Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
17. april 1984
sprejem
samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo
BISTVENE NOVOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI
V I. poglavju Samoupravnega sporazuma o združitvi je nakazana osnovna usmeritev celotnega akta t. j. povdarjanje vloge delovne organizacije. Delovna organizacija je ustanovljena za uresničevanje skupnih interesov. Skupni Interesi pa so določeni v sporazumu o združitvi in v drugih aktih, ki določajo skupne osnove in merila, zlasti pa v planskih aktih. Temeljne organizacije se obvezujejo, da bodo svoje samoupravne splošne akte usklajevale v duhu skupnih interesov in da ne bodo sprejemale poslovnih odločitev v nasprotju z obveznostmi v skupnih planskih aktih. Ta določila pa so tudi sankcionirana. V primeru kršitve ali sporov odloča o vprašanjih uresničevanja skupnih interesov Notranja arbitraža.
Razen ureditve skupnih interesov meri na povečanje vloge delovne organizacije tudi prenos nekaterih pristojnosti na delovno organizacijo. Organi v delovni organizaciji odločajo o skupni poslovni in razvojni politiki, o skupnem nastopanju na trgu, o skupni kadrovski politiki in še o nekaterih drugih zadevah.
Temeljne organizacije se delijo na proizvodne in storitvene. Ustanavljata pa se dve delovni skupnosti strokovno-administrativne službe in spremljajoče dejavnosti. Namen te razdelitve je v ločitvi čiste administrativne-strokovne dejavnosti od del družbene prehrane, družbenega standarda, drugih splošnih del in del varovanja delovne organizacije.
Obseg skupnih del, ki jih bosta opravljali delovni skupnosti, po tem samoupravnem sporazumu, ostaja enak, kot je bil doslej in kakor je bil opredeljen v sporazumu o svobodni menjavi.
Firma delovne organizacije ostaja: UNIAL Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« n. sub. o. Kidričevo. Skrajšana firma pa je: TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Dejavnosti obrata družbene prehrane in nasploh dejavnosti delovnih skupnosti, ki se opravljajo za naročnike izven delovne organizacije, so opredeljene kot stranske dejavnosti delovne organizacije. Kot glavne dejavnosti pa ostajajo proizvodnja glinice, aluminija, litje in predelava aluminija in aluminijskih zlitin in lahkih barvnih kovin, popravilo strojev in naprav, prevoz blaga in kontrola kvalitete surovin in proizvodov. Med stranske dejavnosti tozd Vzdrževanje je uvrščeno tudi konstituiranje orodij in naprav.
Delovna organizacija je pooblaščena, da nastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami v imenu temeljnih organizacij. S tem je na najbolj primeren način opredeljena vloga delovne organizacije, ki mora biti subjekt nastopanja v pravnem prometu. Temeljne organizacije odgovarjajo za obveznosti delovne organizacije neomejeno subsidiarno. To pomeni, da se lahko upnik delovne organizacije najprej poplača iz sredstev delovne organizacije in šele nato — subsidiarno, če delovna organizacija sredstev nima, se poplača iz sredstev katerekoli temeljne organizacije. Na enak način odgovarjajo tudi temeljne organizacije za obveznosti drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji.
