Posamezna številka 10 vinarjev.
šev.iBO.
v Ljubljani, v H, i malo im
Leto M.
~ Velja po pošti: =
Za oelo ie.o uaprej . . K 28'— za cn reoseo „ . . „ 2*20 za Komoijo oeloletno . „ 29--
sa iistaio inozemstvo . „ 351—
V	Ljubljani na dom:
Za celo loto naprej . . E 24-—
za en meseo „ . . „ 2r—
V	upravi prejemati mesečno „ 1*80
— Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 71—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— fa ostalo inozemstvo . „ 12"—
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 min visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 v za dva- ln večkrat . -25,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
tt£- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ==
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun ooštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefon« št. 188.
Spomin oa Gorlice.
2. maj 1915.
Danes leto se je pričela zgodovinska prodiralna bitka na prostoru Gorlice- lar-nov. V tem silnem borenju je bil napravljen začetek, da se razbije z vsemi tehničnimi sredstvi ojačenaruska fronta in prežene sovražnik iz Galicije in z Rusko-Poljske-ga. Tu je bil zadan odločilni udarec Rusiji, ki je s svojimi milijonskimi armadami kot mora ležala nad osrednjima velesilama.
Ko je 3, maja 1915 prišla prva vest o začeti bitki, še nihče ni mogel slutiti o velikanskem uspehu, Naš generalni štab je kratko poročal, da je bil sovražnik na celi fronti Malastov-Gorlice-Gromnik vržen, da je bilo ujetih 8000 mož in zaplenjeni topovi in strojnice v dosedaj še ne dognanem številu. Nemški generalni štab je bil nekoliko gostobesednejši. Povedal je, , da so v navzočnosti vrhovnega poveljnika maršala Friderika in pod vodstvom generalnega polkovnika Mackensena zvezne čete po ljutih bojih celo rusko fronto v zahodni Galiciji na več mestih predrle in povsod vtisnile, To je bilo dovolj, da smo lahko spoznali, da bodo sledila še presenečenja kakor po bitki v Mazurih.
Čisto tiho in skrito so sc izvršile priprave za zmago pri Gorlicah. Teden dni prej so severno od Visle vprizorili artilje-ristično obstreljevanje, ki je prav tako doseglo svoj namen, da se odvrne pozornost sovražnika od zahodno fronte, kakor tudi neprestani napori v Karpatih, da se napravi zagozda v ruski zid. Zenijalno je bil pripravljen tudi prehod čez spodnji Dunajec pri Otsimovu, kjer so Rusi posebno ostro stražili. Pijonirjem se je posrečilo priti čez reko, pregnati sovražnika od brega in ujeti nad 1000 mož. Taka in podobna presenečenja so se posrečila tudi na drugih točkah.
Med tem ko so ob spodnjem Dunajcu čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda pripravljale napad, je divjal pri Gorlicah strašen topovski boj od 1. maja popoldne naprej. V noči od i. na 2. maj je artiljerija streljala v počasnem tempu. Ogenj je proti jutru postajal polagoma hujši in izbruhnil ob 6. uri z nezaslišano silovitostjo. Ob 10. uri dopoldne so sc vrgle rojne črte in napadalne kolone napadalcev na sovražne postojanke. V popolnem neredu jc sovražnik zbežal iz svoiih utrdb, ko je došla zavezniška pehota tik do njih. Zvečer 2. maja je bila glavna postojanka v celi svoji dolgosti U6 km) in globočini predrta. Plena je bilo že 20.000 ujetnikov, več dvanaj-storic topov in okoli 50 strojnih pušk. Teden pozneje se je to število zvišalo na 50.000 mrtvih 111 ranjenih, 100.000 ujetih, 60 topov in 200 strojnic.
Na južnem krilu prodiralnih čet so so stali Bavarci in armadna skupina gene-
rala Arza, ki se je že pri Limanovi sijajno izkazala. Tekom boja si videl avstrijske častnike na čelu nemških čet in nemške voditelje pri avstrijskih četah. V sredi in na levem krilu se je bojevala armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda in bile so izključno avstrijske čete, ki so morale izsiliti prehode čez Dunajec in jih držati. Z združenimi močmi in s sodelovanjem težke in najtežje artiljerije se je torej posrečilo premagati ruske utrdbe v zahodni Galiciji, za katerimi je stala tretja ruska armada pod poveljstvom generala Radka Dimitri-jeva. Bitka pri Gorlicah nam nudi prejko-slej največji zgled frontalnega napada. Tu pri Gorlicah je skupno sodelovanje zaveznikov prejelo ognjeni krst v velikem obsegu, naše zaupanje v hrabre čete in njih odločno in premišljeno vodstvo je postalo neomajljivo. Naše čete so tu pregnale sovražnika, ki je strašil desetletja. Čast njihovemu orožju.
u Begunci.
Piše Ivan Roječ, dekan tolminski.
(Dalje.)
Od 3. aprila dalje pa sem po Češkem. potujem od kraja do kraja, obiskujem begunce, spovedujem, pridigam ter opravljam službo božjo po raznih cerkvah.-Ker niso begunci v eni bolnišnici, ampak v več občinah, moram najprvo jih poiskati, potem šele določimo, kje se zberemo za velikonočno spoved. Naši »ljudje so prav dobri, vsi pridejo k sv. spovedi, sv, obhajilu, in tak dan je za nje dan veselja, pozabijo na neprilike ter se čutijo srečne. Središče mojega potovanja je zlata Praga, kjer imam pri čč. usmiljenih bratih gostoljubno streho. Ko obiskujem bcgunce, založijo me z raznimi pismi, prošnjami in pritožbami; vse je treba prečitati, na namest-ništvu v Pragi za vse govoriti in z osebno prošnjo ukreniti, da se beguncem pomaga. Do sedaj sem obiskal naslednje okraje, kjer so naši begunci:
1. Nad Prago je mesto Kralup; pred 25 leti je bilo tu le 12 hiš, sedaj je mesto z raznimi tovarnami in šteje 7000 duš. Naši begunci iz Vrha, Opatjegasela, Nove vasi, Brestovice ie v naslednjih okoličanskih občinah 316, in sicer: Hvatcrub 20 oseb, Do-lany 37. Lešang 16, Lobeček 31, Minice 33, Kehalozeves 22, Postrižin 6, Votvovicc 38, Zlončice 21, Blevice 31, Volovice 31, Za-mech 30 oseb. Dne 8. in 9. aprila je bila v župni cerkvi v Kralupeh skupna spoved, sv. maša, pridiga iti blagoslov. Ljudje so bili mojega obiska tako veseli, da so ob železnici popustili delo ter pritekli me pozdravit. Tiho nedeljo so prišli vsi ter je bilo dela do dveh popoldne. Kot spomin na begunsko življenje v Kralupeh smo se fotografirali, v našo družbo je pristopil vč.
g. župnik Karol Zaruba, blaga duša, in g. Bohumil Krejči, revident in denarničar železnice v Kralupeh, ki za naše begunce veliko skrbi. Pri odhodu prisrčen pozdrav, na postaji pa ni hotel »živio!« prenehati. Obljubil sem jim, da jih po Veliki noči zopet obiščem. Tu sem našel nekaj malčkov, katere so rojenice prinesle iz Moldave; vsaka mati prejme tudi 15 K za župco. Vojaka Franca Černica iz Vrha in njegovo ženo Ivano v Kelakozevesu je pa doletela visoka čast. Njuni tam rojeni hčerki sta kumovali presvetli kneginji Viljelmina in Karolina z Lobkovic. Tako je prišel ubogi Vrhove v duhovno sorodstvo z princi!
Dne 11. aprila v okraju Mnihovo Hra-dište v občinah: Bela v Bezdeže 58 Slovencev iz Kanala, Morskega, Bodreža, v Bakov 26 Slovencev iz Vrha, Novevasi in Doberdoba; v občini Kovan 8 Slovencev, skupno 92. Sv. maša, pridiga, spoved je bila v Bela v Bezdeže, kjer župnikuje vlč. g. František Srch, gostoljuben in slovenskim uprchlicem jako naklonjen gospod. Nekdo se mi je izdal za Tolminca, čudno pa se mi je zdelo, da me ne pozna; ko si malo bolj ogledujem ciganske obraze, neko žensko, deklico in dečka zagledani v nekem skrivnem kotu znanega cigana Hel-da, kateremu je prav prišla begunska podpora. V bližnjem Bakovu je 26 beguncev, tamkajšnji kaplan zna slovensko, ker zahaja vsako leto v Logatec, kjer ima sestro.
13. in 14. aprila Vysoke Mito, kraljevo mesto proti moravski meji. V tem okraju je 213 beguncev iz Nove vasi, Opatjegasela, Doberdoba, iz Podgore, Pevme in Podsabotina. Razkropljeni so po občinah: Domoradice 36 oseb, Doubranice 6, Džba-nov 20, Hrušova 1, Jenšenovice 11, Mra-vin 17, Nasavrkov 8, Stradovu 23, Švarcu 15. Tisova 18, Vanica 7, Vraclav 20, Žales 13, Lhuta Hcrmanice 10 oseb. Matevž Ma-rusič, cerkvenik iz Nove vasi-Opatjeselo, v Domoradicah je poskrbel, da so prišli skoraj vsi ljudje v eno uro oddaljeno krasno župnijsko cerkev sv. Lavrencija, kjer jc bilo dela do treh popoldne. Praznik Žalostne Matere božje smo opravili predpisane molitve prevzv. nadškofa za mir; molili smo sv, križev pot, a med sv. mašo so dekleta lepo pela. Preč. g. dekan, tudi dobra cluša, se je naših beguncev prav veselil, a njegova draha maminka, stara častita žena, me je dan petka po petkovo, a dobro postregla. Mesto Vysoke Mito, nemško Hohenmauth, sem obiskal že dne 22. marca, ker sem bil v bližnji Moravski.
Toliko boli vesel pa sem bil videč naše dobre ljudi zadovoljne; v spomin na Vy-soke Mito smo se fotografirali in moško držali. Ob slovesu na postaji gromoviti živio prvikrat v teh krajih. Tu sem naletel tudi na mlado gospo, ki je imela v roki nemško-slovensko slovnico; poznala je pesmi »Luna sije«, »Mila, mila lunica«; bila
je v Beljaku, na Bledu itd. Iz Vysoke Mita peljal sem se čez Clocne, Kolin v Kutno-horo. — V Kolinu je stara cerkev sv. Jerneja, patrona našega Kopača, na trgu poleg sohe Matere božje čuden secesijanskl spomenik: Hus na grmadi. O Kutni hori sem že čital v zgodovini o husitskih vojskah; tu so bili svojčas bogati rudokopi, ohranilo se je več zgodovinskih spomenikov nekdanje zlate dobe, največji je znamenita cerkev sv. Barbare iz 13. stoletja, katero so sezidali rudokopi ter je podobna milanskemu domu. V kutnohorskem okraju v okolici župnije Suchdole je 107 beguncev iz Kanala in Morskega v občinah Solopisky 15, Vrdice 15, Suchdol 12, Miš-kovice 22, Tuhotice 10, Dobren 15, Mela-novice 9, Mezholezy 8 oseb. Soboto popoldne in cvetno nedeljo je bila v Suchdole spoved, sv. maša, pridiga in blagoslov, med katerim so lepo pela kanalska dekle-i ta. Vič. g. župnik v Suchdole g. Jan. Nep. | Kral, tudi dobra, gostoljubna in zlata duša, ! skrbi za naše begunce, spoveduje in bere j ob nedeljah sv. evangelij. Naši Kanalci so | bili že pred 14 dnevi pri spovedi, a so v nedeljo zopet prišli. Popoldne sem se odpeljal v Uhlifske Janovice (oglje — uhli, nemško Kohljanowitz), kjer je v raznih ob-j činah 147 Hrvatov iz puljske okolice; ponedeljek malo spovedoval Hrvate ter pri-! šel zvečer čez Kolin v Prago k milosrdnim bratom; torek nesel pritožbo in prošnje na namestništvo, odšel v sredo čez Plzen na Dunaj, kamor sem dospel veliki četrtek zjutraj.
Tako sem končal svojo prvo »misijon» sko« potovanje k našim slovenskim uprchlicem po Češkem. Po Veliki noči nadaljujem. Zato prosim vse begunce na Češkem, da mi naznanijo svoj naslov, občino, okraja bližnje občine, v katerih so slovenski begunci, njih število in iz katerih krajev so doma. Prisrčen pozdrav vsem znancem in prijateljem v domovini, srečne in vesele velikonočne praznike vsem beguncem v Brucku, Steinklammu, na Češkem in Mo-ravskem.
Vstaja m irskem.
Angleška cenzura je zaman skušala potlačiti in zakriti resnost dogodkov na Irskem ,nadejajoča se, da bo pravočasno obvladala položaj in udušila gibanje. Ta nada se ji ni uresničila in Asquith sam je moral končno priznati v spodnji zbornici, da gre na Irskem za zelo obsežno uporniško gibanje, posebno na zapadu dežele, da trajajo pocestni boji še dalje in da imajo vstaši še vedno zasedena važna javna poslopja v Dublinu. Ni dvoma: Na Irskem plameni revolucija.
Ni dvoma, da bo Anglija vse storila, da uduši irsko revolucijo in Irce znova pri-
LISTEK.
i.. •
Na zapadu umira dan.
Slonim, na oknu voje sobice in strmim tako brez misli ven na ulico. Polagoma in polagoma se izgublja dnevna svetloba, v sobici je že. mračno kakor v kaki tihi kapelici z zastrtimi okni. Nekje iz daljave se oglaša kanon, drugače pa je vse mirno in tiho. Grobna tišina pihlja sem od mrtvaške Kalvarije, kakor na prostranem pokopališču jc vse pokojno tam pod Oslavjem.
Topovi počivajo, mirujejo puške, na bojni črti tam v ozadju Gorice je danes premirje.
