VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 7. NOV. 1996 Letnik 51 Štev. 45 (2884) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Alternativa za kritične kmete! Janko Zwitter, predsednik Zveze koroških konjerejcev in sokandidat Skupnosti južnokoroških kmetov za bližajoče se volitve v Kmetijsko zbornico m m olilna kampanja Skupnosti \š južnokoroških kmetov se W je že začela. V vseh občinah južne Koroške so na sporedu predvolilne prireditve z glavnimi kandidati in obiski na domačijah. Kandidati, kandidatke, zaupniki in pomočniki SJK so od jutra do večera na nogah, da podprejo svoje glavne kandidate s ciljem, da pridobijo še tretji mandat, kar pa gotovo ne bo lahko. Letošnje volitve potekajo v času zaostrene gospodarske konkurence leto in pol po pristopu Avstrije k EU. Kmetje in kmetice na južnem Koroškem pa se ne srečujejo le s strukturno krizo, temveč tudi z dejstvom, da Kmetijska zbornica ne upošteva enakopravnosti slovenskega jezika. Skupnost južnokoroških kmetov je edina volilna grupacija, ki se dosledno zavzema za interese malih, srednjih, gorskih kmetov in za enakopravnost slovenščine na vseh področjih. Za reformo zbornice Po mnenju glavnih kandidatov SJK, Domeja in Zwittra, zbornica premalo učinkovito deluje na področju servisnih dejavnosti. Dvigniti bo treba ravan strokovnosti in izboljšati svetovalne službe. Zato so neobhodno potrebne notranje reforme, ki bi kmetom in kmeticam zagotovile hitrejše svetovanje, reševanje problemov in pomoč. V zadnji mandatni dobi je zbornica neodgovorno zanemarjala biološko, gradbeniško in rastlinsko svetovanje. Nadalje se SJK zavzema za demokratizacijo svojega poklicnega zastopstva. Zanjo je odločilno, da se kot edina neodvisna frakcija lahko dosledno, zavzema za interese kmetov in kmetic. Ostale frakcije so pogostokrat le podaljšana roka večinskih strank in se morajo podrejati politiki, ki ne ustreza interesom malih in srednjih kmetov/kmetic. Zwitter in Domej zagovarjata tudi zvišanje pristojbine za zbornico, ki bi zagotovila efektivno delovanje. Preprečiti je treba, da usposobljeni uslužbenci odhajajo k drugim delodajalcem, ker je premalo denarja pošteno plačilo. Bolj pravična razdelitev podpor Najvišje kmetijske podpore prejemajo v glavnem veliki kmetje, kar iz socialnega vidika ni upravičeno. Po mnenju zborničnega svetnika Janka Zwittra pospeševalni sistem podpira predvsem tiste, ki imajo že tako dobro eksistenčno osnovo. Tisti, ki imajo veliko po- vršine, prejmejo iz pospeševalnih sredstev tudi največji delež. To se mora spremeniti, kajti obstaja nevarnost, da bodo nekateri kmetje prisiljeni prenehati s kmetovanjem. Posledica takega razvoja pa bi bilo naraščanje števila brezposelnih, ki že sedaj dosega zaskrbljujoče razsežnosti, še posebej na Koroškem. Zwitter zahteva tudi zvišanje podpor za gorske, male in srednje kmete. Prostor Alpe-Jadran Po pristopu Avstrije k EU se obetajo nove možnosti za medregio-nalno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. SJK odločno zagovarja razvoj doslej dobrih odnosov s Slovenijo. Pri tem je znanje obeh jezikov velika prednost in obogatitev. Treba bo še naprej odpravljati predsodke iz polpretekle zgodovine in krepiti prekomejno sodelovanje. Regija Alpe-Jadran je prostor, v katerem živi 15 milijonov ljudi, tržne možnosti pa še niso povsem izkoriščene. SJK zahteva od deželnega poslanca Lutschou-niga (VP), da preneha blokirati sredstva, ki so predvidena za koordinacijo Interreg-projektov in za katero se je potegovala Kmečka izobraževalna skupnost. M. Š. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na osrednji koncert »Glej vrh Obirja« v nedeljo, 17. novembra 1996, ob 14.30, v velikovški grad (Neue Burg) Sodelujejo: Vokalni kvartet Smrtnikovih bratov • Obirski ženski oktet • MoPZ »Valentin Polanšek« • Ansambel »DRAVA« • »Mlada Podjuna« • MePZ »Danica« Dvojezične trgovske akademije v soboto, 16. novembra ob 20. uri v domu sindikatov v Celovcu Igrata: John*Otti-Band in Trio Storžič PODATKI DEŽELNEGA ŠOLSKEGA SVETA Četrtina šolarjev pri dvojezičnem pouku Po podatkih Deželnega šolskega sveta v letošnjem šolskem letu na veljavnostnem območju manjšinskega šolstva obiskuje v 64 ljudskih šolah (od skupnih 81) dvojezični pouk 1427 učencev, kar je 25 odstotkov vseh šolarjev, od lanskoletnega števila pa je večje za 1,29 odstotka. Dodatno v Celovcu v konfesionalni šoli Mohorjeve in v Javni dvojezični ljudski šoli obiskujeta dvojezični pouk 102 učenca. V predšolski stopnji (predšola) je k dvojezični pripravi na šolo prijavljenih 109 otrok. Neobvezne vaje iz slovenščine obiskuje 156 učencev. V 16 glavnih šolah obiskuje pouk slovenščine 298 učencev, od tega 