Delovno organizacijo zastopajo predsednik in člani Kolegija, kot kolegijskega poslovodnega organa in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na ravni delovne organizacij. V duhu krepitve vloge delovne organizacije bo potrebno na ravni delovne organizacije opravljati mnogo več del, kot doslej in bo zaradi tega na ravni delovne organizacije potrebno tudi več delavcev. To pa seveda ne pomeni, da se bo povečalo skupno število delavcev v delovni skupnosti. Delavci s posebnimi pooblastili delovne organizacije bodo namreč postali dosedanji direktorji sektorjev v delovni skupnosti skupnih služb. Kopodročje proizvodnje in razvoja, člana za ekonomsko področje in člana za področje kadrov, samoupravnih in družbenih odnosov in za spremljajoče dejavnosti. V Statutu delovne organizacije so tudi razmejene pristojnosti med delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
V ekonomskem delu sporazuma, ki obsega vzdrževanje dela in sredstev in planiranje je prišlo do bistvenih novosti glede na sedanjo ureditev. Določeno je, da združene temeljne organizacije pridobivajo svoj prihodek v sistemu skupnega prihodka. V sporazumu so opredeljeni tudi skupni proizvodi in druga pomembna določila za delovanje sistema skupnega prihodka. Kot povsem nova kategorija je določen tudi skupni riziko. Skupni riziko pomeni, da v primeru, če nastane škoda zaradi dogodkov, ki so navedeni v sporazumu, nosijo to škodo vse temeljne organizacije skupaj. Za drugo škodo, ki pa izhaja iz sfere poslovanja posamezne temeljne organizacije pa ni določena kot skupni riziko, pa odgovarja vsaka temeljna organizacija sama. Obseg združevanja sredstev je približno enak kot doslej, le da je izrecno določeno tudi za poslovna sredstva, da so združena na
ravni delovne organizacije. V tem poglavju je potrebno povdariti, da so upoštevana določila Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, tako glede naložb, kakor tudi glede načelne opredelitve minulega dela.
S sprejemom tega akta bo mogoče tudi začeti urejati zemljiškoknjižno stanje v delovni organizaciji. Doslej so bila namreč vsa zemljišča vpisana kot sredstva delovne organizacije, v aktih pa ni bilo določila, da bi bila sredstva združena, kar je pomenilo, da so bila v upravljanju temeljnih organizacij. Po novi ureditvi bodo zemljišča združena s tem, da bo posamezna temeljna organizacija, za kakršnokoli razpolaganje z njenim funkcionalnim zemljiščem, morala dati soglasje.
Na pobudo Družbenega pravobranilca samoupravljanja je urejen Sporazum o združitvi tudi tako imenovani predsanacijski postopek. Osnovna misel Zakona o združenem delu je namreč, da se motnje v poslovanju pokaže že prej, preden pride do izgube, zato je potrebno spremljati kazalnike uspešnosti poslovanja in ukrepati preden je potrebna sanacija. V našem aktu je določeno, da je potrebno, kakor hitro kazalniki pokažejo negativni trend in se v temeljni organizaciji ne dosegajo rezultati, s katerimi bi bila zagotovljena nemotena proizvodnja, tako stanje posredovati odboru za gospodarjenje, ki presodi ali so nastale motnje v poslovanju. V primeru motenj se sproži postopek, ki privede do razrešitve nastalih motenj.
Na področju planiranja smo v zadnjih letih v naši delovni organizaciji imeli precej težav. Vse izkušnje smo skušali upoštevati pri sestavi določil poglavja o planiranju, razen splošnih določb o srednjeročnih, dolgoročnih in letnih planih je določen tudi postopek za sprejem planskih aktov in instrumenti za zagotovitev dobrega funkcioniranja planskih aktov. Tako je temeljna organizacija, ki neizpol-njuje planskih obveznosti dolžna povrniti škodo, ki jo povzroči s tem. Prav tako pa temeljna organizacija za časa veljavnosti sprejetega skupnega planskega akta ne more enostransko spremeniti svojih obveznosti ali od njih odstopiti. Lahko pa zahteva spremembo zaradi spremenjenih okoliščin. Pomembna je tudi določba, da so investicijske odločitve, ki so v nasprotju s temelji plana delovne organizacije, nične. V
V primeru izločitve temeljne organizacije imajo druge temeljne organizacije možnost ugovarjati v primeru, da bi bilo s tem otežko-čeno njihovo delo. Iz poglavja o medsebojnih odnosih med temeljnimi organizacijami je potrebno posebej povdariti načelo, da imajo združene temeljne organizacije prednost pri dobavah polproizvodov, glede kvalitete pa veljajo enaka merila, kot za kupce izven delovne organizacije.
