lETO XXI. — Številka 44 kranj — sreda, 5.6. t968 občinske konference ^ Jesenice, Kranj, Radovljica, kofia Loka in Trži«. - Izdaja časo-*5n° Dodjetje Gorenjski tisk Kranj, ■^akcijo odgovoren Albin Učakar 2Jr asi l o s o c i a l i stic ne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhajr. od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlfci Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah In sobotah Gorenjska kreditna banka daje potrošnikom posojilo brez gotovinskega pologa Odslej lahko dobijo posojilo tudi kmetje in študentje •kih°La urcdba o potrošni-leta editih- ki Je bila spre lca aP«"Ua, omogoča ban-da le te lahko odsiej v obsegu kreditirajo g* i avl(>IT>obiIov in druge teiT) ,nd»strljskega blaga. O koliko bo kreditov in danJ Kakšnlmi pogoji bodo sam' Pa seveda odloča po-J0 ,ezna hanka glede na svo-I, yr,^i,no sposobnost. Ker nov« obcanov zanima za H|škjhm°žn°sti najetja potrošil v r. ditov, »nio se ogla-k| v Wenjski kreditni ban-,n Povprašali za pogoje. . zvedeli Jlov'nih ;e^icah smo, da od 15. maja jf** banka v svojih po-l^';h enotah v Kranju, na v Radovljici, Sko-tr(K|1 "' *"> v Tržiču daje po-en,w. c kredite do višine milijona starih din, ^ ko je bilo prej mo-dor din. Za najetje kre- 600 lit; ^totna er—---- *-J UAT dobiti najvišje posojilo d,,a tud i ni več potrebna 20-—a lastna udeležba v Ji Vln'. Pač pa se od poso 52 vsote odštejejo le ob-ki znašajo 9 odstotkov. P^ je višina kredita rjv'sna od prosilčove kredi t-c &Posobnositi. 6rla^° za nakup avtomobila S*«« lahko dobi kredit M mesečnega dohod 1 rwkom let, odplačda dve ?'ta ZJ**- Za 1 milijon kre- oz. Ooo ' tj2..odštetjem obresti ie,tlaler mora posojilo- H jL'^ti mesečni doho- V 2n£P ačevanJa pa je 33 inarjev. Za r°k ^«dustrij,ko blago je krajš Plačila SPF.CERUA dve leti. Zato je /a najetje najvišjega kredita potreben še večji osebni dohodek, saj posojilojemalec lahko dobi kredit v vrednosti 4,3 mesečnega dohodka. Torej za 1 milijon S din oziroma po odbitku obresti 910.000 S din je pcireben mesečni dohodek 210.000 S din, mesečni obrok odplačevanja pa znese 41 tisoč 500 starin dinarjev. Za najetje kredita je potreben eden ali pa več porokov, odvisno od njihovih plačilnih možnosti. To pa oceni banka sama. Odslej imajo možnost za najetje potrošniških kreditov tudi kmetje, in sicer v višini 1/5 osnove, od katere jim je odmerjen prispevek iz osebnega dohodka od kmeti iske dejavnosti za prejšnje leto. Kredit lahko dobijo tudi za nakup avtomobilske mehanizacije. Kmetje posojilojemalci morajo le predložiti banki ustrezno potrd lo, ki ga izda uprava za dohodke pri skupščini občine. Se vnaprej bo banka dajala posojilo 100.000 S din v gotovini. Seveda je to mo goče dobiti le v izrednih primerih ob rojstvu, smrti ali bolezni. Odplačlni rok je 10 mesecev z obrestno mero 9 odstotkov. Za najetje tega posojila je potrebno predložiti v primeru smrti mrliški list, ob rojstvu rojstni list in v primeru bolezni ali zdravljenja zdravniško spričevalo. Gorenjska kreditna banka pa ni pozabila tudi na študente, dijake in druge, ki niso v delovnem razmerju. Ti lahko dobijo za nakup knjig posojilo v višini 80.000 S din za dobo dveh let Ln z obrestno mero 9 odstotkov. Seveda pa mora posojilojemalec ime ti poroka, ki je v rednem delovnem razmerju. Gorenjska kreditna banka torej daje potrošnikom v okviru svojih možnosti ugodne kreditne pogoje, boljše kot nekatere druge v Sloveniji. Je pa tudi ena izmed redkih bank, ki Je že tudi odslej dajala posameznikom potrošniške kredite, medtem ko je večina drugih bank kreditirala le trgovsko mrežo in Je potrošnik šele pri nakupu blaga v določeni trgovini lahko dobil posojilo. S. Zupan 23.000 vozil v 24 urah je skoraj zgornja meja teoretične prepustnosti Bo kranjska prometna zadrega rešena? Za obvoznico bi bilo treba milijardo sto milijonov starih dinarjev: od tega pa je kranjska občina pripravljena prispevati 550 milijonov starih dinarjev Statistični podakti zadnjih let kažejo, da po cestoi prvega reda, ki polje skozi Kranj, pride 80 odstotkov vseh tujih turistov vsako leto na oddih v našo državo, številka je vsekakor presenetljiva, vendar pa je verjetna že iz čisto preprostega razloga. Zakaj? Se nekaj dni in začela se bo glavna turistična sezona. Z njenim pričet kom pa se bo v Kranju zopet ponovi- la znana ugotovitev: cesta prvega reda skozi mesto, ki poteka po Jelenovem klancu, čez Savski most in se vzpenja po Gaštejskem klancu, bo tudi lotos postalo ozko grlo. In če h koloni tujih avtomobilov ob 14. uri prištejemo še vsa domača vozila, potem brez zadrege še enkrat lahko zapišemo že znano kranjsko ugotovitev, da bodo takrat še 4. junij — praznik prostovoljnih krvodajalcev Te dni se bomo v Sloveniji ponovno spominjali številnih, neimenovanih in požrtvovalnih krvodajalcev, ki so s prostovoljnim in večkratnim darovanjem krvi pripomogli, da so bile naše zdravstvene ustanove tudi v preteklem letu oskrbljene s tem nenadomestljivim zdravilom. Mnogi izmed nas se ne zavedajo, kaj pomeni za skupnost organizirana krvodajalska slutba. Ne pomislijo na to, da bi bilo zdravljenje mnogih bolezni brez zadostnih količin krvi nemogoče, čeprav bi imeli na voljo najboljšo medicinsko opremo in ustrezne kadre. Cesto pozabimo, da krvi ne moremo kupovati kot druga zdravila in je zato preskrba z njo mnogo bolj težavna in negotova. Prav zato smo dolini hvalo večkratnim krvodajalcem in aktivistom RK, ker nam krvi v Sloveniji le po njihovi zaslugi ne primanjkuje. Mnogi državljani namreč pozabijo, da bi morali v skupni fond prispevati vsi zdravi prebivalci. Le tako si v primeru potrebe posameznik pridobi pravico do tega zdravila. Čeprav vsako leto nekoliko povečamo krog prostovoljnih darovalcev krvi, je to povečanje premajhno, da bi lahko zadostili vedno večjim potrebam po krvi. Se vedno smo zelo daleč od zastavljenega cilja, da mora dajanje krvi postati zavestna dolžnost vseh zdravih državljanov. Breme krvodajalstva ni enakomerno razdeljeno na vse sloje prebivalstva. Številni državljani se skušajo izogniti tej obveznosti z enim ali drugim izgovorom, po drugi strani pa se'temu zdravilu v bolnišnici ne odpovedo, čeprav po moralnih normah do njega nimajo nobene pravice. Prav zato je zbiranje prostovoljnih krvodajalcev za aktiviste RK marsikje zelo nehvaležno opravilo. Tudi na Gorenjskem glede tega ni vse tako kot bi želeli, ker imamo še vedno naselja, ki se tej humani dejavnosti načrtno izogibajo. Ce nam v takih primerih ne bi pomagali večkratni krvodajalci v drugih naseljih, ki so pripravljeni darovati svojo kri tudi večkrat v enem letu, bi gorenjske občine ne izpolnile obveznega programa krvodajalskih akcij. Med nami žive skromni in nepoznani junaki, ki so darovali svojo kri tudi petdesetkrat in večkrat. Nemogoče je z nekaj besedami orisati nagibe, ki vodijo nekatere pri tej človekoljubni dejavnosti. Laliko pa trdimo, da prav ti nesebični krvodajalci pravilno pojmujejo medsebojne odnose in dolžnosti v socialistični skupnosti, da jim socialistični humanizem in skrb za sočloveka nista satno pražiti frazi temveč nekaj stvarnega, uresničljivega. Ko se 4. junija spominjamo številnih požrtvovalnih krvodajalcev, jim želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva in da bi s svojim nesebičnim delom pridobili za to plemenito dejavnost vse zdrave državljane. Dr. Branko Stangl prometni miličniki v nevarnosti. Ko so lani opravljali meritve o prepustnosti Savskega mostu v Kranju, so merilci ugotovili, da v 24 urah polja čez most 23 tisoč osebnih vozil oziroma enot osebnih vozil (OVE — oznaka pomeni, da se vsa vozila — tovorni avtomobili in druga — preračunajo v osebne avtomobile). Ce torej številko 23 tisoč primerjamo z normalno prepustnost jo Savskega mostu, ki znaša 13 tisoč osebnih vozil oziroma OVE ter z maksimalno, ki je le še za las večja od sedanje obremenitve (24 tisoč), potem lahko mirno in nedvoumno ugotovimo, da je cesta prvega reda skozi Kranj večkrat polno izkoriščena in rentabilna ter je vsak nadaljnji komentar odveč. ISKANJE REŠITVE Takšno stanje, bi bo letos le še hujše, pa je narekovalo, da so v Kranju že pred dvema letoma resno začeli razmišljati o rešitvi promet ne zadrege. Morda bo kdo rekel: 2e takrat je bilo prepozno! Da ne bo nesporazuma in neopravičenih očitkov, moramo povedati, da to niso bili začetki razmišljanj. Leti segajo prav tjakaj, ko se je začelo pri nas razpravljati o> hitri oziroma avto cesti, za katero je bilo predvideno, da bo potekala mimo mesta. Po daljših razpravah in razpravah in raznih variantah jo potem obveljala tista, ki je predvidevala, da bo moderna avto cesta potekala severno od Kranja. Tej varianti so se v Kranju tudi prilagodili, ko so pripravili že vse potrebno za glavni priključek z avto cesto. Le-ta bi se nam- (Nadalj. na 2. str.) Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Jeseni bodo v Tržiču glasovali za samoprispevek S sredstvi iz samoprispevka bi zgradili eno novo šalo in adaptirali dve stari osnovni šoli v tržiški občini. Tržiška občinska skupščina Je na zadnji seji (v torek, 23. maja) sprejela tudi priporočilo občinske konference SZDL Tržič o uvedbi krajevnega samoprispevka za izboljšanje materialnega položaja šolstva v tržiški občini. Ko je občinska konferenca razpravljala o šoIsk?h prostorih v tržiški občini, je ugotovila, da bi bilo potrebno zgraditi novo osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču, adaptirati osnovno šolo heroja Bra-čiča in zgraditi nekaj novih učfilnuc pri osnovni šoli v Krizah. Ker sredstev za omenjena dela ni mogoče zbrati drugače kot s samoprispevkom, je občinska konferenca SZDL v Tržiču menila, da bi letos jeseni v tržiški občini razpisali referendum za krajevni samoprispevek za gradnjo in popravilo šol. Kot rečeno so na seji občinske skupščine to priporočilo načelno sprejeli, upravni organi občinske skupščine pa bodo do 1. septembra letos pripravili vse dokumentacijsko gradivo. Po tem datumu pa bi družbenopolitične organizacije v tržiški občini začele s široko zasnovano akcijo, katere cilj bo uspešen rezultat referenduma o samoprispevku. Po predlogu članov občinske konference SZDL naj bi začeli z zbiranjem denarja, seveda, če se bodo Tižičani na referendumu iz- rekli zanj, že 1. januarja prihodnje leto. Ce v nekaj besedah opišemo še vzdušje na seji občinske skupščine, ko je sprejemala to priporočilo, potem lahko trdimo, da so vsi odborniki soglasno ugotavljali, da je samoprispevek edina in najbolj primerna pot za ureditev tako pomembnega vprašanja kot Je šolstvo. V. Guček i i i i Vsak deseti Jeseničan krvodajalec Občinski odbor RK je 1964. leta začel voditi kartoteko krvodajalcev. Po teh podatkih je do danes evidentirano 2700 občanov-kravodajalcev, kar pomeni, da je vsak deseti Jeseničan krvodajalec. Večina njih je dala dvakrat ali trikrat kri, medtem ko je bilo doslej podeljenih 91 srebrnih, 22 zlatih značk in 7 diplom (za tiste, ki so petnajstkrat dali kri). Podrobnejša analiza kaže, da je med krvodajalci 44 odstotkov delavcev, 29 odstotkov uslužbencev, 4 odstotke ljudi na delovnih mestih z visoko šolsko izobrazbo in 12 odstotkov s srednjo šolsko izobrazbo in 11 odstotkov gospodinj in upokojencev. J. V. V nedeljo dopoldne se je na brniško letališče pripeljalo 63 izseljencev iz Avstralije, ki bodo ostali več tednov pri svojcih v domovini. Na letališču so jih sprejeli tudi predstavniki Slovenske izseljenske matice, še posebej prisrčno pa je bilo srečanje s svojci. — Foto: F. Pcrdan Tudi tržiški komunisti za ustanovitev medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Občinska konferenca' ZKS v Tržiču je na svoji drugi seji sprejela tudi sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. O tej problematiki so tržiški komunisti razpravljali že prej. Prvič so osnutek dokumentov zavrnili, ker naloge bodečega medobčinskega sveta niso bile dovolj jasno določene. Drugič pa se je občinski komite ZK v Tržiču strinjal s predlaganim osnutkom in ga zato tudi priporočil svoji konferenci naj ga sprejme. Zakaj so se člani konference ZK v Tržiču odločili podpreti ustanovitev tega organa? V Tržiču menijo, da je na področju Gorenjske treba ustanoviti ustre- zen organ ZK, ki bo sposoben učinkovito sodelovati pri reševanju skupnih P1* blemov, zlasti še v organ1' zaciji ZK. Tako je bilo n8 konferenci ZK čutiti preprl| čanje, da bo ustanovit^' medobčinskega sveta ZK6 spodbuda za novo dela in za širše naloge l«0, munistov na Gorenjske"1: Skratka, tržiški komuni ne vidijo v novem organ" ZKS nadaljevanja foru** bivših okrajev, temveč no obliko, o kateri V*0 lahko z izmenjavo staJiŽč j, s preučevanjem dela drufl občinskih komitejev ZK f renjskih občin najlažje > najbolj ustrezno prišli & realnih ugotovitev Ui res>^ določenih vprašanj in # bteraov. v. Guče* OBVESTILO V četrtek, dne 6. 6. 