82 na osnovi manjšinskega šolskega zakona, 91 se jih uči slovensko namesto angleščine kot živega tujega jezika, 125 učencev pa sije slovenščino izbralo kot prosti predmet. Na eni poklicni šoli obiskuje pouk slovenščine kot prosti predmet 31 učencev. Na slovenski gimnaziji v Celovcu je v tem šolskem letu 459 dijakov, dvojezično trgovsko akedemijo pa jih obiskuje 143. Višja šola za gospodarske poklice in gospodinjska šola v Sentpetru pri Šentjakobu imata 126 dijakinj in dijakov. K temu je treba dodatno prišteti dijake, ki so h katerikoli obliki pouka slovenščine prijavljeni na splošnoizobraževalnih in poklicnih srednjih in višjih šolah po Koroškem. Teh je 330. Skupno je torej na Koroškem v letošnjem šolskem letu k dvojezičnemu pouku ali pouku slovenskega jezika prijavljenih 3181 učencev in dijakov, kar lanskoletno število presega za borih 25. vabi na odprtje obnovljenega kulturnega doma v Zitari vasi v soboto, 9. novembra, ob 14. uri sobota 9. 11. 18.00: odprtje razstave žitrajskega umetnika Franza Šema nedelja 10. 11. 10.30: Dopoldan za mladino 14.00: Dan odprtih vrat 20.00: Kabaret »Volldampf« s Kristianom Hölblingom SPOMINSKA SVEČANOST V GLINJAH Mladina naj dojame upravičenost upora Udeležba na svečanosti v Glinjah je bila ustrezna, slavnostni govornik je bil Janez Wutte-Luc Letošnjo osrednjo spominsko svečanost za »svinsvati« oz. Dan mrtvih je Zveza koroških partizanov priredila prejšnji četrtek, 30. oktobra, na pokopališču v Glinjah, kjer počiva 14 partizanov, ki so jih zahrbtno pobili belogardisti. V boroveljski okolici se je, kot je dejal predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, v majskih dneh leta 1945 prelivanje krvi nadaljevalo tudi po uradnem koncu vojne. Kakor povsod po Evropi, so se tistega 10. maja 1945 veselili konca vojne tudi v Glinjah in veselemu razpoloženju se je pridružila skupina partizanov, ki so bili srečni, da so minuli časi nevarnosti in bojev. A presenetili sojih belogardisti in jih vse do zadnjega pobili. Janez Wutte-Luc je opozoril na budnost pred vsemi pojavi nacionalistične in ideološke zastrupljenosti, ki se spet pojavlja, in dejal, da govorice dialoga in sporazumevanja ne sme zamenjati govorica bomb in atentatov, kakor smo jih v zadnjem času žal doživljali tudi v Avstriji in na Koroškem. Kako je budnost potrebna, pa je po besedah predsednika ZKP pokazala tudi razstava o zločinih wehrmachta in razvne- ta hujskaška gonja, ki se je razvila proti njej. Svoj višek je dosegla s srečanjem na Vrhu/Ul-richsbergu. Ta razvoj je pokazal, kako močno zakoreninjena in do najvišjih krogov v naši deželi segajoča je še vedno miselnost, ki ima svoje korenine v rjavi preteklosti in ki na eni strani nacističnim vojakom priznava viteštvo in junaštvo, protifašističnim borcem pa očita nasilstvo in zločine. Zagotovo tudi v Hitlerjevi vojski niso bili sami zločinci, mnogi so bili »po sili vojaki« in so prej ali slej našli pot v vrste protifašističnega upora. Toda s tem nikakor ni mogoče opravičiti vseh tistih zločinov, ki jih je zagrešil nacistični režim. Pri tem je treba nedvoumno povedati, da v njegovem zločinskem stroju nista bila dejavna samo SS in gestapo, temvč je bil vanj aktivno vključen tudi Wehrmacht. Zato se naravnost vsiljuje vprašanje, kaj ima današnja avstrijska vojska opraviti na srečanju na Vrhu/Ulrichsbergu, kjer polagajo vence tem formacijam, je dejal Janez Wutte-Luc. Luc je tudi zavrnil pogrevanje trditev in podtikanj v zvezi z odvedenci, kajti te trditve, ki jih je mogoče razumeti le kot zavestno blatenje protifašističnega odpora in njegovih borcev, so celo sodno ovržene. Obenem pa je tiste, baje uradne preiskave treba videti v duhu kontinuitete, kakršna je bila z značilno predajo oblasti leta 1945 vzpostavljena prav na Koroškem. Zato bo Zveza koroških partizanov branila čast in ugled protifašističnega odpora in varovala njegovo poslanstvo, kar je predvsem njena dolžnost do mladega rodu, ki tistih časov na srečo ni doživel in ki naj izve vso resnico o tedanjih dogodkih, da bo razumel upravičenost boja svojih prednikov ter njihovo trpljenje ter tako pravilno vrednotil prispevek žrtev. Svečanosti, ki stajo s svojim petjem in recitalom olepšala moški zbor SPD »Borovlje« ter Tonči Schlapper, so se med drugim udeležili državni sekretar za borčevske zadeve Janko Stušek, predsednika ZSO in Zveze slovenskih izseljencev Marjan Sturm in Jože Partl, predstavniki krajevnih kulturnih društev, številni domačini, slovenski konzul Anton Novak in delegacija Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Franc Wakounig OBISK IZ SLOVENIJE »Demokrati« na Koroškem Prejšnji četrtek sta Koroško obiskala predsednik Demokratske