?	ameriška nadaljevanka —
'i^i^Oevnik — 22.15 Oči Laure tvlars, ame-
' IS- 7-: 12.55 Poročita — 13.00 ' prenos koncerta rockovske ^	Pomoč iačnim v Afriki s stadio-
^ Londonu — 14.45 čmrtj iz ^ i. Predstava Lutkovnega giedaii-— 15.00 Naš	prijateij Tito,
'tt^.^onka — 15.15 Miti in iegende: ^ J^eški miti: Beowuif — 15.30 Potetav-
16-00
TV gaterija: Diokiecijanova pa-
1^2o^^ čiovekovi moigani: Biaznost ^ ' 3otr Skrivnost morskih giobin, kanad-''Ofie^.^sntarni fi!m — 18.45 Boj za ob-se ubogega krokodita, an-^okumentarna serija — 19.15 Risan-

:rn^ ^ TV radio nocoj — 19.24 Zrno ' *rc,
19.30	Dnevnik — 19.50 Vreme.— o ne sme umreti, ameriški fiim — ',\l ledna — 22.45 Poročita — 22.50 * vktjučitev v prenos koncerta J s s* e gtosbe za pomoč iačnim v Afri-Wembiey v Londonu in 3ohn v Phitadeiphiji.
^Et
^ Hi*'	2.: 9.00 Poročita — 9.05 Živ
^Ortis	Tom Sawyer — 10.05 Grizii
VESTNIK
'aloittUt: Zveza slovenskih
i.^6 r^,°c!j "o Koroškem.
vec, Gasometergasse 10 i**'0R^*^* 9020 Ceiovec, St-Ruprechte
H'
<2 20 86 sndk a
t)!?'. (0 Ceiovec, Gasometerg 10, r	3? 5 50.
<o. iH*"**ka jn ti.kartka družba ^ 'ava, Ceiovec - Borovije.
10.30	Lampijon in iepa Marija, braziiska na-datjevanka — 11.10 Domači ansambii: An-sambei Trim — 11.40 625, pregied tedenskega sporeda — 12.00 Kmetijska oddaja
—	13.00 Poročita — 15.30 Soteska Nere, ju-gosiovanski kratki fiim — 15.45 čedomir iiič, nadaijevanka — 16.50 Poročita — 16.55 Siedi na pariškem nebu, ponovitev oddaje
—	17.35 !VY, ameriški fiim — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Zadrski memento, nadaijevanka — 21.05 Beseda da besedo — pogovor s Svetozarjem Giigoričem — 21.40 športni pregied -r 22.10 Poročiia.
PONEDEUEK, 15. 7.: 17.55 Poročiia — 18.00 Poietavček — 18.30 Čudno, da se iadja ne potopi ... — 18.45 Zdravo, miadi — 19.20 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 Lepa Otero, itaiijanska nadaijevanka — 21.05 Spoznano-neznano: Bo naš zeienjavni vrt boij zeien? — 21.40 Vange-iis-Kosi: Srečanje, baiet — 21.55 Propagandna oddaja — 22.00 Dnevnik.
TOREK, 16. 7.: 18.00 Poročiia — 18.05 Niške zborovske siovesnosti — 18.35 Miti in iegende: Srednjeveški miti: Beovvutf— 18.50 TV gaierija: Osijek - Kuiturno zgodovinski spomenik — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 Veronika Deseniška, opera — 22.15 Dnevnik.
SREDA, 17. 7.: 17.55 Poročiia — 18.00 Čmrij iz Koiorada, iutkovna predstava — 18.20 Saj si vendar punca, predstave SNG drama Maribor — 18.45 Žeieii ste - pogiejte, po-učnozabavna oddaja — 19.15 Risanka — 19 24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zma — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 Dokumentarec meseca: Pekienska jaga — 20.45 Bockerer, avstrijski fiim — 22.30 Dnevnik.