1968 bo ob 16. uri v sejni dvorani Občinske skupščin^ Kranj 1. seja novoizvoljene SKUPŠČINE STANOVALCEV Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Predlog dnevnega reda je sledeč: 1. Otvoritev in izvolitev organov skupščine; 2. Poročilo in razprava o nalogah skupščine stanovalcev pri gospodarjenju s skladom hiš, o dcU* podjetja ter o stanovanjskem gospodarstvu v oO~ čini Kranj; 3. Volitve 15 članov, predstavnikov stanovalcev razširjeni delavski svet podjetja; 4. Razno. • Vabilo so prejeli vsi izvoljeni člani skupščine. IJj. sveti, ki nam podatkov o izvoljenih članih skupj&i0 niso poslali, vabil niso prejeli, lahko pa pošlJeJ^ svoje predstavnike, s tem da jim izročijo poob\as lo o izvolitvi. Podjetje za stanovanjsko^ in komunalno gospodarst* KRANJ iiiifiiiiiiimiiiiHmiiiiiiiiimiiHiiiMiiiiHiimiiiimiiimmm milini......111,1 Bo kranjska prometna zadrega rešena? (Nadaljevanje s 1. strani) reč moral priključiti oziroma povezati na sedanjo, že nekaj Časa rekonstruirano cesto JLA. Preden so torej povrnemo na resna razmišljanja o rešitvi kranjske prometne zadrege, povejmo, da ne bo nesporazuma, le še to, da je gradnja predvidene avto ceste preložena najmanj do 1974. leta. Bralci, predvsem pa prebivalci Kranja, se najbrž še dobro spominjajo poplave, ko je narasla Sava pretrgala most, ki povezuje Majdičev log s tovarno Tekstilindus. Takrat je bilo govora tudi o tem, da bi čez Savo naredili nov most. Občinska skupščina je tedaj tudi sklenila, da je treba raziskati ta del terena za gradnjo novega mostu. Iz tega pa je do danes nastala prava študija, ki je pokazala nazadnje, da bi mestno cestno omrežje s sedanjo cesto prvega reda lahko močno razbremenila obvoznica. Zamisel pa je postala še toliko bolj aktualna, ko se je pokazalo, da bo gradnja avto ceste preložena in da bi bila takšna rešitev tudi najcenejša in za Kranj prej ugodna kot slaba. PREDNOSTI, OD KATERIH JE NAJVEČJA DENAR Ko je bila narejena lokacija obvozne ceste in sta bila naročena oziroma izdelana tudi dva idejna osnutka za obvoznico, pa so se naenkrat pokazale tudi prednosti takšne rešitve. Zaradi obvoznice, ki naj bi potekala od bencinske črpalke na Zlatem polju, skozi Majdičev otok preko dveh mostov čez Savo in se nato -preko Merkurjevih skladišč (Merkurjeva skladišča v jami pri tovarni Iskra) priključila na cesto prvega reda čez Gaštejski klanec, bi se bistveno razbremeni! Savski most in Jelenov klanec. Druge prednosti pa so še: O obvoznica ne bi speljala promet mimo mesta, ker so se naenkrat pokazale možnosti, da bi se Kranj tudi na tem področju lahko razvijal, # turista, ki v gostem mestnem prometu ne more opazovati okolice, bi panorama Kranja, ki bi se mu odpirala z obvoznico, prej privabila v mesto kot pa speljala mimo, # maksimalni vzpon na obvoznici bi znašal le 6 odstotkov, O zaradi zasutja Merkur-jeve jame, bi bil dokončno rešen tudi ta problem, # obvoznica bi omogočila tudi gradnjo moderne železniške postaje, © od vseh do sedaj predlaganih variant za rešitev ozkega prometnega grla (zanje bi bilo potrebnih 4 do 6 milijard dinarjev, ena pa bi veljala znatno več — gradnja viadukta z levega na desni breg Save) je predlagana najcenejša. Zanjo bi potrebovali namreč milijardo in sto milijonov starih dinarjev. NE GRE LE ZA MESTNO CESTO Poglejmo še nekaj tehnčnih in drugih podatkov. V ugodnejši izmed dveh variant obvoznice je bil prvotno neposrečeno rešen odcep za mesto. Razen tega je bilo tudi eno od križišč malo preostro. Zato je bi!a naročena dodatna študija, s katero je na področju sedanje Merkurjev* jame predviden krožni promet (rondo) s katerega bi n J1" bil prehod v mesto ^ voznico izredno t€*°^j ren, prav tako pa , ostri zavoj na kr«1* voznica bi bila do*2#M dva kilometra in s' Je P. metrov — cestišče .^j. lesarska steza in P1^"^ i do A r milijonov "starih din^V predvideno milijaf0 bi Gaštejskemu kiand n še en pas cestišča l0^ kzniško progo). Takšna obvoznica s?' Prav golovo ni najb°.,JL, ' šitev, če jo primerJ^.» PJ n'tro avto cesto. Vcn*jj g je ne bi mogli pritok* di ne z mestno C**^*! ' se promet po njd j,/^ vedno neprimerno £fi \ kot pa se sedaj £s V vega reda čez in Jelenov klanec. ^ da Jc g- °!o kup-. • Znižanju čistega dohod-r ' Poslabšanju delitvenega in merJa na škodo skladov d.Mu težavah Pn prodaji iz-ukov na tuja tržila. Zalo-got materiala- polizdelkov, 8k °Vitl Proizvodov in trgov-caf83 Dlaga so se lani povejo0 ^ 14,3 odstotka. Pri ^°eanih zalogah so na pr-"■n mestu gradbeništvo, ko-2 nalna dejavnost in go-JzJJ^O. Zanimiva je tudi g*Ovltev, da je jmelo trži-gospodarstvo ob koncu vzdrževanja ter prevozni stroški. Tržiško gospodarstvo je v preteklem letu izvozilo za 33,4 odstotka več svojih izdelkov kot leta 1966. Od celotnega izvoza je odpadlo na konvertibilno tržišče 59 odstotkov izvoza. 40.5 odstotka na vzhodna tržišča in 0,5 odstotka na klirinško področje. Največji tržiški izvozniki so Bombažna predilnica in tkalnica. Peko ter Tovarna kos in srpov. ZA SE Preteki ega leta za 8 milijard "Gin zalog, kar pa predstavna glede na obseg proizvodne in storitev že skrajno ^ejo rentabilnosti. Lani so *e obveznosti do dobaviteljev Povečale za skoraj 20 odstotkov, terjatve pa za 57,1%. r> Poslovnih stroških je naj-ocje povečanje pri izrednih nepredvidenih stroških — *J,8°/o, reklamah 23,9 in JJr°ških materiala za 11 od-■lotkov. Vzporedno z našteti-?! Povečanji, pa so se zmanj-^ . stroški investicijskega PLAT ZVONA PREZGODAJ Omenili smo že, da se je ob predloženem gradivu razvila živahna in plodna razprava. V čem so tržiški komunisti dopolnili predloženo gradivo? Najbrž je treba najprej poudariti, so ugotovili tržiški komunisti, da bi bilo danes še prezgodaj za bitje zvona — skratka, da p.kžaj tržiškega gospodarstva še zdaleč ni tako kritičen, da bi morali vprašanje o njegovem obstoju obešati na veliki zvon. To pa ne pomeni, da so v tržiški občini zadovoljni s stanjem gospodarstva, ampak je bilo v vsej razpravi čutiti skrb in poudarjanje dolžnosti vseh, zlasti pa še komunistov, da bo tržiško gospodarstvo prišlo na bolj zeleno vejo. Med drugim je bilo v razpravi tudi slišati precej kritik na račun hitrega sprejemanja novih predpisov. »Federacija in njena administracija imata premalo stikov s terenom, z neposrednimi upravljavci, zlasti kadar gre za izdajanje pomembnih predpisov«, je menil nekdo izmed udeležencev razprave. Tržiški komunisti so mod drugim tudi ugotovili, da kliring oziroma način medsebojne poravnave ni prinesel pričakovanih rešitev, še več, po mnenju tržiskih komuni- stov je kliring spet en primer »drage šole«. Prav nerazumljiv je pojav, tudi tega so tržiški komunisti grajali, da uvažamo takšne izdelke, ki jih ima naše gospodarstvo dovolj v skladiščih. Iz tega lahko tudi sklepamo, da pri uvozu ni neke pametne politike, temveč uvozniki teže le po visokih dobičkih. In na koncu še nekaj besed o aktivnosti članov ZK v tržiskih delovnih organizacijah. Po mnenju večine udeležencev druge seje občinske konference ZK v Tržiču aktivnost članov ZK ne moremo meriti po številu bolj ali manj formalnih sestankov, temveč po tem, kako je prisotnost komunistov čutiti v delovnih organizacijah. Na dru^i strani pa je v delovanju članov ZK v tržiški občini čutiti napredek v tem, da v občini skoraj ni delovnega človeka, ki bi bil do današnjega gospodarskega položaja brezbrižen. Drug pozitiven premik pa je v pametnem, treznem in zavzetem razpravljanju o gospodarjenju vsake delovne organizacije. Ob tem pa je treba omeniti še drugo plat, ki se kaže v tem. da je nekaj aktivov ZK se vedno premalo prisotnih v delovni organizaciji. Zato bo ena izmed prihodnjih nalog tržiskih komunistov v tem, da bodo aktivi ZK v večji meri seznanjeni s stanjem delovne organizacije in če bodo, potem bo bojazen, da bi jih razni pojavi našli nepripravljene, odveč. Seveda pa ne gre samo za seznanjenost komunistov o delovni organizaciji, temveč morajo imeti o svoji delovni organizaciji jasno sliko tudi vsi zaposleni, kajti le potem bomo lahko govorili o dejanskem samoupravljanju in govorice, da niso bili vsi seznanjeni, bodo s tem odpadle. V. G. Radovljiška industrija lani Ze površen pregled najpomembnejših podatkov o gospodarjenju nam pove. da je industrija v radovljiški občini lani dosegla zelo slabe rezultate. Prodaja se je v celoti povečala le za 3 %, pri tem pa je bila v kovinski industriji manjša kot leta 1966. ih sicer v Verigi za 2 °'o in v TIO Lesce za 5 %. Iskra Otoče pa je lani imela kar za 15,5 % manjšo prodajo kot leto prej. Zaradi uspešnega poslovanja v tovarni ELAN se je celolni dohodek nekoliko povečal, manjši kot leta 1966 pa je bil v kovinski, lesni in tekstilni industriji. Neto produkt se je zmanjšal za 7.400.000 Ndin ali za 10,9 %. Čeprav se je dohodek podjetij zmanjšal, so se osebnj dohodki povečali za 7,4 %. Ponekod so bila povišanja zaradi nizkih osnov v letu 1966 upravičena v Verigi, TIO, Iskri Otoče ter v tekstilni industriji. Zaradi manjšega dohodka podjetij in seveda višjih osebnih dohodkov je v veČini podjetij ostalo zelo malo sredstev za sklade. Skupno je industrija radovljiške občine namenila v poslovni sklad lani 8,114.000 Ndin* predlanskim pa še 21,242.000 Ndin. Le Elan in Kemična tovarna Podnart sta dosegla večji poslovni sklad kot leta 1966, medtem ko v Verigi v poslovni sklad niso namenili ničesar, v TIO le 0,6 %, v Iskri Otoče 1.6% in v Al miri 6,8 % od dohodka podjetij. Tako majhna sredstva v poslovnem skladu seveda manjšajo možnosti za razširjeno reprodukcijo in večjo konkurenčno sposobnost industrije. Vse to hkrati v neki meri dokazuje, da so šla sredstva, ki so bila z reformo prenesena na podjetja, za večje prispevke in osebne dohodke,, zato vprašanje sredstev za hitrejšo modernizacijo industrije še naprej ostane nerešeno. S. Z. Škofjeloško gospodarstvo v prvih treh mesecih Poprečni mesečni dohodek 85.500 S din V prvih treh letošnjih mesecih je poprečni osebni dohodek v škofjeloškem gospodarstvu znašal 82.500 S din in Je bil za 3,7 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Najvišji poprečni osebni dohodek je dosegel Projektivni biro, in sicer 196.900 S din, najnižjega pa obrtno podjetje Usluge 41.300 S din. Po posameznih panogah so se marca najbolj povečali osebni dohodki v komunalno stanovanjski dejavnosti, in sicer za 16,3 °o, družbenih in državnih organih za 14,9 °o, kulturi in socialni dejavnosti za 10,7 %, kmetijstvu 9,8 °o, najmanj pa v trgovini za 0,6 °o, industriji 6,6 °i> in obrti za 5,7 "d. Sicer pa so nekatere dejavnosti v škofjeloški občini v marcu zabeležile celo nižje osebne dohodke kot v tem času lani, in sicer gozdarstvo za 23,5 °o, gradbeništvo za 18,6 "o in promet za 3,3 odstotka, -sz "'"'lllllllll,, "MiiiHiiiimiiimmiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiHMiiNiiiin "tleskov nesprejemljive za Smi asa' P°torn je najbrž Kraa7 J,v°. koliko bi za *niCaJ Pomenila takšna obvo-Jan, ' 1 b' hila lahko zgra-v oobrih dveh letih. ito,V,CO OBČINA -KOVICO REPUBLIKA Predvi UsPoli uresničiti Kran- L'ri° varianto, so v »k- jU Pripravili vse potreb-oceno 'ie in i'h Poslali v su.^PU-bliškemu cestrne- ^eju Dr°dvidone obvoznice. PrispJf, s°. tla bi polovico Jki ce,f h Sraclrij, republi-Vico J" .s*lad, drugo pologa ^ bl zagotovila kranj-*a letf , l Talv0 >c v Kranju ^'liirJ* že rezerviranih 230 Jonov starih ' s prošnjo, da bi del denarja za iz- nji'h^k gradnje, k dv<* letih ^Ca^tala dinarjev za V prihod- ■« ch i au"ie. v prinoa-h JJJ* letih bi zagotovili manjkajoča Začetek gradnje obvoznice je torej trenutno odvisen od republiškega cestnega sklada, kjer imajo tudi idejne osnutke predvidene obvoznice. Čeprav ne vemo, kakšna bo odločitev, pa najbrž lahko ugotovimo, da takšne finančne rešitve za cesto, ki pravzaprav ureja promet na cesti prvega reda, ne bi kazalo odklanjati zaradi nenajboljših tehničnih rešitev (v primerjavi s hitro avto cesto); posebno če vemo, da so vse — ra- zen one, ki ji pravimo avto cesta, vendar je njena gradnja predvidena šele po letu 1974 — zaradi ekonomskih prilik neizvedljive. A. t. Ko se bo začela se glavna turistična sezona, bo kranjsko ozko prometno grlo postalo še bolj izrazito — Foto: F. Perdan Gospodarstvo ne pozna mirovanja Dvanajst točk dnevnega reda trinajste skupne seje obeh zborov skupščine občine Jesenice so odborniki premleli v dobrih štirih urah. Največ razprave in kritičnih pripomb je blo izrečenih k predlogu za izdajo soglasja povečanim cenam v mestnem prometu in k predlogu živilskega kombinata Žito Ljubljana za spremembo cen kruha. Prometno podjetje Ljubljana-T ran spor t, poslovna enota Jesenice, je namreč vložila zahtevek za odobritev povišanja tarif v mestnem potniškem prometu. Svoj zahtevek utemeljuje s tem, da so sedanje tarife v mestnem potniškem prometu v veljavi od 1. septembra 1965. leta. OJ tedaj pa do danes se je bencin podražil za 20 — 24 od-sto'.kov, plinsko olje za 10 odst., revalorizirana vrednost osnovnih sredstev terja dodatne obremenitve za podjetje, pa tudi zavarovalne premije so znatna višje. Na relaciji Hrušica-Koroška Bela naj bi se vozovnice podražile za 23 odstotkov, na drugih linijah pa za deset odstotkov. Odbornik Smolej je na seji skupščine dokazoval, da niso predloženi točni izračuni o odsteoku podražitve. Ker je bilo glede tega več nejasnosti, odborniki o predlogu niše glasovali. Ponovno bo ta predlog na dnevnem redu na eni izmed prihodnjih sej skupščine. Ker so tudi pri predJogu za spremembo cen kruha razpravljali o podražitvi, so nekateri odborniki očitali predlagateljem sprememb cen, da vsako podražitev opravičujejo z delovanjem reformnih ukrepov. »Ali nismo na startu reforme 1965. leta dejali, da bodo cene ostale na isti ravni?« smo slišali na seji. France Žvan, predsednik občinske skupščine, se s takšnim tolmačenjem reforme ni strinjal in je v zvezi s tem dejal: »Alj nismo ob začetku refrome postavili temelje za prehod na blagovno-tržne odnose. Gospodarstvo ne pozna mirovanja. V takšnih odnosih blago išče denar, material potrošnika. Vsak dan krčimo seznam kontroliranih cen.