stranke Tone Peršak in četrta na strankini nacionalni listi za državnozborske volitve, nekdanja vrhunska smučarka Mateja Svet. Najpraj sta obiskala tovarno smuči Elan na Brnci, potem pa sta na razgovoru za novinarje predstavila svojo stranko in spregovorila tudi o predvolilnem dogajanju in koalicijskih prognozah po volitvah v Sloveniji. Slovenska demokratska stranka je bila po razcepu pred štirimi leti, ko se je njen del, vključno s tremi poslanci, pridružil Liberalni demokraciji Slovenije, ena najmanjših slovenskih strank. V državnem zboru je imela le tri poslance, kljub temu pa si je s poštenim zastopanjem interesov volilcev in s svojo nekompromisno politiko v slovenskem političnem prostoru pridobila dokajšen ugled. Trenutne javnomnenjske raziskave ji obetajo podvojitev parlamentarnih sedežev. Predsednik Tone Peršak nam je sicer nekoliko idealistično predstavil skrb matice za koroške Slovence, ki naj bi te- meljila na ustavnem določilu in še posebej na lansko leto sprejeti resoluciji v parlamentu. Zagotovil je, da se bo njegova stranka v novem sestavu parlamenta zavzemala za dosledno materializacijo sprejetih obveznosti do zamejskih Slovencev. Ob pozitivni oceni meddržavnega sodelovanja in slovenskega nudenja pomoči predvsem na kulturnem področju je kritično ocenil gospodarsko pomoč Slovenije, ki da ni znala oceniti pomena mešanih podjetij na Koroškem kot možnosti za gospodarski prodor v Ev- DISKUSIJA V BILČOVSU »To naj bo večer odkritih besed« Nekdo je svojčas dejal, da so gostilne tudi merilec pogovorne kulture na vasi, v občini. Za Bilčovs in za Miklavževo ter za številne druge gostilne v tej občini na Gurah ta modrost nedvomno velja, kakor je pokazal diskusijki večer prejšnjo sredo, 30. oktobra zvečer. Delovna skupnost Koroška in DESKAN, to je Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPÖ«, sta namreč priredili diskusijo pod geslom »Pogovor povezuje, prepir ločuje«. Pod veščo taktirko kolega Andreja Moharja so o sožitju v bilčov-ški občini diskutirali zastopniki strank, SPD »Bilka« in nemškega zbora. Razprava je privabila kar lepo število poslušalcev in sodiskutantov, čeprav sojih pričakovali več in bi si jih prireditev tudi zaslužila. A oranje ledine je, kot vemo, težavno in dolgotrajno. Če, in kolikor je ta večer res bil »večer odkritih besed, ki naj bi bil most razumevanja, ne pa povod za sovraštvo, prezir in razdor«, kakor je uvodoma naglasila predsednica DESKAN Ana Blatnik, predsednik DS Koroška Bernhard Wenger pa jo je pri tem podprl, bojo pokazali prihodnost in koraki v smeri sožitja; velja pa zapisati, da lepih besedi ni manjkalo. Razprava se je v glavnem vrtela okoli sožitja med Slovenci in nemško govorečimi, pač okoli ključnega in globalnega koroškega vprašanja, če odštejemo delovna mesta in lokalni patriotizem. Ingid Zablatnik, frakcijka voditeljica EL, je pričela z nizem prispevkov in je svoja razmišljanja postavila na tri pojme: poslušati, razmišljati, govoriti. Besedam morajo slediti tudi dejanja, rešitve naj so sprejemljive za obe strani. Naglasila je, da v Bilčovsu mnogo stvari ne bi dojela, če se ne bi naučila slovenščine. Zato je potreben dialog, da se izlušči jedro problema, na primer pri postavitvi dvojezičnih tabel v občini. Sicer pa je Zablatnikova dejala, da nikoli ni trdila, da edinole in izključno ona zastopa bilčovške Slovence. Zastopnik ljudske stranke Hanzi Spitzer, njegov stari oče je bil slovenski župan v Vesci, je menil, da je za postavitev dvojezičnih tabel potrebno soglasje vaščanov, nasploh pa naj manjšina ne bi uveljavljala svoje moči tam, kjer to more, na primer v cerkvi, kajti nujna posledica tega daje odklonilno stališče ostalih. Županja Stefi Quantschnig je, dobro zavedajoč se pomena tega večera, prepričljivo poudarjala skupnost, sožitje in sploh osvobajujočo plat jezikovnega in kulturnega bogastva občine in naglasila, da le strah omejuje in jemlje svobodo. Ta strah pred drugim pa je ljudem treba odvzeti. Stiki na kulturni ravni so vedno in povsod v središču pozornosti, saj ležijo odprti na dlani in so torej za vsakogar zaznavni. Predsednik bilčovškega nemškega zbora Kanduth je menil, da ima njegov zbor z »Bilko« zelo dobre odnose, da je bil dialog vselej vzoren in to na vseh področjih. Apeliral je na politiko in cerkev, naj se zgledujeta po društvih, kajti v središču je in mora stati človek. Predsednik »Bilke« Rupert Gasser se je zelo diferencirano lotil tematike. Dejal je, da »Bilka« dosledno izpolnjuje svoje poslanstvo, da krepi in goji slovensko kulturo, kar pa ne pomeni, da se zapira pred sosedom. Nasprotno, njena sporočila, oglasi in vrsta prireditev so dvojezični. A odziv nemško govorečih