ČETRTEK, 18. 7.: 17.50 Poročiia — 17.55 Storikovo popoidne - Doigi Fiiip, nadaijevanka — 18.10 Po poteh živijenja Zofke Kvedrove — 18.45 Mozaik kratkega fiima: Košarkarji, tek po Budimpešti, madžarska fiima — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 Ziata vrtnica Szentendreja, mednarodna zabavnogiasbe-na oddaja — 21.40 Bregovi, 3. dei gruzinske nad — 22.55 Dnevnik — 23.05 Retrospektiva domače TV drame posvečene živ-ijenju znamenitih Siovencev:	ipavci:	Be-
njamin.
A V S T R ! J A 1
PETEK. 1!. 7.: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Ruščina — 10.00 instrukcija v iatinščini — 10.30 Argumenti — 12.00 Takrat
—	12.05 Moje ime je Dropsi — 12.15 A ia carte — 13.00 Poročiia — 14.40 Soncu naproti — 15.30 Počitniški koiedar — 16.05 Risanka — 16.30 Za predšoiske otroke — 16.55 Mini Čas v siiki — 17.05 Tao Tao —
17.30	Anna Ciro & Co. — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 20.15 Derrick
—	21.20 Takšen teater — 22.00 Takrat — 22.05 šport — 23.05 Poročiia.
SOBOTA, 13. 7.: 9.00 Poročiia — 9.05 instrukcija za iatinščino — 9.35 Francoščina
—	10.05 Ruščina — 10.35 Pot v Hongkong —
12.00	Nočni studio — 13.05 Poročiia — 14.20 imej me rad! — 15.55 Jakob in Eiizabeta —
16.00	Pika Nogavička — 16.30 Viki — 16.55 Mini čas v siiki — 17.05 športna abeceda
—	17.30 Fragiessi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Koiedar giedaiiških predstav — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki in šport — 20.15 Wencke na severnih poteh — 21.50 šport -r- 22.50 Soiid Goid — 23.35 Poročiia.
NEDEUA, 14. 7.: 15.00 Roparski kit Namu
—	16.25 Pustoiovščine — 16.50 Leteči Ferdinand — 17.35 Heimi — 17.40 Kiub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori župnik Richard Schvvarzenauer —
19.30	čas v siiki in šport — 20.15 Onstran jutranje zore — 21.15 Situacija — 22.40 3our fixe — 23.40 Poročiia.
PONEDEUEK, IS. 7.: 9.00 Poročiia — 9.05 Risanka — 9.30 Tukaj sem čiovek ... —
10.00	instrukcija za iatinščino — 10.30 Roparski kit Namu — 11.55 Risanka — 12.00 Zob za zob — 13.00 Poročiia — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koiedar — 16.05 Chariie Brown — 16.30 Za predšoiske otroke — 16.55 Mini čas v siiki — 17.05 Viki —
17.30	George — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 čas v siiki —
20.15	Ponedeijski šport — 21.08 Kuharski mojstri — 20.15 Ceste San Francisca — 22.05 „400 iet graške univerze" — 23.10 Poročiia.
TOREK, 14. 7.: 9.00 Poročiia — 9.05 Risanka — 9.30 instrukcija za iatinščino — 10.00 instrukcija za angieščino — 10.15 Reiativei speaking — 10.30 imej me rad) — 12.05 Po-
nedeijski šport — 13.00 Poročiia — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koiedar — 16.05 Ana in siamski kraij — 16.30 Za predšoiske otroke — 16.55 Mini Čas v siiki — 17.05 Lutkovna predstava — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v siiki — 20.15 inozemski report — 21.15 Cena obiasti — 22.05 O fiimu
—	22.50 Gaierija — 23.20 Poročiia.
SREDA, 17. 7.: 9.00 Poročiia — 9.05 Risanka
—	9.30 instrukcija za iatinščino — 10.00 instrukcija za angieščino — 10.15 instrukcija za iatinščino — 10.30 Bobnar — 12.00 Risanka — 12.05 inozemski report — 13.00 Poročiia — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koiedar — 16.30 Siovesnost na prostem — 16.55 Mini čas v siiki — 17.05 Tao Tao — 17.30 Maie pustoiovščine — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz 3uzne Tiroiske — 19.30 čas v siiki — 20.15 Tarzanova največja pustoiov-ščina — 21.35 Fiimski forum — 22.20 Stisni zobe — 23.50 Poročiia.