Ulica pred mano je preccj živa. Gruče naših vojakov sc šetajo po tlaku, postajajo pred okni prodajalen, odhajajo in za njimi prihajajo drugi, ravnotaki. Vmes pri-ropota kak voz, sc pripraši avtomobil, pri-jaha jezdec. Vsa ulica jc danes polna živ-!jenja.
Nad mesto pa prihaja mrak in ozračje je prenasičeno vzduha po pomladi, po cvetju.
Slonim na okunu in se pogovarjam s svojimi mislimi.. .
Draga rodna vas, kako blizu si mi in i vendar kako daleč. In ti draga deklica — I morebiti ravno sedaj sanjariš na svojem oknu med svojimi cvetlicami in morebiti so tvoje misli ravno tako otožne. Pod teboj zamišljeno šelesti stari cojašk; kostanj in spodaj po cesti i <? i o drv?nje kakor tu pred menoj, vojaki, vozovi, konji, automobili. Mnogo tujih obrazov, malo domačih. In morebiti se tudi tebi toži po časih, ko jc bila cesta skozi vns tako pokojna, ko jc v mraku tako milodomače zipel vaški zvon svojo večerno pesem in ko so po klopicah pred hišicami posedavali samo znani domači obrazi, v tistih lepih dneh, ko naša domača vasica ni bila dom tujcev in ko domači niso umirali po tujih krajih hrepeneja po domu .. . Morda misli:'; ravno iako otožne misli kakor jaz in v vejah starega Kostanja na vaškem trgu pod tujim oknom šelesti žalostno in pritajeno, kakor vzdih hrepenenja po nekdanjih lepih starih časih. Morebiti ludi tam gori med našimi planinami molče nocoj topovi in lega tih po-mladnji večer na. ozko dolinico in ti strmiš vsa zamišljena bogvekam skozi svoje oken-ce polno cvetja s tiho žalostjo v srcu in z nemirnim hrepenenjem v duši in lo hrepenenje ie nocoj ob tem leocm večeru ie bolj
neutešljivo, še bolj boleče . . . Kostanj pod teboj šumi žalostno, otožno in bele vaške hišice okoli so polne žalosti in vdane bolesti.
Tako romajo moje misli, plava moje hrepenenje med domače hribe in duša mi jc polna sladkobridkega domotožja.
Ulica pred mano sc zavija v mrak, v sobo se plazijo temne sence, noči se vedno bolj in bolj. Na ulici postaja tišje, vedno redkeji koraki udarjajo po tlaku. Tam v hiši nasproti sc zapirajo temnice oken in pod menoi je zaškrtal ključ hišnih vrat.
Kakor da sem se prebudil iz svojih sanj vstanem cd okna.
Hitim na ulico in grem naglih korakov svojo vsakdanjo pot. Vojaška straža z nasajenimi bajoneti sc počasno sprehaja pred mano. Iz dvorišča »Treh kron« sc izteza ozek pramen svetlobe ha mračno ccsto in iz hotela prihajajo glasovi klavirja, smeh, živahno govorjenje. Travnik« sc mi zdi v tem mraku, v svoji praznoti in zapuščeno-sti še prostranejši, ogromnejši in Sv. Ignacij gleda tako nekako pošastno na širni trg, kakor veliki križ osamelega pokopališča.
Kakor da ;rc je strah mi postane korak se hitrejši. Najrajše bi kar tekel naprej in naprej, daleč proč, ven iz te zapuščeno-sti, ven iz lega mrtvaškega miru, Hotel bi i
proč od tod, k ljudem, kjer bi ne bil takq sam, kjer bi me ne bilo strah le grozne sa. mote.
Stopam dalje med mračnimi hišami, mimo razdrtih stavb — isto vsakdanjo pot po žalostnem mestu. Bojim se skoro misliti, kdaj se zopet le zapuščene ulice ožive, kdaj neha to življenje, ki mu ga neče biti konca. Zdelo bi se prečudno, bilo bi prelepo, da bi se še upal verjeti samemu sebi, da bo tudi tega konec, da sc kdaj vrnejo nekdanji lepi časi, katere znamo šele sedaj prav ceniti, kako lepi so bili.
Kostanji v ljudskem vrtu šume. Vonj cvetja diha iz temnih nasadov. Kakor dvo senci stojita ob ltraiu vojaški straži, mirno, nepremično. Bog ve, kod romajo njune misli in kje sc sprehaja njuno tiho hrepenenje. Morebiti občutita isto, kar občuti nešteto njih in morebiti sc njune misli nocoj ob tem molčečem večeru še bolj žalostne in ne-utešljive. Bog ve... Pa morda so njuna misli že tako otopele, da sploh ne mislita nič več, ne hrepenita po ničemer več, kakor cia ne more biti več drugače . .,
Kalvarija tam na desni vstaja v nočni temi kakor orjaška barikada izza lihotne planjave. Brezglasna noč leži nad nemim mestom. Smrtna tišina vsepovsod, topovi molče.
\
tisne ob tla. Toda toliko je pa tudi gotovo, da je za Anglijo v sedanjem trenutku ta stvar skrajno neprijetna in tudi kočljiva, ako se pomisli na Irce v Ameriki, ki so vsi vneti pristaši irske osvoboditve in ne bodo nemo gledali, ko bo Anglija z orožjem v roki nastopala proti uresničitvi tega cilja.
Irska in Anglija sta si bili od davnih časov sovražnici na življenje in smrt, Že pod krvoločno Elizabeto je imela Anglija onstran Irskega morja svoje agente. Najprej so bili to protestanti, ki so bili v katoliški Irski vsekakor redko sejani; le-ti so začeli besno propagando proti vsemu katoliškemu. Ljudstvo se je z orožjem v roki vzdignilo proti verskim odpadnikom, kar je dalo Angliji zaželjeni povod, da je nastopila kot zaščitnica »reformatorjev« in na Irskem neusmiljeno gospodarila kot sa-molastni razsodnik. Pod Jakobom I. je Anglija anektirala dve tretjini severne Irske, »podila domače plemstvo, mu zaplenila premoženje in na njegovih posestvih vgne-rdila koterijo britanskih izkoriščevalcev. Vsak upor se je udušil v krvi in 1, 1651. so celo Irsko priklopili Angliji. Odslej je na Irskem po mili volji gospodarilo angleško veleposestvo in suženjsko udani najemniki in oskrbniki; teptali in izmozgavali so Irsko kakor kako prekomorsko kolonijo. Angleški zakon je dovoljeval lastnikom posestev, da so smeli izgnati prvotnega posestnika zemljišča, ako se je bil zadolžil. In da se je zadolžil, za to so poskrbeli z zvijačo in vsemi mogočimi sredstvi. Še pred malo dnevi je umrl eden teh najneiz-prosnejših preganjalcev — bil je član angleške zgornje zbornice —, ki Irske nikdar ni videl, a je pognal na tisoče ubogih Ircev po svetu. Vsi irski poizkusi, da bi deželi pomagali zopet na noge s trgovino in industrijo, so se razbili ob angleški po-stavodaji, ki je vsak napredek ovirala in če ne drugače brutalno prepovedala.
Nato je irsko ljudstvo dvignilo zadnje rešilno geslo: Homerule! Samo samouprava in samovlada je še mogla pomagati Irski. Milijoni in milijoni so ponavljaU to geslo prej in slej, posebno pa odkar ga je utemeljil in oznanil največji sin Irske Danici O' Connel. Tik pred sedanjo svetovno svetovno vojno se je Ircem končno izpolnila njihova davna želja: angleški parlament je sprejel homerule. Toda Carson in ulstrski protestantski prijatelji Anglije so se dvignili z orožjem v roki proti izvedbi homerule, nakar je tudi Irska mobilizirala svoje prostovoljce. V tem kritičnem tre-notku je buknila svetovna vojna. Kako zelo je bil že tedaj nevaren položaj na Irskem, izhaja iz tega, da je angleška vlada hotela podkupiti slugo sira Roger Case-menta, aa bi bil umoril svojega gospodarja, neizprosnega nasprotnika Anglije in vnetega pospeševalca irske osvoboditve.
Irsko ljudstvo sedanje angleške vojne seveda ne smatra za svojo; pripravljeno bi bilo marveč svojo osvoboditev sprejeti tudi odzunaj. Proti novačenju so pa na Irskem tudi najzmernejši življi. »Nobene udeležbe v angleški vojni, ki ni našal« je njihovo geslo. Mogoče bi bila stvar drugačna, ako bi se bila izvedla homerule; vsaj del Ircev bi se bil s tem zadovoljil in pomiril, večina pa pač tudi potem ne. Anglija ob danih razmerah niti poizkušala ni uveljaviti brambno dolžnost tudi na Irskem. Uvoz orožja na Irsko je moral biti mlnolega decembra naravnost ogromen, tako vsaj izhaja iz priznanja državnega tajnika Birella v spodnji zbornici. Isti Birell je tudi priznal, da je na Irskem močna stranka, ki je očito nasprotna ententi in želi zmage Nemčije, Krog nje se zbirajo »volonterji« in akademična mladina, kakor tudi liberalni secesionisti; svoja središča ima po celi deželi. Po vsem tem irsko gibanje v sedanji vojni ni baš postranskega pomena.
Obstreljevanje Dublina.
Kodanj, 1. maja. -^Daily Mail« poroča; Obstreljevanje Dublina je povzročilo na cestah veliko škode. Zgradili so barikade.
Revolucionarji so zasedli veliko poslopij.
120,000 oboroženih vstašev v boja z vojaki,
Rotterdam. Posebni poročevalec lista >Daily Mail« pcroča, da so ukradli Sinn-Feinerji iz kamnolomov velike množine dinamita. V Dublinu se vojskuje 120.000 dobro oboroženih vstašev z vladnimi četami. Razpolagajo tudi s strojnicami. Število ranjencev in mrtvih je že znatno. Več mirovnih sodnikov je mrtvih.
Irski podkralj v rokah vstašev.
Berlin. »Tageblatt« poroča iz Luga-na: Brzojavke milanskih listov trde, da je irski podkralj od 24. aprila dalje v rokah vstašev.
Boji z vladnimi četami na Irskem.
Kodanj, 1. maja. Boji z irskimi vstaši so se razširili že v več grofij. Z vladnimi četami se bijejo zistematični hoji. Tudi zavratno napadajo vojake.
Irci proti novačenju.
Kolin. »Kolnische Volkszeitung« poroča z irske strani. Dosedanja prikrivalna politika nič več ne pomaga. Na južnem in na. zahodnem Irskem se vodi krepak, dobro organiziran boj proti rekrutiranju.
Sv, oče in irska vstaja. Dunaj, 30. aprila. »Reichspost« prinaša izjavo visokega cerkvenega dostojan-stevnika rimske kurije o stališču Vatikana k perečim vprašanjem Irske in Amerike: Če »Corriere della Sera« poroča, da bo sv. oče vplival na irske škofe, da ljudstvo zadrže pred protiangleško politiko, tedaj ie zopet treba opozoriti na vodilno načelo Benediktove politike, da papež irskim škofom glede njihovega postopanja v posvetnih političnih zadevah nikdar ne bo dajal predpisov ali navodil. Papež bo le tedaj nastopil, če se bo šlo za cerkvena vprašanja ali pa za taka politična vprašanja, ki segajo tudi v cerkvene zadeve. Kdor papežu pripisuje kako drugo stališče v irskem vprašanju, kaže, da ni zmožen doumeti katoliških načel politike Benedikta XV,, katere je mogoče pravično oceniti ne iz nacionalističnega, ampak samo iz svetovno katoliškega stališča.
Papeževe namene prav gotovo kažejo vesti o velikonočni papeževi poslanici Zedinjenim državam. Papež vedno ponavlja to misel in željo, da naj se svetovnemu sporu, ki dela evropske narode nesrečne, ne prideva novega goriva in da naj države, katerim je vojna dosedaj še prizanesla, z vso silo ohranijo nevtralnost,«
Vatikan ln »Sinn Fein«.
Basel, 30. aprila. »Basler Nachrichten« poročajo iz Rima: Merodajni cerkveni krogi pravijo, da je napačna vest, da je Asquith pri zadnjem rimskem obisku s papežem govoril o irskem vprašanju in stremljenjih »Sinn Feinea«. Ta organizacija sploh ne stoji pod vplivom irskih škofov, ker se odkrito upira tudi cerkveni oblasti.
Iz predzgodovine irske vstaje.
Genf. Londonski dopisnik lista »Petit Parisien« izvaja: Policija je zaplenila dne 16. marca v Courk v prostorih Sinn-Feiner zalogo streliva in orožja. Dne 17. marca so bile ob novačenju demonstracije, 18. marca so širili revolucijske letake, 22. marca so bile v Dublinu demonstracije, 24. marca so izvedli v prostorih Sinn-Feiner hišno preiskavo, 31. marca so priredili velike ljudske shode, sledili so jim po cestah živahni nemiri. Vojaki in posebno veliko častnikov se je pridružilo zarotnikom. Policija je nastopila z revolverji. Dne 4. apr. je zboroval ameriško-irski kongres. Neki član je zahteval milijon dolarjev, da organizira revolucijo. Dne 10. aprila so zaplenili avtomobil z orožjem in s strelivom. Dublinsko mestno zastopstvo je odklonilo 14. aprila davčno predlogo..
Prispevajte z denarnimi daroyi za Rdeči Križ in za mladinsko oskrbo!
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. maja. Uradno se razglaša:
Položaj neizpremenjen. Na Adamell-skem pozorišču so zavrnile naše čete sovražne napade osobito ob prelazu Fargo-rida. Alpinci so imeli izdatne izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 29, aprila. Na tridentinskem bojišču se je omejilo bojevanje na streljanje s topovi. V Val Sugana smo odbili male sovražne napade na bojno črto od Monte Collo do doline. Naši težki topovi so streljali na kolodvora Innichen in Žabnico. V bovški kotlini je napadla sovražna pehota po ljutem obstreljevanju s topovi naše postojanke pri Ravnem lazu; a jo je ustavil naš zapiralni ogenj. Navaden topniški dvoboj na ostalih delih bojne črte.