soobčanov je, kot je dejal, vse drugo kot razveseljiv ali zadovoljiv. Bivši svobodnjaški občinski odbornik Hanzi Jakopič, njegov naslednik Adensamer ni povedal kaj izvirnega, ampak se je togo držal partijskih dogem, je v diskusijo vnesel vprašanja kanala in oskrbe s pitno vodo in je svoja dokaj neobičajna izvajanja zaključil z emocionalno ugotovitvijo, daje »zdrava kri pač rdeča«. Z vključitvijo občinstva v razpravo je ta sicer postala bolj živahna, ni pa odložila plašča harmonizacije in skladnosti, seveda pa tudi rabavsarskih in grobih posegov ali celo izpadov in žalitev ni bilo, kar je splošni občutek odgovornosti za dobro pogovorno klimo v občini le potrjevalo. Večina sogovornikov je obžalovala, da slovenščina kot pogovorni jezik nazaduje, kajti s tem da izginja značilnost bilčovške kulturne in sploh občinske identitete. Daje samo obžalovanje tega nadvse nerazveseljivega pojava premalo in je treba proti njemu nekaj storiti, je najbolj potrdil medklic Franca Gasserja: »Z otroci je treba govoriti slovensko, pa govorica ne bo izginila«. Marsikdo v občini se je ob teh besedah zavzel in potrkal na prsi. Franc Wakounig ropsko unijo in je dovolila, da je večina teh podjetij propadla. Mateja Svet je dejala, da se je odločila kandidirati na listi DS zato, ker bo v prihodnjem mandatu v državnem zboru obravnavan tudi zakon o športu, pri katerem želi sodelovati v smislu uveljavljanja pravic do množičnega športa, vključno s pravicami obrobnih skupin, kot so mentalno prizadete osebe in telesni invalidi, zavzemala pa se bo tudi za ustrezni status vrhunskih športnikov. Prav v tem smislu druge stranke nimajo programa, program Demokratske stranke pa ji najbolj ustreza. Tone Peršak in Mateja Svet sta v spremstvu funkcionarjev Enotne liste popoldne obiskala še Urad za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi ter gradbišče kulturnega doma v Pliberku. J. R. MARIJA WAKOUNIG SE JE NEDAVNO HABILITIRALA NA DUNAJU Univerzitetna docentka, ki je doma v evropskih arhivih Pravzaprav je Marija Wakou-nig, doma iz Mline, hotela postati arhitektka in še danes ni povsem prepričana, ali je zgodovina prava stroka zanjo. Kadar se njeni prijatelji selijo, jim še vedno rada pomaga urediti stanovanja, toliko arhitektke je vsekakor še v njej. A težave v matematiki so jo prisilile, da se je po maturi na slovenski gimnaziji v Celovcu leta 1978 odločila za študij zgodovine ter kombinacije arheologije, stare zgodovine, jezikov in latinskoameriške zgodovine na dunajski univerzi. Tega je kakopak opravila v najkrajšem možnem času štirih let. In to kljub temu, da seje poleg študija lotila še izobraževalnega tečaja za pomožne vede na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, nekakšnega šolanja za arhivsko delo, in ga po treh letih uspešno zaključila - kot prva Slovenka po Milku Kosu, znanem avstrijskem arhivarju. Z enako hitrostjo je šlo po študiju dalje. Tako je danes 37-letna znanstvenica že leta 1985 promovirala z raziskavo o Dalmaciji in Furlaniji v petnajstem stoletju, v kateri je osvetlila diplomatski konflikt med madžarskim kraljem Sigismundom in Beneško republiko. Disertacija je pet let kasneje izšla na Dunaju (Marija Wakounig: Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum; VWGÖ, Wien 1990.). Leto dni je služila kruh s treningom za akademike -državnega programa, ki pomaga mladim absolventom in absolventkam pri vstopu v poklicni svet. Nakar je našla mesto kot univerzitetna asistentka na Inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo dunajske univerze. V profesorju Leitschu je našla mentorja, ki jo je vseskozi bodril pri znanstvenem delu, kar nikakor ni samoumevno. Marija sploh zatrjuje, da je bila na inštitutu dobro sprejeta in tudi kot ženska ni imela nobenih težav. To želi še posebej poudariti, ker ve, da ni povsod tako - je namreč članica fakultetne komisije za vprašanja enakega obravnavanja žensk in pozna precej kolegic, ki si ne upajo dobiti otrok, ker bi jim to uničilo kariero. Sama ni imela nobenih težav, ko je pred šestimi leti rodila hčer Kiro Almodeno Zoe. Sicer so ji nekatere kolegice pravile, da je nora, ker s tem spravlja v nevarnost svojo poklicno prihodnost. A te bojazni se na srečo niso uresničile. Nadrejeni sojo podpirali še naprej, s pomočjo moža Fritza ter s trdno voljo in doslednost- Univ. doc. Marija Wakounig jo ji je uspevalo, da je nadaljevala z znanstvenim delom, ne da bi zaradi tega zanemarjala otroka (ki govori seveda tekoče slovensko). Če bi imela vtis, da otrok zaradi njenega poklica trpi, ne bi dolgo premišljevala in bi vse pustila. Zanjo pač ni večje vrednote kot srečen otrok. To seveda pomeni, dajo je deklica