Delavci temeljnih organizacij bodo usklajevali svoje pravice in obveznosti med drugim tudi s sprejemanjem skupnih samoupravnih splošnih aktov, s pravico delavcev po temeljnih organizacijah, da jih samostojno spreminjajo in dopolnjujejo, seveda v skladu s skupnimi merili sprejetimi na ravni delovne organizacije. Poglavitna novost pri ureditvi delovnih razmerij je, da je lahko delavec razporejen iz ene v drugo temeljno organizacijo, bodisi za določen čas, bodisi za stalno v primerih, ki so določeni v sporazumu. Primeri so lahko zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi nemotenega izvajanja delovnega procesa, zaradi šolanja, zaradi statusnih sprememb idr.
Delavski svet delovne organizacije lahko sprejema samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo samoupravne neodtuljive pravice delavcev le ob soglasju vseh temeljnih organizacij. V takem primeru se glasuje po delegacijah tako, da ima vsaka delegacija en glas. Na tak način se sprejemajo akti, s katerimi se prevzemajo materialne obveznosti in s katerimi se urejajo neodtuljive pravice delavcev ter akti, s katerimi se odloča o uresničevanju skupnih planskih aktov. Če soglasje ni doseženo, se začne usklajevalni postopek. Med pristojnostmi delavskega sveta delovne organizacije je potrebno posebej omeniti, da imenuje tudi delavce s posebnimi pooblastili na ravni delovne organizacije. Rečeno je že bilo, da so tudi direktorji sektorjev delavci s posebnimi pooblastili. Glede na to, da strokovne- službe opravljajo največji del svojega dela za temeljne organizacije, je povsem razumljivo, da temeljne organizacije preko delegatov v delavskem svetu tudi odločajo o njihovem imenovanju. Take določbe ima večina samoupravnih aktov na ptujskem in mariborskem področju. Tudi registrski sodnik Temeljnega sodišča v Mariboru meni, da je taka ureditev zakonita in da ni zadržkov za njeno registracijo. Povdariti je treba, da gre v tem primeru predvsem za drugačno situacijo, kot je bila tista, o kateri je svojčas odločalo Ustavno sodišče SR Slovenije. Določba o soodločanju delavskega sveta delovne organizacije pri sprejemanju delavcev delovne skupnosti je bila namreč razveljavljena, ker je šlo za poseganje v ureditev delovnih razmerij delovne skupnosti. V predlogu sporazuma o združitvi pa gre za delavce delovne organizacije, za katere pa je jasno, da jih mora imenovati tudi delavski svet delovne organizacije.
SaS o združitvi v DO in Statut sta naša temeljna dokumenta v katerih je zapisana vsebina našega dela, odnosov, poslovne politike — vsega. Ne smemo si torej dovoliti neuspeha, kajti tako bomo izničili ves dosedanji trud.
Edini izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije ostaja Odbor za gospodarjenje. Odbor za finance pa bo organ upravljanja posebne finančne službe. Sestavljen bo iz delegatov vseh temeljnih organizacij. Njegova glavna naloga pa bo opravljanje finančnih, denarnih in kreditnih zadev z združenimi sredstvi.
Odločitev o uvedbi kolegijskega poslovodnega organa v naši delovni organizaciji izhaja iz usmeritev Skupščine občine Ptuj iz krepitve vloge delovne organizacije in iz dejstva, da en sam človek objektivno ne zmore vseh zadev, ki jih je ,potrebno opravljati na ravni delovne organizacije. Nova organiziranost poslovodnega organa zagotavlja učinkovitejše in boljše delovanje vodstva delovne organizacije. Skupaj z delavci s posebnimi pooblastili na ravni delovne organizacije, pa je močno povdarjena tudi vloga delovne organizacije.
Posvetovalni organ kolegija je strokovni svet, t. j. organ, ki je sestavljen iz vseh direktorjev temeljnih organizacij in direktorjev sektorjev ter vodje delovne skupnosti. Njegove pristojnosti so opredeljene v posebnem členu.