« Odbornici so predlog živilskega kombinata Žito sprejeli. Na seji so izdali soglasje o pripojitvi otološkega oddelka zdravstvenega doma Kranj k splošni bolnišnici Jesenice. Ta organizacijska sprememba je bila potrebna zaradi tega, ker po spremenjenih predpisih o organizaciji zdravstvene službe bolniški oddelki zunaj bolnišnic ne morejo več obstojati. Zato zdravstveni dom Kranj ni več pooblaščen opravljati dejavnost, ki je bolniškega pomena, potrebe po uslugah otološkega (bolezni ušes) značaja pa so na območju Gorenjske ostale nespremenjene. Začasni oddelek pn splošni bolnišnici Jesenice bo imel na voljo okrog 40 postelj. Na prošnjo Slovenijalcsa je skupščina opro;tila obračunavanja amortizacije za dobo 6 mesecev počitniški dom Macesnov gaj v Gozd Martuljku, zavrnili pa so predlog za oprostitev plačevanja obresti na poslovni sklad. Na seji so sprejeli siklep, da se trg. podjetju Delikatesa Jesenice odda s pogodbo zemljišče v izmeri 3580m2 v Mojstrani za gradnjo samopostrežne trgovine proti plačilu 21.480 N din. Odborniki so potrdili ' zaključni račun proračuna občine Jesenice za preteklo leto, sprejeli predlog odloka o premiji za kravje mleko ter sprejeli še nekatere odloke oziroma soglasja, o katerih poročamo v posebnih sestavkih. J. Vidic Zaposlovanje — v začaranem krogu Zaposlovanje lahko poveča, mo samo s povečano gospodarsko aktivnostjo, s povečano proizvodnjo — takšen sklep, ki ima prizvok apela, lahko zasledimo ob vsakem razgovoru o usodi tistih, ki čakajo na zaposlitev. Težko je govoriti o hitrejšem rastu gospodarske proizvodnje, če je njeno tržišče ozko, če imamo nekoliko sto tisoč nezaposlenih, med. tem ko so deset (tisoči zaposleni z minimalnimi osebnimi dohodki — skratka, ljudje brez kupne moči. In to je že druga ugotovitev iz omenjenih razgovorov. Lahko bi rekli, da obe ugotovitvi spominjala na zgodba o kokoši in jajcih. Brez povečanja proizvodnje ne more biti večje zaposlenosti, a brez večje zaposlenosti (večje I.upne moči) ne moremo go. voriti o oživljanju proizvodnje. Kje lahko iščemo izhod iz tega začaranega kroga? Dva do tri odstotke Pred dogovorom na vprašanje si oglejmo nekaj najzanimivejših statističnih podatkov o zaposlovanju: Prehod na refermska merila gospodarjenja ni prenesel prevelikega Števila zaposlenih. Za neko državo je neodpustijivo, da svoj skupni proizvod povečuje v največji meri s povečevanjem števila zaposlenih, ne pa z povečevanjem delovne produktivnosti — in pri nas je bilo tako vse do reforme. Povečevanje družbenega proizvoda gre v 75 odstotkov na račun povečanega števila zaposlenih, a na račun produktivnosti le v 25 odstotkih. Tako se je z srednjeročnim načrtom predvidena visoka stopnja zaposlovanja zmanjšala na dva do tri odstotke letno. V zadnjih letih se je razmerje med porastom zaposlovanja in produktivnosti v mnogočem izboljšalo in to lahko štejemo kot uspeh reforme. Medtem ko se je od V torek ob 16. uri popoldne se je na Titovem trgu v Kranju zbralo 35 cicibanov s skiroji, ki so se pomerili v spretnostni vožnji. Tekmovanje je organiziralo AMD Kranj, udeležilo pa se ga je po 5 otrok iz šestih kranjskih vrtcev In Šenčurja. Prvo mesto je osvojila ekipa vrtca Tatjane Odrove, drugo vrtec Kekec in tretje vrtec Iva Slavca iz Kranja. Vsi vrtci so dobili za nagrado otroško kolo, žogo in komplet kock za sestavljanje, ekipa, ki je osvojila prvo mesto, pa še prehodni pokal. Na sliki: otroci z zanimanjem pričakujejo izid tekmovanja — Foto: F. Perdan leta 1952 do 1964 družbeni proizvod povečal za 10,8 odstotka, zaposlenost za 6,6 od. stotka in produktivnost za 3,9 odstotka letno, pa se je zaposlenost od leta 1964 do lani zmanjšala za en odstotek, medtem ko je bil družbeni proizvod večji za 4 odstotke, produktivnost pa za 5 odstotkov letno. Napačna mišljenja Ob tem precej velikem uspehu reforme pa je prišel tudi njen — niič manj velik — neuspeh. Ta se kaže v velikem številu nezaposlenih, ki je tako veliko, da bo letos in prihodnji dve leti primanj. kovalo okoli milijon prostih delovnih mest. Danes namreč vsi ugotavljajo, da se celo zelo skromna predvidevanju o zaposlovanju ne uresničujejo in da je danes manj zaposlenih Jugoslovanov kot pa ob reformi. Število zaposlenih na tisoč prebivalcev je upadlo v vseh republikah — v Bosni in Hercegovini od 136 na 126, v črni gori od 143 na 131, v Hrvatski od 217 na 204, v Makedoniji od 160 na 148, v Sloveniji od 311 na 292 in v Srbiji pa od 167 na 162. V celi državi je danes na vsakih tisoč prebivalcev deset zaposlenih manj kot pred tremi leti _ 174 proti 184. Vzrokov takšnega položaja je več. V nekaterih delovnih organizacijah so reformo na. pačno razumeli in sta odpuščanje ter nezainteresiranost za nove delavce postala glavna in večkrat tudi edina pot za večjo produktivnost. Državni organr in predstavniška telesa, čeprav so predvidevali težave pri zaposlovanju, so nekoliko zakasnila pri odpravljanju teh težav. Do zmanjšanja zaposlenosti je prišlo tudi zaradi upadanja investicij, sama struktura investicij v celoti pa ni nikogar stimulirala, d» bi povečeval zaposlenost. Tako smo začeli bili p'3' zvona, in to sedaj, ko je zaposlenost dosegla taks*10 stopnjo, da o njej govorim0 kot o velikem ekonomskem in političnem problemu. Brc*' poseinost pa ne zadeva sam0 tisie, ki danes še nimajo dela, temveč tudi nim številom deli * Damoklov meč nad ogrom visi odpuščanj«' saj lahko po najskromnej&& ocenah pričakujemo odpu«j 203.030 delavcev, ne da J imelo gospodarstvo pri ^ kakšno škodo. Tako lahk° zapišemo, da negotovost 'fl strah pred odpustom ustvarjata zelo neprimerno vzdušj' za uresničitev reformnih n*" Tanjug-vig log. GORENJSKA KREDITNA BANKA s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA. TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji i dne 14. 8. 1968 in 14.2. 1969 • : SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti PREKO 82.000.— N DIN Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1.1969 vezal' dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo 1 leta aH 1.000.— N din za dobo 2 let VSAKOMESECNO ŽREBANJE od 1. JUNIJA 1** DALJE Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni eno*1 vsak mesec nagrajena z lepo nagrado Q za varčevalce navedenih vlog, ki bodo povečali vlog v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 70 ročnih ur Darvvil v vrednosti 14.000.— — ŽREBANJE STANOVANJSKIH VARčEVAL na<* sti Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vre.—20. ure. Po končanem šolanju je zaključni izpit. Program delovodske šole ustreza tudi profilu mojstra, ^formacije daje tajništvo šole. Ravnateljstvo tehniške srednje šole Ob dnevu krvodajalcev Pesem, lutke in življenjska tekočina »Mama,« je zadovoljno dejala hčerka, ko je prvič dala kri, »po tvoji poti hodim«. Dan krvodajalcev. Dan ljudi, ki sc jih spominjamo enkrat na leto, iščemo in potrebujemo pa vsak dan. Kako plemenito delo stori tisti, ki se odzove klicu bolnišnic, ko le-te potrebujejo kri za bolnike. Kri ob nesrečah ali boleznih. Za sorodnika, soseda, prijatelja, znanca ali neznanca. Pozimi in poleti. Vsak dan, vsako noč, ob vsakem času. Na Jesenicah sem obiskal lensko, ki je ie 43-krat darovala kri. Njena zgodba je košček naše vsakdanjosti. 15-letni fant je 1941. leta zapustil starše in Jesenice, ker ni želel slutiti Nemcem. Odšel je v Novo mesto, kjer je naprej študiral. Italijani so ga zaprli, po kapitulaciji Italije pa je mladenič odšel v partizane. Prišla je svoboda in mati ni vedela, ali je sin liv ali ne. Dva meseca kasneje pa je sin v partizanski uniformi potrkal na domača vrata. Mati je bila presrečna. Nekaj dni kasneje je Radio Ljubljana poročal, da je v ljubljanskih bolnišnicah še vedno veliko ranjenih partizanov in da bolnišnice potrebujejo večj« količine krvi. Mati. ki se ji je vrnil sin, se je prijavila v zahvalo naključju, da 'se ji je sin liv in zdrav vrnil iz vojne. In tako je mati postala krvoda-jalka. Od takrat pa do danes je dala 43-krat kri. Ta Jese-ničanka je ELZA CEGNAR, po rodu Korošica iz Rolnc doline. Elza in lutke, Elza in pesem, Elza in kri. O čem naj pišem? V njenem stanovanju na plavlu so me obkrožale čudovite lutke v gorenjskih narodnih nošah. In te miniaturne narodne noše so stkane pod spretnimi Elzinimi prsti s kopico potrpljenja in dobre volje. Elza je 40 let pela pri pevskem zboru DPD Svoboda Jesenice in deset let pri jeseniških folkloristih. Njen brat Friderik Lupša je poklicni operni pevec ljubi Ijanske opere. Zamaknjen v lutke, o katerih mi je tako živahno pripovedovala, bi skoraj poza- bil, čemu sem prišel k ElzL Prisluhnimo, kaj mi je povedala: »Pred leti se je pripetila nesreča. Gasilci, ki so sodelovali pri reševanju, so me pri-Šli opolnoči iskat z avtoma* bilom, da bi dala kri za po* nesrečence. Zelo se je mudilo. Minute so odločale o Življenju ponesrečencev. Oblekla sem samo copate m haljo. Hčerka se je zbudila, in ko je v polsnu zagledala liu* di v uniformah, je zajokala. V uniformah namreč ni prepoznala gasilcev, zato je mi* slila, da so me aretirali. Ko sem se vrnila iz bolnišnicet je hčerka še vedno jokala. Zdaj stanuje v Kranju in je pred nekaj dnevi prvič dala kri. Že med vrati mi je dejala: Mati, po tvoji poti hodim.* Elza ni mogla skriti zadovoljstva, da je tudi hčerka krvodajalka. J. Vidic UVOŽENE TRAJNOŽARNE PECI KUPPERSBUSCH % minimalna poraba premoga O izkoristek do 87 °o gorljivih snovi O do 13 kg premoga za 36 ur gorenja % brez vsake nevarnosti O premog žari neprekinjeno vso zimo % estetska oblika Peči lahko nabavite, dokler traja zaloga pri TRGOVSKEM PODJETJU KURIVO KRANJ ' M*T J Nevsakdanji kulturni dogodek Nastop Slovenskega okteta v Kranju V petek, 7. junija bo po daljšem času v Kranju zopet nastopil Slovenski oktet pod vodstvom direktorja folklornega instituta v Ljubljani dr. Valensa Voduška. Tokrat se dr. Valens Vodušek — vodja okteta In direktor folklornega instituta v Ljubljani bo kranjskemu občinstvu predstavil v precej pomlajeni oziroma spremenjeni sestavi. Od starih članov so namreč v oktetu ostali le še Božo Grošelj, Andrej štrukelj, Tone Kozlevčar in Marjan Ste- Danilo čadež — prvi tenor famčič. Novi člani okteta, ki se bodo v petek predstavili Kranjčanom, pa so: Jože Ko-res, Danilo Cadež, Peter Care in Peter Ambrož. Jože Kores — prvi tenor Slovenski oktet je bil ustanovljen 1951. leta v Ljubljani. Od takrat pa do daaios je imel vrsto uspelih koncertov doma in po svetu in tako postal eden izmed najboljših in najbolj priznanih slovenskih vokalnih ansamblov. Njihovi številni nastopi v raznih mestih Evrope, Azije in Severne Amerike ter pohvalne kritike v častnikih vseh velikih mest nedvoumno potrjujejo njegovo kvaliteto. Oktet je do sedaj nastopil in dosegel velike uspehe med drugim v Londonu, Parizu, Oslu, Le- ningradu, Pekingu, Irkutsku, Los Angelesu, Nevv Yorku, Rimu itd. ter v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije. Med večje uspehe, ki jih je oktet imel v 17 letih, pa sta nedvomno tudi dve Prešernovi nagradi, ki ju je dobil 1957. in 1964. leta. V petek bo imel Slovenski Oktet v Kranju tri nastope. Najprej se bo dvakrat predstavil mladini kranjskih šol, ob 20. uri pa bo v Prešernovem gledališču koncert še za druge Kranjčane — ljubitelje narodnih, ponarodelih, umetnih in drugih pesmi. Peter Ambrož — drugi tenor Za Kranjčane pa bo nastop Slovenskega okteta zanimiv med drugim tudi zato, ker se bo z ansamblom predstavil domači publiki tudi Peter Ambrož, ki je svojo pevsko pot začel pri profesor Maj- Božo Grošelj — drugi tenor dičevi in jo nadaljeval kot izrazit slovenski »vižar« tudi v nekaterih drugih ansamblih. Trenutno pa je razen Slovenskega okteta tudi član iin solist odličnega pevskega zbora RTV Ljubljana. Ko Andrej Štrukelj — bariton smo se pred dlnevi pogovarjali s Petrom Ambrožem o njegovem dosedanjem udej-stvovanju na tem področju in o načrtih za prihodnje, nam je povedal, da se bo posvetil Slovenskemu oktetu. Pred kratkim pa se je v našem uredništvu oglasil tu- Tone Kozlevčar — bariton di član zbora, baritonist Tone Kozlevčar. Izkoristili smo priliko in ga poprašali, kaj ima oktet še v programu. Povedal nam jc, da bodo letos že desetič nastopili na Marjan štefahčič — bas enem izmed največjih festivalov pri nas — v Dubrovniku. Jeseni nameravajo gostovati še v sosednji Avstriji in v Italiji, kamor jih je povabila ena izmed največjih italijanskih koncertnih agencij ALCI. »Će pa bomo imeli Peter čare — bas denar, pa bomo odšli morda tudi na Japonsko«, je nazadnje povedal Tone Kozlevčar. Petkov nastop Slovenskega okteta v Prešernovem gledališču bo za Kranjčane in okoličane prav gotovo nevsakdanji kulturni dogodek. Nevsakdanji pravim zato, ker je nastop Slovenskega okteta za poslušalca oziroma gledalca resnično doživetje in če hočete nevsakdanji tudi zato, ker si v Kranju takšnih in podobmih — tako kvalitetnih — nastopov tudi v prihodnje želimo čimveč. Prav zato bi bilo petkov koncert v Prešernovem gledališču škoda zamuditi. A. 2. Spominska plošča Ivu Šorliju Klub starih goriških študentov bo v nedeljo, 9. junija, ob 10. uri dopoldne, odkril pisatelju dr. Ivu Sorliju spominsko ploščo v Podmelcu nad Tolminom. Pisatelj Ivo Sorli je bil rojen 1877 v Podmelcu nad Tolminom. Zrasel je sicer na hribovski kmetiji Podrobnik, vendar mu je pobožna teta — v želji, da bi postal gospod — omogočila šolanje v Gorici. Kasneje je študiral pravo in je kot notar služboval na Primorskem in v Istri. Po prvi svetovni vojni se je preselil na Štajersko, nazadnje pa je kot notar in kot upokojenec živel v Kranju, kjer je tudi pokopan. Umri je leta 1958 v Ljubljani. Ivo Sorli se je sprva sicer poskušal v verzih, kasneje pa ga je pritegnil naturalizem, ki ga je na Slovensko uvajal Fran Govekar. Taki so tudi njegovi romani Človek in pol. Poi za razpotjem, Plameni in drugi. Večino svojih novel je objavil v šestih zvezkih svojih Izbranih spisov. Obsežno leposlovno delo pa je pisatelj zaključil z avlobiografijo Moj roman. Filmi, ki jih gledamo ku, popolnoma drugačen, samosvoj in tudi tuj vvesternu samemu. Penn je realist, če bi hoteli na kratko označiti njegov film. Njegov realizem je tolikšen, da gledalca privede celo v dvom, tako da se mora sam opredeliti za ali proti ju-naku. Billy The Kid je sodil med ljudi, ki so svoj čas pre-hiteli. Živeli so v svojem sve tu, čutili ta svoj svet & vzgib, ki je bil povsem intuitivne narave, jih pripelje skozi vrsto nenavadnih, kruti" in vendar resničnih trenutkov do smrti. če zdaj primerjamo Bof-nie in Clyde s filmom, ki £a gledamo, potem lahko ugotovimo, da je Penn pravzaprav ostal zvest svojemu načinu filmskega pripovtdova-le BILLY THE KID — realizem in poezija Arthurja Pen- na — Naključje je, da lahko v kratkem razdobju gledamo v naših kinematografih kar tri filme režiserja Arthurja Penna. Tako smo lahko pred kratikim videli film Preganjanje brez milosti, v Ljubljani prav sedaj gledajo njegov film Bonnie in Clvde, v Kranju pa gledalci lahko vidijo enega izmed njegovih prvih filmov. Billy The Kid je lil m, ga je zdaj že proslavljeni režiser, posnel leta 1958. Legendarni junak filma, s pravim imenom VVilliam Bonncy, sodi v vrsto junakov Divjega zahoda. Artbur Penn se je odločil, da mita, ki so ga ustvarili ljudje, ne bo obravnaval. Zanj, kot v vseh njegovih filmih, so junaki ljudje. Lahko so takšni ali drugačni, z vsemi prilastki in brez njih, čeprav junaki, so lahko strahopetni in četudi govore legende o njih drugače, se odloči za najverjetnejšo pripoved o njihovem življenju. Film, če bi ga hoteli uvrstiti v zvrst, sodi med vvesterne. Vendar je razdalja med njim in vvesterni, kakršnih smo vajeni, precej velika. Dramaturške značilnosti s.ic»r Penn ohranja skoraj v celoti, vendar pa je način, s katerim se približuje svojemu juma- nja. Atmosfera, ki jo je „ pred desetimi leti upodobil v BiiIIyu, je prav takšna v njegovem zadnjem filmu. Preganjani junaki vzbujajo v gledalcih sočutje. Preganjaj^ jih ljudje v imenu neke družbe, nekih moralnih vrednot-Mimo tega pa ostaja ta družba sama slabša kot so Bi M Bonnie ali Clyde. In prav tu bo nemara skrita tudi obsodba družbe, njenega izkrivljanja moralno-otionih načel Obsodba Arthurja Penna. -B. šprajc Slabi prostori tržiške knjižnice Tržiško ljudsko knjižnico (leta 1964 se je preimenovala v matično) so ustanovili leta 1961. Vsa leta svojega obstoja je uspešno razvijala svojo aktivnost in nenehno sirila svoje delovanje, večala izbor knjig, vzporedno s tem pa se je večalo tudi število bralcev. Medtem ko si je leta 1962 1200 bralcev sposodilo 2161 knjig, pa je lani število bralcev naraslo na 7276, ki so si sposodili 12.479 knjig. Napredek tržiške knjižnice je tudi v vsakoletnem povečanem nakupu novih knjig. Tako so pred štirimi leti imela 372 novih knjig, lani pa že 1171. Danes ima tržiška knjižnica več kot 9000 knjig. Poleg te dejavnosti pa so letos začeli tudi z organizacijo potujoče knjižnice in sedaj sposojajo vsake tri tedne knjige v Lomni pod Storži čem in Dolini, v kratkem pa bo potujoča knjižnica prišla &j da v Podljubelj. Tržiška knj»J niča pomaga urejevati^ tu strokovne knjižnice na Nagel razvoj knjižnice povečevanje števila knjig P porajata pri delu ^-^"L problem ustreznih pros'?1^ Prostora, ki jih je knjižn' dobila ob svoji ustanovay so postali danes pretesni ne morejo zadostit^ vS ^ potrebam knjižnice. Tako knjižnica v Tržiču P0*1^ vala dodaten prostor za P£ tujočo knjižnico in °"5T- knjig za potujočo knjiyJ 'i)lV Delo s p.i oni rji zahteva reč izbor ustrezne, °J starostni dobi primerne • ^ rature, kar pa je mogoce n3. seči le s posebnim, nj nicuijuiim oddelkom. i m Vili ^ dni po svetu JJJONI, 31. maja - Ge-kpU-n* se'tl*t>tar romunsko rj 'n predsednik državnega sJ|ta ^'co,ae Ceausescu je s I?