spremljala na univerzo in tudi pri njenih pogostnih potovanjih po vsej Evropi. Verjetno se bo težko našel kak evropski arhiv, ki ga mlada zn- Verjetno se bo težko našel kak evropski arhiv, ki ga mlada znanstvenica še ne pozna, saj celo dopuste v glavnem preživlja v arhivskih samotah. To je zanjo najlepša zaposlitev. anstvenica še ne pozna, saj celo dopuste v glavnem preživlja v arhivskih samotah. To je zanjo najlepša zaposlitev: Vedno znova naleti na zanimive podatke, ki jih v knjigah ni najti. Večina znanstvenikov pač le prepisuje drug od drugega, zelo redki se res poglobijo v arhive. Marija spada med zadnje. Pa ne zbira le material za svoje raziskave - med disertacijo in habilitacijo je izdala dve nadaljnji knjigi - Marija Wakounig, Hannes Steki: Win-disch-Graetz. Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jahrhundert; Böhlau Verlag, Wien-Köln-Weimar 1992 (prva raziskava o neki plemiški družini po prvi svetovni vojni v Avstriji); Ludmilla Misotič: Die Grenzgängerin. Ein Leben zwischen Österreich und Slowenien; Hrg.: Marija Wakounig; Wien 1992 (avtobiografija priče časa po drugi svetovni vojni) - in objavila nad dvajset strokovnih člankov - zanimive teme posreduje še drugim. Sama pač ne bo mogla nikdar predelati vsega, kar najde zanimivega. In tako prinaša s svojih potovanj še podatke za kolegice in kolege, ve pa tudi že za vrsto zanimivih tem za diplomante in disertante, katerim bo kot docentka odslej lahko mentorica. Že res, da je človeško življenje prekratko za predelavo vseh informacij, kljub temu mnogi raje odnesejo svoje znanje s sabo v grob, kot pa bi kolegom privoščili uspeh. Znanstveno področje, ki si ga je Marija izbrala za svoje raziskave (besede specialistka ne mara), je začrtano precej široko: prvi sklop zajema srednji vek in v njem predvsem zgodovino družine, otroštva, cerkve, zgodovino diplomacije, socialno-ekonomsko zgodovino in zgodovino plemstva (alpe-jadranski prostor, Balkan, Češka, Moravska); drugo področje je nova in novejša zgodovina in v njej spet diplomatska zgodovina, zgodovina družine, socialno-gospodarska zgodovina, zgodovina plemstva, politična zgodovina (vzhodna in jugovzhodna Evropa) ter agrarna reforma po prvi svetovni vojni. Zaradi njenega zanimanja za plemstvo, so jo že nekateri spraševali, ali je monarhistka, kar je vedno zanikala. Zanimivo pri plemstvu se ji zdi odkrivanje družinskih struktur, težav, ki jih imajo tudi današnje družine, zavest torej, da so tudi plemiči živeli tako kot mi danes in so imeli podobne probleme. Ker jo predvsem zanima srednji vek, je tudi za habilitacijo namenila temo s tega področja, in sicer razvoj Dubrovnika. A je vmes prišla vojna in se je zato odločila za Franza Liechtensteinskega, ki ga je obravnavala že pred več leti v nekem članku. Že takrat je njen profesor namignil, da bi se iz tega lahko razvila habilitacija, a temu se je Marija le nasmehnila. Za prihodnost ima Marija že polno načrtov. Eden teh je skupen projekt z znanstveniki iz Poljske (s katerimi že dalj časa sodeluje) o avstrijskem parlamentarizmu. Konkretno želi raziskati ozadja odstopa Ba-denijeve vlade, ki je moral leta 1897 iti zaradi češke jezikovne uredbe, dolžil pa je direktorja pisarne v poslanski hiši, Žida Heinricha Halban-Blumen-stocka. Kot podlago bo vzela pismeni zagovor Halbana, projekt pa je pomemben zlasti zato, ker je bilo raziskovanje o zgodovini Židov na Poljskem doslej tabu. Sicer pa ima Marija na inštitutu pogodbo še za dve leti (tako dolgo bi lahko potrebovala za habilitacijo, a jo je predčasno zaključila), kljub temu se ne bo branila zanimivih ponudb - kjerkoli v Evropi, jo fatkiltovi tekfimi Praznik reformacije so v Sloveniji uvedli po novem zakonu o praznikih in dela prostih dneh leta 1992. Ob uvedbi nekaterih praznikov katoliške cerkve - božič, velikonočni ponedeljek, veliki šmaren - so zaradi velikih zaslug slovenskega protestantskega gibanja za slovensko pisano besedo, kulturo in celo šolstvo ( Primož Trubar - Katekizem in Abecedarij leta 1550) 31. oktober razglasili za praznik reformacije. Na ta dan leta 1517 je namreč Martin Luther na cerkvena vrata v Württenbergu v Nemčiji obesil svojih znamenitih 95 tez za reformo katoliške cerkve. Ta versko-kulturni praznik so tudi letos proslavili kar se da dostojno. Televizija in radio sta prenašala slavnostno mašo iz Puconcev v Prekmurju, v Ljubljani v Cankarjevem domuje bila slavnostna akademija, na kateri je govoril predsednik republike Milan Kučan, igralec Polde Bibič pa je nastopil v krstni uprizoritvi monodrame Matjaža Kmecla »Trubar«. r Preteklo nedeljo so potekale parlamentarne in občinske volitve tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji. V