Namen ustanovitve Notranje arbitraže, kot samoupravnega sodišča pa je čim hitrejše reševanje sporov, ki se pojavljajo znotraj delovne organizacije. Odločanje o sporih pred rednimi sodišči in sodišči združenega dela škodi ugledu delovne organizacije, se pa tudi močno zavleče zaradi nepoznavanja situacije in aktov ter poslovanja delovne organizacije. Preko izrednih pravnih sredstev, zahteve za varstvo zakonitosti in zahteve za obnovo postopka pa je zagotovljena tudi kontrola zakonitosti odločitev sprejetih pred Notranjo arbitražo.
Med prehodnimi in končnimi določbami je povdariti, da je potrebno člane Kolegija in delavce s posebnimi pooblastili imenovati pet mesecev po uvljavitv.i tega sporazuma. Določbe v novi delovni skupnosti pa se začnejo uporabljati, ko bo nova delovna skupnost vpisana v sodni register. Do tedaj se bodo uporabljala določila, ki sedaj veljajo za delovno skupnost skupnih služb.
sprejem statuta delovne organizacije
BISTVENE NOVOSTI STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE
Statut delovne organizacije pomeni dopolnitev in izpeljavo določil Samoupravnega sporazuma o združitvi. Oba akta tvorita osnovo za delovanje delovne organizacije.
V Statutu so podrobneje navedeni splošni podatki o delovni organizaciji, z datumi ustanovitve delovne organizacije in temeljnih organizacij. Prav tako je naveden začetek upravljanja in začetek redne proizvodnje. Začetek redne proizvodnje 21. 11. 1954. Na novo je določena vsebina, oblika in način uporabe štampiljke in razpo-znalnega znaka.
Zastopniki delovne organizacije so določeni v sporazumu o združitvi. V Statutu pa je določena razmejitev med posameznimi delavci s posebnimi pooblastili. Člani kolegija v glavnem zastopajo delovno organizacijo v okviru svojega delovnega področja, koordinirajo delo v proizvodnem procesu oz. med sektorji. Njihova glavna naloga pa je, da kreirajo politiko investiranja, poslovno politiko z vidika marketinške, finančne in planske funkcije in na področju kadrov delovne organizacije. Razen tega sodelujejo pri pripravi predlogov planov in odgovarja za samoupravno in družbeno politično dogovarjanje in usmerjanje na nivoju delovne organizacije.
Med načeli notranje organizacije ima posebno mesto enotni sistem planiranja in določanja osnovnih meril za stroške, kar bo omogočilo večjo produktivnost dela in učinkovito izkoriščenost delovnih sredstev.
Delavci uresničujejo samoupravljanje v delovni organizaciji neposredno tako, da odločajo z osebnim izjavljanjem delovno organizacijo pa upravljajo po svojih delegatih, ki jih sami neposredno izvolijo. Izvršilne funkcije poverjajo odboru za gospodarjenje. Uresničujejo pa tudi samoupravno delavsko kontrolo neposredno ali preko odbora samoupravne delavske kontrole. Vsak delavec je pri uresničevanju samoupravljanja dolžan upoštevati določila samoupravnih aktov in izvrševati samoupravne odločitve. Ravnati se mora po tehnoloških in organizacijskih navodilih. Vsak delavec je lahko izvoljen v delavski svet delovne organizacije. Mandatna doba delegatov traja 2 leti. Volitve za dlegate razpisuje .delavski svet delovne organizacije, izvedejo pa jih volilni organi v temeljnih organizacijah. Glasovanje na delavskem svetu je vedno javno in se opravi z dviganjem rok. Tudi mandatna doba izvršilnih organov traja dve leti z omejitvijo, da ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma imenovan v isti organ. Posamezne člane ali celotni izvršilni organ lahko razreši te funkcije
delavski svet na pobudo zbora delavcev, osnovne organizacije sindikata temeljne ali delovne organizacije.