ČETRTEK, 18. 7.: 9.00 ,Poročiia — 9.05 Risanka^— 9.30 Deieia in ijudje — 10Č00 instrukcija za angieščino — 10.30 Vedno z drugim — 12.15 Kiub seniorjev — 13.05 Poročiia — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koiedar — 16.05 Mupet-šov — 16.30 Za pred-šotske otroke — 16.55 Mini čas v siiki — 17.05 Lutkovna predstava — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v siiki —
20.15	Giasbena zabavna oddaja — 21.50 Domovina — 0.10 Poročiia.
A V S T R ! J A 2
PETEK, H. 7.: 16.25 Mortaco Franze — 17.15 Srečanje z iivaijo in čiovekom — 18.00 Panoptikum — 18.30 Waitoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 Po rdeče-beto-
rdečih siedeh — 21.15 Čas v siiki — Poiitika v petek — 22.05 čakamo v Ashiyi — 23.45 The munsters — 0.10 Poročiia.
SOBOTA, 15. 7.: 15.30 Takrat — 15.35 Dva krat sedem — 16.00 Musi! arabski — 17.00 igra z besedami — 17.45 Tedenski pregied
—	18.15 Šport — 19.00 Traiier — 19.30 Čas v siiki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Skrivnost napačne neveste — 22.15 Poročiia — 22.20 Župnik Hansjorg Eichmeyer odgovarja
—	22.25 Tiger McGee — 0.00 Poročiia.
NEDEUA, 14. 7.: 9.00 Ludwig von Beethoven — 9.25 Les ceufs brouiiies — 10.55 Takrat — 11.00 3ohannes Brahms — otroške ijudske pesmi — 11.30 Orientacija — 15.00 Športni popoidan — 17.00 6. avstrijsko srečanje pihainih godb — 17.45 Samo 3 takti
—	18.30 Brez nagobčnika -r- 19.30 čas v siiki — 19.45 Primer za ijudskega odvetnika
—	20.15 Vedno z drugim — 22.00 Poročiia — 22.05 Čikago 1930 — 22.55 Sedem dni -športa
—	23.15 Rough giasba — 0.00 Poročiia.
PONEDEUEK, 15. 7.: 17.15 Svetovna veie-mesta — 18.00 čudežni živaiski svet indije
—	18.30 Waitoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 Hote) — 21.00 Novo v kinu
—	21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Čas v siiki
—	21.45 šiiing — 22 05 Domovina — 23.50 Poročiia.
TOREK, 16. 7.: 17.30 Orientacija — 18.00 Očarijiva Jeannie — 18.30 Waitoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.15 Čas v siiki —
21.15	Kiub 2 in poročiia.
SREDA. 17. 7.: 17.30 Dežeia in ijudje —
18.00	Poiicijska inšpekcija 1 — 18.30 Waitoni
—	19.15 Takrat — 19.50 čas v sliki — 20.15 Bernd Weikt — 21.15 čas v siiki — 21.45 Kuitumi žurnai — 22.30 Najboijše Ernija Kovacsa — 22.55 The very hot gossip show
—	23.0 Poročiia.
ČETRTEK, 18. 7.: 17.05 Zgodovina pomorstva — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Wa!ton!
—	19.15 Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 Ceste bodočnosti — 21.15 čas v siiki — 21.50 Kiub 2 in poročiia.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADtA vsak dan od 18.10 do 19.00
Pe 12. 7.: Čas, ki živi.
So 13. 7.: Duhovni nagovor (mag.
Hanzej Otip, župnik v šmarjeti).
Voščila (Danica Urschitz).
Ne 14. 7.: Za dobro voljo.
. ....*
Po 15. 7.: Kontakt.
To 16. 7.: Partner.
Sr 17. 7.: Alpe-Jadran.