Rim, 30. aprila. Od Judikarij do Val Sugana delovanje topov in poizvedovanje letalcev. Sovražne letalce, ki so leteli proti Veroni, je prepodil ogenj naših obrambnih baterij in naše letalno brodovje, ki se je dvignilo iz bojne črte. V zgornji dolini Cordevole je sovražnik ponoči na 29. aprila zopet napadel naše postojanke na pobočju Col di Lana, odbili smo ga po ljutem ročnem metežu s težkimi izgubami zanj. Ob srednji Soči in na kraški visoki planoti topniški dvoboj. Sovražni letalci so metali bombe na male kraje ravnine ob spodnji Soči. Nekaj ljudi je ubitih in ranjenih.
Najmočnejši dosedanji zračni napad na Trst.
Poročevalec »Koln. Ztg.«, ki je bil priča zadnjega italijanskega zračnega napada na Trst, javlja: Brodovje, ki je sestajalo iz šestih velikih bojnih letal, se je prikazalo nad obmestjem med 4. in 5, uro popoldne. Dotlej deževno vreme sc je ravno nekoliko zjasnilo. Šesteri Caproniji so prileteli v velikih presledkih po dva in dva preko Miljskega zaliva sem. Precej hitro so bili nad mestom, ki je bilo mnenja, da gre zopet le za demonstracijski polet; držali so se sprva precej nizko. Od vseh strani oglašajoče se baterije so jih pa kma-
lu prisilile, da so se dvignili do 3000 m visoko, vsled česar je bila zanesljivost njihovega merjenja bistveno zmanjšana. Bili so že kakih 20 minut nad Trstom, predno so vrgli prve bombe.
Brodovje, ki je ves čas ostalo v razdelitvi po dva in dva skupaj, je metalo bombe v serijah, enkrat šest zaporedoma. Težke eksplozije so se slišale v celem mestu.
Sovražno letalsko podjetje je imelo po polurnem mujenju hiter konec, ko se je dvignilo v zrak avstro-ogrsko pomorsko letalo in iskalo boja. Skoraj istočasno so se jeli sedaj umikati troji letalski pari z vedno večjo hitrostjo, zasledovani po našem vodnem letalu.
Vojska z minami na Col di Lana.
O bojih za Col di Lana sodi vojaški sotrudnik lista »Basler Nachrichten«: Boji za Col di Lana trajajo že pol leta. Kakor se je sedaj izkazalo, so Italijani skozi štiri mesece podminirali vrh. Okoli sto stotov dinamita so porabili. Malo pred polnočjo od 17. na 18. aprila se je izvršila razstrel-ba, ki je prinesla Italijanom posest obeh vrhov Col di Lana (2462 m) in nekaj plena. Okoli 700 m severozahodno od tam dvigajoča se gora Sief je pa ostala v avstrijskih rokah. Od tam skušajo priti zopet na Col di Lana. Dne 23. aprila so poročali, da so vzeli neko opirališče, katero so kljub vsem laškim napadom obdržali. Dne 26. aprila poročajo Italijani, da so odbili na-daljne napade Avstrijcev. Samoobsebi umevno divja sedaj na celem tem odseku ljut ogenj obeh artiljerij, da prepreči na-daljno napredovanje Avstrijcev in Lahov.
Razstrelba Col di Lana je pač prvo podjetje vojske z minami na visokem gorovju in zato tehnično zelo zanimivo. Dosedaj so mislili, da je podzemski napad v velikem obsegu proti gorskim postojankam nemogoč. Italijanski minerji so se brez dvoma izkazali. Drugo vprašanje je seveda, kakšen je bil praktičen uspeh tega večmesečnega dela. Kajti posest ene višine več samonasebi še ni noben dogodek, ki bi bil vreden takega podjetja. Moralo bi slediti nadaljno prodiranje, s katerim bi zopet vsaj del dolomitske ceste prišlo v roke napadalcev. To se pa ni zgodilo in zato je efekt zelo majhen.«
Boji na Strada d* Allemagna.
Dve razvojni dobi označujeta doslej italijanska podjetja na kopnem: Začetkom vojne so skoraj brez boja zasedli nekaj kosov obmpjnega ozemlja, katero so bile c. in kr. čete zapustile, nato pa se je začelo njihovo trudapolno napadanje postojank, ki jih drže naše čete. Poletnim dnevom, v katerih so smeli Italijani, ki jih je drugače Avstrija vsikdar bila na njihovih lastnih tleh, prekoračiti črnožolto mejo, je sledilo deset mesecev najtežje pozicijske vojne. Štiri bitke in mnogo bojev so morale izvojevati italijanske armade, obmejnega nasipa pa niso mogle prodreti.
Iztreznitev v sovražnem taboru ni mo^la izostati, temmanj, ker na noben na čin ni hotelo biti niti tistih sijajnih uspehov na morju, ki so jih v miru s toliko go tovostjo pričakovali, nasprotno pa so bile italijanske koristi na Balkanu občutno udarjene. Sicer je objavilo italijansko vojno vodstvo koncem 1. 1915. dolgovezno strategično bilanco svojih »uspehov«, toda nič ne dokazuje očitnejše razočaranja istega vodstva, nego poslej nastopivša načelna izprememba v uporabi italijanskih bojnih moči. Spočetka so se posvečali Ita lijani sitematičnemu naskakovanju naše soške fronte, podjetja proti ostalim delom fronte so pa stopala v ozadje.
Poslej je postalo drugače: Ko se je meseca marca na italijanski strani navidezno začelo bojno gibanje, poizkušal sovražnik obkolitev Tirolske kot glavno podjetje in demonstrativno trajno zaposle-vanje ostalih front kot postranska podjet ja, Vsled nenavadno neugodnih vremenskih razmer kakor tudi vsled naših učin kovitih protiodredb se ta namera ni mogla popolnoma razviti.
Čez nekaj tednov splošne živahne delavnosti, ki je pa služila samo svrham nove razvrstitve, se je začelo razvijati novo so vražnikovo podjetje: Potiskanje proti skle pu tirolske in koroške fronte. To podjetje se nazadnje lahko označi tudi kot boj za železniško zvezo južne Tirolske s trupom monarhije. Italijani hočejo obvladati Pu-stersko dolino in s tem hrambi južne Tirolske omejiti uporabo Brennerjevih poti in tudi preprečiti premikanja bojnih moči tik za našo jugozapadno fronto. Z odkaza-njem novega, četudi težavnega, pa vendar krajevno blizu ležečega cilja naj bi se istočasno vdihnil onemoglim soškim četam sveži duh.
V tem smislu je treba razumeti boje, ki jih vodi sovražnik z veliko trdovrat-nostjo v izvirnem ozemlju desnih dotokov Piave. Na Col di Lana in proti Settsassu, iz Cordevola in Boitske doline blizu Col di Lana, sc stekajo ceste iz Ampezzanske, Opatijske in Fassaške doline ter vabijo Italijane, ki se trudoma vzpenjajo iz Cordevola, da si ustvarijo širšo bazo. Delo naše tamošnjc mejne brambe bomo pravilno cenili, ako imamo pred očmi, da je
pustertalska železnica v Toblaškem polju le 11 km zračne črte oddaljena od italijanske meje, pri Sillianu v Dravski Dolini pa celo samo osem, četudi je tam zavarovana po steni Karnijskih alp.
Iste koristi, ki nagibajo sovražnika, da prodre v Dolomitih, nalagajo nam, da tega ne dopustimo. Tako nastaja čudna slika ljutega boja za del fronte, ki se je zdel po svoji preteklosti kakor po svojem položaju primeren le za podrejena podjetja.
Da so se morali proti Toblaškemu polju naperjeni sunki zavarovati na obeh krilih, je razumljivo. Na zapadu se. je zgodilo to z zastavo moči v Suganski dolini, dočim so morale na vzhodu znatne sovražne sile, ki jih vežejo naše armade ob Soči, smiselno nadaljevati svoje običajno artiljeristično delovanje ter krajevne pe-lotne napade.
Lahi proti podanikom sovražnih držav.
Lugano. (Kor. ur.) Glede na zahteve gotovih listov in z ozirom na napoved zunanjega ministra Sonnina ie odredil krajev namestnik: Proti sovražnim podani« tom se v povračilo in če to smatra kra-jeva vlada za primerno, in proti osebam in korporacijam s sedežem v sovražnih državah lahko odredi:
1.	Zaplenitev premičnega in nepremičnega blaga vseh vrst in imenovanje upraviteljev za poslovanja ali za nadzorstvo, ki so dolžni, da pridobljeni denar za-ože v gotovi blagajni.
2.	Plačilno prepoved in prepoved posrednega ali neposrednega izpolnjevanja obveznosti vsake vrste, s pridržkom, da se pošljejo dolžni zneski ali stvari v določene blagajne.
3.	Nadzorovanje industrijskih ali trgovskih agencij in podjetij vseh vrst in imenovanje pooblaščencev, ki so dolžni, da izvedejo vse kar je potrebno in umestno v korist narodne obrambe in gospodarstva. Navedene odredbe se izvedejo s splošnimi ali s posebnimi odredbami pravosodnega ministra po sklepih ministrskega sveta. Proti tem odredbam ni dopustna nobena sodna ali administrativna pritožba, razven, če se ugovarja pripadlosti blaga, državni pripadlosti ali bivališču prizadetih.
Italijo stane zdaj premog 2000 milijonov več kot pred vojsko.
Turin, 2, maja. (Kor, ur.) »Stampa« izvaja: Italija je plačala pred vojsko za tono premoga 30 do 32 lir; za ves premog, kar ga je potrebovala na leto, 320 milijonov lir. Doma stane premog v Italiji tona 220 do 240 lir, vsled česar stane premog na leto 2000 milijonov lir več. Italija kupuje v inozemstvu tudi žito, bombaž in druge stvari, kar jo stane na leto več okroglo pol tisoč milijona lir. Poleg tega neznosnega bremena se pa more še upoštevati kurz menic, ki se trenutno ne čuti tako težko, a ki se bo čutil v celi svoji strašni ostrosti, ko prenehajo posojila ii ko se morajo pričeti plačevati obresti.
Načrt luturistov za rešitev Italije.
Italiji manjka denarja. Njeni zavezniki so ji zadrgnili preveč denarno mošnjo. »Nič ni enostavnejše, da dobimo milijarde«, sodi Marinetti, priznani voditelj italijanskih futuristov, »prodajmo vso staro šaro, ki se nahaja zaprašena v naših muzejih, galerijah slik in po cerkvah,« Futuristom se izpočetka sem ne more odrekati srčnost, da izvajajo končne posledice in zdaj manjka kot kdajkoli prej. Futurist je namreč načelen sovražnik preteklosti v vsaki obliki, ker mu preteklost zapira pot v bodočnost. Mesta, kot Benetke, zasmehuje, raz-žalijo ga uficiji ali palača Pitti. »Proč z za-, starelim časom, v Ameriko s starimi sfingami in z mrtvim kamnom, čim hitrejše, tim boljše, dobimo vsaj denar in prosto pot svoji umetnosti. A resno na tej absolutni zahtevi futuristi zahtevajo vedno in vedno absolutno — je, ker se laško časopisje peča resno s takimi predlogi! Lahko se zato marsikaj sklepa. Pred vsem, da se nahaja Italija v denarni stiski, dalje kako je napredoval futurizem v svoji domovini in končno na vojno psihozo v sedanji Italiji, ki je taka, da dobi pristaše najblaznejši predlog. Ne pomisli se, da bi bila taka kupčija za Italijo slaba, ker bi usmrtila tujsko industrijo. Marinetti upa, da dobi od prodaje nekaj miljard, toda. tujci prineso v deželo vsako leto več sto milijonov, ki če se računajo kot obresti, predstavljajo glavnico okroglo desettisoč,
Marconi v novo ustanovljenem Italijan* skem uradu. Genf, 1. maja, »Joural« poroča: Mar« coni prevzame vodilno mesto v nekem vladnem uradu, ki ga nameravajo ustanoviti.
Proti uporabi italijanskih čet na Fran* coskem.
Curih. Veliko pozornost vzbuja čla» nek polkovnika Barone v »Mesaggero«, ki izjavlja, da ve iz zanesljivega vira, da se posvetuje o morebitnem pošiljanju laških čet na francosko bojišče. Najodločnej-še se mora to odsvetovati. Vojni namen Italije ni — kar naj se jasno pove — zo-petna osvojitev Belgije in ozemelj, ki so jih
zasedli Nemci. Po tolikih krvavih žrtvah sme stati Italija lc na tisti zemlji, ki jo predpisuje narava.
Pristopajte kot člani k Rdečemu Križu!
i p
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. maja. Wolffov urad naznanja iz glavnega taborišča:
Na splošno jc položaj neizpremenjen. Na višini »Mrtev mož« so se U:;"' včeraj pošteno tepli. Naši letalci so obmetavali sovražna zavetišča zahodno od Verduna in skladišča južno od trdnjave na gosto z bombami. V zračnem boju smo spravili na tla neki francoski dvokrilnik vzhodno od Noyona. Moštvo v letalu je mrtvo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 29. aprila. Ob 11. uri ponoči: Delovanje artiljerije, ki je bila v Belgiji južno od Dixschote, v Argonih v odseku severno od La Harazee posebno živahna. Pri Verdunu je sovražnik obstreljeval naše postojanke v gozdu Avocourt in na višini 304. Naša artiljerija je povsod obstreljevala sovražne baterije. Nek naš daleč noseči top je obstreljeval vlak na kolodvoru Heudiscourt severnovzhodno od St. Mihiela. Več vozov je bilo razbitih. V noči na 29. aprila je neko naše letalno brodovje metalo bombe v tovarno Hayingen v anek-tirani Lotrinški in na poljske lovce vzhodno od Azanes. Podjetje, ki se je izvršilo kljub silnemu vetru, je 100. obstreljevanje po tem brodovju.
»Neuspeh« pred Verdunom.