Srbiji so prepričljivo zmagali Miloševičevi Srbski socialisti, ki bodo z Združeno (komunistično) levico njegove žene Mire Markovič in pa Novo demokracijo zlahka obvladovali sabor (parlament) in postavili novo vlado. Najmočnejša opozicija je Draškovičeva koalicija, ki pa je bila preveč razdrobljena in programsko neenotna, da bi lahko ogrozila Miloševičevo prevlado, za njo pa so Srbski radikali razvpitega Vojislava Šešlja. Tudi v federalni enoti Črni gori se ni zgodilo nič pretresljivega, čeprav so napovedovali zmago opozicijske Narodne sloge. Ze pred volitvami, še bolj pa po njih, pa letijo kritike na predvolilno kampanjo, v kateri so bili pogoji koalicije in opozicije zelo neizenačeni. Oddajni čas na državni televiziji je bil namreč kar 97 proti 3 minutam v korist zmagovite koalicije. Kosovski Albanci in muslimani v Sandžaku so volitve bojkotirali. Hkrati s zlato mašo papeža Karla Wojtile v Rimu je v Ljubljani svojo petdesetletnico posvečenja za duhovnega pastirja praznoval tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V slovesni maši v ljubljanski stolnici, ki sojo sooblikovali vsi slovenski škofje in njihovi pomožni škofje, je pridigal podpredsednik slovenske škofovske konference, mariborski škof dr. Franc Kramberger. Poudaril je Šuštarjevo življensko in pastoralno pot, saj je bil do leta 1977 v Švici, po vrnitvi med svoje ovčice pa je kmalu prevzel vodilno vlogo v slovenski Cerkvi. Kramberger pa je izpostavil tudi pomembno Šuštarjevo vlogo za ves slovenski narod. Jelcin je preživel operacijo na srcu, ki je potekala v torek od ranih jutranjih ur dalje. Čeprav uradni Kremelj ni objavil datuma operacije, pa je agencija Intertass z ozirom na strogo policijsko zapiranje kardiološke klinike natančno napovedala njen termin. Po predhodnem zdravljenju predsednika (zaradi alkoholizma?) in temeljitih posvetovanjih v mednarodno sestavljenem zdravniškem konziliju jo je opravil ruski kar-dolog Akčurin, ob starni pa mu je bil znameniti ameriški pre-sajevalec src DeBakey. Celotno operacijo so za medicinske strokovnjake posneli in jo tudi neposredno predvajali po internih tv-ekranih. SLS Z ljubeznijo do Slovenije je svoj predvolilni program v Sloveniji oznanjal prvak ljudske stranke Marjan Podobnik. Mu bo v nedeljo uspelo? 7 V Ljubljani je za posledicami opeklin umrl nekdanji I slovenski in jugoslovanski politik, šef kabineta jugoslovanskega predsednika Tita, veleposlanik v Sovjetski zvezi in nazadnje do leta 1991 predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole. Pred dobrimi tremi tedni se je v svoji počitniški hiši ob eksploziji tako močno opekel, da mu zdravniki na plastični kirurgiji v Univerzitetnem centru v Ljubljani niso mogli rešiti življenja. PRED OTVORITVIJO V ŽITARI VASI Dom dveh jezikov, dveh kultur, dom srečanja V Žitari vasi bodo v soboto svečano odprli nov kulturni dom! Brez velikih besed, nekako mimogrede, počasi, a vztrajno so ga izgrajevali. Stara stavba, ki je bila pravzaprav že obsojena, dajo podrejo, samozavestno kraljuje sredi vasi. Predvsem mladi in zagnani kulturniki so enostavno pljunili v roke. Za podpore so prosili šele tedaj, ko je bilo jasno, da kulturni dom BO. Delali so kot mravlje, prostovoljno in zastonj. Po šestih letih vztrajnosti je trud poplačan, vrata so odprta za vse ljudi dobrih misli. Ob izgradnji kulturnega doma so ustanovili društvo KUMST - Kulturni most. V tem imenu je zaobjeta že tudi osnovna ideja kulturnega delovanja v tem domu. Pavli Štern, doma iz Stare vasi, je predsednik tega KUMST-a in zagotovo tudi glavni motor vseh del, eden glavnih nosilcev multikulturne (predvsem dvokultume) ideje. Pavli, kaj po tvojem mnenju pomeni novi dom za Zitaro vas? Hja, najprej je seveda alternativa za vse, ki jim je v prostem času dolgčas. Pri nas imamo sicer nekoliko razvit šport, imamo gasilsko društvo pa pevski zbor, sicer pa nič. Zato je naša prva skrb, da ponudimo mladini z alternativnim programom čimveč informacije npr. o am-nesty international, Greenpeace, zaščiti živali in še vse mogočem, kar jo danes zanima. Kako so ljudje v vasi sprejeli vaš projekt? V začetku je vladala velika skepsa. Nekateri so odkrito rekli: kdor se loti take podrtije, je neumen.Potem so videli mladino, ki je delala, pa so spet nekateri čenčali: aha, komunisti ali kaj. Toda v šestih letih smo predvsem s sosedi navezali izredno dobre stike, malenkostni problemi so se izravnali in z nemškogovorečimi nimamo no- benih težav. Včasih imamo prej težave s kakšnim Slovencem starega kova, ki ne more razumeti, da resnično živimo in prakticiramo dvojezičnost. Tu in tam se to komu zdi kot izdajstvo. Nisem jezen zaradi