Če 18. 7.: Rož-Podjuna-Zila. Pe 19. 7.: Čas, ki živi.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Sah v novi sezoni
V tekmovalnem letu 1985-86 število slovenskih šahovskih klubov ne bo narasloi Slej ko prej obstajata na koroškem šahovskem prizorišču dva kluba. Slovenski športni klub „Obir", ki prezentira občino Železna Kapla-Bela in šahovsko društvo Slovenske športne zveze v Celovcu, v katero so vključeni slovenski šahisti iz vseh krajev južne Koroške! Prvič po tri- oziroma štiriletnem obstoju omenjenih dveh sekcij bo letos veliki medsebojni prvenstveni (prijateljski je že bil) spopad, takozvani slovenski derbi. Kratko pojasnilo, kako je prišlo do tega. SŠK je v sezoni 1984-85 kot novinec brez velikega napora osvojil solidno peto mesto drugega vzhodnega
razreda. Istočasno je drugi slovenski zastopnik SŠZ Celovec razred niže zasedel kvalifikacijsko tretje mesto. Po zaslugi reforme je to pomenil vstop v vzhodni drugi razred. No in tako smo spet .pri izhodišču — pri slovenskem dvoboju! Ali se bo par glasil SŠK : SŠZ ali SŠZ : SŠK? Kdaj in kje se bo igralo, še ni znano, ker Koroška šahovska zveza prvenstva za nižje razrede še ni izžrebala. Pač pa vam bralcem sporočamo tole: SŠZ se je že ojačila z Gallobom (Bek-štajn) in z Rulitzem (Možberk), ki naj bi slovenski klub popeljala celo še en razred više. Podobne ambicije pa zasleduje tudi kapelška šestorka, ki je omenjeni cilj lani zgrešila za pol
točke. Z malo sreče „Obir"-ekipa ostane nespremenjena, pa bomo videli kaj bo pokazala v drugem zaletu. ELO-vrstni red kapelških „mojstrov": J. Polanšek 1909, A. Ramaš 1775, R. StraBer 1785, Peter Jammcr !747, E. Polanšek 1661, H. Haller 1650, St. Haderlap 1582, josef Weitzer 1551, Johann StoBier 1546, V. Sitter 1536, Miha Travnik 1447. Bogomir Osojnik in Valentin Petschnik sta tudi na seznamu igralcev, toda brez točk!
Moštvo Wietersdorfa I je zmagalo kar na vseh (osmih) nastopih, kljub temu pa je Justinu Polanšku uspela senzacija na tekmi SŠK : Wietersdorf (2:4), da je na prvi deski s črnimi figurami premagal Gerharda Lattacher-ja. Zaradi pičlega prostora nam žal ni mogoče objaviti te nadvse zanimive partije. Vsekakor Polanšku k temu uspehu iskreno čestitamo.
4. šahovski „open" v Šentvidu
V soboto 6. julija se je v Šentvidu ob Glini začel 4. šahovski turnir, ki je dostopen za vsakogar (t. i. „open"). Glavna organizatorja turnirja Fritz Knapp in Heimo Thaler sta prejela rekordno število 120 prijav. Med udeleženci najdemo igralce iz cele Avstrije, iz ZR Nemčije in tudi iz Jugoslavije. Sorazmerno večje kot v prejšnjih treh letih je tudi število slovenil Šentvida poroča Fronti Rutitr
skih šahistov: MK Jurij Deisinger (2234 Elo-točk) in Karl Prezelj (2043), ki pa oba igrata za pošto (Post SV) ter trije igralci šahovskega društva Slovenske športne zveze — Gorazd Zivkovič (1840), Franci Ru-litz (1791), Herbert Rulitz (—); iz Bekštanja pa je še mladi Tarmann (1645).
Turnir igrajo po švicarskem sistemu (9 kol) in kot pričakovano vodi po
treh kolih Celovcčan MK Guido Kas-pret s tremi točkami. Kako pa je z našimi igralci?
V prvem kolu je DEISINGER osvojil svojo prvo in do zdaj edino točko.
I.	Birbacher (1852) : Deisinger 0:1
II.	Deisinger : Gottsmann (1955) 0:1
III.	Pichler (1659) : Deisinger 1:0 Smolo je imel ZIVKOVIČ, ki je že v prvem kolu imel za nasprotnika lanskoletnega zmagovalca (!) dr. Mi-kendo in kljub dobri igri ni mogel doseči niti remija. V tretjem kolu pa je v brezdvomno najbolj napeti partiji tega kola podlegel Beograjčanu Trifunoviču (ki je pisal svoje ime iz ne vem kakšnih zamotanih razlogov „Trifunowitsch"?!).