»Frankurter Ztg.« poroča od švicarske meje: Današnje Havasovo poročilo o Verdunu zaključi s tem skrivnostnim stavkom: Kratko rečeno, prav lahko se domneva, da je bitka, ki je vsled pomanjkanja drugega imena dobila ime »bitka pri Verdunu«, vojaško končana. Sedaj se sovražnikov neuspeh lahko smatra kot končno-veljaven. Sovražnik ima sedaj samo še to skrb, da v očeh svojega naroda in celega sveta zakrije pomen tega neuspeha, pa naj zato žrtvuje še cele hekatombe žrtev.
Ljuti boji na zahodni bojni črti.
Geni. »Agence Havas« beleži, da obstreljuje Nemci najljutejše drugo francosko bojno črto na obeh bregovih Moze. Ljuti napad Nemcev na angleško bojno črto morebiti kaže, da nameravajo Nemci eventu-elno izpremeniti smer svoje ofenzive. Prezgodaj je pa še, da bi se kaj gotovo trdilo o tem. »Temps« opozarja na živahen nastop Nemcev v Lotringiji.
Iz Egipta pošiljajo vojake v Verdun.
Curih, Švicarska brzojavna agentura poroča iz Aten: Iz Egipta došli potniki pripovedujejo, da sporazum kolikor mogoče hitro dela na to, da prepeljejo veliko čet iz Egipta v Marseille. Nad 150 angleških in francoskih transportnih parnikov je zbranih v angleških pristaniščih, Dozdaj so prepeljali v Marseille že nad 100.000 mož, ki odrinejo v Verdun.
Japonci na zahodni bojni črti.
Stockholm. Japonski poslanec Yama-ra je vprašal v zbornici vlado, če je res, da se je zavezal baron Okuma v Parizu, naj odpošlje Japonska v znak zveznega razmerja čete v Francijo, in če je v zvezi s tem premestitev tokijskega gardnega polka iz Tokija v Nagazaki. Zastopnik vlade ni odgovoril naravnost.
Portugalske čete Franciji na pomoč.
Madrid. »Imperial« poroča s Portugalskega: Portugalska vlada namerava poslati dve elitni brigadi v Francijo, ki ju sestavljajo iz prostovoljcev cele armade.
Rusi v Marseille.
Bukarešt. »Minerva« poroča iz zanesljivega vira, da so izkrcali do zdaj v Marseille 15.000 ruskih vojakov. Isti list poroča, da so na pofi v Francijo še veliko večji ruski transporti.
Pčtain veliki častnik častne legije.
Geni. Agence Havas javlja: General Pžtain in divizijski generali Bofourmer, Clant de la Touche, Collas, Le Blois, Blans in Henry so predlagani za velike častnike častne legije. Petainovo odlikovanje se naslanja na sledeč predlog: Višji častnik največje hrabrosti se je od začetka vojske kot brigadni, divizijski, zborni in kot ar-madni poveljnik odlikoval z vojaškimi vrlinami. S svojo mirnostjo, spretnostjo in s svojo odločnostjo je neugoden položaj izboljšal in navdal vsakemu zaupanje.
Radovedni francoski poslanec.
Curih. Švedski listi poročajo iz Pariza. Ecno de Pariš« poroča: Neki poslanec je v francoski zbornici vprašal vlado: 1. Koliko mrtvih beležimo v vojski do 31. marca 1916? 2. Kako sodi ministrski predsednik, kdaj c konča vojska in kako? Po-
slancu, ki je zahteval odgovor, se je vzela beseda ob velikem razburjenju zbornice.
Veliki požari v Havru.
Bern, 27. aprila. (Kor u.) Po posebnem poročilu »Petit Parisiena« sta 25. t. m. v Havre izbruhnila dva velika požara, ki sta med prebivalstvom povzročila živahno razburjenje. Neka žičarna je popolnoma uničena; škoda je zelo znatna. Drugi požar, v skladišču za ladijskotehnične aparate, je v sodovih petroleja in olja, ki so bili v bližini, imeli veliko netiva in je tudi napravil znatno škodo. Ker je vzrok ognja neznan, vlada vznemirjenje.
Angleško delavstvo in službena dolžnost.
Haag. Angleški delavski krogi ne sodijo enotno o službeni dolžnosti. Odbor strokovnih društev je sklenil, da stori vse za pospešitev prostovoljnega novačenja med delavstvom, da se izogne službeni sili.
Papež in kardinal Mercier.
Budimpešta, 1. maja. Posebni poročevalec »Az Esta« poroča od francoske meje, da je imel priliko govoriti z osebo, ki stoji blizu Vatikana in mu je znala povedati zanimive stvari o kardinalu Mercieru in papežu. S pomočjo Francozom prijazne italijanske duhovščine je kardinal svetega očeta prosil, da naj stopi na stran entente, pa sv. oče ni hotel o tem nič slišati in je kardinalu prepovedal govoriti z italijanskimi časnikarji ali se kazati v javnosti. Končno Mercieru tudi ni dovolil, da se peča s politiko. (Vest je pač »ogrska«. Kaj je res in kako je res, kdo ve? Op. ur.)
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 1. maja. Uradno se razglaša:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. maja. Wolffov urad naznanja iz glavnega taborišča:
Nič posebnega.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 28. aprila. Uradno: Pri vasi Ginovka, zahodno od Dvinska, smo zopet nekoliko napredovali. Severno od jezera Drisvjati je naša artiljerija sestrelila sovražno letalo, ki je padlo za sovražnimi jarki. Nemška letala so vrgla okoli 30 bomb v vas Ostrovski, severnozahodno od Slobdzy, pri čemur je bil ubit 1 avstrijski ujetnik. Ob Stripi, severozahodno od Tar-nopola, so se naše čete neopaženo približale Avstrijcem, ki so delali na višini vzhodno od Bogatkovcev, in jih napadle z bajoneti. Naši vojaki so vdrli v sovražne strelske jarke, pobile del sovražnikov z bajoneti in ujele 1 častnika in 62 mož. Nato so se proti 5. uri zjutraj umaknili, potem ko so porušili dela sovražnikov. Sovražnik je pričel z ofenzivo v tem kraju, pa je bil z našim ognjem in našimi protinapadi odbit in pognan v beg, pustivši v naših rokah 6 neranjenih in 20 ranjenih Avstrijcev kot ujetnike v naših rokah. Pri tej akciji smo v celem ujeli 1 častnika in 96 avstrijskih vojakov in zaplenili 11 pušk, zaboja z ročnimi granatami in mnogo ma-terijala.
Petrograd, 29. aprila. Sovražno topništvo je obstreljevalo Šlok in Bersamiin-de. Pri vasi Ginovka zahodno od Dvinska so napadli Nemci po topniški pripravi, a so se morali v našem ognju umakniti v svoje izhodne jarke. Dne 28. aprila približno ob 2. ponočt je preletel nek nemški zrakoplov Rječico, metal je razstreljevalne in zažigalne bombe. Nemško topništvo je izvedlo presenetljiv napad s streljanjem, nakar je napadla pehota v strnjenih množicah. Nemcem se je posrečilo, da so zopet vzeli pred kratkim izgubljene jarke. Posebno ljuto so se bojevali v postojankah pri vaseh Zanarocze in Stachowce. Tudi pri Smorgonu je razvilo nemško topništvo ljuto obstreljevanje.
RUSI IN MIR.
Kakor se poroča iz Petrograda, pričenjajo v Rusiji — čeprav najprej splošno pričakujejo uspešne ruske ofenzive — vendarle govoriti o miru in njihovih pogojih. Pri tem moramo med Rusi razločevati tri skupine:
1.	Liberalno mnenje, h kateremu se prišteva večina takozvanih omikancev, nadalje zveze mest in zemstev kakor tudi progresivni blok dume. Vsi ti povdarjajo, da ni misliti na mir, dokler ne dobi Rusija Dardanel in ni za vedno zlomljen nemški militarizem.
2.	Skupina, ki obsega delavsko stranko, dalje večino socialistov v dumi kakor tudi izobraženi del kmetov, sodi, da se mora vojska končati, kakor hitro bodo pregnani Nemci iz Rusije.
3.	K tretji skupini spadajo končno ul-tra-konservativci ali, kakor jih navadno imenujejo »Črnih 100«. Ta skupina je Nemcem prijazna in sodi, čimprej se konča vojska, tem bolje je to za princip mo-
narhije, ki se pa more v Rusiji obdržati le, če Prusija še nadalje obstoji.
Težko je reči, katera izmed prvih dveh skupin ima več pristašev, preko tretje bi se morda lahko šlo na dnevni red, če se ji ne bi zapirali različni dostojanstveniki višjih krogov; spomniti se je treba le na prejšnjega pravosodnega ministra Ščeglo-vitova, prejšnjega notranjega ministra Ma-hlakova in prejšnjega pomočnika naučnega ministra Taube.
PAšič V PETROGRADU.
Kodanj, 1. maja. (Kor. ur.) Srbski ministrski predsednik je došel v Petrograd,
POLJAKI.
Krakov, 30. aprila. Na številno obiskanem zborovanju poljskih članov gosposke zbornice, državnih in deželnih poslancev in članov vrhovnega narodnega odbora je dr. pl, Bilinski poudarjal, kako velikega pomena je skupno delovanje vseh strank. Nato sc je izvolilo 56 članov vrhovnega narodnega odbora; predsednik je vitez Bilinski, podpredsednik vitez Jaworski. Vsi govorniki Jaworski, Stanislav grof Tarnovvski, Daszynski, German in Witos so poudarjali zgodovinski pomen tega zborovanja. Grof Tarnowski je rekel: »Poljaki so imeli vedno geslo: Z zahodom proti vzhodu!«
Cesarju so poslali udanostno brzojavko: »V trdnem, neomahljivem zaupanju na posvečeno osebo Vašega Veličanstva, najbolj plemenitega varuha poljskega naroda, zremo brez strahu v bodočnost, ki nam naj kot sad monarhiji vsiljene vojne izpolni utemeljene želje pod vzvišenim žezlom Vašega Veličanstva. Naj Bog vsemogočni Vašemu Veličanstvu nakloni, da iz te vojne zmagovito izidete kot pomnoževalec države, na katere skrajni meji bo državno združeni poljski narod požrtvovalno in z veseljem zopet prevzel tradicijonalno poslanstvo, da stoji tam kot branik.«
JEDRO POLJSKEGA VPRAŠANJA.
»Miinchener Neueste Nachrichten« so prinesle prevod spisa znamenitega poljskega pisatelja Stanislava Przybyszewskega, ki nastopa za sporazum Poljakov in Nemcev. Dejstvo, da je ta list priobčil ta opis, kaže, da se Nemci v Nemčiji ne branijo, če jim zastopniki drugih narodov pokažejo svoje razmere v drugačni luči in popravijo marsikatero napačno sliko. Przybyszewski piše jasno in bridko resnico, ki edina more osvoboditi duševno temo in srčno zablodo. O jedru poljskega vprašanja pravi:
Ves poljski narod je navzlic zemljepisni razkosanosti trdnosklenjena in nepo-rušljiva enota. Po 150 letih, polnih izjemnih zakonov, najhujšega preganjanja, najbolj rafiniranega zatiranja jezika, šeg in navad je poljski narod ostal isti, da celo krepkejši, bolj jasen, bolj zaveden, bolj edinstven, kakor pred 150 leti, in bo po novih 150 letih še bolj krepak in enoten. Poljska, ki gotovo stoji na isti kulturni stopinji, kakor le kak evropski narod, ki je imela preteklost, ki je slavno in globoko zarezala v usodo drugih zapadnoevropskih narodov, r.i toliko propadla vsled svojih napak, ampak ker se je v stoletnih bojih proti Aziji zdrobila, ker se vsled svoje usodne zemljepisne lege ni mogla braniti na štiri fronte. Poljska, ki se jc poldrugo stoletje z neizrekljivimi žrtvami in nadčloveško vztrajnostjo borila ne za gospodstvo, ampak za pravico do življenja, ne more in ne sme nikdar priznati zemljepisne razkosanosti, če se sama prostovoljno noče ponižati na stopnjo manjvrednega naroda. Ta »ceterum censeo« bo Evropa, bosta osrednji sili, katerima daje Poljska sedaj svojo zadnjo ljudsko silo, svojo zadnjo kri in blago na razpolago, in svoje nezastarane menice zaupno v roke, po novih 150 letih slišala še bolj razločno, če se poljske želje po svobodi sedaj ne bi izpolnile.
Poljska h oče in mora dobiti svoj lastni državni organizem, pa naj bodo omejitve take ali drugačne, žrtve in odpovedi take ali take. To je tisto, kar nobena sila na zemlji, nobeno nasilstvo, nobena med zemljo in solncem še tako velika nasilna moč ne more zlomiti, to je tisti poljski: »Ce-terum censeo, Poloniam esse deliberan-dam« (sicer pa mislim, da se mora Poljsko osvoboditi).
Spor med Nemčijo in Ameriko.
Ameriški poslanik zopet v Berlinu.
Berlin, 1. maja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Poslanik Združenih držav ameriških, ki je bil v velikem glavnem stanu pri cesarju v avdijenci, odpotuje danes v Berlin.
Bern, 1. maja. »Agence Havas« razširja po francoskih listih noto polno hujskanja, katero je narekovala jeza in razočaranje. Nota pravi, da je obisk ameriškega poslanika v velikem glavnem stanu delo »nemške zahrbtnosti« in si drzne ameriško javno mnenje svariti, da naj se ne da varati od nemških zagotovil.
Na morju.
Angleška križarka »Penelope« težko pO*
škodovana.
Rotterdam, 1. maja. Moštvo potopljenega parnika Bergenstroms ki je prišlo danes v neko nizozemsko pristanišče, pripoveduje, da je videlo v pristanišču Haiv wich angleško križarko Penelope«, ko sel jo vlekli tja. Križarko so privlekli iz po-morske bitke pri Lo\vestoftu in je skoraj popolnoma uničena.