tega, razumem jih, ki so se vse življenje borili za slovensko besedo. Tudi mi to delamo, vendar sem prepričan, da so se časi spremenili. Če ne bomo poskusili kaj drugega, smo izgubljeni. Le v skupni poti je v tej deželi možen napredek. Spominjam se, da me je nekoč Marjan Sturm spraševal okoli multikulturnosti, kaj mi pomeni. Razložil sem mu, daje naš program dvokulturnost, živeta kultura med obema narodoma pri nas. Kar pa jasno ne po- meni, da se ne bi ukvarjali tudi z drugimi kulturami. Dvojezičnost pa je pri nas predpogoj za preživetje, to je resnica, ki jo je treba enostavno upoštevati. Torej je dom zrasel z ljudmi? Lahko rečem, daje mnogim že sedaj drugi dom - dom v pravem smislu besede. Če vidiš, da je kje kaj narobe, da kje leži kak kamen, smet, takoj pobereš, popraviš, ne čakaš drugih, da bodo to storili namesto tebe. K otvoritvi bodo prišli tudi mladinci, ki so pomagali v okviru organizacije Service civil international (SCI) in ki so imeli nekaj let zaporedoma tu svoj camp. Že tu smo navezali veliko dragocenih stikov in te vezi, ki so zrasle iz skupnega dela, ki se ne pretrgajo kot po počitnicah. Od kod pa so prišla finančna sredstva? Seveda je največ prispevala Slovenska prosvetna zveza, pa tudi dežela Koroška, Urad zveznega kanclerja, razna ministrstva, sindikalna mladina, katoliška mladina, pa tudi privatniki. Koliko prostvoljnih ur ste vložili. Obstaja kakšen zapis? Saj ne bo nihče verjel, tudi če povem. Morda pa le? Resnica je, da smo na primer Mirko Ogris ml., moja žena Rozvita, Pepi Kampuš in jaz naredili vsak nad 8000 delovnih ur. In je vsaj še deset oseb v teh kategorijah. Kdo bo v bodoče skrbel za hišo? Društvo KUMST obstaja seveda še naprej in se bo ukvarjalo s programskim delom doma, v glavnem bomo ostali isti, ki smo že vseh šest let skrbeli zanj. Kaj pa je vse na razpolago v hiši? Dvorana je velika okoli 100 kv. metrov, v prvem nadstropju je garderoba in prostor za MePZ »Trta« ter biblioteka. V pritličju je majhna kuhinja, seminarska soba in družabni prostor, sanitarije so pa kar naš ponos. Kaj si pa želiš ob otvoritvi? Da bi prišlo veliko ljudi. Da bi dom deloval tako, kot si zamišljamo. Odprt bo redno ob petkih, sobotah in nedeljah, poleg tega pa seveda po potrebi: za vaje, srečanja, razstave, predavanja, prireditve itd. V soboto bomo npr. odprli razstavo Franca Šema, ki bo na ogled ves mesec. Želimo vse najboljše! S. W. RAČUNALNIK IN ŠOLSKA AVTONOMIJA NA 32. FESTIVALU V PIRANU Veselje na kočanski šoli Lepo sprejeti koroški filmi Otroci ljudske šole na Kotu so se skupaj z ravnateljem Herbertom Kulmeschem razveselili novega in sodobnega računalnika, ki jim ga je darovala Posojilnica iz Borovelj, občina Sele in podjetje Mega. Odkar je pristojna ministrica Gehrerjeva oznanila in razglasila šolsko avtonomijo kot dodaten možen vir financiranja šolskih dejavnosti, je »Sponsoring« postal eden najpogostejših pojmov v šolskem besednjaku in hkrati izraz gospodarske uspešnosti peda-goših ustanov. Ce je kaj požeg-nano od zgoraj, naj tudi spodaj zaživi in obrodi sadove. Ne tako daleč spodaj, ampak tam na približno tisoč metrov nadmorske višine, v šoli na Kotu, so si učitelji in dijaki skupaj z ravnateljem Herbertom Kulmeschem belili glavo, kako bi jim ta Sponsoring najbolj koristil in kdo bi prišel v poštev kot sponzor. Sad tega brainstor-minga je bil računalnik za šolo, kot sponzorji pa so se ponudili Posojilnica Bank Borovlje, občina Sele in računalniško podjetje Mega. Računalnik sta, kot to dokumentira naš posnetek, predala kočanski šoli na dan varčevanja poslovodji boroveljske pisojilnice Traudi Kraxner in Franc Kelih. Šolarji in učitelji so se zelo razveselili daru, ki jim bo pri izobraževanju in tudi pri vseh šolskih upravnih zadevah v veliko pomoč. Šolarje s Kota pa je v Borovlje in nazaj pripeljal boroveljski city-bus, ki ga sponzirajo gospodarske ustanove mesta. Wafra Na tradicionalnem srečanju mladih filmskih ustvarjalcev, ki je letos potekalo od 5. do 8. oktobra v Piranu, so, kot doslej, tudi letos uspešno sodelovali filmarji Mladinskega doma v Celovcu. Filmska ustvarjalnost ima v domu v Mikschallee že kar dolgo tradicijo. Dijaki delujejo v filmskem krožku, ki ga vodi mentor Ciril Murnik. V lanskem letu je tako nastalo nekako deset kratkih filmov, od ka- terih jih je pet sodelovalo na letošnjem festivalu. Vsi so bili dobro sprejeti, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil film Marca Totha in Marca Pandla »Dober tek«. Nagrajeni so bili še filmi »Kako se je mucek naučil mijavkati«, »Varanje«, »Nesrečno drevo« in »Santa Ljubljana«. Člani filmskega krožka v Mladinskem domu so bili posebej pohvaljeni, ker se kot eni redkih