~clavci prispel iz Dubrov-ka na Brione. Tu ga je BDrpJe| predsednik Tilo. Na Hiu°nih so se nadaljevali ro-v nsk(J-iugoslovanski pogo- dn . ki so Jjh prcd trt'mi evi začeli v Beogradu. JjAGA, 31. maja giod ministrstvo CSSR jo na 8 na to. da so prispele Va r^Oilovaško prve enote ^vskega pakta — kar jc — Ob- li© razna ugibanja -g[p*'lo značaj štabnih vaj ^varšavskega pakta. Pou-VajUi so, da so take štabne da j J*J*ain« >n da je se-ika na vrsti Ceškoslova-l>akta tlanica varšavskega i junija - Med de- (jttlJ ac,Jami so rimski štu-ze *z*sedli poslopje univer-*»Pr|- enti so z verigami ^ 1 železna vrata univer-sk'Un0,'cii» Pa je preprečila sedi *lu<,<'"i«»v. da bi za-univ* ^"di Poslopje rektorata korA^ON- 2- iuniJa - Ka" divi . počajo tuje agencije. 0Sv^v Saigonu hudi boji. 8to°oodilne sile zasipajo me-Pr4 granatami in raketami, »o .na*adu osvobodilnih sil 'unk ranJeni trije visoki ^ Clonarji vladnega reži-Pa'inna*oln'k mestne policije Je b»l ubit CosK • Jun'ja — Fran- in d> KOsnodarstvo, promet *ra«M .i x«_ Dir^ij.. Ml|zbc so še vedno UvCev ani> k'T milijoni de- NoVa šc vedno stavkajo. Dre 9 Jo 1° °koli P°lnoči. Mi-r^tav t na^vozu skušala c s tem Rakih 2im študen-,^to n, .' da je nastavila na N huT'ro- 111-1 tcm se je J bii0 *JJ Pretep, v katerem v 2i,.;anJt,niri več Studen- JS5J2J so na študcntsk° kivorzeJO Pri5u Prorektorja hi, °je ' Ve* profesorjev, yj>tne JJf^Je predsednik Več profesorjev, •^^U^P*Čine ter Veljko • M'Ioš Minič in več lunkeionarif.^ Stu- Ljudje Na pogajanjih o Vietnamu nič novega >i «o *unKcionarjev. v! fia»no,!>08tavili VOli zahtev V nouPravljanju na uni- Ko so se prejšnji mesec na pariški aveniji Kleber začela predhodna pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom o usodi vojne v Vie.namu, je svetovna javnost vsak dan z naprtosljo pričakovala novic iz Pariza. Vendar, če smo v začetku pogajanj lahko ugotavlj:ili zavzetost obeh delegacij, da spravita vietnamski problem čimprej z dnevnega reda in če so vsi optimistično napovedovali skorajšnjo re'itev tega svetovnega problema, pa danes vzdušje v Parizu in na mirovnih pogajanjih lahko označimo z besedami: »V Parizu, vsaj kar se Vietnama tiče, nič novega«. Delegaciji ZDA in Severnega Vietnama, vodita Jih Averell llarriman in Xuan Thuy, sta se do sedaj sestali šestkrat in dober poznavalec pariškega sestanka je zapisal, da je bilo na šesti redni seji novo samo to, da je bi- la to šesta redna seja. Dejansko danes ne moremo mimo ugotovitve, da se mirovna pogajanja med ZDA in DR Vietnamom ne pomaknejo nikamor naprej. Ali je morda to znamenje, da so pogajanja zašla v slepo ulico? Najbrž ne, vendar pa obe delegaciji vztrajata na že znanih, nič kolikokrat ponovljenih stališčih. Tako jc vodja ameriške delegacije Averell Harriman povedal, da ZDA nc morejo priznati DR Vietnamu pravico, da bi njegova vlada govorila v imenu celotnega Vietnama. Ob te besede je spet navezal obveznosti« ZDA do saigonske vlade in do drugih zaveznikov, zaradi česar ZDA ne morejo brez recipročnosti prenehati ■ bombardiranjem severno-viein.unskcga ozemlja. Nasprotno pa je scvernoviet-n.im ki predstavnik Xuan Thuy odrekel saigonski vladi, da je resnični predstavnik prebivalstva Južnega Vietnama, ker jo predstav- nik ljudstva edino le fronta narodne osvoboditve. Zanimiv in obenem duhovit je predlog \uana Thuya. naj vladi ZDA in DR Vietnama takoj skleneta sporazum, v katerem se ZDA zavezujejo, da bodo takoj prenehale z bombardiranjem in slehernimi vojnimi dejanji zoper celotno ozemlje Vietnama, medtem ko se vlada DR Vietnama obvezuje, t.ko kot je delala že doslej, da nc bo izvajala nikakršnega bombardiranja oziroma vojnih dejanj zoper celotno ozemlje ZDA. Tako jc dosedanji potek pogajanj v Parizu minil v medsebojnih ob;«/»'\mjili in v znamenju nepopušča-nja. Zadnje dni pa si v Parizu obetajo ugodnejši razplet dogajanj. V francosko glavno mesto je namreč do-potoval član politbiroja CK vietnamske partije dela Le Due Thoa, ki bo sodeloval na pogovorih. Čeprav o njegovem prihodu niso izdali nobenega uradnega sporo- Prva profesionalna gorska ekspedicija Od Šmarjetne gore do Ararata Gorski vodnik Roman Herlec: »Zakaj ne bi imeli tudi pri nas poklicno gorsko vodniško službo?« — Odkar je v Tiip^ličah pri Preddvoru Alp pension, vse bolj narašča zanimanje za gorski turizem poklicno ukvarjati z alpinizmom?« »Tri leta sem imel, ko sem bil prvič na Smarjetni gori, do šestega leta pa sem bil že 12-krat na vrhu Stola. Potem pa so se leto za letom v mojo nepisano knjigo spominov zapisovali Triglav, Jalovec, Dachstein, Grossglock-ner, Dolomiti, Mont Blanc, Matterhorn itd. Lepi spomini so to in hvaležen sem očetu, da me je navdušil za alpinizem. človek ne more kar tako skočiti iz svoje kože. Sem sicer elektrotehnik, gozdar in znam več tujih jezikov, vendar sem se med vsemi temi poklici In možnostmi nazadnje odločil za gore,« se je predstavil gorski vodnik in član gorske reševalne službe Roman Herlec. Ekspedicija na Ararat Čisto naključno som izvedel, da se Roman Herlec, dolgoletni gorski vodnik, v Alp pensionu v Tupaličah pri Preddvoru pripravlja na prvo poklicno ekspedicijo na Ararat. Ko sem se pripravljal na srečanje z njim, sem ugotovil, da Še noben Jugoslovanski alpinist ni bil na 5165 metrov visokem Araratu v Turčiji. »Kako, da ste se odloČili za ekspedicijo na Ararat? Ali to pomeni, da se boste začeli »Ko sva se z ženo odločala, da v Tupaličah odpreva Alp pension, Je v meni tudi zmagala dolgoletna želja po gorskem turizmu. Morda se vam moja odločitev zdi malo čudna, toda tisti, ki so spoznali in občutili lepoto gora, bodo to prav gotovo razumeli. Prav zato sem se tudi odločil, da se bom začel poklicno ukvarjati z alpinizmom. V drugih državah imajo že marsikje poklicne gorske vodniške službe. Nekaj podobnega za začetek sem si tudi sam zamislil. Odločil sem se namreč za poklicno ekspedicijo na Ara rat. Priznati moram, da sem precej presenečen. Zanimanje je namreč večje kot sem pričakoval.« »Kdaj pa nameravate odpotovati?« »S kombijem bomo odšli v sredo, 12. junija na 4500 kilometrov dolgo pot. Predvidevamo, da bo potovanje tja in nazaj trajalo približno tri tedne. V ekipi nas bo pet in bomo imeli tudi svojo opremo. Prvotno sem sicer menil, da bo ekipa večja, ker pa Ararata ne poznamo, sem se odločil raje za manjšo skupino.« »Kakšna pa so vaša predvidevanja za prihodmje?« »Ce bo šlo vse posreči, bom takoj po prihodu z Ararata odšel z drugo skupino na Mont Blanc in kasneje še na Visoke Tatre. Jeseni pa nameravam sklicati mednarodno posvetovanje gorskih vodnikov, na katerem bi se pogovorili o programu in sodelovanju v prihodnje. Povedati moram namreč, da se Planinska zveza Slovenije strinja, da bi bila na Gorenjskem poklicna gorska vodniška služba. Posebno pa se v zadnjem času zanimajo za to posamezniki v sosednjih državah. In ko že govorim o predvidevanjih za naprej, naj povem še to, da želim, da bi Preddvor oziroma Tupaličc postal izhodišče za mednarodni gorski turizem na Gorenjskem ožji roni a pri nas. Preddvor je bil čila, pa menijo, da novi član se \ ernovietnamske delegacije prinaša s seboj napotke« scsiavljene na podlagi izkušenj s prejšnjih ameri-ško-severnovietnamskih sej. Sploh pa so uradni hanojskl krogi dosedanji način pogajanj in splošno vedenje ameriške delegacije označili kot »potuhnjeno«. Pesimizem pa nekoliko potrjuje tudi izjava namestnika vodje ameriške delegacije v Parizu Cyrusa Vancea« ki je po vrnitvi iz VVashing-tona. kjer se je posvetoval 9 predsednikom Johnsonom dejal, da jc stališče ZDA še zmeraj takšno, kot ga je Johnson označil v svojem pozivu na mirovna pogajanja. V Parizu pravijo, da jo kljub temu opaziti tajanje ledenih stališč, kar naj hi oznanjale nekatere duhovite domislice med vodjema obeb delegacij in pa njun spremenjen videz obraza. V. Guček in dogodki I namreč prav po tem pred j vojno precej dobro znan in prepričan sem, da ima tudi [ sedaj vse pogoje, da to po-{ novno postane. Prav zato sva j se z ženo tudi odločila, da i odpreva v Tupaličah Alp perv-I sk>n in tako združiva gostinstvo z gorskim turizmom.« Ko sem se pogovarjal z Romanom Herlecem, ki je član vodniške organizacije pri planinski zvezi Slovenije od 1959. leta in član gorske reševalne službe že 20 let (medtem časom je reševal že okrog 350-krat) ter njegovo ženo, ki vodi Alp pension v Tupaličah, sem dobil občutek, da njuna zamisel ni neizvedljiva. Nasprotno! Nedvomno so na Gorenj skera vsi pogoji za gorski turizem. Treba je le začeti z njim, ga razvita in uskladiti z možnostmi ter naravnimi lepotami. A. Zalar Ela in Roman Herlec v Alp pensionu v Tupaličah. — Foto: F. Perdan GLAS * 8. STRAN Zrezki iz retort V petintridesetih letih naj bi se pričelo človeštvo prehranjevati vsaj delno iz retort. Tako pravi avstralski biolog Otto Frankel. Biolog je prepričan, da se ljudje nikoli ne bodo hranili s tabletami, pač pa bodo živeli od hrane, izdelane v laboratorijih. Hrano naj bi izdelovali iz kvasa, bakterij, ribje moke in osnovnih sestavin olja. S takimi zrezki se bomo hranili takrat, ko bo kemija tako napredovala, da bodo meso izdelovali v retortah. Verbalno nasilje BOGOMIL DEBELJAK Vsak petek zvečer se v Houstonu v drŽavi Texas se-stanejo na nekem trgu mestni policaji in nekaj meščanov ter polne tri ure izmenjavajo mnenja, ki jih imajo drug o drugem, seveda z najmočnejšim; izrazi. To naj bi bila nova metoda, ki naj bi preprečila nasilje na ameriških ulicah. Metodi so dali ime — verbalno nasilje. Policaji morajo vsak teden prisostvovati temu zmerjanju, medtem ko lahko meščani pridejo ali pa tudi ne. Metodo verbalnega nasilja so svetovali znanstveniki. Znano je namreč, da lahko človek z uporabljanjem krepkih in sečnih izrazov izzivi nasilje v sebi. Policaji in pa meščani, ki bi se tako očistili, se ne bodo v morebitnih demonstracijah zatekali k fizičnemu obračunavanju. Morda pa ne bodo niti demonstrirali. Odslej britje samo ponoči Frizerske delavnice na Kubi bodo odslej odprte samo ponoči. Tako je odločila kubanska vlada v okviru »revolucionarne ofenzive«, ki jo je organiziralo ministrstvo za notranjo trgovino. Kakor piše kubanski dnevnik Gamma, je dal pobudo za ta odlok neki »tevolucionarni» frizer. Ta je poslal ministrstvu za notranjo trgovino naslednje pismo: »Jasno je, da moramo tudi v času revolucionarne ofenzive vsi imeti dostojen videz, to je, da se moramo redno briti in striči. Vendar pa je prav sedaj važnejše sodelovanje pri kmartijskih delih. Zato bi lahko sklenili, naj bi bile frizerije odprte samo ponoči. Tako mnogi ne bi več taradi britja in striženja izo-stajali z dela, pa tudi mi frizerji bi se podnevi lahko udeleževali prostovoljnega kmetijskega dela.« Časopisi pišejo, da je minister sprejel ta predlog in odredil, naj se prične takoj izvajati. GLAS * 9. STRAN Še o vaških »patronih« Dobili smo še nekaj dopisov o tako imenovanih »vaških patronih«, zbadljivkah, ki so se uporabljale ob žegnanjih. Kaže, da so bila ta imena včasih zelo znana nekako vzhodno od črte Kranj—Preddvor, proti Kamniku in Ljubljani, medtem ko za ostali del Gorenjske še nismo dobili podatkov, da bi jih kdaj poznali. Ta imena se seveda uporabljajo še danes, čeprav ne več toliko kot včasih, ko so bila pogosto vzrok in povod za fantovske pretepe. Janez Gerkman iz Poženka nam piše o teh vaških zbadljivkah iz okolice Cerkelj. Pravi, da se iz pripovedovanja svojega očeta spominja, da je imela »patrona« vsaka vas. »Ta imena so nastala po kakšnem smešnem dogodku ali po kakšni smešni vaški značilnosti. V Cerkljah so včasih tlačani po opravljeni tlaki v neki gostilni jedli mačka in maček je zato postal vaška zbadljivka.« V Dvorjah Je »patron« pisana krava — menda zato, ker so nekoč tam zaklali poginulo kravo. Domačin — pesnik je ta dogodek v verzih takole opisal: Srčen pozdrav vam, Dvorjani, k ste crknjeno pisano klali. Štefek za repk, Primček za vimček, pasar je biu ta velk mesar, ta pru je pa Oru °kol pisane noru. V Adergasu ja »patron« ku- ra, na Trati pa kurji krem-pelj. Nastala je tale zabavi j i-ca: Tratani krem pijani se s krempljem davijo, Velesovc pelinove na pomoč prihite. Jim pelina nažokajo, Tratani krempljanl koj dobre volje so. V Praprolni polici je zbadljivo ime »rinka«, zaradi česar so že šolski otroci iz sosednih vasi dražili Polčane: Polčan krivoverc imajo babe na jermene; kjer je rinka, tam je pas, to j poliška grda vas. V Poženku je vaški »patron« tele. »Ko so ob ohcetdi vozili balo,« piše Gerkman, »so vozniki večkrat nagačili teleta, s čimer so fante oz. vse vaščane te vasj izzivali, da je večkrat prišlo do pretepov in sovraštva.