XXX
Penelope- je zavarovana 3560 ton* ska angleška križarka. Ladja je čisto nov* in je prevozila 29 milj na uro, oborožena jo z 8 topovi, s štirimi dvojnimi cevmi za iz-puščanje torpedov; turbina se goni s 36 ti« soč konjskimi silami. Posada je štela 400 mož.
»Mod«.
London. (K. u.) Lloyd poroča: Potopil se je norveški parnik Mod« (664 ton)*
temo avstrijsko volno posojilo.
MISLIMO NA BODOČNOST!
Vojaška zmaga je naša in nam je no* bena moč na svetu ne more več iztrgati« Gre le zato, da vzdržimo še nekaj časa in prepričamo naše sovražnike, da so se popolnoma zmotili v vseh svojih računih in da te svoje zmote ne morejo na noben način več popraviti. In vzdržali bomo brej posebne težave. Naša polja so dobro obdelana, letina kaže nad vse lepo, denarjai je med ljudstvom kakor še nikdar prej. In kar je glavno: V najbližji dalji se nam smehlja naproti velika, sijajna bodočnost. Na podlagi hladnih računov lahko ugotovimo: Čaka nas zlata doba! Po vsaki vojni se gospodarsko življenje nenavadno bujno razvije in po tej vojni se bo toliko bolj, čim večja jc bila, čim več je uničila in preobrnila. Napolniti bo treba izpraznjena! skladišča in irgovine, graditi hiše, ceste, mostove, železnice. Armada sama bo potrebovala ogromne množine potrebščin, da se nanovo opremi in napolni svoja skladišča. Kako neizmerno polje dela se nam odpira! Da, po vojni ne bo brezposelnih* po vojni bo obilno dela in zaslužka za vs« roke in z mirno vestjo moremo že zdaj delati načrte za bodočnost. Eno jc pa goto« vo: po vojni dobimo nove in povišane da v« ke. To je naravno. Ker se bodo pa obenem splošno izboljšale gospodarske raz* mere. bomo te davke brez težave zmagovali. Kdor si pa hoče te davke posebno olajšati ali sploh zvaliti z rame, — ta na) podpiše čim največ četrtega vojnega pos»* jila, ki se bo naravnost sijajno obrestovalo. Velikih vojnih dobičkov so deležni le manj številni ljudje, ki imajo tovarne in druga podjetja ali se pečajo s kupčijo. Skromnejše, pa vendar še prav znatno, se pai lahko okoristi z vojno vsakdor, ki podpiše četrto državno vojno posojilo. Tako varno in obenem tako dobičkonosno se ne more nikjer naložiti denarja, nego v državnih vojnih posojilih. Industrija in trgovina resda obečata morda večji dobiček, toda zato so pa taka podjetja tudi vedno tvegana reč; lahko veliko zaslužiš, pa tudi vsa izgubiš, dočim v državnem posojilu čisto gotovo tudi veliko zaslužiš, obenem pa tudi lahko sladko spiš radi varnosti naloženega denarja. Vse to je tako očividno, da bi se bilo le čuditi, ako bi bilo drugače, nego je: vse hiti k podpisovanju IV. državnega vojnega posojila. Tu vidimo najtežje bogataše in najmogočnejše zavode, pa tudi skromnejše in najskromnejše štedljivce, ki nalagajo svoj denar v četrtem vojnem posojilu ali z drugimi besedami: na najvišje obresti, ki jih je sploh mogoče doseči in proti popolni, absolutni varnosti. Na Nemškem je zadnje vojno posojilo podpisalo pet milijonov malih štedljivcev. Tudi avstrijsko prebivalstvo, upamo, ne bo zaostalo v pravem razumevanju ugodne prilike, da si za daljšo bodočnost zagotovi bogat vir zagotovljenih dohodkov iz svojega premoženja ali prihrankov,
XXX
Pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so med drugimi podpisali na IV. avstrijsko vojno posojilo: Paul See-mann, tovarnar, Ljubljana, 50.000 K (na vsa štiri vojna posojila 150.000 K); Adolf Lorant, Ljubljana, 30,000 K; knez Herman Schonburg-Waldenburg, Šneperk, 10.000 K; Gustav Eger, tovarnar, Ljubljana, 20.000 Kj Josip Zidar, Ljubljana, 5000 K; Franc Tome, Ljubljana, 5000 K; Štefan Košar, Selo 54, 5000 K; dr. Moritz Frucht, dež. bram. ing., Moste pri Ljubljani; 3000 K; ing. Ivan Breda, Ljubljana; 3000 K; Julija Righetti roj. baronica Codelli, Ljubljana, 1000 K.
— Četrtega vojnega posojila je podpi« sala budimpeštanska tvrdka Julius Wolf« ner & Comp 4 milijone kron. Tvrdka je podpisala na vsa 4 vojna posojila 10 mili-
Podpisujte IV. volno posojilo.
jonov kron. »Wiener Bankverein«, ki je podpisal na lasten račun 50 milijonov kron IV. avstrijskega vojnega posojila, je podpisal na lasten račun na ogrsko vojno posojilo 10 milijonov kron.
Teden Rdečega Križa od 30. aprila do 7. maja!
Pozdravi naših vojakov.
(Zakasnelo došlo.)
Veselo Velikonoč želi z italijanskega bojišča vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenca« Ivan Kovač, Vrba-Žirovnica na Gorenjskem. — Iz Bovške kotline pošilja prisrčne velikonočne pozdrave vsem čitateljem »Slovenca«, znancem in prijateljem, staršem, bratom in sestram in vsem beguncem iz Bovca in okolice, ki se nas bodo gotovo še spominjali, kakor se spominjamo mi njihovega žalostnega odhoda od doma, oddelek strojnih pušk: četovodja Ivan Jer-nejčič, Unec pri Rakeku; četovodja Franc Kira, Bučka; desetnik Ivan Melik, Črna vas pri Ljubljani; poddesetniki: Jožef Mandelc, Radovljica; Karol Marolt, Poljane; Franc Beg, Rogatec, Štajersko; čast. sluga Franc Deutschmann, Kočevje. — Z gorskih grebenov ob Soči želi vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam I. vod 2. stotnije . . . črnovoj-niškega bataljona: četovodja Jos. Colarič, desetnik T. Boštjančič, desetnik Bohuslav Pajger, poddesetnik Ant. Kocman, Janez Trtnik. — Vesele velikonočne praznike želimo s snežnih planin vsem sorodnikom in znancem kakor tudi bralcem »Slovenca«! Zdaj srca hrepene po vas, očetje, matere, žene, po vas, otroci mladi! Bodite pridni in molite radi, potem bo praznike nam ljubi Bog podelil vsem in rešil vse nadlog! Valentin Mikuž, c. kr. rac. podčastnik; četovodja Štefan Colja; četovodja Jakob Gustinčič; desetniki: Franc Kepic, Sekol-nik in Ivan Mikec; Avgust Križan, Franc Bole, Anton Sergas, Matija Trsienjak, Fr. Pele, čast. sluga. — Gorski havbični topni-čarji pošiljamo z visokih snežnih gora kjer se bolje počutimo nego lani v Karpatih, krepke pozdrave in prisrčna velikonočna voščila vsem doma ostalim: Nadtop. Fr. Poljanšek, Ljubliana; Fr. Kerč, Mrzli Vrh; Fr. Murnik, Sv. Lucija; Pavel Vil-man, Javornik; Ivan Modic, Pavel Schnabl. Janez Kapelja, Ferdinand Leuz, Andrej Grm, Fr. Acetto, Vič; Andrej Tavčar, Kari Capuder. — Vesele velikonočne pozdrave pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa krasni Gorenjski — slovenski fantje na besarabski fronti: Peter Novak, Jesenice (Gor.); Franc Lončar, Horjul; Fr. Krivec, Mengeš; Jakob Poljanšek; Anton Janež, Tolmin; Avgust Keršič, Šiška. — Prisrčen velikonočni pozdrav pošiljamo či-ta/teljem »Slovenca« s tirolske fronte: Desetnik Mihael Kovačič, Bizeljsko pri Brežicah; deset. Jožef Otorepec, Podčetrtek; Franc Lipar, Pišece; Matija Pšeničnik, Kapele; Jos. Poček, Brežice; Fr. Pavlija, Brežice; Ant. Rudi, Prislan; Fr. Vrtačnik, Bra-slovče; Alojzij Podgoršek, Gomiljsko; Albin Rovanšek, Trbovlje; Anton Ocvirk, Jos. Benz, Griže pri Celju; Jos. Pene, Raj-lienburg; Fr. Zagajšek, Sv. Jurij ob juž. želez.; Šandor Liberi, Ptuj; Ivan Snigoc, Ivan Turk, Ptuj; Franc Es, Sv. Ilj; Alojzij Črček; Štefan Vezjak Koprivnica na Hrvaškem; Fr. Očir, Sv. Andrej. — Prisrčne velikonočne pozdrave pošiljajo vsem znancem, znankam in prijateljem enoletni prostovoljci: Četovodja Kumelj Ciril, Kraana Rudolf, Komar Stanko, Majce Jože, Fajdi-ga Edo, Orožen Janko, Wissiek Jože, Po-gačar Zdravko, Žvan Lev, en podpis nečitljiv. — Staršem, sorodnikom, prijateljem in znancem pošiljamo srčne pozdrave in želimo vesele velikonočne praznike: Poddesetnik Vončina Rajko, stražni vodja Ge-stelj Jurij; Simončič Janez, Mavrin Janez, Oblak Kari, Cindrič Niko, strelci. — Prisrčne velikonočne pozdrave vsem čitateljem »Slovenca« in svojim dragim v domačem kraju pošiljata Anton Vovk, Sv. Križ Vipavski; Jož^f Vales, Gaberje-Vipava. — Jožef Vendramin, četovodja, že drugič ob bistri Soči, pošilja vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejše velikonočne pozdrave z željo, da bi se kaj kmalu zopet sešli, k delu in življenju v Šmartnem, v rajskih Brdih.
(Konec.)
Gospodarstvo.
Oprostitev planšarjev in sirarjev od vojaške službe. C. in kr. vojno ministrstvo je sporočilo, da veljajo 1. 1915 izdana določila glede odveze planšarjev in sirarjev po poklicu od vejaške službe tudi leta 1916. Po teh določilih se smejo take vojni službi podvržene osebe, ki so še zadaj za vojnim ozemljem, ki jih jc lahko dalj časa pogrevati v njih sedanji vojaški službi in glede katerih je brezdvomno dokazano, da jih ni nikakor mogoče pogrešati in nadomestiti pri planšarskih in sirarskih opravilih, v času od začetka junija do srede septembra
in kjer bi bilo to potrebno tudi do konca septembra odvezati vojaške službe. Tozadevne prošnje, v katerin je navesti natančne vojaške in osebne podatke onega vojaka, za katerega se predlaga oprostitev, je vlagati pri okrajnem glavarstvu, v čigar ozemlju je dotično planšarstvo oziroma si-rarstvo.
Za strojniški tečaj Gospodarske zveze
se je priglasilo preveliko število udeležencev. Vsled tega je prisiljena imenovana, da priredi 2 (dva) strojniška tečaja. Prvi bo trajal kot že objavljeno od 8. do 17. t. m. Drugi pa od 21. do 31. t. m. Za drugi tečaj so se odločili poznejši priglašenci, kateri bodo o tem pismeno še obveščeni. Tudi novi se še zanj sprejemajo.
Trtni les za krmo. Enoletni trtni les (trtne mladike), ki odpade pri režnji trt in ga imenuje vinogradnik rezje ali rezino, vsebuje precejšnjo množino redilnih snovi, tako da se v tem oziru lahko meri z mar-sikterim slabšim, zlasti izpranim senom. V Dalmaciji, Italiji in na Francoskem, zlasti v krajih kjer primanjkuje krme, je trt-no rezje kot krma za govejo živino splošno v rabi. V Dalmaciji ga pokladajo živini kar celega, vendar se pa bolj priporoča trtno rezje zrezati in zdrobiti in v tem stanju ga \k živina, zlasti z drugo krmo (z re-zanico, s senom itd.) pomešanega, prav rada. Da je vrednost trtnega rezja res velika, je videti že iz tega, da ga je letos vojna oblast od nas kupovala po razmeroma zelo visoki ceni (4 K za 100 kg) in ga je vporabila za krmo klavni goveji živini. Na stotine vagonov se ga je odpeljalo na razne kraje blizo južne fronte, kjer se je v ta namen zrezalo in zmlelo na posebnih, slamoreznicam podobnih strojih in živini pokrmilo. Nekaj teh strojev je sedaj na razpolago in se jih lahko dobi v brezplačno vporabo. Priporočam tedaj vinogradnikom, posebno tam, kjer jc cenena gonilna moč (vodno kolo itd.) na razpolago, da se za tak stroj takoj zglasijo pri podpisanem, kjer zvedo bližje pogoje za dobavo stroja. Tudi v letih, ko je sena dovolj, primanjkuje pri nas proti spomladi navadno suhe krme in marsikateri gospodar je pri-moran vsled tega, da živino ceno odproda in mora pozneje drugo drago kupiti. Če bi se tedaj v vinorodnih krajih posluževali trtnega rezja za krmo. bi jim bilo ravno v najbolj težavni letni dobi, ko krme najbolj primanjkuje, gotovo zelo pomagano. Če se ne oglasi nihče za stroje, ki so za Kranjsko na razpolago (dobe se tudi taki z vitlom vred), potem pridejo ti stroji v druge dežele in je naša dežela s tem oškodovana. Zato naj bi se marljivi in napredni kmetovalci takoj za nje zglasili. — B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Ru-dolfovem.
Koristna uporaba rjavega hrošča.