Dela članov kolegija in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se razpišejo. Mandat traja 4 leta. Za člane kolegija je razpisna komisija sestavljena tako, da po dva člana imenuje delavski svet delovne organizacije, dva konferenca osnovnih organizacij sindikata, dva pa Skupščina občine Ptuj. Brez razpisa je v primerih, določenih v Statutu, mogoče imenovati vršilca dolžnosti predsednika kolegija, ni pa mogoče imenovati vršilca dolžnosti ostalih članov kolegija, ampak opravlja njihova dela predsednik kolegija. Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne organizacije ima tudi 6 članov, po 3 člane imenuje delavski svet delovne organizacije im konferenca osnovnih organizacij sindikata. Komisija določi predlog kandidata z dvotretjinsko večino. K imenovanju teh delavcev daje mnenje delavski svet strokovno administrativnih služb. Naloga direktorja sektorjev je, da operativno izvajajo politiko, ki jo kreirajo člani kolegija, ki so odgovorni za posamezno področje dela. Direktorju sektorja se ne imenuje vršilec dolžnosti, ampak se razporedi delavec za določen čas do zasedbe po razpisu.
Za člane kolegija in delavce s posebnimi pooblastili se zahteva visokošolska izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, izpolnjevanje zahtev po Družbenem dogovoru o kadrovski politiki, pri predsedniku kolegija pa še zunanjetrgovinska registracija. Kolegij je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu delovne organizacije in delavskim svetom temeljnih organizacij. Predsednik ali član kolegija je lahko tudi razrešen v primerih, ki so navedeni v aktu.
Na novo so v Statutu urejene tudi pristojnosti v zvezi z opravljanjem zunanjetrgovinskih poslov. Določeni so zastopniki delovne organizacije in strokovni delavci ter za vsakega od njih tudi zahteve, ki jih mora izpopolnjevati.
Povsem na novo pa je opredeljena poslovna tajnost. Za poslovno tajnost štejejo listine in podatki, ki so s predpisi določeni kot tajnost, ali ki so posredovani v delovno organizacijo kot tajnost, ali pa so po aktih delovne organizacije določeni kot poslovna tajnost. Za tajnost pa ni mogoče razglasiti listin in podatkov, ki so pomembni za uresničevanje medsebojnih razmerij v poslovnem povezovanju organizacij združenega dela in niti ne inovacij. Poslovno tajnost so dolžni varovati vsi delavci, ki na kakršenkoli način zvedo zanjo. Poslovna tajnost iz delovne organizacije lahko sporoči predsednik kolegija, iz temeljne organizacije pa direktor temeljne organizacije.
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov se začne z iniciativo za sprejem, ki jo lahko poda kolegij, delavski svet, delavci temeljne organizacije .družbeno politične organizacije, odbor samoupravne delavske kontrole ali strokovne službe. Osnutek pripravi strokovna služba, ali če gre za akt, ki zajema več področij dela, imenuje kolegij strokovno komisijo za pripravo osnutka. Delavski svet delovne organizacije da osnutek samoupravnega akta v javno razpravo delavskim svetom temeljnih organizacij, družbenopolitičnim organizacijam in vsem organom in delavcem v celi delovni organizaciji. Vsakdo lahko predlaga spremembe, dopolnitve ali kakršnekoli druge spremembe. Rok za javno razpravo ne sme biti daljši od 30 dni. Pripombe uskladi strokovna služba ali komisija, ki nato pripravi predlog.
Predlog akta posreduje delavski svet v javno obravnavo. Namen javne obravnave je, da se delavci seznanijo z aktom, ki ga bodo sprejemali. V primeru, da pride do novih pripomb mora strokovna komisija ponovno usklajevati akt in ga ponovno dati v javno obravnavo. V primeru, da gre za zunanji akt, je postopek enak le, da usklajevanje opravi predlagatelj osnutka.
Delavski svet delovne organizacije sprejema zunanje akte, s katerimi stopa v poslovna razmerja delovna organizacija z večino glasov vseh delegatov.
Pomembne poslovne odločitve, kot odločitev o poslovno-tehničnem sodelovanju, o investicijah ali o statusnih spremembah, se sprejemajo na osnovi elaborata.