« Za zbadljivke iz Smlednika in okolice sta nam pisala kar dva naša bralca: Jenko Fri-del iz Hraš in Janez Oselj st. iz Smlednika. V Trbojah je vaški »patron« volk — baje zato, ker so nekoč vsi vaščani lovili nekega psa. V Mošah je »patron« lisica, ker je bilo v pečinah ob Savi toliko lisic, da se je to ime obdržalo za vas. Oselj piše, da so morale mo-ške gospodinje za vse praznike kupovati jajca in piske, ker so jim vse kure pobrale lisice. V Dragočajni, ki je bila — kot piše Oselj — zaničevana in revna vas, je bil »patron« dren (dr.na). V Val-burgi imajo žegnanje takrat, ko zori želod, zato je »patron« želod. V Smledniku jc poleg sv. Urha farni patron koši run. Sosedje so Smlejce radi spraševali, »če ste že pospravili koštrunovo jajce«. V Hrašah so ob žegnanju zorele prve hruške, zato se je vasi prijelo ime drobnica, kol piše Oselj, Fridel Jenko pa piše, da je v Hrašah vaški »patron« hruška. V Zapo-gah imajo jabolka za »patrona«, v Zbiljah pa jajca. »Zbile so imel jajca na dilc,« piše Oselj. V Pernicah jc bil vaški »patron« tele; mesarji in mešetar j i menda pri nakupovanju živine niso upali vprašati za teleta, ampak samo za »malo živinco«. Oselj piše, da je imela včasih vsaka vas mnogo zbadljivk in da so bili zaradi njih fantovski pretepi kar pogost pojav. (at) Dvoje pojasnil Franc Kozjek, Besničan, ki živi v Čačku v Srbiji, nam je pisal, da smo ga v njegovom članku o paši v Besnici (objavljenem 24. in 27. aprila 1968) malce polomili; ime pustne seme smo namreč spremenili v maškare. »V mojih mladih letih,« piše Kozjek »v Besnici nismo poznali besede maškare, ampak le šeina, pustna šema, našemiti se. Tudi v Kranju so bolj uporabljali izraz šema kot maska ra.« Potem pravi še, da Jože Ambrožič v svojem članku »Kako so prale in ribale naše mame pred 50 in več leti« (Glas, 27. aprila 1968) razlaga izraz »deva pst« iz »dela post«. To se Kozjeku ne zdi pravilna razlaga, pač pa pravi, da prihaja izraz od »delo-pust« (pusti delo, prenehaj z delom). Razpisna komisija glasbene šole škofja Loka RAZPISUJE delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: 1. da ima Končano glasbeno akademijo in 5 let prakse v tej stroki ali 2. da ima končano 1. stopnjo glasbene akademije z 8 let prakse v tej stio ki ali 3. da ima končano srednjo glasbeno šolo z najmanj 10 let prakse v tej stroki. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanja ni. Gorenjski kraji in ljudje Cist zrak med olimpiado I Lovpobavarsko Med letošnjo olimpiado v mehiškem glavnem mestu športniki ne bodo dihali s sajami in drugo umazanijo okuženega zraka. Organizatorji so se z nekaterimi tovarnami dogovorili, da bodo med olimpijskimi igrami prenehale delati. Zastrupljanje zraka v Ciudad Mexiku je že dve leti problem. Tako bo oktobra ustavilo delo več tovarn, delavci pa bodo odšli na kolektivni dopust. Zdravstveni strokovnjaki so veseli uspehov, ki so jih organizacijski strokovnjaki dosegli s tovarnami. Vendar pa menijo, da ne zastrupljajo zraka samo kolone avtomobilov ter tovarna cementa, ki stoji v neposredni bližini mesta, pač pa tudi izsušeno jezero Tescoco. Jezero je oddaljeno od olimpijskega naselja le deset kilometrov. Z izsušenega je- Najdaljši zakon Najdaljši zakon so ugotovili leta 1910 v Združenih državah Amerike pri ljudskem štetju. Zakonski par je bil kar 90 let srečno poročen. On se Je rodil leta 1800, ona pa 1803. V letu 1820 sta se poročila in sta bila ob ljudskem štetju stara oba Čez sto let. zera nosi veter prah v glavno mesto, kamor pade na vsak kilometer okoli 12 ton prahu. Zdravniki pa kljub temu menijo, da za udeležence olimpijskih iger ni nobene neposredne nevarnosti. Rekord v tuširanju Randy Brinson, star dvajset let, študent univerze v Buffalu v državi New York je dosegel nov svetovni rekord v tuširanju. Pod tušem je prebil kar 111 ur, 11 minut in 11 sekund. Ves ta čas so se ob njem menjavali njegovi tovariši in ga hrabrili. Brinson se je odločil za to dolgotrajno tuširanje, da bi potolkel prejšnji rekord, ki je bil 91 ur. Izpod tuša je novi rekorder stopil sicer ves drgetajoč, vendar pa zadovoljen. Med dolgotrajnim tuširanjem je seveda tudi jedel in spal. Rešitev križanke št. 38 1. SUTJESKA, 9. MARŠ, 13. TRIENALE, 14. ENAK, 15. RASTER, 16. RENATA, 18. KIJ, 19. VOLUHAR, 20. SPA, 22. REA, 23. OJE, 24. KANONIK, 27. A AR, 29. ATIČAN, 30. INTEKS 33. LENA, 34. KRAKATAU, 36. ARAK, 37. APNARIJA Ljudje na Bavarskem, ki jim lovska etika veliko po meni, so ogorčeni. Društvo za zaščito prirode v Miinch-nu pa dobiva vsak dan protestna pisma. Nekateri moderni lovci namreč v loviščih izgubljajo vsak smisel za dostojnost. Za kaj pravzaprav gre? Namesto da bi lovci postavljali preže na drevesih iz vej, pa enostavno dajo potegniti med drevje star odslužen avtomobil. Tam ga dobro priveze jo ter tako zaščiteni pred dežjem čakajo na divjad. aaaBBaaaaaaaaaaaBaaaaaa PODJETJE KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja KRANJ, KOROŠKA C. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. Miha Klinar: razcestja Domena III. DEL Svinjarije, ki jih z (]t morajo nehati. Majorju J« itj! pravice s kaznimi muc« drugega. ^ »Toda kako?« vPraSuSal1 vtisom muk, ki jih j« n 133 I iJ°br Teufelbach, se aram^ez Vzroka nima te°ca ne nit™«,. ne nikogar Dopoldan ,Jakob ga je dal major »povišat .M d UmK_. vom Kraguljcva kaorola, naj .'^VHe. k° tako< da se .bo dotikal tal, in mu vsaj K pk ?a]ftl> *ragul,ev .t»i„* ■je sicer rekel, da bi to ^fljC spovi$ati< ioga drugega, z ItalUanoJ/ji^^^ovražnik Av raguljev Jakob •povišati« Slovenija [^^j avto KRANJ, JLA 10 NOVO na tržišču MINI GASILNI APARAT PA 01 za osebna vozila U nO I in gospodinjstvo vraži Italijane, ki hočejo •> Uršiču rekel kaprol Jakob *pkVf. *J**obu je pustil viseti tudi potem,Ko 'aItal,->a"a ga je pustil ležati pod ^A-S** *bi- fcJ n*""1, ni noben greh, če se *ako L ,"e' in svoje dejanje opravičil * /, * ku J« rekel dige: Svoje sovražnike bo*> ^ rat°v* Pri- In te (besede je kurat * , JjJjfc >t*ijski venskim sovražnikom, z^fLfJV1 k > Z sl°" ne bo prizanesljiv, je rekel ^ Pr^ ^"janom Ziborom vnovič dokazal. Nart^fc >tjftJn nj< Peter Italijanu odmerija^J^ *er Italijanu odmerila ^ W«M ^mt udarcev palico po zadnji plat, &,{Vk>h ta tako obasasto, da ni mogel W* VJr j*Jrt sleherni al 6 ^mliJ* !lv? Od £° .^remeni! je bil I^h>IB*P»Win pod-^Ji^l^infe^ de- klobasasto, ua m . Je - .. dan tepen ne samo pojU *M ga g^to. Major sam ga je obdela val & rmW:rfI.v i-. °d ^:^>remenii v zamorca. In res plutb. Zatekle in lc»7ki«^F^ tud"T' marve* ^V&V^Lk»Prolov ^^FSk^ »ocoj se ga je major lotil, a j« iec rinit v. - i -^ga lUkair» r A. »vite ----------- Je <^'W. t>7 ln t** bele kakor pri črncih, i« ^f^ovih udarcev, ki jih je ItaWg>;U Ji* ^ ^.»ocej se ga je major lotil, a jo L>5'%^n?°J^ da si je je pri tem izvinu P ^ [ %ga ^.uživanje nad Italijanovimi m -ga, mor- da celo zlomljenega palca, spremenilo v podivjani bes, v katerem je uka7al Kraguljevima kaproloma, naj Italijana pobijela s pestmi. Takoj sta se ga lotila. Kaprol Jakob Kragulj je zgrabil i.alijsn-skega nesrečnika za bluzo pod vratom, nato pa z dasnico, stisnjeno v koščeno pest sunil v Italijanovo brado in ga obenem izpustil, da je odletel proti Petru, ki ga je s podobnim udarcem poslal' nazaj k bratu. Ta je vnovič zamahnil z udarcem, s katerim bi morda lahko razbil skalo, v Italijanovo čeljust, tako da se je njegova pest pri priči obarvala od Italijanove krvi, Italijan pa je padel vznak, kakor da bi ga izpodsekal, in obležal kakor mrtev. Ubil ga je, je završalo med njimi in jih zmrazilo, major pa je zatulil: Pozor! in jih prikoval na mesto, čeprav bi najraje planili na majorja in Kaprolska rablja in vse tri pobili. Toda v njihovi krvi je bilo še vedno dovolj pasje vojaške poslušnosti, da so se proti svoji volji postavili kakor stebri natančno po vojaških pravilih in čakali, da je major ukazal Kraguljevima kaprolo ma, naj Italijana odneseta v zapor, nato pa jih zapodil v barake -brez večerje in z ukazom, da jih do njegovega povelja ne sme nihče za pustiti. Tako je bilo. Sele v barakah se je sprostila zavest ponižanja v revolt. Skrb, da je starejši Kraguljev kaprol Italijana pobil do ismrti, je razbil eden izmed lemberških Jakobovih stražarjev, Hans Lciner, pred vojno železarski delavec iz Leobna. Povedal jim je, da je take reči videl že pred vojno na boksarskih prireditvah. Močan udarec v konico brade lahko spravi slehernega »na pod«, (je rekel. In tak udarec je položil na tla Italijana. Brez dvoma se je zavedel že prej, preden sta ga kaprola prinesla v ječo na prične. Vseeno pa je tepežu in drugim telesnim kaznim treba napraviti konec, čeprav tudi sam ne ve, kako bi to storili. O tem razglabljajo, dokler ne predlaga Kosirnik, da bi v karanteni ustanovili »karantenski svet« po vzgledu sovjetov vojaških odposlancev. »Soldatenrath,« reče Leobenčanu in njunima tovarišema, ki ne razumejo dobro slovenščine, čeprav že znajo mnogo slovenskih besed, ki so se jih morali naučiti, če v večinoma slovenski druščini niso hoteli biti osamljeni, nato pa jim pove, da so se taki sveti (»Soidaiten=rathe,« pravi) v Rusiji obnesli, saj bi brez teh svetov majtorž nikoli ne bi mogli uresničiti revolucije. Temu svetu bi ee morali pokoravati vsi karantenci in mu tako dali potrebno moč, da bi lahko prisilili poveljstvo karantene k človeškemu postopanju v taboii.xu ali pa bi mu popolnoma odpovedali pokorščino. »Da, 6eveda, tak svet bi morali imeti,« se Jakob Uršič in še nekateri takoj navdušijo za Kosinnikovo zamisel, nekateri pa omahujejo, ker menijo, da bi poveljstvo smatralo ustanovitev sveta karantenskih odposlancev kot vojaški upor in bi njegove člane izročilo vojnemu sodišču. »Co bomo visi kakor eden, potem se nas ne bo upal nihče lotiti in početi z nami svinjarij, kakor jih počne major Teufelbach,« pravi Kosirnik in meni, da bi lahko eamo tako rešili Italijana, a :::::::::» tudi sebe nadaljnjega Teufcibachovega poniževalnega nasilja ia trpinčenja, obenem pa bi dali vzgled tudi vojaštvu po ljubljanskih in drugih kranjskih vojašnicah, da bi ustanovili podobne svete. »Tako bi oficirskemu, podoficirskomu in kaprolskemu nasilju zavili vrat! In ko bi ga zavili njim, bi ga tudi vojni,« moni Kosirnik, čeprav mnogi dvomijo, da bi se lahko zgodilo, kakor so storili ruski vojaki v Rusiji, saj so tukajšnji socialni demokratje še večje mevže in vladni ritolizniki, kakor so bili ruski manjševiki, ki so sedaj prešli popolnoma na stran kontrarevolucije. »To je res!« vzkliknejo tisti, ki poznajo razmere v vodstvu socialne demokracije v cesarstvu. »Voditelji že sedaj zajemajo iz cesarske sklede in se ji še vedno ne nameravajo odpovedati! A kdo naj vodi revolucijo, če ne vodstvo! Pri nas nimamo stranke boljševikovi« »Vseeno!« vztraja Kosirnik, čeprav se vsega tega tudi sam zaveda. V socialno demokratičnih časopisih, ki jih v taborišče tihotapi neki železničar, oče nekega domačina, ki je imel srečo, da ga »čistijo« boljševizma v domačem kraju, je lahko spoznal vso zmedo mišljenja, ki ga vsiljujejo svojemu članstvu slrankini voditelji. Ni sam. ki prebira te časopise, marveč jih prebirajo skoro vsi. a predvojni socialni demokratje, ki jih je v taborišču tudi nekaj in ki so v Rusiji postali boljševiki in boljseviško nastrojeni, jih prebirajo tudi kritično in v skladu s svojimi, v Rusiji pridobljenimi pojmovanji in spoznanji. In prav ti trdijo, da »avstrijska internacionala« skupaj z nacionalnimi vodstvi posameznih socialno demokratičnih Strank niso vredna piškavega oreha. Tudi slovenska Jugoslovanska socialno demokratična stranka ni izjema. V torkovem »Napreju«, ki je poročal o nedeljski konferenci ljubljanskih socialno demokratičnih organizacij, so se lahko prepričali o zmedenosti in neja-nosti mišljenja, ki prevladuje v stranki, saj se konferenca hkrati Ogreva za sodelovanje s slovenskim, hrvaškim in srbskim meščanstvom v Narodnem odboru, ki naj bi se čimprej ustanovil v Zagrebu za vse Jugoslovane in deloval za ustanovitev svobodne in demokratične jugoslovanske države Slovencev, Hrvatov in Srbov s stališča samoodločbe narodov, kakor da so že pokopali svojo resolucijo, sprejeto na Turno v predlog in ki je terjala ustanovitev »adrijansko-sudetsko-donavske zvezne države« kot o državno in gospodarsko neločljivem ozemlju. Po eni strani so se na ljubljanski nedeljski socialno demokratični konferenci ogrevali za simpatije Sovjetski Rusiji in izrt^kali solidarnost z ruskim proletariatom, predvsem s sodrugom Leninom, ter protestirali proti početjem, kakršnega je skušala v imenu lažnih socialistov izvršiti atentatorica Kaplanova, ki je z revolverjem ranila Lenina in ga hotela ubiti, kar je vredno najhujše obsodbe, po drugi strani pa se od Lenina, ki so mu izrekali simpatije, niso naučili, da je treba buržoazijo vreči s prestola, ne pa se ji podrediti in sodelovati v nekakšnih narodnih odborih in svetih, v katerih igra na prvo violino buržoazija in ne mednarodni delavski razred, 3kkua — 3. junija Profesor Tomo Zupan, vlastelin z Okroglega Prihodnjo nedeljo, 9. junija, bo ob 11. uri dopoldne v Smokuču pri Breznici, blizu Prešernove Vrbe, tiha slovesnost: na pročelju hiše pri Novakovih bo odkrita spominska plošča: TU SE JE RODIL 21. DECEMBRA 1839 MSGR. TOMO ZUPAN NEUTRUDNI RAZISKOVALEC PREŠERNOVEGA RODU IN ŽIVLJENJA S tem bo naša generacija poravnala dolg, ki je že nad 30 let obvezoval slovensko prešernoljubivo javnost. Kajti, Tomo Zupan, ki je za svojega življenja s ploščami ovekovečil toliko rojstnih domov naših velikih mož (stroške za izdelavo in vzida-vo spominskih plošč je poravnal vedno iz svojega!) — sam vse doslej ni imel plo šče na svoji rojstni hiši... Zdaj pa bo to urejeno — plošči hvaležnosti (»Tu je živel im umrl msgr. Tomo Zupan, prešernoslovec, prijatelj mladine in dobrotnik slepih«), ki mu je bila vzidana in odkrita ob letošnji obletnici Prešernove smrti na Okroglem — se bo čez nekaj dni pridružila še plošča na Zupanovi rojstni hiši v Smoku-ču. DELO ZA PREŠERNA Gotovo ne bomo zgrešili, če povemo, da je bilo vse — akoro 100 lot dolgo — Zupanovo življenje posvečeno delu za Prešerna. Vestno in natančno je mož zapisoval vse, kar je mogel zvedeti o Prešernu kot človeku in pesniku. Obiskoval je še živeče Prešernove sorodnike, predvsem sestri Uršo in Alenko, prijatelje in sodobnike. In vse natanko izprašal. Tako je Tomo Zupan nabral ogromno dragocenega gradiva, ki je potem služilo kot osnova še mnogim preše rnoslovcem V tem pa se je močno razlikovali od mnogih slovstvenih zgodovinarjev, ki se niso zinali premakniti od pisalne mize in poiskati virov na terenu, kot danes pravimo takemu dolu. Koliko spominov na Prešerna, koliko sporočil in še marsičesa drugega je bilo izgubljenega. ker ne Levstik, ne Leveč, ne kdo drugi niso stopili v do volj žive stike s še živečimi pričami pesnikovega življenja. Mimo Prešernovih sester in drugih sorodnikov, sta bili živi v Levstikovi dobi tudi Ana in Emest ina Jclovškova, vrsta prijateljev in prijateljic, sošolcev in drugih sodobnikov, ki bi utegnili mno-gokaj povedati o Prešernu — če bi jih kdo vprašal. Situacijo je petem skušal reševati — a žal šele od 1. 