Strokovni listi pišejo: Nabiranje in uničevanje rjavega hrošča se izplača že zgolj iz ozira na preprečeno škodo, ki bi jo hrošč in njegove ličinke povzročile na poljih in nasadih. Hrošč se pa lahko še drugače izkoristi. 1. kot krma za živali; sveži hrošči imajo približno 15 odstotkov prebavljive beljakovine in 3 odstotke prebavljive maščobe, posušeni pa obojega približno trikrat toliko. Hrošči so tedaj prav dobro močno krmilo za kokoši, prešiče pa tudi ribe, toda samo pod pogojem, da se zmerno pokladajo; večje množine dajejo mesu in jajcem slab okus. Prešičem se smejo po-kladati le prekuhani, ker so prenašalci nevarnega črevesnega črva. Vsekakor imajo kot krmilo vrednost 7—9 K 100 kg sveži, posušeni pa 25—30 K v rednih časih, sedaj pa seveda več. Centrala za krmila na Dunaju kupuje popolnoma posušene hrošče, ki so prosti peska in druge smetnjave, po 1 K kilogram. Za sušenje hroščev je treba še enkrat večje vročine nego n. pr. za kruh — sušiti jih pač ne kaže v pečeh za kruh, marveč v sušilnicah za lan. Sušiti se morajo najmanj 24 ur ter se morajo večkrat dobro premešati, tako da so res popolnoma suhi in jih je mogoče zmleti v moko, Ako so hrošči premalo suhi, postanejo žal-tavi in plesnjivi. Na enak način se lahko pripravijo in uporabijo tudi drugi hrošči, mrhobrbec; paziti pa je pri tem, da se ne uničujejo koristni hrošči kakor polonica in n. pr, prosnica, zlata miinnica, govnobrbec, brzec. — Kadar gre za velike množine rjavega hrošča, naj se pa na vsak način porabi za pridobivanje milne maščobe in za umetni gnoj. S pomočjo žveplenega ogljika se na eni strani zatro jajca, na drugi strani se pa dobi izvleček maščobe, ki je izvrsten za proizvajanje mila. Kar ostane od hroščev, osebuje še 9—10 odstotkov dušika, 0.7 odst, fosforne kisline in 1 odst. kalija ter predstavlja kot gnojilo vrednost 20 K za 100 kg.
Upogljivi leseni podplati. Po daljših poizkusih se je posrečilo ravnatelju štajerskega obrtnopospeševalnega zavoda ▼ Gradcu, c. kr. višjemu nadzorniku Alfredu Springer, iznajti postopanje za izdelavo upogljivih lesenih podplatov. Iznajdba se patentira. Čevlji s takimi podplati so na videz popolnoma enaki usnjenim čevljem, podplati so upogljivi, ne ropočejo in so ne-premočljivi. Stanejo približno polovico j manj nego usnjeni čevlji. Nosijo se prijet-
nejše, ker so lažji. V kratkem se začne z izdelavo teh čevljev, ki jih bo gotovo vsa-kdor pozdravil.
Prijavna dolžnost za predmete iz čina in cinovih zlitin. V ta namen, da se dobi natančen pregled o zalogah cina v tuzem-stvu, je uvedena potom ministrskega ukaza z dne 27. aprila 1916 dolžnost, da se prijavijo predmeti, ki so iz cina (kositra) ali ci-nove zlitine. Prijavno dolžnost je treba vestno izpolniti. Naznaniti je treba niže navedene predmete, v kolikor obstoje v celoti ali v pretežnem delu iz cina ali cinove zlitine. Sledeči predmeti prihajajo v poštev: 1. Pločevine, cevi, drogi, table, plošče in kosi sirove litine; 2.folije; 3. vrči, cimenti in druge posode ter drugo posodje, nadalje sklede, krožniki, tase, pokrovi, žlice, svetilniki in drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti; 4. točilne tase; 5. kopalne banje; 6, pipe in druge armature; 7. sfestavi-ne aparatur (zlasti tudi forme za vlivanje sveč). Dolžnost naznaniti pod točko 1 in 2 imenovane predmete odpade, ako cela zaloga ne presega 5 kilogramov. Navedene predmete je navesti brez ozira na to, ali spadajo k uredbam obratne naprave, ali so na zalogi za podelovanje ali razpečavanja ali pa služijo drugim namenom, ali se ta-časno rabijo ali sc ne rabijo. Naznanilo mora podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali za druge shrambi. Za prijavo je rabiti uradne prijavne liste, katere se dobe pri političnih oblastvih prve stopnje (magistrat ljubljanski, okrajna glavarstva), pri županstvih in pri trgovskih in obrtniških zbornicah.
Prvi večer v lam
Do sedaj sem moral jaz za vso mojo okolico misliti, od sedaj pa drugi za me. Kako velika spremeba, ki dobro vpliva! Pa dobiš en papirček: do tam. Tam zopet: do tam, ko ne gre več »Luka«, pa Te »An-to« nese — zastonj. In ne veš, kdaj si prišel, in ne, kam.
Na veliki petek! Ali dober bo začetek? Naši junaki so v rezervi; zato je tudi ves častniški zbor zbran pri večerji. Tožijo, da je dolgčas na počitku. Tovariš je prinesel od nekod gramofon. Kako naslajanje za vse! Ves pogovor zastane. Začno grmeti topovi. Ni izključeno, da ne dobimo obiska; saj je 20 minut oddaljeno selo vse porušeno. Častnikov niti noben z očmi nc trene; zato tudi jaz — novinec po sili ostanem miren.
Priprava na Vstajenje. V taboru in pri četah v njem ni bilo do sedaj nobenega vojnega kurata, zato tudi ne potrebščin za bogoslužje. Bližnja podružnica je pod sovražnim ognjem. Okupiral sem prazno barako in jo veselo spremenil v kapelo. Vojno kapelo sem si s precejšnjo predrznostjo izposodil od svojega predstojnika. Za nedeljo so vojaki z veseljem postavili šotor na varnem kriju pod milim nebom. Na večer je bilo slovesno vstajenje pri župni cerkvi v dolini. Poveličevala ga je udeležba vojaštva z godbo in visokimi vojaškimi dostojanstveniki. Starci in starke so veselja jokali. Otroci ne bodo nikoli pozabili te parade. Naš črnovojni bataljon — večinoma možje so bili od višjega poveljnika vrlo pohvaljeni. So se pa tudi postavili, kot nekdaj fantje Janezi po ljubljanskem trgu.
Na Veliko noč celi dan lije kot iz škafa. Službo božjo smo obhajali v največji baraki, »Prvo delo je bilo za vas veliki petek, križev pot na Kalvarijo, drugo leto je dan Vstajenja za Avstrijo in Veliki petek za sovrage naše — — —. To je vam vesela Aleluja,« In veselili so se vojniki. Ker je čez dan prišlo povelje, da maršira bataljon visoko gori v zakope, pred granate, je bila mala kapelica celo popoldne in zvečer pridno obiskana. To je naš črnovojni bataljon, sestavljen večidel iz starejših »dinarjev«, ki uživajo svetovno slavo, «svetovno« pravim, ker jih sovražnik še bolj pozna, kot mi.
Črnovojniški bataljon je bil že lani maja na zahodni fronti.
irski oslaSi se odali.
London, 2. maja. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Glasom uradnega poročila so se vsi dublinski voditelji vstašev udalL
London, 2. maja. (K. u.) Reuter: Predaja dublinskih vstašev se je izvršila, ko so bili pregnani iz gorečega glavnega poštnega poslopja. Čete, ki so imele zastavljene izhode na Saquillestreet, so ustavile ogenj. Vstaši so se približali s parlamentersko zastavo in zaenkrat sklenili premirje. Nato je Pearee, takoimeno-vani predsednik provizorične republikanske vlade, podpisal formelno brezpogojno predajo. Poveljniki vseh vstaških bojnih sil so dobili povelje, da polože orožje. Prepise predajnega zapisnika bodo nabili po celi deželi.
Kupujte znake in cvetke Tedna i Rdečega Križa!
Turčija v vojski.
Turško poročilo. Carigrad, 1. maja, (K. u,) Agence tel. Milli poroča: Glavni stan naznanja:
Naši pomorščaki so zadnje dni potopili ob črnomorskih obalah tri ladje, katerih eno je topovski ogenj popolnoma uničil. Razen tega so bile potopljene tri natovorjene jadrnice.
Kavkaška fronta. Sovražne bojne sile, ki so bile 25. aprila napadle naše za-padno od Muša severno od gore Kosma postavljene čete, so se morale po 7urnem boju umakniti, Ujeli smo večje število sovražnikov. Sovražni oddelek, močan približno 1 polk, ki je 28. aprila napadel del naših v odseku južno od Ašekale nahaja-jočih se bojnih moči, je bil z izgubami odbit ter nam je prepustil veliko množino živil. Sovražniku, ki nas je bil v noči od 29. na 30. april v odseku zapadno od Ašekale ležečega griča 260 napadel, se je najprej posrečilo, zasesti enega naših strelskih jarkov, a je bil z našim protinapadom na bajonet zopet vržen ven. V odseku Bitlis in v obrežnem odseku nič posebnega. Z drugih front ni bilo nikakih poročil ki bi javila kak važen dogodek.
Rusko nradno poročilo. Petrograd, 28. aprila. Uradno. Kav« kaz: Jugozahodno od Erzeruma so naši oddelki potisnili Turke nazaj. Pri Bitlisu so naše čete prodrle dalje naprej v južni smeri.
Po padcu Kut el Amara. Carigrad, 1. maja. (K. u.) Bolgarski ge neralissimus Žekov je brzojavil Enver paši, da v imenu bolgarske armade čestita hrabri otomanski armadi in da ji želi novih zmag, da zmaga skupna stvar.
Francozi se boje nadaljnih turških uspehov, Geni, 2. maja. »Eclair« se boji, da slede kaiptulaciji Townshenda še druge katastrofe v Mezopotamiji, kjer Turki spretno operirajo. Tudi Ruse opozarjajo turški protinapadi v Armeniji na nevarnost ofenzive.
Turško-nemško bratstvo, Berlin, 29. aprila. »Berliner Tagebl.« poroča, da je mladoturški odbor nemškim poslancem priredil slavnostno pojedino, Turški zunanji minister Halil je naznanil, da se skoro sklene turško-nemška pogodba o konzulatih, o bivanju nemških državljanov, izročanju in pravni pomoči sodišč. V tej pogodbi ni sledu starih kapitulacij. Z velikim odobravanjem so poslušali besede nemškega poslanika grofa Wolff-Metternicha, ki je povdarjal, da Turki vedo, da Nemčija nima nobenih postranskih namenov in da Nemčija zase noče takega mesta, ki bi nasprotovalo časti in neodvisnosti Turčije, Nemčija bo dala vso svojo pomoč in si tudi za bodoče želi kot zvesta zaveznica močne Turčije,
Dogodki na Balkanu.
Doiran zasedli Nemci in Bolgari.
Geni. »Petit Parisien« poroča iz Soluna: Nemške in bolgarske čete so zasedle mesto in kolodvor Doiran.
Podpredsednik bolgarskega sobranja o miru.
Podpredsednik bolgarskega sobranja Mončilov, je izjavil nekemu časnikarju: Srečni čas miru ni več daleč, kajti vojska se bliža svojemu koncu. Odpor entente je zlomljen in če ententa še misli na to, da bi osvobodila Srbijo, se moti. Sodim, da se bližamo miru.
XXX
Rumunska zbornica bo zopet zborovala koncem maja.
Budimpešta, 1. maja. Bukareška »Ac-tionea« poroča, da je Bratianu v krogu svojih zaupnikov izjavil, da misli koncem maja senat in zbornico sklicati na kratkf zasedanje.
Rumunski rusoiili se zopet gibljejo.
Budimpešta, 1. maja. »Az Est« javlja iz Bukarešte: Agenti rusofilne struje se zooet gibljejo in so za prihodnjo nedeljo sklicali veliko ljudsko zborovanje. Že poziv kaže, da so shod sklicali brez resnega namena in programa. Na Jonescujevo pobudo bo začel izhajati novo rusofilno glasilo »Gazetta«.
XXX
Grika odklonila ententino zahtevo.
London, 30. maja. (Kor. ur.) Reuter 29. aprila iz Aten: Prevoz srbskih čet po grškem ozemlju je še vedno povsod na raz-ovoru. Vse nepotrpežljivo čaka, kako se o to vprašanje razvilo. Grška vlada je odgovorila, da železnic ne bo nikdar izročila in prevozu Srbov nikdar privolila.
Nemild veto proti prevozu Srbov.
Berlin, 1, maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Poslaniki entente so napravili zadnji poizkus, da Grško pridobijo za železniški prevoz srbske armade.
Grška je vnovič odklonila, ker je Nemčija, kakor poroča »Daily Mail« izjavila, da bi to smatrala za kršitev nevtralnosti. --
Zakaj se Grška brani Srbov.
Lugano, 30. aprila. Kakor poročajo italijanski listi prigovarjata Grški k odporu nemški in avstrijski poslanik, češ da bi dovoljenje za prevoz srbskih čet osrednji sili smatrali za sovražno dejanje in bi morali nastopiti prosto pot v Macedoniji.
Grška civilna uprava v severnem Epiru.
Berlin, 1. maja. Wolifov urad poroča iz Aten: Uradno se razglaša; Severni Epir je sedaj pod grško civilno upravo. Ustanovila sta se vladna okraja Korica in Argyro-kastro.
Aretacija nemškega konzula v Drami.
Bern, 1. maja. »Bund« poroča iz So-funa: Angleška konjenica je v železniškem vlaku v Seres aretirala nemškega konzula v Drami, češ, da je vohunil. Vkrcali so ga v Solunu na nek angleški parnik.
Liga grških častnikov za kralja in vlado.
Dunaj, 1. maja. (Kor. ur,) »Pol. Korr.« dobi iz Grške sledeče poročilo: Dejanja entente, ki kruto kršijo svobodno postopanje Grške, kar je armada že od početka vojne bridko občutiia, so sedaj dosegla svoj vrhunec, ko ententa pritiska na vlado radi prevoza srbskih čet. Ta pritisk je sedaj v Atenah vodil do ustanovitve častniške lige, ki si je postavila za cilj čim izdatnejšo podporo vladi proti neprestanemu stiskanju dežele. Da je tako društvo sploh bilo potrebno, čegar prva izjava je izražala odkritosrčno lojalnost za kralja in dinastijo, tukaj označujejo za značilno posledico abnormalnega položaja, v katerega je Grško spravila ententa, in celo osebe, ki odločno odklanjajo vsako politično udejstvovanje častniškega zbora, ne morejo druzega kakor pripoznati, da je ta izjava grških častnikov v teh okoliščinah opravičena.