I.	Zivkovič : Mikenda (2140)	0:1
II.	Winkler (1664) : Zivkovič 0:1
III.	Trifunovič (2000) : Zivkovič 1:0 Franci RULITZ je v prvi partiji zaradi ene nepremišljene poteze za-
pravil možnost za zmago proti klubskemu kolegu Deisingerju, srečna zmaga proti novincu Stampferju pa je to izenačila.
I.	Rulitz :Kornprat (2082)	0:1
II.	Rulitz : Stampfer (—)	1:0
III.	Lattacher (1902) : Rulitz	1:0
Ti trije igralci imajo torej po treh kolih po eno točko, kar (vsaj za Deisingerja s tretje največjim Elo-števi-lom tega turnirja) ne ustreza pričakovanju. Prav tako eno točko je do zdaj osvojil Prezelj, pol točke pa Tarmann. Herbert Rulitz pa proti sorazmerno močnim nasprotnikom (Elo 1890, 1798, 1679) še ni mogel zabeležiti niti delnega uspeha.
ZADNJA VEST — Izidi 4. kola: Deisinger: Rulitz	0:1
Zivkovič : Tonakian	1:0
Herbert Rulitz je bil v tem kolu prost igre in je dobil pol točke.
Prvi kegljaški turnir na Obirskem
SPD „Obir" -
Lastniki Kovačeve gostilne na Obirskem so se spomnili stare hišne tradicije in po daljši prekinitvi postavili novo kegljišče na prostem. Odkar je kegljišče gotovo in za vsakogar dostopno, se navdušenih kegljačev ni mogoče več otresti.
Vodstvo domačega Slovenskega prosvetnega društva „Obir" se je zaradi velikega začetnega zaleta in zanimanja odločilo prirediti 1. kegljaški turnir. Tako so se preteklo soboto in nedeljo 6. in 7. iunija 1985 na Kovačevem naravnem kegljišču skušali, kdo bo podrl največ kegljev, zbral čim višje število točk in tako odnesel kako imenitno nagrado.
Zanimanje za tovrstno tekmovanje je preseglo vse meje. Aktivnih udeležencev je bilo 88, od tega 13 žensk. Gledalcev in gostov pa se je menda nabralo več kot na žegnanju pred štirinajstimi dnevi. Zmago pri napeti kegljaški tekmi je z 11 točkami odnesel Lojze Lamprecht iz Železne Kaple. Dobil je živega, okoli 60 kg težkega prašiča. Drugo mesto je osvojil domačin Jurij Ojster. Priboril si je 9 točk in že je bila priprava za pečenje na žaru ( = Griller) njegova. V borbi za tretje mesto se je nato treslo in potilo kar 18 tekmovalcev. Vsi so si tekom dvodnevnega turnirja nabrali po 8 točk. Takorekoč pod ge-
slom „Kdo bo koga?" so v zadnjem kolu morali nastopiti še enkrat. Edina ženska Mili Ojster prav nič ni zaostajala za moškimi spretneži. Le za las ji je ušla krogla mimo zmage. Končno je padla odločitev. Obirčan Mihi Karničar je postal tretjeuvršče-nec tega društvenega kegljaškega turnirja. Tudi njemu so izročili kompletno pripravo za pečenje mesa na žaru. Ob zaključku sta predsednik SPD „Obir" Gusti Brumnik in tajnik Emanuel Polanšek še vsem ostalim udeležencem-tekmovalcem izročila manjše nagrade.
Naslednjega kegljaškega turnirja se že zdaj marsikdo veseli!
Evropska pot E YU - Od Drave do Jadrana
Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu in Slovensko planinsko društvo Celovec sta pred nedavnim vabila v šentjakobsko društveno sobo na skioptič-no predavanje „ Evropska pot E YU — Od Drave do Jadrana".