1831 dalje — naš Tomo Zupan. Sicer pa segajo začetki Zupanovega zanimanja za rojaka in daljnega sorodnika Prešerna, že tja v 1. 1858. Tega leta je Zupan pisal maturi-tetno nalogo »Ktera se imenujeta pervaka slovenskega pesništva? Nju djanje in last-niija.« V njej je vzporejal Koseškega s Prešernom — a odločil se je za Prešerna! Razen tisočerih zapisov, zbranih v zvezkih, ki so vsi ohranjeni v naši osrednji Narodni in univerzitetni knjižnici, je prav Zupanova zasluga, da imamo slovito pesnikovo pismo z Dunaja »lubim staršem«, latinsko nalogo, vrsto spričeval, več rokopisov pesmi in podobno! Odkupil in zbral je Tomo Zupan tudi vso dosegljivo pesnikovo opremo in pohištvo (posteljo, predalnik, stole, mizico, svečnik, mrtvaški prt) in še nekaj predmetov, za katere velja tradicija, da so bili nekdaj Prešernovo lastništvo. Prav posebno dragocen pa je rodovnik pesnika Prešerna. Prof. Zupan ga je sestavljal kar več desetletij — zbrati je moral stotero in stotero podatkov ter zapisov iz cerkvenih in svetnih matičnih knjig. Del svojih dognanj o pesniku je Tomo Zupan, strnil v zanimive sestavke objavljene v Ljubljanskem Zvonu, v Mladiki in v koledarjih Ciril-Me-todeve družbe. V samostojni knjigi so izšli Lenkini spomini »Kako Lenka Prešerno va svojega brata — pesnika popisuje«. Naj bodo še enkrat zapisane vzhičene besede Toma Zupana: »Čez tristo let bodo Porzi-zije brali kot najdragocenejšo staroslovenščino, zakaj Prešeren je edini! Povejte mi iz svetovne literature pesem, ki bi bila le količkaj sestra pesmi Kam. Povejte mi narod, ki ima tako Zdravico, kot jo je napisal Prešeren!« PROFESOR V KRANJU Leta 1868 je Tomo Zupan nastopil službo profesorja na kranjski gimnaziji. Poučeval je slovenščino in verouk. V Kranju je Zupan ostal do 1. 1879, torej dobrih deset let. Sam je povedal, da je šele v Kranju pričel »nabirati Prešerna«. Bilo pa je tedaj »največ Prešerna« v hiši lekarnarja Kitila Šavnika; zato je Zupan njegov dom tudi najčešče obiskoval. Toplo prijateljstvo je družilo oba moža tudi v poznejših letih, po letu 1904, ko se je Tomo Zupan za stalno naselili na Okroglem. Po sporočilu gospe Emmerjeve, šavnikove hčerke, je prihajal profesor v njihovo hišo redno vsak teden. Bilo mu je že devetdeset let — a duh njegov je bil še čil in svež. Pri Savnikovih so čakali Zupana vsi časopisi, ki so se nabrali čez teden. Bil pa je mož tako natančen, da so morali časopise pripraviti natanko po da- lj al, da so mu bila profesorska leta v Kranju posebno ljuba tudi zato, ker je bival v kraju, kjer spi naš največji poet. Nekoč je ves vzhičon vzkliknil: »Blažena zemlja, blaženo pokopališče, blaže-nejšega Slovenska ne premo re!« Tudi sicer je pustil Tomo Zupan v Kranju močne sledi: gimnazijsko mladino je neustrašeno navduševal za do mače slovstvo in jo vzgajal v zavestnem patriotizmu. Več lot je bil tudi predsednik občinskega šolskega sveta. Kranj se mu je za nesebično delo zalival i 1 s tem, da ga je imenoval za svojega častnega me-'čana. Da pa je bil profesor Zupan v svojih kranjskih letih tudi sicer pokonoi - mož, pričata najbolje že naslednji sporočili: Proti narodnemu županu Mateju Pircu, ki se je zameril nekaterim meščanom zaradi svoje odločne dejavnosti v korist mesta, so se združili glasovi uradnikov in profesorjev — razen prof. Toma Zupana! — nemškutar-skih in malozavednih meščanov! celo bivši župan Konrad Lokar, nekdanji glavni poveljnik Narodne straže, je nasprotoval slovenskemu žu-pr.mu! Drugič se je Tomo Zupan izkazal ne le za čvrstega narodnjaka, pač pa tudi za dobrega tovariša in prijatelja: Ko so zaradi slovanske zavednosti — navduševal se je v razredu nad zmagami srb- Rojstna hiša prof. Toma Zupana v Smokuču pri Breznici; desnem pročelju bo v nedeljo odkrita spominska plošča. ' turnih in lepo zložene. Ma-nir, kakršne je učil svoje dijake v Alojzi jevišču, se je strogo držal tudi sam: v Kranj je prihajal z Okroglega vedno v salonski obleki, s poJcilindrom na glavi in v belih glase rokavicah. Nikoli ni pozabil iti tudi v prvo nad-sLropje nad lekarno, v Savni-kovo stanovanje, da bi najprej pozdravil prijateljevo soprogo — kot to predpisujejo knjige lepega vedenja. Četudi je bil Zupan duhovnik, je bil kot moški pravi kavalir. Sam je rekel: »Jaz nikoli nc vprašam nobene dame po starosti.« Tomo Zupan ie rad izjav- skega orožja nad Turki v vojni 1. 1877 — kazensko premestili prof. Karla Glaserja s kranjske gimnazije na nemško gimnazijo v daljnem šle-zijskL."m mestecu VVeidenau, je imel le prof. Zupan toliko poguma, da je pospremil prijatelja na kolodvor ... MATERINA PODOBA Svojo mater, sestrično pesnika Prešerna, je Tomo Zupan nosil v srcu prav do poslednjih dni življenja. Mina Zupan — roj. Frtino va, se je rodila 1. 1814, umrla pa je 1. 1858, komaj 44 let stara. Tačas je bilo sinu Tomu komai 19 let — V neizmerni sinovski ljubezni, kakršno odsevajo pri nas le še dela Ivana Cankarja, je naročil pri slikarju Ludviku Grilcu povečavo materinega portreta. Slikar je moral na podobo naslikati tudi svileno ruto na oplečju, ki jo je hranil Min in sin za spomin še na Okroglem. Na hrbtno stran zares lepe slike je Zupan zapisal pad najvažnejše materine biografske podatke še naslednje pomembne besede: »Pričujoča podoba dovolj pripoveduje, kaj je ta mati bila.« In še zanimiv datum na sliki: Okroglo, na prvo obletnico naše osvoboditve, sreda 29. oktobra 1919. Po tradiciji je bila Zupanova mati Mina Frtinova, kot Prešernova sestrična, v obraz zelo podobna svojemu bratrancu, pesniku. Zanimivo je tudi naslednje sporočilo, ki ga je posredoval sin Tomo o svoji materi. Mati Zupanova so pogosto rekli: »Če od Breznice proti Smokuču zapojo fantje domačo pesem — kako brezskrbna sem bila petem vso noč!« Takrat je bilo na Gorenjskem vse polno rokovnjačev in cestnih roparjev. ZUPANOVA OPOROKA Kot je bil Tomo Zupan vse življenje prevdaron in moder mož, tako razumno je ukrepal tudi pred svojo smrtjo-Njegova poslednja volja J0 bila, da se precejšnje imetji ki ga je zbral v življenju Z marljivostjo in osebno skromnostjo, razdeli takole: vsa obširna knjižnica pripada lJub' ljanski Licejski (studi jsfcM knjižnici; Prešernovo pohištvo, opremo, rokopise in lis'T ne dobi osrednji Narod"11 •muzej; gradič Okroglo Pf1 Kranju pa naj postane lastništvo Zveze slepih in služi 2a letovanje oslepele mladi**' Ganljivo skrb starega d°' moljuba kažejo naslednje b^j sede, s katerimi je sklo°u svojo oporoko: »Kar bi zgoraj naveden^ ne bilo prikladno deželne^ muzeju, vse to naj os'a' skrbno zavarovano v hiši Okroglem. Dediči naj P3^1^.' da z izgub it vi j o toga ali o ga ne oskodijo le samega. . be, pač pa domače umetno*^ ah slovensko zgodovino, oddaja naj se s posestva: za denar, ne v zabavo. . glede zasebnih študij. n» ranje tega in tudi Pod01 n£ ga mi je bilo v vestni natava. nosti dolgotrajno "^'^jm nje — ugonobitev bi bila tremo', ja.« Pogled na Zupanovo P0'^ no i,n narodnoobrani ^ udejstvovan je, na ,p3 vzgojno Ln literarno ^^vj^ji si prihranimo za Prin° zapis! Ta, današnji, P? povelja tudi kot vabilo *^ deljski slovesnosti v Sm ČRTOMIR ZO&0 Nadaljevanje s prejšnje številke Prehranjevalna akcija Naslednji dan je pri jut-^njern zboru komandir čete ^edal. da gre cela četa v okolico Zabnice na prehranjevalno akcijo. Na kratko je opozoril na dostojno °bnašanje pri nekem kmetij-skem posestniku, ki s celo družino vred ni naklonjen °F in NOB. Naša naloga je, Ja mu poberemo vso hrano, ar jo ima, če ne bo dal j^stovoljno toliko, kolikor ^C)mo od njega zahtevali. J* dneva smo se počasi bliža' Pa da del a'i Zabnici, proti večeru nas je na obronku goz-Pred vasjo čakal terenski j^^c in nas peljal proti y/^vui kjer bomo opravili ^ClJo. Komandir in komisar ^ sta skupno s terencem j a v hišo na pogajanje le80spodarjem. Seveda se je i ,ta Uprl karkoli dati mis- da so samo trije. Grozil leč ^m Je celo z ovadbo. Padla i^'^itev, da se hišo ob-Btr.'. nJcne prebivalce pa za-v veži. Na podstreho j^'nor sem šel z nekaterimi iltaC1, 50 bdi polni zabojj kcg člca 'n drugje) kaj ta-ne bi mogli doživeti. kai"6.80 mlc prazne, tam-ta^ Jl kmetje pa so nam \iT aIi tako dali vse sproti, jjllo So imeli. V shrambi je hi j^Uho meso, klobase, su- ** tai .^ajca> sir in masl° hrbt . kilo8rame. Naši na-H, ,'kl so bili kaj hitro pol-n4.ti ratle Pa toliko, da je borcj ne bi mogli. Nekateri ^ečl:. 50 bili vajeni lečkiii konJa ^^v'l so zapregli *aiože m Je bil kma>lu Vi S|^- Ko smo bili z akcijo bravij/3^ Pri kraJu. i" Pri" ** st' Je % jjj8?011111"'! na mast, ki ^° knJe Vedno tako manj- 04 Us[va° ima mast? je šlo i* bii0 ust! Ugotovljeno ^ar' da Jo nekaj imamo, Saln Krernal0- v hi^i >c ^nv^'" še nekaJ sto ki" Je bi,° slišati. Na J^t, :je gospodarju, kje je 5 'ftSi0d80V0ril. da so jo > PnJ.1', vendar so skoro S fif?1- Tisti- ^ so ve-h a bit- ma^li a11 slanine J**>*ev 1 °d več zaklanih d: ^iti 'J!* niso dali ugnala «°spodar niti gospo hotJ0"0™0 vprašanje N &7ela Povedati kje je H Se enkrat je iv mo lSo h*° Tr ic smo . I2med sob, odpirali EUen °-ledova'i P> ko °d nas se je sklo- nil in pogledal pod posteljo. Pomembno je pogledal in pomežiknil, zgrabil posteljo za stranico in jo obrnil. Pod posteljo je bilo skrito mlajše dekle in večja lončena posoda jajc. Sprva nas je dekle nekam sovražno pogledovalo, resnost naših obrazov pa ji je dopovedala, da se ne šalimo, zato je pričela histerič no jokati. Peljali smo jo na dvorišče, kjer je bilo slišati: »Ti si torej tista ptička, ki smo jo tudi iskali po hiši « Pozneje smo vsi zvedeli, da je bila punca ljubica fašistov. Končno se je vdala tudi gospodinja in nam na dvorišču pokazala, kje je zakopana mast. Odkopali smo jo in jo naložili na voz še okrog 100 kg. Dobre volje smo nosili.težke nahrbtnike, konj pa je vlekel dobro natovorjen voz, h kateremu je bilo privezane še nekaj živine. Drugi dan proti jutru smo bili »doma«, nahrbtniki in ostali je romalo na kup, stražarji so šli na svoja mesta, drug ipa smo utrujeni pospali. Prek dneva smo razdelili hrano, nekaj jo je bilo dodeljene drugim enotam, minerci pa smo se še več dni nato dobro mastili. mize, v razredu pa velik kup slame, ki sva jo potisnila na sredino prostora in na kup znosila vso opremo razreda. Iz omare sva še prej znosila šolski arhiv na nasprotno stran ceste (šola je stala ob cesti) z namenom, da bi ga domačini našli, ker bo še prav prišel, sva menila. V slamo sva podtaknila goreč papir, odprla okna in vrata ter šolo zapustila. Z dogovorjenim strelom v zrak je komandir dal ostalim borcem znak, da je akcija gotova, šolo so takoj zajeli ognjeni zublji in bodoče sovražne postojanke v dobre pol ure ni bilo več. Reakcije s strani Nemcev spričo požiga »šole« ni bilo, nastanili pa se v prihodnjih mesecih niso v nobeni vasi te doline. V mesecu dni, kolikor časa sem bil v prvi minerski četi, nisem prisostvoval nobeni minerski akciji. Spominjam se le, da smo imeli v četi starejšega minerca, ki je najraje sam v spremstvu nekaj borcev hodil v akcije ter miniral vlake in druge važnejše objekte. Razstreliva je porabil toliko, da smo mu ga komaj sproti nanosili z Martinj vrha. obesili na Bab j i zob nad Bohinjsko Belo rdečo revolucionarno zastavo, ki naj za bližajoči se prvi maj, praznik dela, »Svabom« dopove, da smo povsod prisotni. 2e v dopoldanskih urah so Nemci iz postojanke v Bo h i n j s k i Beli pričeli nabijati s topovi in topiči v skalo. Tolkli so toliko časa (nekaj ur), da je skala z zastavo vred zgrmela v dolino Save Bohinjke. Bab j i zob se je takrat znižal za več kot 20 metrov, še to dopoldne smo prečkali Jelovico, šli mimo Lipniške na Vodiško planino. V hlevu in na hlevu (danes stoji na tem mestu partizanski dom) smo v senu počivali. Zvone Labura z Jesenic, sicer poLitdelegat naše nove čete, je pripravil obilno enolončnico, rdečkasto zmes iz fižola in govedine. Enolončnica nam je do bro teknila, z njo smo se dobro opomogli za nadaljnjo naporno pot. Ob 5. uri po poldnc smo kljub aprilskemu nalivu nadaljevali pot po stezi proti Kropi, kamor smo prišli v trdi temi. Na zgornjem koncu vasi smo si pripravili skromna ležišča kar na premočenih tleh pod bukvami in smrekami. Od _''!l!llllll!nil!lll!lll!lllllllllllMlllllllllllli:illlllll!llllllllli;illlllllllllllllllll)!IIIIMn j Prva in druga minerska četa S I gorenjskega odreda ( ^llllllllllllillltlllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....II111 lllll lllll 111M111IIIM11 lllll 111......1111M M111 f 111111*411111 lil I IK.T7 Požig šole v Dolenji vasi — bodoče nemške postojanke Nekaj dni po prehranjevalni akciji je v četo prišlo obvestilo, da Nemci nameravajo spremeniti osnovno šolo v Dolenji vasi v Selški dolini v svojo močnejšo postojanko. V njej naj bi se nastanilo 30 — 40 zelencev, ki naj bi lazili za partizani v tem predelu doline. Na vsak način je treba to preprečiti, so sklenili v četni komandi. V vaseh od škofje Loke do Železnikov ni bilo druge posto janke kot stražarnice ob mostu v Praprotnem. Tu je bila manjša posadka starejših stražarjev, ki so večkrat dogovorjeno pustili naše prek mostu. Sklenjeno je bilo, da bo šla v akcijo mitraljeska trojka, komandir voda in še dva borca. Dolenji vasi smo se približali proti večeru in se v mraku podali proti šoli. S komandirjem voda sva šia v šolo, mi t ral jezeč in en borec v zasedo na zgornji, dva borca pa na spodnji konec vas:. S komandirjem sva našla v veži zložene klopi in Iz prve v drugo minersko četo V mesecu dni se je v četi nabralo več kot 70 borcev. Nekaj je bilo novincev, nekaj pa jih je prišlo iz drugih enot. Tako številna četa bi bila za stalne premike in akcije preokoma, zato so se na štabu Gorenjskega odreda odločili, naj se formira še druga četa. Prva naj bi obdržala dosedanji rajon, tj. od Medvod do Radovljice, druga pa od Radovljice do Zgornjesavske doline, s sedežem nekje pod Stolom. Na jutranjem zboru čete je bilo odločeno, kdo ostane v prvi in kdo gre v drugo četo. Za pod Stol nas je bilo odbranih 25 borcev. Za komandirja čete je bil imenovan tov. Lenart, doma iz okolice Tržiča. Se tisto jutro smo se po razdelitvi orožja, hrane in drugega poslovili in šli skozi požgane Dražgoše na Jelov co, kjer se nam je na Rovtarici pridružilo še nekaj borcev iz drugih enot. Noč smo prespali nekje v bližini te planine. Naslednje rano jutro, bilo je proti koncu aprila 1944. leta, so terenci s pomočjo borcev naše čete dolge poti in precej težkih nahrbtnikov smo bili utrujeni, zato nas