Organizacijski predpisi so po novem opredeljeni kot pravila orga-nizacijsko-tehnične narave, ki ne spadajo na področje samoupravnega urejanja. Potrjujejo jih poslovodni organi.
Sporazum o združitvi in Statut sta temeljna akta, na osnovi katerih se odvija poslovanje celotne delovne organizacije. Od takrat, ko smo leta 1978 sprejemali oba akta v besedilu, kot veljata še danes, se je spremenila vrsta zakonov, pa tudi pogled na samoupravno urejanje razmerij v delovni organizaciji se je bistveno spremenil. Na vlogi ponovno pridobiva delovna organizacija, razjasnjenih je mnogo strokovnih vprašanj, ki jih sestavljalci prvotnih aktov niso mogli upoštevati. V procesu prilagajanja naših samoupravnih splošnih aktov Zakonu o združenem delu in veljavnim aktom je nujno potrebno, da ta akt na referendumu dne 17. 4. 1984 sprejmemo.
Branko RESNIK, dipl. iur.
Referendum 17. april
sprejem Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah SaS o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—85 in kontinuiteti do leta 1990
Na referendumu, ki je bil 15. 12. 1983, smo sprejeli Samoupravni sporaizum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 ter pripadajoči Aneks k sporazumu.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 16. rednem zasedanju dne 14. 2. 1984 sprejela sklep, da razglaša Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana ISE za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 za veljavnega, ker ga je do tega dne sprejelo 60,5 % udeležencev. Sporazum se začne uporabljati z dnem uveljavitve zakona za nepodpisnike sporazuma.
V	naši delovni organizaciji sprememb in dopolnitev k sporazumu nismo mogli sprejeti pred podpisom pogodbe z elektrogospodarstvom o zagotovitvi dodatne priključne moči.
V	Poročevalcu št. 9 z dne 13. 3. 1984 je objavljen predlog Zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva. Zakon bo veljal za nepodpisnike sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma.
Bistvene spremembe v spremembah in dopolnitvah v naslovu citiranega sporazuma so naslednje:
—	V skladu s predlogom dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 znašajo vlaganja v osnovna sredstva za realizacijo razvoja programa ISE v letih 1981—1985 po stalnih cenah 1980, skupno 29,3 milijarde din (prej 33 milijard din) s tem, da sredstva za objekte kontinuitete še niso v celoti zagotovljena;
—	Za pokrivanje potreb po električni energiji v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 bodo zgrajeni v tem obdobju novi proizvodni objekti s skupno instalirano močjo 513 MW (prej okoli 700 MW), od tega NE Krško 332 MW, Toplarna Ljubljana II 50 MW, Ugljevik 100 MW, Solkan 31 MW;
—	Zaradi kontinuitete v preskrbi z električno energijo po letu 1985 je potrebno že v .obdobju 1981—1985 pričeti s pripravo in gradnjo proizvodnih objektov z instalirano močjo okoli 700 MW (prej 850 MW, ki bodo pričeli obratovati v obdobju 1986—1990;
—- Za realizacijo programa ISE se bodo sredstva okvirno zagotavljala iz naslednjih virov:
—	združena energetska sredstva	69	%	(prej	58	%)
—	lastna sredstva	23	%	(prej	32	%)
—	bančni in tuji ter drugi krediti	8	%	(prej	10	%)
Združena energetska sredstva predstavljajo sredstva zbrana na osnovi zakona v letu 1981, sredstva OZD 2,11 %, prispevki na prodane kWh in prispevki na povečano priključno moč. Lastna sredstva elektrogospodarstva sestavlja ostanek združene amortizacije po odbitku obveznosti, obstoječi delež iz prodajne cene električne energije v višini 6,4 % in dodatni delež iz cene električne energije v višini 13 % namensko za razširjeno ‘reprodukcijo.