Predavatelj je bil znani slovenski športni dejavnik in predsednik Komiteja za sopotništvo pri Planinski zvezi Siovenije, Zoran Naprudnik.
Prvič smo imeli priložnost seznaniti se tudi s popotniško dejavnostjo, kar je nekaj drugega kot planinstvo, kjer je cilj doseči vrh gore in se potem vrniti po isti ali drugi poti nazaj, medtem ko je pri popotništvu tako, da imaš pred seboj nek cilj in k ga dosežeš si svoje delo opravil. V glavnem se popotništva udeležujejo starejši ljudje predvsem upokojenci, ki imajo mnogo časa, saj traja samo jugoslovanski de) Evropske poti E YU 6 pribl, dva tedna. Celotna Evropska pot E, ki se vleče od Kopenhagna na Danskem do Reke ob Jadran skem morju, je dolga kar 2900 km Naš predavatelj je slednjo skoro že celo prehodil, manjka mu samo še nekaj sto kilometrov, medtem ko pa je jugoslovanski del te poti prehodil že trikrat.
Tokrat smo imeli priložnost se-
znaniti se z lepotami in posebnostmi jugoslovanskega dela evropske poti, ki se začne na Radeljskem prelazu (avstrijsko-jugoslovanska meja), prekorači Dravo, se povzpne na Pohorje, prekorači Mislinjo, Savinjo, Savo, se vzpne na Bloško planoto in nato na Snežnik (1797 m) kjer doseže najvišjo točko poti, potem pa se ta dolga pot konča na Hrvaškem pri Reki ob Jadranskem morju. Jugoslovanski del te poti je dolg okrog 300 km. V glavnem vodi pot skozi gozdove, mimo ali skozi samotne vasice, preko hribov v številnimi cerkvicami, mimo znamenj, grajskih razvalin, planinskih in gozdarskih domov ter samotnih kmetij. Pešpot je označena z rdeče-rumenimi markacijami (rdeči krog in rumena pika). Prenočevanje na poti je možno v planinskih domovih, v gozdarskih M-šah, v hotelih, pri zasebnih in pa seveda tudi pod smreko v spalni vreči. O vsem tem nam je pripovedoval predavatelj in nas, hočeš nočeš, navdušil za takšno popotovanje, ta ,svje' pa so naredili še čudviti barvni posnetki naravnih lepot teh krajev, ki so navdušili vsakogar. Tokrat smo videli v prelepih barvnih slikah tisto Slovenijo, ki jo le redki poznajo - hri-
bovska naselja, ljudi pri delu, in pa neskončne gozdove, rezervoarje kisika in zdravja. Jugoslovanska pot seznanja potnika z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi in tako spremlja življenje in delo domačinov.
Pot so pripravile in skrbijo zanjo gozdnogospodarske organizacije, pokroviteljstvo pa imata Planinski zvezi Slovenije in Hrvaške. Med številnimi obiskovalci na predavanju, ki jih je pozdravil predsednik SPD „Rož" Carli Krautzer, so bili tudi predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik, predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik, oba s soprogama in predstavnica jugoslovanskega konzulata v Celovcu, konzul Marija Škorjak.
Prepričani smo, da bo to predavanje rodilo sadove in da se bodo tudi med koroškimi Slovenci našli posnemalci, ki se bodo podali na pot in podobno uživali naravne lepote evropske poti kot mnogi drugi, ki jo imaio že za seboj. Predavatelji iskrena hvala, da nam je odkril nove možnosti športnega rekreacijskega udejstvovanja, o katerem do sedaj nismo vedeli mnogo ali skoro nič.
Nad Rožekom spet krožijo ptice ujede
Tudi letos so v rožeškem živalskem parku na sporedu poleti ptic ujed — sokolov in orlov — ki jih predvaja sokolar rožeškega parka. Dvakrat na dan — ob 11. m 15.30 uri je ta zanimiva predstava in hkrati največja posebnost živalskega parka. Ptice ujede ubogajo svojega vzrejnika in vzgojitelja in se po poletih v zračnih višinah spet vrnejo nazaj k njemu.