ni motilo, ko smo se premočeni stisnili po dva aH trije pod skromna pokrivala. Ko nas je dežurni drugo jutro prebudil, smo se začudili 10 cm debeli mokri snežni odeji. Počasi smo vstajali, se otresali snega in seveda tresli od mraza. Mokrota naših oblačil pa tudi teles je povzročala nekakšno soparo, ki je bila videti kot megla v mokrem in mrzlem aprilskem jutru. Četa je bila kaj hitro nared za pohod proti Stolu. Iz Krope smo se nad cerkvijo podali v do lino, prečkali cesto in potok ter prek tamkajšnje Dobrave prišli nad Otoče. V gozdu smo počakali, da sc je stemnilo, nato pa krenili prek železniške proge, mostu čez Savo ter prek glavne ceste proti vasem pod gorami. Do jutra smo se na pohodu po sušili, od hoje navkreber in zaradi tež.kih nahrbtnikov pa smo bili spet preznojeni. Vsak izmed nas je imel v nahrbtniku poleg drugega še po nekaj kilogramov »plastika« (razstreliva), od česar je večino borcev bolela glava. »Plastik« je imel poseben duh, kar je verjetno povzročalo glavobol. Cez dan smo hodili pod Begunjščico proti planinam pod Stolom. Šelo na Poljski planini smo proti večeru pojedli vsak po nekaj mesa, ki smo si ga prihranili na Vodiški planini. Noč smo prespali v gozdu nad to planino. Naslednji dan zgodaj zjutraj smo šli po stezi proti Valvazorjeve-mu domu. V Lescah, kjer je bilo v stari Jugoslaviji igrišče za golf, je bila nemška postojanka, iz katere so nas opazili in nas pričeli nenadoma obmetavati z nekakšnimi te/kimi minami, ki smo jim pravili »deže«. Te mine so med letom po zraku povzročale precej močan šum, bile so celo vidne, zato smo se jim spretno izmikali. Vsi smo srečno prišli mimo poznanega Valvazorjevega doma do Potoške planine. V njenu okolici smo poiskali, varno in primerno mesto za naše novo taborišče, v bližini pa je tudi dobra studenčnica. Hrane nam je zmanjkalo, zato je bilo 10 borcev določenih, da jo gremo še ta večer iskat v vas Potoki. V trdi temi smo trkali na okna m po vratih, vendar nam v nobeni hiši niso odprli, misleč, da smo »raztrganci«. Tako so Jeseničani in okoličani na. živali bando tridesetih domačinov z Jesenic in okolice, ki so na vse načine preizkušali ljudi in se po vaseh in zaselkih izdajali za partizane. Bi cz hrane smo se vrnili na Po-toško planino in si jo nekaj preskrbeli šele naslednji dan s pomočjo enot, ki so bile na žirovniških planinah. Spoznali smo, da smo se znašli na težavnejšem terenu, kot je bil.tisti nad Kranjem in Škof jo Loko, kjer je bi^> do hrane lažje priti, pa tudi za akcije je bil tamkajšen teren prikladncjši. Prva minerska četa je bila tudi bolje oborožena, dostopnejše jI je bilo orožje, municija, pred. vsem pa razstrelivo. V njej smo imeli tudi pisalni stroj za vsakodnevno pisanje poročil štabu. Novemu komandirju se je upiralo, da bi pisal poročila na roko, zato je stekla beseda o nabavi pisalnega stroja. Določil je Toneta Malca, doma iz Kranja (pozneje je padel), Valentina Ambrožiča-Tilna iz Gori j pri Bledu in mene, da gremo v dolino po pisalni stroj. Akcija, v katero smo bili namenjeni, bi bila za nas vse tri kmalu usodna. Pod vasjo Javorniški rovt smo naleteli na močnejšo nemško patruljo ki je iz bližine vžgala po nas. Tone in T i In sta odnesla zdravo kožo, sam pa sem bil ranjen. Zaradi potrebe org& niziranja vojaške obveščevap-ne službe v jeseniškem okrožju sem moral — čeprav nerad — četo kmalu zapustiti in organizirati nad Jesenica- I mi del obveščevalne službo i kokrškega odreda. Ivan Saksida Peter SREDA — 5. JUNIJA Razpisna komisija obrtnega podjetja precizne mehanike TEHTNICA — ŽELEZNIKI razpisuje delovno mesto DIREKTORJA podjetja Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev iZ 55. člena temeljnega zakona o podjetjih še naslednje, s statutom podjetja določene pogoje: — da imajo srednjo tehnično šoiO — strojni tehnik, z najmanj 10 letno prakso na vodilnih delovnih mestih: — da imajo drugo ustrezno šolo iz kovinske stroke z najmanj 10 letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah kovinske stroke. — da so družbeno politično in gospodarsko razgledani. Prijave za razpis ■•: življenjepisom in dokazili o dosedanjih zaposlitvah, izobrazbi in nekaz-novanju sprejema razpisna komisija pri obrtnem podjetju »TEHTNICA« Železniki, ki jih je vložiti v roku 15 dni od objave tega razpisa. j Vsem občanom! Obveščamo, da ZAVAROVALNICA MARIBOR v KRANJU posluje v novih poslovnih prostorih ul. St. Rozmana 13, telefon 22-674 v stavbi stanovanjske skup. Zlato polje. Uradne ure so vsak delovni dan, ob sredah pa tudi popoldan. Za vsa zavarovanja, ugodne cene, odlični pogoji, hitra likvidacija Škode. Vse to je v vaše zadovoljstvo. Se priporoča Zavarovalnica Maribor, predstavništvo Kranj Mladinski odred pri Planinskem društvu v Kranju Je letos že drugič organiziral orientacijski pohod. Tako je v soboto Iz CoriČ odšla enajstčlanska ekipa mladincev in vojakov iz Tržiča, Radovljice, Postojne in Kranja na pohod po poteh kokr-škega odreda. Pred tem so imeli udeleženci pohoda v Kranju še izpit iz spoznavanja gorskega rastlinstva, živalstva in zemljepisa. Pohod je trajal dva dni, zaključne slovesnosti pa so bile na Kališču. Tu je mladinski odsek Planinskega društva Kranj najboljšim udeležencem pohoda podelil tudi priznanja. (A. ž. — Foto: F. Perdan) Tudi v Tržiču zveza tabornikov občine Dva taborniška odreda z okrog 150 člani Tržiški taborniki so pred kratkim ustanovili svojo občinsko zvezo. Ustanovitev so si želeli že prej, vendar vse do sedaj za uresničitev omenjenih želja niso bile ugodne razmere. Pogoj za ustanovitev ZTO je namreč več kot en taborniški odred v občini. Lani se je število tabornikov močno povečalo, tako da so morali ustanoviti še on taborniški odred, ki združuje tabornike iz Križ. Sploh pa so tržiški taborniki zelo aktivni, o čemer priča tudi osvojitev naziva Partizanski odred za leto 1957. Na ustanovni skupščini taborniške občinske zveze so taborniki najprej postavili vprašanje financiranja, saj jim je ObZTK letos namenila le za 2000 S dn večjo dotacijo kot lani, čeprav so funkcionarji občinske športne zveze lani obljubljali, da bodo letos dotacije razdeljene po aktivnosti. Najboljši dokaz za aktivnost tržiskih tabornikov pa je osvojitev naziva Partizanski odred. Delegati na ustanovni skupščini so ugotovili, da dejavnost ne bo mogla biti takšna, kot so pričakovali, saj sta sedaj v občini dva taborniška odreda 7. okrog 150 člani, medtem ko je bil lani le en odred z okrog sto člani. Svojo ugotovitev so krepili tudi z dejstvom, da je samo udeležba na zveznem taborniškem smučarskem prvenstvu terjala skoraj polovico dotacije. Na koncu so se Skuhaj z mladimi Francozi Bratske vezi med Tržičem In francoskim mestom Ste Marie aux Mineš so že utrjene. Kljub temu pa komiteja pobratenja v obeh mestih vsako leto mislita, kako bi bratske vezi med mestoma še bolj utrdili. Letos bo najpomembnejša skupna mladinska delovna akcija. Udeležilo se je bo petnajst tržiskih in petnajst francoskih mladincev. Delovna akcija bo najprej v Tržiču predvidoma konec julija, nato pa še v Ste Marie aux Mineš. V vsakem mestu bo akcija trajala okrog 15 dni, mladinci pa bodo pomagali pri zemeljskih delih. V Tržiču bodo mladi brigadirji kopali jarek za vodovod. Med delovno akcijo v Tržiču bodo mladinci iz pobratenih mest živeli v svojem taboru, delo pa bo organizirano v obliki delovnih skupin. Vsak dan bodo ocenjevali delo posameznih skupin, najboljša pa bo dobila prehodno zastavico. Poskrbeli bodo tudi za zabavo in razvedrilo brigadirjev. S to delovno akcijo se bo pobratenje med Tržičem in Ste Marie aux Mineš prav gotovo še bolj poglobilo. V. Barabai delegati strinjali, da postopek finančne komisije ObZTK, ki jc sredstva razdeljevala, ni bil korekten in da je v prihodnje bolje, da ne obljubljajo, če potem obljub ne morejo izpolniti. V. B. V nekaj stavkih JESENICE — Turistično društvo na Jesenicah jc do sedaj imelo svoje prostore v stari razpadajoči vili vzhodno od g°j stišča pri Tancarju. Iz dotrajane stavbe so se do sedaj drug* že izselili, le za turistično društvo še ni drugih prostorov. Predvidevali so, da bodo dobili prostore v Kosovi graščini« vendar je tam vse zasedeno. Odborniki menijo, da je mesto turističnega društva vsekakor nekje v bližini železniške P°" staje — B. B. KAMNIK — V Kamniku se pripravljajo na izgradnjo novega vodovoda, ker dosedanje zajetje Pod skalco ni kos potrebam po vodi. Dodatni vodovod bodo napeljali iz Podgorja* od koder bo voda imela toliko padca, da je ne bo treba ve električno črpati kot do sedaj. V Komunalnem podjetju pred" videvajo, da bodo do konca leta zbrali potrebna sredstva J* začetek gradnje K zbiranju sredstev jc pripomogla tudi občinska skupščina, ki je Komunalno podjetje lani in letos OP*~* stila plačevanja obresti od poslovnega sklada. Predviden vsota, ki jo bodo zbrali na ta način, bo zadostovala samo «■ cevovod. O sredstvih za rezervoar in zajetje pa se bodo mora še pogovoriti na občinski skupščini. — B. B. SLOVENSKI JAVOKNIK — Koordinacijski odbor gorenjsk* planinskih društev in Planinsko društvo Javornik-Koros Bela sta za petek, 7. junija, sklicala posvetovanje predstavni^ kov gorenjskih planinskih društev, na katerem bodo razpra ljali o nalogah planinskih društev med poletno seZ° ' Posebej bodo razpravljali tudi o proslavi 75-letnice »loven*4 ga planinskega delovanja, ki bo 3. in 4. avgusta v Logars dolini. Q Na dnevnem redu posvetovanja pa je tudi razprava sodelovanju planinskih društev z društvi drugih repubik. 1 nutno je na Gorenjskem 17 planinskih društev v katerih i več kot 12 tisoč članov in članic. Vendar pa vodstva dru^» menijo, da je število članov v tej organizaciji še vedno P . majhno. Zato se bodo na petkovem posvetovanju ^ogov^ za konkretno akcijo za povećanje članstva. Prav tako pa 0^ spregovorili tudi o dosedanjem os-krbovanju planinskih ™ stojank. jtf VRESJE — Kmetijska zadruga Jelovica ima v volik sadovnjak, kjer so lani pridelali 150 ton jabolk. ™ * dali so nam, da bo pridelek tudi letos dober, čeprav ne ,g kot. lani. Ce ne bo toče ali kake druge naravne nesreče • upati, da bodo jeseni pospravili 130 ton prvovrstnih jabo JESENICE — Po vojni je bilo na jeseniški postaji zm« -premalo prostora. Zato so pripravili načrt, po katerem "fLjj podrli t. i. Srajev most in nasipe ob njem ter s tem Pri*\^n0 prostor. V zadnjih letih zaradi upadanja izvoza v Zan Nemčijo in zaradi zmanjšanja premeta nasploh naval nj^jg tolikšen, da ga ne bi zmogli. Zdaj pa železarna zopet °"u.e v s polno zmogljivostjo, menjava z zahodnimi deželami stalnem porastu in zmogljivosti postaje so zopet prernaJ JESENICE-BELJAK V neči iz sobote na nedelj začel veljati sporazum med našo in avstrijsko vlado. P° rem bodo naši cariniki začeli pregledovati brze in eks-P aVr-vlake, ki vozijo na mednarodnih progah, že v Beljaku- ^ strijski pa na Jesenicah. Zamude teh vlakov se bodo v& Jesenicah zmanjšale za 20, v Podrošci pa za 5 minut. ~<'0<]tiu VINTGAR — Po številu prodanih vstopnic so V&ffifr da Obisk Vintgarja pri Bledu stalno upada. Gospodar t nega društva Krišpin Ogris men da je to posledica moj ^ cije. Povedal je še, da so prehod skozi Vintgar °dpr .erjj, 1893, da je leta 1926 velika povodenj poručila več & septembra 1966 pa dve povodnji zapored kar vse tfft^ JESEiNICE — Pred mesecem dni so se podražile P^jji usluge. Na jeseniški pošti so nam povedali, da zaradi ^^c^' cen promet ni upadel. Dohodek, pridobljen s tem u bodo — kot je znano — porabili za razširitev in rnodern ^ji' telefonskega omrežja. Jeseniška pošta, ki zaposluje ■aj^T. bencev, je izvršna enota PTT podjetja s sedežem V jj]j»* Razen na Jesenice, Javornik in Hrušico dostavljajo P^j tudi na Dobravo, kjer so pošto lani ukinili. tJ^% BOHINJ — Bohinjci se pospešeno pripravljajo n^ ^gff turistično sezono. Predvsem nameravajo Pod Skalco ^ {# ustrezen prireditveni prostor. Po parkih, ob ^czcvn2^ nih razglednih točkah so začeli postavljati klopi. v^c urejajo sprehajata? poti. Na vseh avtobusnih Pos*ajLefavr^h postavili pokrite čakalnice. S posebnimi ukrepi na ^jij.^ omejiti širjenje peščenih površin ob jezeru in s^rbo ' pogozdovanje. Da bi gostom, nastanjenim po PriVavCs\,i^ ^ stičnih sobah, omogočili ustrezno prehrano, iščejo i11 B^^gf za ureditev restavracije v zgradbi krajevnega urada ^ ski Bistricu Prireditveni odbor tudi za letos priprav J ^ spored kulturno-zabavnih prireditev. VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ RAZPISUJE javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1. Prodajni kiosk v Radovljici — izklicna cena 35.000,00 N din 2. Tovorni avto DKVV-IMVV 1,2 tone nosilnosti — v voznem stanju — izklicna cena 5.000,00 N din 3. Dostavni avto kombi DKW 1 tona nosilnosti — v nevoznem stanju — izklicna cena 3.500,00 N din Javna licitacija bo v soboto, dne 8.6.1968 ob 8. uri za kiosk v Radovljici. Za tovorne avtomobile pa istega dne ob 11. uri v Prostorih avtoparka podjetja na Savski c. 28. Pregled je možen vsak dan od 8. do 12. ure tam, kjer bo razprodaja. VELE TRGOVINA 2IVILA KRANJ že ^ Upi smeti prav gotovo niso v okras nobenemu kraju. Prst ^escn' zasipajo s prstjo jarek v Struževem, med to PraV(^'rcsaJo tudi vse mogoče odpadke. Kadar jih buldožer Dosjeu asno zasuje, se gre. Zgodilo pa se je celo, da so ne *» to"0!g,oboko skopali tudi odpadke iz klavnice. Ne samo, Nfclg nl Primeren kraj za take odpadke — (kaj bi k temu 0po *an,,arna Inšpekcija) — pač pa je tudi neznosen smrad "dmoidoče, da nekateri vozijo smeti tudi tja, nor ni treba. resernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 6. junija ob 17.30 lutkovna predstava N. Simončič: ZMEŠNJAVA gostovanje v Cerkljah ^EDA _ 5. junija, ob 20. JfjSo^r^NJA — gostovanje na &ki.