Uporabniki električne energije OZD gospodarstva se zavezujemo, da bomo združevali sredstva po naslednjih merilih:
1)	Uporabniki na napetosti 110 kV 30 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo (prej 20 %),
2)	uporabniki na napetosti od 1 do 35 kV 52 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo (prej 35 %),
3)	uporabniki odjema 0,4 kV — OZD gospodarstva 72 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo (prej 48 %).
Vsem uporabnikom se torej s spremembo samoupravnega sporazuma dviguje združevanje sredstev na podlagi porabljene električne energije za 50 %. Tako bomo po sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma namesto dosedanjih 20 % plačevali 30 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo. Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu plačali za električno energijo 2 milijardi din. 30 % te vrednosti znese 0,6 milijarde din, če bi nove spremembe in dopolnitve sporazuma oz. zakon veljal vse leto.
Dejansko bo znašal znesek za letošnjo leto 0,52 milijarde din, ker bo novi prispevek veljal samo za del leta. Po starem sporazumu bi v letošnjem letu plačali 0,4 milijarde din. Sredstva se planirajo iz poslovnega sklada.
Sredstva, združena po samoupravnem sporazumu, niso udeležencem odtujena, so pa n ev r a č I j i v a .
Svoje pravice glede teh sredstev in upravljanja s temi sredstvi uveljavljajo podpisniki sporazuma po svojih delegatih v skupščini interesne skupnosti pri odločanju o razporejanju in uporabi teh sredstev ter o prioritetnih namenih njihove uporabe; o dinamiki realizacije razvojnega programa dejavnosti; o ukrepih za racionalno izrabo zmogljivosti; o načinu in pogojih gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi, kar pomeni, da s temi sredstvi mi upravljamo.
Redna preskrba z električno energijo je našo delovno organizacijo v veliki meri odvisna od pravočasne izgradnje novih elektroenergetskih objektov, ta pa je zopet odvisna od pravočasno zbranih sredstev, kjer delež TGA ni nepomemben.
SaS o spremembah in dopolnitvah SaS so oz. bodo sprejeli vsi ostali veliki porabniki električne energije v Sloveniji. Na podoben način tudi naša delovna organizacija zbira sredstva za modernizacijo elektroliz od kupcev aluminija.
Udeleženci sporazuma bodo prednostno upoštevani pri preskrbi z električno energijo v času trajanja omejitev njene porabe oz. v času nezanesljive dobave električne energije (45. člen sporazuma, ki smo ga sprejemali na referendumu dne 15. 12. 1983).
OZD elektrogospodarstva lahko izdajajo elektroenergetska soglasja sa.mo tistim uporabnikom električne energije, ki so udeleženci samoupravnega sporazuma (46. člen). To pomeni, da brez podpisa oz. sprejema SaS o spremembah in dopolnitvah SaS o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990, ne moremo dobiti elektroenergetskega soglasja, ki ga nujno potrebujemo pred pričetkom modernizacije.
Določbe spremembe in dopolnitev samoupravnega sporazuma so takšne narave, da bi o njih odločali delavski sveti. Ker pa je v 26. členu sporazuma, ki smo ga sprejemali na referendumu dne 15. 12. 1983 določeno, da gre za združena sredstva udeležencev, ki so nevračljiva, morajo delavci o teh vprašanjih odločati na referendumu (463. člen ZZD).
Iz vsega povedanega izhaja, da moramo sprejeti SaS o spremembah in dopolnitvah SaS o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990, ker si bomo le tako lahko zagotovili električno energijo za nadaljnji razvoj.	S. K.
Električna energija je za našo delovno organizacijo nujno potrebna, zato ne bomo oklevali, ko bo potrebno zaokrožiti ZA.
TGA je potrebno vrniti ugled, kajti le tako si bomo zopet pridobili zaupanje širše družbe. Uspešen izid referenduma je prav gotovo stopnička bližje našemu velikemu cilju — MPPAI.
Uspeh referenduma je odraz naše pripravljenosti sodelovati in delati za skupne cilje TGA.
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Anton Ščurič, Ivan Emeršič, Jožica Sabath, Franc Murko, Vera Peklar, odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.