Predstavitev teh ptic ujed je povezana tudi s kratkim predavanjem, ki omogoča spoznati različne življenjske oblike ptic ujed.
Poleg ptic ujed v zračnih ^ pa imate seveda priložnost ne , ptice, marveč tudi uživati P"' občudovati najrazličnejše živ** . lepoto živalskega vrta z gozdoj potmi, ki so nekoč vodile na vr ba z gradom, ki je danes samo s ^ vahna, od koder je prečudovit na Rož in Karavanke. Obisk r<V ^ ga živalskega parka torej nu več užitkov, zato je tudi tak vlačen, da velja za največjo K atrakcijo.
Šentjakobčani protestirajo proti prireditvi Kame-radsehaftsbunda
Pred desetimi leti je Osterreichi-scher Kameradschaftsbund (0KB) v Šentjakobu ustanovjl krajevni odbor te organizacije. 2e na ustanovni seji so eden drugega prekašali s protislovenskimi in neofašističnimi parolami, tako da je župan Gressl takrat iz protesta zapustil sejno sobo. Skrbi demokratično usmerjenih občanov so bile že takrat ob ustanovitvi te organizacije upravičene. V nedeljo 14. julija bodo obhajali 10-letni jubilej. V vseh teh desetih letih so skrbeli samo za to, da je bila napeta atmosfera med našimi občani. Najprej so pripravljali razvejano propagando za ugotavljanje manjšine ieta 1976, tokrat pa jim gre za getoizacijo slovenskih otrok v šoli. Za nedeljsko jubilejno prireditev je napovedan tudi deželni svetnik Gallob, kar pomeni, da ima ta rjavo obarvana prireditev tudi že-gen najvišjih javnih oblasti. Zato se ne čudimo, da bivši nacisti nimajo nobenih težav zlesti spet na vplivne pozicije, ki so odgovorne za „vzor-no atmosfero" (VVagner) v deželi, šentjakobčani — Sloveniska gospodarska skupnost, Komunistična partija Avstrije in Slovensko prosvetno društvo „Rož" v obliki odprtega pisma odločno protestirajo proti prireditvi kameradsehaftsbunda, organizacije, ki vsa leta ščuva proti slovenski narodni skupnosti, ki je v zadnji vojni največ doprinesla k osvoboditvi Avstrije izpod nacistične strahovlade.
Skupno z vsemi demokratično mislečimi ljudmi hočejo zgoraj omenjene organizacije prav ob tem povodu prispevati k temu, da bodo oblasti upoštevale avstrijsko ustavo, in da take organizacije ne bodo ovirale demokratičnega razvoja v naši dežeii.
Preko Vršiča sa^ z osebnimi avtomobil
rest"'
Preko Vršiča, najvišjega c ^ ga prelaza Slovenije, je možn"^ mo z osebnimi vozili. Vzrok ^
je gradnja mostu pod Vršiče^'.^
je stari že bil dotratan. koče na območju Vršiča so s p odprte in oskrbovane, tako planinski raj še vedno veliki ,i, vlačnost in cilj številnih Na žalost letos ni rednih a''" jy nih zvez med Bovcem in j. savsko dolino, kar bo seved j zadelo marsikaterega nedelp izletnika, ki nima svojega av ^i bila. Kot napovedujejo, pa
most kmalu zgrajen.
Berite in sirite
YESTN!%
:4'
Dr. Matjaž Sienčnik, otr"^' zdravnik, na dopustu od 5-28. juiija.	.
Dr. Matjaž Sienčnik, otro^ zdravnik — pogodba z vse zavarovainicami - ordid . od ponedeijka do četrtka 8. do 11. ure in po naroc'^ Sporazum časa se priporo"
Iščemo
VAJENCA
za ZADRUGO-MARK^ Kotmari vasi.
Pogoj: zaključek obvezne le in znanje obeh deželnih j
teŠe""
zikov. Interesenti naj se pri Posojilnici Bilčovs,
0 42 28 - 22 25
NOGOMETNt
TURNiR
v soboto 13. julija 1985 ob 9. uri na igrišč Globasnici z moštvi iz Roža in Podjune. ^ * dekliški nogomet * streljanje enajstmetm