^,Cafl r>a reviji dramskih KuPin s P. s; Zahvala ^D prerani izgubi našega dragega očeta, brata, 8tr'ca in starega ata Mihaela Urbanca j* .iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ^ga tel j ena in znancem, ki so ga spremili na njegovi r^nji potj( mu darovali vence in cvetje. Posebno se anvaljujemo g. župniku za poslovilne besede Žalujoči: hčerka Zofka, sin Lovro in Jože ter sestra Micka z družinami in drugo sorodstvo, ^rtče, Stružcvo, Amerika Avstralija, 30.5.1968 Nesreče zadnjih dni Od petka, 31. maja, se je na gorenjskih cestah pripe tilo 26 prometnih nesreč. Od tega jih je bilo 19 lažjih. V soboto, 1. junija, dopoldne se je na Jesenicah na cesti Toneta Tomšiča zrušil lesen most pod tovornjakom KR5941, ki ga je vezil Albin Gašperin. Nesreča se je pripetila, ker jc voznik zapeljal na most, ki je zaprt za ves promet zaradi dotrajanosti. Tovornjak je padel deset metrov globoko na ozkotirno železnico. Ranjen je bi) le sopotnik Alija Kcserovič, na tovornjaku pa je za okoli 30.030 N din škode. V dvojnem nepreglednem ovinku na Hrušici je v ne- Kranj CENTER 5. junija amer. barv. film TIGRICA ob 16., 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. film TIGRICA ob 16., 18. in 20. uri 7. junija amer. fiim BILLY THE KID ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 5. junija amer. barv. CS film NA MUHI ob 16. uri, Brane, film DOKLER SI ZDRAV ob 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. CS film NA MUHI ob 16., 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. CS film TIGRICA ob 16. in 20. uri, franc. barv. film DIAMANTI V BILJARDU ob 18. uri Stražišče SVOBODA 5. junija amer. barv. CS film NA MUHI ob 20. uri Kamnik DOM 7. junija amer. barv. CS film NA MUHI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 5. junija španski barv. film IZGUBIJENA 2ENA ob 19. uri 6. junija španski bairv. film IZGUBLJENA ŽENA cb 20. uri škofja Loka SORA 5. junija amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI. I. DEL ob 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 5. junija italij. barv. film REVOLVERAS CLAY 6. junija angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO Jesenice PLAVŽ 5. junija antil. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO 6. do 7. junija amer. barv. film STOJ, STRELJAM Dov je-Mojst rana 6. junija amer. barv. CS film LORD JIM Kranjska gora 6. junija italij. barv. film REVOLVERAS CLAY deljo dopoldne zaneslo s ceste na travnik osebni avto mobil 20-E-20, ki ga je vozil Ratomir Dujkovič iz Beograda. Po kakih štiridesetih metrih vožnje po travniku je avtomobil padel še v potok Dobričnik. Nesreča se je pripetila zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti. Sopotnica je bila težje ranjena, na av- tomobilu pa je za 15.000 N din škode. V ponedeljek ob peti uri zjutraj se je na cesti četrtega reda v KopačnJci m o ped is I Franc Mezek izogibal divjemu zajcu. Pri tem pa je zapeljal preveč na levo stran ceste in trčil v osebni avtomobil GO 35-13, voznik Peter Bevk. Mopedist jc bil la/je ranjen, škode pa je za 1400 novih dinarjev. L. M. POKLICNA INDUSTRIJSKA ŠOLA PRI ŽELEZARSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU JESENICE — OBJAVLJA VPIS UČENCEV V I. LETNIK ŠOLSKEGA LETA 1968/69 ZA UČENJE NASLEDNJIH POKLICEV: — topilec (metalurški) • — ključavničar — varilec — elektrikar — kovinostrugar — vodovodni instalater Sprejem za vse navedene poklice bo 2.7.1968 ob 8. uri na šoli. Naknadm vpis za prosta mesta, za navedene poklice bo 9. 7. 1968 ob 8. uri. Pogoji za vpis so: — z uspehom končan osmi razred osnovne šole; izjemoma bodo sprejeti za topilce tudi učenci, ki so dovršili le sedmi razred s tem, da bodo imeli v I. letniku najprej pouk iz snovi 8. razreda osnovne šole po programu za odrasle, nakar bodo šele redno vpisani in nadaljevali šolanje. Pogojno se lahko vpišejo tudi tisti, ki imajo popravne izpite in jih bodo opravili v jesenskem roku. — starost do 18 let — dobro telesno in duševno zdravje — če bo prijavijencev več kot jih bo mogoče spreje ti za določen poklic, opravljajo ti pismeni preizkus znanja iz matematike in ročnih spretnosti. (S seboj prinesite pisalni pribor). Komisija bo obvestila že na dan sprejema, kdo izmed prijav-Ijencev izpolnjuje pogoje za vpis. Sprejeti bodo hkrati dobili pismena navodila za prihod v šolo. — prednost pri sprejemu imajo topilci — šolanje za vse poklice traja tri leta — možnost nadaljevanja šolanja v TSS — oddelki za odrasle Ugodnosti sprejetih učencev: — učenci prejemajo mesečno nagrado. Višina se določa glede na leto učenja, dosežen uspeh ob vsaki redovalni konferenci, da ni neopravičenih izostankov in posebne pogoje tistega, ki priznava nagrado. V okviru navedenih meril so razponi nagrad naslednji: za topilce od 10.000—30.000 S din za vse ostale poklice od 7.000—26.000 S din — dodatno nagrado dobijo še prizadevni učenci glede na vrednosti opravljenega dela pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah — vsak prejme v treh le*ih učenja 3 delovne obleke. — Železarna jamči zaposlitev vsem topilcem po končani šoli — oddaljeni imajo možnost bivati v šolskem internatu z mesečno oskrbovalnino 25200 S din. Interesenti morajo poslati še posebno vlogo na Upravo doma za sprejem, —- mesečno 4.000 S din v bonih za malico Prijava za vpis: — prošnjo, kolkovano s 50 S din je potrebno poslati na ravnateljstvo šole do 1. julija 1968, za naknaden vpis do 8. julija 1968. K vlogi je potrebno priložiti: 9 kratek življenjepis fi rojstni list # spričevalo o končani osnovni šoli % mnenje šole # 2 znamki po 50 S din V prošnji je potrebno navesti poklic, katerega se želi učiti. Informacije daje tajništvo šole. Ravnateljstvo poklicne ind. iole Prodam Prodam odlično ohranjen DKVV-1000 S z radioaparatom blaupunkt in zimskimi GUMAMI. Bernik, Pot na Jošta 26, Kranj 2349 Prodam VW-1200, exsport-model, letnik 1965, z dodatno opremo. Informacije na telefon 21-782 ali 22-307, Kranj 2857 Prodam FIAT-1100 — po generalni. Žeje 5, Duplje 2900 GOSTILNA ZLATA RIBA, KRANJ sprejme natakarico Pogoj: KV ali PV natakarica z nekajletno prakso. Nastop službe takoj. Prijave na upravo podjetja CENTRAL, Kranj, Maj-strov trg 11 Prodam VVV-1200, letnik 1954, po zelo ugodni ceni. Kranj, Gorenjesavska 1 2901 Ugodno prodam FIAT-KAMPANJOLO. Cerklje 79 2902 Prodam MOTOR galeb in dva motorna TRICIKLA. Tene t i še 12, Golnik 2903 Prodam stoječo LUCERNO in SENO. St. Loka 5, Skofja Loka 2904 Prodam 2 ha sladke stoječe TRAVE ali zamenjam za PŠENICO ali AJDO. Dvor-je 58, Cerklje 2905 Prodam BIKCA, 18 mesecev starega. Sidraž 5, Cerklje 2906 Prodam suho SADJE. La-hovče 64, Cerklje 2907 Prodam dva BIKCA, 1 leto stara. SeniuršJca gora 5, Cerklje 2908 Prodam montažno HIŠICO (9 x 7,80 m) v Sk. Loki (tip Jelovica). Trata 2, Sk. Loka 2910 Prodam KOMPRESOR za avtoličarja — za polnjenje gum. Velesovo 56, Cerklje 2911 Po ugodni ceni prodam kabinet ŠTEDILNIK gorenje 110, električni PEKAČ in Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. žensko KOLO. Vkbe, Begunjska c. 1, Lesce 2912 Prodam delovnega VOLA, 400 kg težkega, in BIKCA, 200 kg. Breg 8, Preddvor 2913 Prodam KRAVO z drugim teletom. Habjan, Breznica 11, Sk. Loka 2914 Prodam dve PUŠKI lamer-les 16x16, krogla risanica 7x64. Kranj, Luznarjeva 14 2915 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Šenčur 113 2916 Prodam otroško POSTELJICO in STAJICO. Veličkovič, M. Pijade 6, Kranj 2917 Prodam večjo količino HRUSOVEGA MOSTA. Sp. Otok 22, Radovljica 2918 Predam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom, novejši tip ter SILOKOM-BANJ. Šenčur 235 2919 KOMBINIRAN otroški VOZIČEK in KOŠARICO prodam. Ogled od 16. ure dalje. Homec, Ul. 1. avgusta 11, Kranj, telefon 22-072 2920 Prodam ali zamenjam VIKEND v Piranu za ENOSTA-NOVANJSKO HIŠICO od Kranja do Bleda. Ponudbe poslati ped »HIŠICA« 2921 Ugodno prodam avto ŠKODO — letnik 1966 in PRIMO-175 com (zelena). Vidmar, Tomšičeva 5, Kranj 2924 Prodam MOPED tomos, PRIKOLICO za avto, ŠOTOR za 4 osebe in kabinet ŠTEDILNIK. Cirilova 16, Kranj-Orehok 2925 Prodam KOZO in OVCO. Milje 18, Šenčur 2927 Poceni prodam moderno KREDENCO in pomivalno MIZO. Kranj, Partizanska 28 2928 Kupim Kupim FIAT — 750, letnik 1906—68. Zelnik, Gorice 10, Golnik 2922 Kupim rabljene DESKE za opaže. Naglic, Krašnjeva 30, Kranj 2923 Kupim vsako količino suhih BUTAR. Pekarija, Šenčur 87 2926 Ostalo Sprejmem FANTA ali DEKLE na hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Gostilna Benedik, Stražišče 2883 Našla sem POROČNI PRSTAN. Dobi se Kranj, Na-zorjeva 2, stanovanje 11 2929 Oseba, ki je vzela ROZE z okna, naj jih takoj vrne, ker je bila opazovana. Kranj, Zanova 10 2930 Oddam vrstni red za AV-TO-NSU, tip 110. Dobava junij. Ješe Jože, Kranj, Kocja-nova 8, telefon 21-013 2931 Iščem 200.000 Sdin posojila. Dam nagrfdo. Naslov v ogla.s-nem oddelku 2932 Iščemo KUHARICO in kuharsko POMOČNICO za takoj (sezonsko) z dobro plačo: HOTEL, Finkensteinerhof — 9585 Godersdorf 28 bei Vil-lach — Koroška 2.933 Solidnega UPOKOJENCA sprejmem v vso oskrbo. Ponudbe poslati na podružnico Glasa Jesenice pod »Jesen« 2934 ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO Ljubljana, Šmartinska 154 prodaja — poslovno 4-ctažno zidano zgradbo na Bregu ob Savi na Gorenjskem — koristne površine 448 m2 — poslovno 3-etažno zidano zgradbo — na Fužinah Št. 8 pri Ljubljani — koristne površine 1.600 m2 — poslovno 4-etažno zidano zgradbo z gospodarskim poslopjem v Novi vasi — Zapužah na Gorenjskem — koristne površine 667 m2 — poslovno 2-etažno zidano zgradbo — Domžale — koristne površine 560 m2 — poslovno 2-etažno zidano zgradbo — Bistrica pri Domžalah — koristne površine 533 m2 Zgradbe so primerne za obrt, skladišče in podobno. Podrobna pojasnila dobe interesenti na Upravi Kom binata v Ljubljani, Šmartinska c. 154, telefon št. 317-409 ali na upravi DE Gorenjska, pekarna Lesce, telefon št. 064-70-303. Pismene ponudbe sprejema pravna služba Kombinata v Ljubljani, Šmartinska 154, najkasneje do 17. 6.1968. Gimnazija v Kranju razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1968/69 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1968/69 v prvi- razred 120 novih učencev. Pogoji: a) uspešno dovršena osnovna šola, b) kandidat nc sme biti starejši od 18 let, c) prednost imajo kandidati iz občin Kranj, Radovljica in Tržič, d) pri izbiri kandidatov bodo upoštevani učni uspehi v osnovni šoli in rezultati testiranja pred sprejemom. Rok za prijavo: Uprava šole bo sprejemala prijave do vključno petka, 21. junija 1968. Priloge: Prijavi (obr. 1,20), kolkovani z 0,50 N din je treba priložiti še: 1. spričevalo o dovršeni osnovni šoli (original) 2. izkaz o uspehu in vedenju 3. rojstni list. Zakasnelih prijav in prijav brez ustreznih prilog komisija ne bo upoštevala. Pred sprejemom bodo vsi kandidati opravljali preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Preizkus znanja bo 25. in 26. junija. Kandidati naj se zberejo na gimnaziji 25. junija ob 7.30. K pismenim izpitom prinesejo pero, svinčnik, trikotnik in šestilo. Razpisna komisija GIMNAZIJE KRANJ RAZVEDRILA ZANIMIVOSTI ZA VSAKOGAf? ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM Z GLASOM NA POČITNICE KADAR POTUJETE NA POČITNICE, SE SPOMNITE TUDI NA VAŠ PRILJUBLJENI ČASOPIS GLAS. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE POČITNIŠKI NASLOV GLAS, VAŠ SPREMLJEVALEC NA POČITNICAH. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE VAŠ POČITNIŠKI NASLOV ---------............aaftf1 Šolsko športno društvo Janez Peternel niza uspehe Kramljanje o delu škofjeloških gimnazijcev-športnikov Ze skoraj mesec dni je minilo od letošnjega pohoda Po Poteh partizanske Ljubljane. "Ta tradicionalna športna manifestacija, posvečena spomi-Dl> na temne dni slovenskega glavnega mesta, vsakič Privabi v Ljubljano množico tekmovalcev od vsepovsod. Sl;>ri In mladi merijo med »eboj svoje moči in vzdržljivost. Spričo hude konkuren-ce pomeni zmaga v katerl-k°H tekmovalni disciplini Pohoda velik uspeh. Prav to nas jc napotilo, da smo obiskali šolsko športno društvo Janez Peternel iz gimnazije v Skofji Loki, ki je na tekmovanje, v Ljubljani poslalo kar detel ekip. in v štafeti ^nage 3x1000 m ter 3x600 m 0svojii0 tri prva, dve tretji, eno peto In eno sedmo mesto. Pogovorili smo se s profesorjem telesne vzgoje Ivanom Križnar jem, mentorjem športaša društva in hkrati tudi trenerjem mladih športnikov. Mož je rade volje spregovoril o svojih varovancih, "'■Jakih škofjeloške gimnazi-Je »SSD Janez Peternel smo Da našem zavodu ustanovili u. .preU leti. Sprva ni bilo nhk°- Razen imena društva, *aj žog in volje za trening J"€d dijaki nismo imeli niče tahnToda to Jc scdaJ ** P°-^o'jtno. rjancs v društvu JawVn° s°OeIuje nad 100 di-J2°? »ašega zavoda, kar Je £~ kot 50 "n vseh Kinmazij-x ' Tudi glede opreme smo mnogo na boljšem.« Se*SD Janez Peternel ima 4 slt ClJe: atletsko, košarkar- u "e najstarejša, saj de že šest lot. To se tudi staT'3 "a itevilu "J«1* Prt-cla'Cv "~ kar 50 aktivnih ^*nov šteje. Mladi atleti so ski, ^ leli Povezali z atlet-Uubom Triglav iz Kra- Vaij m ,ako nai5|'0 napretlo-jj. Nekateri danes že znani vn Jg1 k,a,nJ*kega Trigla-B;7p. "afner, Osovivi kar jeva, lakova, Starman in drugi so skiji" osnovami atlet- hiafVe^^'n seaaianili prav v tVu 'r"6"1 gimnazijskom druš Oek Ne bo odveč našteti tudi J drugih uspehov tc ^port v kratkem re £*?MET _ Zaradi zapo-i V Tržiču so ri>ko-Ijo Tr*iča igrali v rn.de-BrP*.Prvenstveno tekmo z •lah ml v Kranju in zrnati n 11:7 (4:3>- v ženskl 1 a so Selca doma s te- ljl»blia^rtmaRale 8 5:4 (2:3> tem J-ansko OHmpijo in si s to 1* skoraJ zagotovile dru- *oren,esto- V dcrbl sre6' 10. Rooss 12,9, 12. Osovnikar (oba Tr) 13,3; 300 m: 1. Mele (Ol) 38,4, 2. Kleč 38,5, 1°; Peternel j 42,7, 11. Vegnott (vsi Tr) 44,8; daljina: 1. Je: reb (01) 592 , 2. F. Faganel 573, 7. Osovniika/r 532, l2-Rooss (vsi Tr) 438; krogla- 1. Stimec (Ol) 15,08 (država1 rekord za mlajše mladince). 3. Lapanja 10,51, 4. F. Faga-nel (oba Tr) 10,20; kopje: j-Knaus (Koč) 50,38, 6. Bela* (Tr) 30,03; 4x100 m: 1. OI«J pij a L 47,6, 4. Triglav 49,*. 300 m ovire: 1. Pisk (Ol) 42P- 2. Kleč (Tr) 43,5; 2000 m: * Ferfila (Cerk) 5:47,0, 3. Kuhar 6:20,8, 4. Brdnik (oba ir' 6:25,4; troskok: 1. Zakraj£* (SI) 12,25, 2. Osovnikar (lr> 11,73; kladivo: 1. Sudžukov^ 39,80, 2. Lapanja 39,50, 4. Napast (vsi Tr) 30,38; disk: M Sudžukovič 36,33 , 2. Napas 35,53, 4. Lapanja (vsi 30,59; mladinke — 80 m ovi' ikeU re: 1. Vidovič 12,8, 4. Strel (obe Tr) 17,6; 100 m: 1- £5 mene 12,8, 6. Vidovič ' 9. Strah (vse Tr) 14,0; 400" 1. Rudolf (Cerk) 67,0, 4. " bar 70,0, 6. Košenina 82,5-Stropnik (vse Tr) 85-2;f.f^2. 1. Galjaševič (SI) 28,95, Potočnik (Tr) 26,25. M. Kuralt JUCCTEH 14 NOVA TRGOVINA JUGOTEHNIKE V NOVEM CENTRU KRANJA \ s l Cenjene potrošnike Kranja in okolice obveščamo, da se je vaša priljubljena prodajalna Radiocenter preselila v nove prostore na cesti JLA št. 10 v Kranju. Še nadalje vam nudimo bogato izbiro vsega elektrotehničnega materiala, kot novost pa uvajamo prodajo vodovodno-instalacijskega materiala. VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NOVO SODOBNO PRODAJALNO V VAŠEM MESTU. POMNITE JUGOTEHNIKA PRODAJA, POPRAVLJA IN VZDRŽUJE.