Bern, 1. maja, (K. u.) Kakor je posneti iz redkih in previdnih poročil pariških listov, gre pri nastopih atenskega častniškega zbora za spontane narodne izjave za prestol in domovino. »Temps« pripoveduje, da se je zbralo gotovo število častnikov, katerim se je zdel sedanji položaj nevaren za javni mir, da bi se posvetovali o protiodredbah. Objavili so izjavo, v kateri zagotavljajo, da so odločeni, braniti kralja. Pravijo, da se ne bodo strašili uporabiti skrajnih sredstev proti tistim, ki so se za-rotili proti prestolu in domovini, Kralj in vojni minister sta pomirjevalno vplivala n.anie, tako da so bile včeraj ceste čisto mirne. Nihče pa ne more z gotovostjo reči, kako se bo še stvar zasukala. Glasom Tlestie« je dal vojni minister zbornim voditeljem priporočiti, naj se častniki ogibajo, da bi dali povod mnenju, da se v izvrševanju svoje službe mešajo'v zunania vprašanja. _ ________
Dnevne novice.
-j- Pohvala Slovencev. Custos« (varuh), stanovski list za katoliško duhovščino, ki se tiska v Uznachu na Švicarskem in ga urejuje dr. Marxer, župnik v švicarskem mestu Davos, je v 4. številki tega letnika objavil članek o »Slovencih«, ki se tako začenja: »Vrli ljudje prebivajo na jugu Avstrije, Jugoslovani, dobri katoličani, zvesti cerkvi in zvesti cesarski hiši. Posebno Slovenci se odlikujejo s temi lastnostmi,« Nato podaje kratek pregled katoliške nepolitične organizacije med Slovenci in zaključuje takole: Zatorej pa, ti delavno, plemenito ljudstvo! Razvijaj se dalje na začeti poti! Kar je med vojnim hrupom moralo umolkniti, bo po zmagi zopet oživelo, namreč tvoja velikanska organizacija. Ostani biser v kroni Habsburžanov in dragotina med narodi, ki tvorijo zaklad Cerkve!« — Tako sodijo o Slovencih katoliški Nemci. Kakor nas ta sodba napolnjuje z veseljem, tako je tudi vzpodbuda za tiste, ki nekoliko temno in malodušno gledajo v bodočnost. Kdo bi se drznil z nasilno in krivično roko se dotakniti naroda, ki je biser v kroni Habsburžanov in dragotina katoliške Cerkve!
-i- Nemčija in Avstrija, Dunaj, l.maja. (Kor. ur.) Pogajanja v našem zunanjem ministrstvu, ki so sc v zadnjih dneh ob udeležbi avstrijskih in ogrskih funkcijonarjev vodila z nekaterimi iz Berlina došlimi zastopniki nemške vlade o nekaterih carinskih in gospodarsko-političnih vprašanjih, so potekla prav zadovoljivo. Tozadevna tehnična podrobna vprašanja pridejo prihodnji teden v Berlinu na skupno posvetovanje odposlancev strokovnjakov.
-j-1 Člani bolgarskega sobranja so odpotovali 30. m. m, v Budimpešto, na Dunaj in v Berlin. Njim na čast je priredil 29. m, m. zvečer sprejem avstrijski poslanik grof Tarnowski, ki je napil prijateljstvu z Bolgarijo in bolgarskemu kralju. Odgovoril mu je podpredsednik sobranja dr, Momčilov, ki je opozarjal posebno na zvesto podporo monarhije nasproti mlademu kraljestvu v njegovem boju z ruskim velikanom in je napil cesarju in kralju Francu Jožefu.
— Dr. Zdešar srečno rešen iz francoske ječe v Morsilji na Korziki! To veselo novico nam je za 1. majnik prinesla brzojavka i/. Curiha v Švici. Sicer se v domovino še ne sme vrniti, ampak ostane
za enkrat na Francoskem; toda stanovati sme v misijonski hiši pri svojih sobratih in se tako vsaj ni treba več bati, da nam umrje v ujetništvu, Doslej je zdihoval v ječi ves bolehen v vlažnem kotičku, kakršnega bi pri nas še psu ne privoščili. Ko dospe pismo, priobčimo kaj več-
—	Za kanonika je bil inštaliran v Zagrebu Slovenec pisatelj preč. g. Janko Bari e.
—	Imenovan je za praporščaka pri 17, pešpolku g. Ivan J e š e.
—	Za izobrazbo obrtnega naraščaja.
Ker so prenehale vsled vojske z delovanjem vse institucije, namenjene izobrazbi obrtnega naraščaja, se je vršil na poziv »Zavoda za pospeševanje obrti« v njegovih prostorih dne 1. t. m- posvet o potrebnih odredbah za poživljenje obrtnega pouka, katerega so se udeležili poleg predsedstva »Zavoda za pospeševanje obrti« tudi zastopniki trgovske in obrtne zbornice, c- kr, državne obrtne šole, vajeniškega zavetišča, obrtnih zadrug ter zadružni inštruktor za Kranjsko. Konsta-tiralo se je predvsem, da je normalno v Ljubljani nad 700 vajencev, od katerih'jc ostalo tudi še danes nad 500. Vsi ti vajenci so že skoraj dve leti brez vsakega' šolskega pouka, mnogo od teh dokonča učno dobo, ki nimajo prav nobenega šolskega znanja. Pomanjkanje blagodejnega šolskega vpliva povzroči posebno za vajence trajno strokovno in dostikrat tudi moralno škodo. Vsi udeleženci so soglasno poudarili najnujnejšo potrebo, da se prične s poukom v obrtno nadaljevalnih šolah kar najprej mogoče. Poskrbeti je treba pa tudi za one vajence, ki so že dokončali svojo učno dobo, ki so torej že oproščeni, ki pa sploh niso obiskovali nobene nadaljevalne šole. V tem oziru je sklenilo načelstvo zadruge krojačev, kro-jačic itd. predlog, da priredi zavod za pospeševanje obrti počitniški tečaj, v katerem naj bi se vsaj za silo izpopolnila strokovna izobrazba že oproščenih, a ne šolanih vajencev. Po temeljiti razpravi, katere so se udeležili zlasti nadzornik obrtno-nadaljevalnih šol, vladni svetnik g. I. Šubic, tajnik trgovske in obrtne zbornice g. dr. F. Windischer, načelnik krojaške zadruge g. F. Jeločnik in kot vodja zavetišča za vajence g. spiritual A. Stroj, se je preciziralo stališče, da naj se s počitniškimi tečaji nadomesti le šolsko izobrazbo že oproščenih vajenccv, torej po®Očnikov-začetnikov, dočim naj se s čimprejšnjo otvoritvijo obrtno-nadaljevalnih šol skrbi za pouk vajencev, ki šc niso skončali vajeniške dobe. Sklene se zato soglasno, da naj zavod za pospeševanje obrti stori vse potrebne korake pri mero-dajnib činiteljih, da se otvorijo obrtno-nadalievalne šole, če ne prej, vsaj v jeseni. Kot nadaljni predmet sestanka je prišlo v razgovor vprašanje prirejanje pomočniških izpraševalnih izkušeni, ki so do sedaj vse izostale, ker so bili vsi predsedniki teh izkušenj poklicani v vojsko. Sklene se tudi v tem oziru storiti primerne korake, da bodo mogle te izpraševalne komisije delovati ter dati priliko dotičnim pomočnikom, ki imajo vse predpogoje izpolnjene. da sc podvržejo tem pomočniškim izkušnjam in zadobe tako vse pravice. ki jim gredo po prestani izkušnji v smislu obrtnega reda. Po od načelnika krojaške zadruge sproženem razgovoru o tiskovinah za razna izpričevala, se še sklene, da naj preskrbi zavod za pospeševanje obrti vse tiskovine za učna izpričevala, kar obljubi predsednik I. Kregar, da se bo že v kratkem zgodilo. Posvetovanje je bilo s tem zaključeno,
—	Smrtna kosa. Umrla je gospa Pavla P i r k e r rojena Goederer, soproga trgovca gospoda Frana Pirkerja v Ribnici. —- V Gradcu je umrl tovarnar klobukov Jožef P i c h 1 e r . — Umrl je v Mariboru nadporočnik Avgust M a n d 1. — Na Dunaju je umrl naš rojak dvorni in sodni odvetnik dr. Klement S e s h u n. — Umrl je v Novem Sadu bivši urednik »Zastave« in lastnik tiskarne dr. Sv. Miletiča.
—	Hrvatski častniki v osvojenem ozemlju. Dr. Milan Ogrizovič, hrvatski pesnik in pisatelj, sedaj rez. nadporočnik, je imenovan za šolskega referenta v Srbiji ter je že odpotoval v Belgrad, a rezervni poročnik dr. Jurij Kumičič je imenovan za glavnega urednika uradnega lista na Ce-tinju ter je tja tudi že odpotoval.
—	Pregledovanje črnovojnikov na Ogrskem, Neki ogrski vojaški strokovni list piše, kakor izvaja Grazer Volksblatt«: Ob zdravniškem pregledu črnovojniških letnikov do leta 1866,, ki se zdaj zopet preberejo, se bo postopalo na Ogrskem takole: 1, Razlogi nesposobnosti za vojno službo z orožjem v armadi starejših letnikov, ki se pregledajo, se doženejo iz črnovojniških seznamov in izpisov asentne komisije, odnosno jih vzame na znanje asentna komisija po podatkih dotičnega. 2. Tisti, ki so bolni na egiptovski očesni bolezni (trakom), bodo izpoznani za sposobne. 3. Če sc napake črnovojniških obvezancev nc bodo mogle brezpogojno dognati pri naknadnem prebiranju, se pošljejo dotičniki v najbližjo garnizijsko bolnišnico. V bolnišnico ne pošljejo tistih črnovojnikov, katerih
napake so se dognale že prej v bolnišnicah.
Ljubljanske novice.
—	Policija v Gradcu je zapovedala, da je morala trgovka Marija Baumgartner napis »Dclikatessenhandlung« izpremeniti v »Feinkosthandlung«.
—	Razredna loterija. 20.000 kron sta zadeli srečki 102.106 in 105.894,
Pri Mkl-Mm rarlvlh 20.000 Mležev.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleži so izgubili v bojih okoli Kut-el-Amare okoli 20.000 mrtvih; plen še ni preštet. Ujeti so: 4 generali, 240 angleških in 270 indijskih častnikov. Poveljnik Halil paša je generalu Tovvnshendu pustil sabljo.
Rožne poročilo.
Potres.
Stuttgart, 1. maja. (K. u.) Potresna opazovalnica Hohenhclm poroča: Danes opoldne je bil zaznamovan precej močan potres v bližini, katerega ognjišče je najbrž zgornja Italija. Oddaljenost ognjišča znaša približno 550 kilometrov, kar bi kazalo za ozemlje pri Bo-logni.
Mešana komisija Rdečega križa.
Stockholm, 30. aprila. Dne 2. maja se zbere mešana komisija Rdečega križa, ki bo obiskala ujetniška taborišča v Nemčiji, Avstroogrski in Rusiji. Nemški in avstrijski Rdeči križ pošljeta po enega, Rusija tri in nevtralne Švedska, Danska in Švica po enega zastopnika.
Primorske novice.
Slovenska goriška gimnazija v Kro-merižu na Moravskem? Kakor se zatrjuje v dobro poučenih goriških krogih, se otvo-ri slovenska goriška gimnazija v Kromeri-žu na Moravskem. Upamo, da se ta vest uresniči in da se tudi v zadevah drugega fiašega goriškega šolstva store čimprej od zato poklicanih krogov potrebni koraki.
— V ruskem ujetništvu sta Anion Ku-t Tiričlč v Taškentu in Jožef Manfreda v j Kiidesovu.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic V Trstu, ekspozitura v Ljubljani razglaša: Z julijem 1916 se sprejmejo za tukajšnje področje nekateri uradniški čakalci (as-piranti). Prosilci imajo brzo (najpozneje do 15. maja 1916 (tuuradno Ljubljana, Reslje-va cesta 10) vlomiti svoje kolekovanc prošnje, katerim so priložiti dotični dokumenti, da izkažejo izpolnitev sledečih sprejemnih pogojev: 1. starost med 17. in 35. letom (krsini ali rojstni list); 2. avstrijsko državljanstvo (domovnica); 3. pošteno dosedanje življenje (uradno spričevalo o nravnosti iz zadnje dobe); 4. z dobrim uspehom položeni zrelostni izpit na srednji šoli (predložiti je spričevalo o zrelostnem izpitu in zadnja 4 semestralna spričevala). Prosilci, ki za časa vložitve svoje prošnje stoje še pred izpitom, imajo doprinesti zadnje se-mestralno izpričevalo kakor tudi izpričevalo o zrelostne izpitu najdalje do 12. julija tek, leta. Razven tega morajo biti prosilci telesno sposobni za izvršilno železniško službo, kar se hode ugotovilo po želez-niško-zdravniški preiskavi. Nadalje je izkazati tudi znanje nemškega jezika kot službenega jezika v besedi in spisu (ter po potrebi tudi znanje drugega deželnega jezika) in sicer po izkušnji, ki se bode tuuradno vršila. Prosilci morajo nadalje biti prosd vojaške in črnovojniške službe, to je morali so se že podvreči dosedaj razglašenim pregledom in biti spoznani nesposobnim za vojaško službo. Prosilci sc nastavijo kot volonterji z adjutumom po 50 K mesečno in se dodelijo v času od 1. julija do 31. oktobra 1916 k enemu železniškemu uradu v svrho izučenja v brzojavni in signalni službi. Ko napravijo brzojavno in signalno izkušnjo (približno 3 mesece po službenem nastopu, se adjutum zviša na 60 K mesečno. Od 1. novembra 1916 bodo prosilci tekom 8 mesecev prideljeni železniško strokovnemu tečaju (Dunaj, Praga ali Line), kjer se bodo poučevali v drugih železniških panogah postajne službe. Pred zaključkom tečaja so položiti konečni izpili in zatem je po dodelitvi k železniškemu uradu prestati najmanj trimesečna učna doba v praktični službi, ter je položiti praktični prometni izpit, nakar se adjutum zviša na 100 K. Imenovanje uradnikom X. službenega razreda s plačo po 1600 K in z urejeno stanarino sc izvrši najdalje tekom 3 let po sprejemu v železniško službo. C. kr. državna uprava si končno pridržuje pravico razvezati službeno razmerje šc skozi 5 let po dnevu imenovanja uradnikom X. službenega razreda.
ij Pri prodaji svetk ia znakov za »Rde* ci križ je bilo v Ljubljani te dni nabranih okolu 15.000 K.
lj Odlikovanje. Gospa majorjeva Irma Mart i n o v i t s , katere blagotvorno delovanje kot predstojnica gospejnega komiteja c. in kr. vojnotransportnega vodstva- št. 9 pri preskrbljevanju zimskega perila za na soški fronti se boreče vojake kranjskih krdel, še v živem spominu, je bila za svoje patrijotično in humanitarno delovanje odlikovana s častnim znakom Rdečega k r i ž.a II. razreda z vojno dekoracijo, ter se ji je ta, gotovo zasluženi častni znak na velikonočni ponedeljek slavnostno pripel. Ob tej priliki pripomnimo, da navedena velikodušna gospa svojega delovanja ni ustavila, ampak misli, podpirana od svojega ravno tako delavnega gospejnega komiteja v najkrajšem času započeti velikopotezno akcijo v svrho preskrbovanja perila za vojaške bolnice ter se bode obrnila vnovič s posebnim oklicem do že tolikrat izkazane dobrosrčnosti ljubljanskega prebivalstva.
lj Oddcja moke pri mestni aproi/iza-ciji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek dne 4. maja; peki in mokarji v petek dne 5. majaj okoliški trgovci pa v soboto dne 6, maja vselej ob 8. uri zjutrai na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša I, nadstropje, mestna posvetovalnica.
lj Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Jakoba tamošnji vrli cerkvenik g. Jurij Zihert z gospico Heleno Mrzlikar. Čestitamo!
lj Glasbena Matica. V sobotnem dobrodelnem koncertu bo po daljšem odmoru zopet nastopila pred ljubljanskim občinstvom priljubljena gospa Irma Pola k o v a iz Zagreba. Pela bo lep spored: Dvorakovo arijo iz opere »Rusalka«, Puc-cinijevo arijo-molitev iz opere »Tosca«, arijo Ivana pl. Zajca in pesem ravnatelja Srečka Albinija. — V nedeljskem koncertu pa bo kot solist zopet nastopil mladi gospod Zlat k o Balokovič in igral Sain-Saesovo skladbo: Introdukcijo in Rondo cappriccioso ter dve prelepi skladbi Wieniawskega slavnoznano »Legendo in Polonezo v A-duru. Pevski zbor Glasbene Matice bo izvajal 4 motete in 1 madrigal Jakoba P e t e 1 i n a -G a 1 -lusa: Laus et pereunis g 1 o ri a 1 (Hvala in slava vekomaj!) osmeroglasno v dveh zborih; Eripe me, Domine — (Iztrgaj me, Gospod iz rok sovražnikov!] star dvoglasen kanon; Ascendo a d Patre m — A J1 e 1 u i a ! (Gori grem k Očetu svojemu — Aleluja!) šesterogiasno; Adoramus Te, Jcsu C h ris te! (Molimo te, Jezus Kristus!) osmeroglasno v dveh zborih in osmeroglasni madrigal »D i v e r s o s d i v e r s a i u v a n t« — Vsak se rad poveseli enkrat! Iz novejše slovenske in hrvatske glasbene literature pa novo skladbo skladatelja St a n k o Premrla »Slovenska govorica«, Emil A d a m ič e v o skladbo »M 1 a d junak po vasi jezdi«, Anton An-djelovo hrvatsko narodno pesem An. ko, An č i c e (pesem iz Varaždina) in šopek narodnih pesmi Vilko Novak; Cvieče iz vrta narodnoga.
lj Prememba posesti. Stedrijevo posestvo v Gradišču je kupil tovarnar g. Karol Pollak.	%
lj Slane ribe — najcenejše mesno hranilo. Slane ribe so neka posebnost nordijskih ribarskih podjetij. V to svrho se rabijo navadno losos in trska (kabljan). Ribam se porežejo glave in iztrebi drob, potem pa se razgrnejo in obesijo ter nekoliko po-suše. Nato se nasole in v zabojih po 100 kg spravijo v promet. Slane ribe se morajo 24 ur pred porabo namakati, pri čemer je treba vodo vsake štiri ure premenjati. Če se 24 ur riba namaka, je približno za 20% težja kot prej in je taka kakor sveža. Ker pridobi riba na leži, je razvidno, da se nabavna cena izdatno — nekako za 20 odstotkov — zniža tako, da je slana riba brezdvomno najcenejša mesna hrana. — Mestni aprovizaciji se je posrečilo tudi za naše mesto dobiti manjšo poskusno poši-latev slanih rib, ki se bodo v kratkem spravile v promet. Podrobnejši pogoji o tem se objavijo kasneje,
lj Nesreča. Ko je včeraj popoldne popravljal pri Zalazniku na Starem trgu 16 let stari kleparski vajenec Janko Lampič streho na dvorišču, jc padel z lestve kake štiri metre globoko ter se poškodoval na bradi in na komolcu desne roke. K sreči poškodbe niso velike.
lj Včeraj zjutraj je izgubil nek vojak na Vodnikovem trgu, kjer sc prodajajo cvetlice, črno listnico, v kateri se je nahajal bankovec za 100 K, nekaj recepi-sov in garancijski list za kolo tvrdke A. Goreč. Najditelj se prosi, da prinese izgubljeno na policijo proti nagradi.
Pogrešani vojaki.
Pogreša sc Vid Turšič, 15. pp., 1. stol.; pojasnila prosi Marijana Turšič. Jezero 1.
/
)
p. Preserje pri Ljubljani, — Pogreša se Jurjevčič Mihael, c. kr. poljski lovski ba-on. 7, II.komp. Vojna pošta 73. Pogrešani je zadnjič pisal 20. novembra 1914 z ruskega bojišča, pozneje pa ni več nikakega sledu o njem. — Ako kdo njegovih tovarišev kaj ve o njem, se prosi, da blagovoli to sporočiti proti povrnitvi stroškov njegovi sestri Ivanki Jurjevčič. ekonominja, Vrhnika 302, Kranjsko. — Iščem Mihaela Boltar iz Zagore št. 105, občina Deskle, Goriško, ki je odšel k vojakom 22. maja 1915 v Ljutomer; če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti proti plačilu na naslov: Jakob Brezigar, Jesenice št. 4, Gorenjsko. — Ako ima kdo izmed bralcev Slovenca« vojaka-ujetnika v Samarkan-du, Turkestan, srednja Azija, nai blagovoli poslati njegov natančni naslov (proti povrnitvi stroškov) Janezu Kastelic, Sad 9, p. Št. Vid pri Zatičini. — Kdor bi kaj vedet od Mihaela Cenčič, doma iz Borjane št. 31 pri Kobaridu, služil je pri kolesarskem bataljonu št. 20,
naj naznani bratu Leopoldu Cenčič, pošta Faal pri Mariboru, Štajersko. — Jožef Mi-klavčič, Haubitzen-Bati.
išče Ivana Manfreda, ki je služil pri 97. pp., ki je doma z Merskega št. 11. pri Kobaridu ter je sin bivšega goriškega poslanca. — Lipičar Gerard, k. u. k. Krigsspital. Barake 1, Wiener Neustadt, išče Andreja Lipičar, ki je služil pri 97. pp.; doma je s Kali pri Kanalu. — Kofol Aloj-7ij, k u. k. Feidkanonenregiment 9, Arb. Abt., Wiener Neustadt, išče Antona Ko-foi. kt j p služil cri 97. pp.. 1. stot., a doma bil i? '"•asi Kamno št. 57 pri Kobaridu.


Marocaifa
m EZU EZ3 CZ3 UZ3 E=3
Naprodaj sla
ki bi bila o večjem prostem času vzgojiteljica 41etuemu dečku dobi pod ugodnimi pogoji ineblovano sobo. Ponub-be na upr. Slov. pod »Vzgojiteljica".
ve hiši
ena s pekarijo, druga z vrtom in zemljiščem. Več se izve pri g. Ter. Serschen, v Št. Petru v Savinjski dolini, na Staj
Za dve osebi brez otrok se išče v Ljubljani ali najbližji okolici
Kupijo se
piloti
ravni iz trdega lesa 1—4 m dolgi in 10-^5 cm debeli, kakor tudi
«i i H.i«"
smrekove ali jelove 4-6 cm močne.
Ker sem dobil za delj časa vojaški dopust, se priporočam za vsa
1078
Opravilna štev.
J	®	se priporočam za vsa
stanovanje sllRarsKa dela
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu, odd. III., je dne 24. sušca 1916 razsodilo: Ana Jurečič, rojena v Črešnjicah, okraj Krško, dne 12. julija 1892, r. k., samska, posestnika hči in trgovka s prešiči, v Črešnjicah štev. 58, pristojna tja, nekaznovana: jo kriva: da je dne 2. marca 1916 na prešičjem semnju v Mokronogu za dva od 8 tednov do 3 mesece stara prešiča od Jožefe Eržen iz Jeperjeka zahtevala 160 K in da jih je potem njej za 154 K prodala, da je s tem izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne stvari očitno pretirano ceno zahtevala; zakrivila je s tem prestopek po S 14 štv. 1 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 drž, 7.ak. in se obsodi po istem §-u na 5 dni zapora in 40 K denarne kazni, za slučaj neiztirljivosti v nadaljnih 48 ur zapora, in po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Gospa s 15mesečnim otrokom išče takoj
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oče. tast, stari oče,
gospod
z uporabo kuhinje v Ljubljani aH bližnji okolici. Ponudbe /. navedbo najemnine na naslov: Therese Ruef, Gradec, Goethestr. 17, parterre links.
Deklica, katera ima 7 razredov slovenske šole, želi vstopiti kot
zasebnik
1. maja ob 8. uri zjutraj, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoča v 77. leta starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši 3. maja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Vodnikova ulica 27. v Zale.
Sv. maše se bodo darovale v obeb cerkvah.
KAMNIK, 2. maja 1916.
Žalujoči rodbini:
MiloMlf.
v manuiakturno ali mešano trgovino. Govori tudi dobro i alijansko in nekaj nemško. Natančneje se izve pri I. Sterju v Kozini (Primorsko). 1077
Vsaka množina
11 ii I i
M M & A
se kupi. Ponudbe pod: »Jedilne gobe 1079« na upravništvo ..Slovenca". 1079
i
od belega vina, kostanjev les 6—7 hektol. po K 45 za sod franko skladišče Trst; kupne ponudbo se prosijo v nemškem ali italijanskem jeziku v Trst glavna pošta, poštni predal 373.
Večletna dobro urejena
železninske stroke v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobra plača 1074« na upravo Slovenca.
Sprejmem takoj pridnega in poštenega
i IVAN S E U N5 G, trgovina z usnjem, Ljubljana	Stari trg 7.
v Ljubljani, na dobrem prometnem prostoru se takoj radi bolezni proda. Natančne podatke daje upravništvo Slovenca pod št. 1081.
si želi službe pri kaki graščini v mestu ali na deželi lia Kranjskem ali Štajerskem za oskrbnika; vajen je poljedelstva in dela v vinogradih itd. v dobi 39. letu, vojaščine prost, zmožen sloveščine, itulij. in nekaj nemščine. Soproga je v 33. letu s štirimi otroci, dva dečka in dve deklici, starejši 12 let, vsi /dravi. Služba se lahko nastopi takoj in sicer ne samo do konca vojsko ampak za nadaljno službo. Naslov Ivan Markovič, K. K. Fl-iichillngs Lager, Barake 13 Zimmer 15 Bruck a d. Leitha.	1080
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo za takoj ali najkasneje za avgustov termin. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 1073
fKMi BMEROZ, Rimska cesta št. 15.
Sprejemajo se tudi stori
;'cnv\lk'- v mre'.avljan;t.
XKKXXXXXXXXX3(X3(i(X
m
I
Slamnike
ravno kar došle, že od Jf 4 — naprej po jak.o 3 n tkanih cenah, priporoča
• esag g v s v
t^©zi ™ctbeie
Rimska cesta stev. 6
sprejema priglasitve na
ti.
,JLV».«WS»iS'
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki-
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
X
X X X
X X X X
X
X X
X
X K X X |X
I.	Na 40 letno davka prosto 5 72% amortizacijsko državno posojilo po ccni 92.50 kron za 100 K nom.
II.	Na davka proste 5'/2%, 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za IOO K nom.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila.
X
x¥o x x X X XKXXX X X X X X X x X
'oche
99
Prsne feolesni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsa!<. ki Irpi na trajnem kaliju.
lažie ie obvaroval se bolezr.i,nego |0zdraviti. (	oiente. . • ». n
.2. Osebe s kroničnim kofarorn bronhijev.	H. Skrofuzn. otroci pri katerih^^^eS^fin ki s Sirolinom ozdrave. » t ugodnim vspehom naspiosm počutek.
3. Vadušl jivi .kaferim Sirolin inafno olehče naduho.

Se c/ob! v vseh lekarnah S -
j*"**"*" fA 4 BASCL
lzdaia konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
oriKovorai urednik: Joiel Gostinčar. državni poslanec,