ukvarjajo z animacijo. V programu so bili animirani kar štirje njihovi filmi, igran pa le film »Santa Ljubljana«, ki je nastal v sodelovanju z osnovno šolo Nove Jarše v Ljubljani. Člani filmskega krožka v MD SŠD pa so zelo zagnani tudi v letošnjem šolskem letu. V prvih dveh mesecih so že posneli nov animirani film, krožek pa je pridobil tudi nekaj novih članov. P. S. BILČOVS Razstava v Posojilnici-Bank Na precejšen odmev je naletela razstava, ki je trenutno na ogled v Posojilnici-Bank v Bilčovsu. Svoja dela razstavlja umetnik G. Hesch, razstava pa je plod intenzivnega dela dveh let ter zagotovo predstavlja povsem novo umetniško smer v njegovi dolgoletni umetniški ustvarjalni poti. Razstava, ki jo je odprla županja Štefka Quantschnig, je na ogled že od 18. oktobra, trajala pa bo še do 16. novembra. Ogledate si jo lahko v poslovnem času banke. 90 LET PROF. J. CIESCIUTTIJA ODMEV PO FRANKFURTU Baraba kot pesnik in mislec Johannes Ciesciutti, pesnik proletariata Preteklo nedeljo so se v Borovljah s posebnim literarnim do-poldnevom spomnili 90-letnice delavskega pesnika Johannesa Ciesciuttija, rojenega 7. decembra 1906 na Resnici, sedaj živečega v okrajnem domu za starejše občane. Ciesciutti je bil osebno prisoten, iz njegovih redkih zbirk je bral igralec Peter Rabi, pesnika in njegov pesniški opus pa je občinstvu predstavil vodja kulturne redakcije celovškega radia Fred Dickermann. Ciesciutti ima za sabo dolgo in tudi razgibano življenjsko pot. Ker doma ni bilo kruha, se je družina preselila v Združene države Amerike in tam prišla do relativnega bogastva, mladi Hanzi pa do dobre izobrazbe in znanja angleščine. Vrnitvi domov je botrovala namera, kupiti posestvo in tako končno biti na svojem. A kaj, ko pa je oče, namesto da bi za ta denar kupil veliko kmetijo, trdne dolarje zamenjal za nevredne krone in tako prigarani denar pognal v inflacijsko mašinerijo, družino pa na boben. Družino je doletela enaka usoda kot tedaj na tisoče drugih. Iz velikih načrtov ni bilo nič, mladi Hanzi je namesto za pero moral prijeti za kramp in lopato, torej za vsako delo. Že od mladih nog gaje zanimala književnost, zanjo so ga navduševali prevsem ameriški jezuiti, nikoli ni iskal razposa- jene druščine svojih sovrstnikov, pozneje svojih sodelavcev na gradbiščih, raje se je držal bolj zase in koval pesmi, ki so mu prihajale ob trdem delu. Včasih mu je uspelo katero na hitro zabeležiti na odtrgan kos cementne vreče, največ pa jih je krčevito ohranjal v spominu, da jih je zvečer v baraki zapisal v zvezek. Seveda mu je marsikatera, preden jo je lahko zapisal, za vselej ušla iz spomina. Kot pišoči je bil med težaki, po domače so jim pravili barabe, prava bela vrana. Nič kaj spoštljivo so ga klicali »gospod Pesem«, ker ga pač niso doumeli, razumeli in ker pač, resnici na ljubo, tudi sam ni dostikaj prispeval k temu, da bi §a. Sel je svojo pot, neuklonljivo in trdno. Bil je nesojen vzor in lik delavskega pesnika, kakor so si ga pač v svojih idealih zamišljali socialdemokratski kulturniki. Najraje seje družil s knjigami, v njih je našel uteho in moč. Peš je hodil v delavsko knjižnico v Celovec, da si je nabral hrane za dušo in duha, in prav tako peš se je vračal domov. Sele z 59 leti je izdal svojo prvo zbirko, a kaj dosti jih ni sledilo. Glavnina pesmi še čaka na objavo. Pesnik Johannes Ciesciutti je obenem mislec, častni naslov »profesor« je pozno, a ne prepozno priznanje človeku, ki se je vse svoje življenje pehal za vrednotami duha in jih tudi sam množil, in kateremu je bilo materialno bogastvo v bistvu samo navlaka. Franc Wakounig Nemško odkritje Ivana Cankarja Vsaki založbi je nedvomno v veliko čast, če s svojimi izdanimi knjigami zbudi pozornost v kaki veliki svetovni reviji. Založbi Drava je to ob frankfurtskem knjižnem sejmu uspelo z izdajo Cankarjeve Hiše Marije pomočnice v nemškem jeziku - Das Haus der Barmherzigkeit. Pod na- slovom Die entzauberten Vorstadtmädel pisec Werner Fuld v münchenski reviji Fokus na poldrugi strani predstavlja Cankarja nasploh, predvsem pa njegovo življenje in literarno ustvarjanje na Dunaju. Predstavitev je pravilno podnaslovih Wiens dunkle Seiten (Temne strani Dunaja). SKLADATELJI V EMIGRACIJI Novi pesmarici KKZ Krščanska kulturna zveza je v ponedeljek predstavila dve novi zbirki uglasbenih pesmi, za kateri bi kar težko našli skupno ime pesmarici, saj so »Slovenske narodne pesmi« Franceta Cigana prav zajetna knjiga. V prvem delu je tajnik Nužej Tolmajer predstavil zvezek priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih po letu 1945 kot emigranti v tujini uglasbili, priredili ali har-monizirali Marko Bajuk, France Cigan, Alojzij Gerzi-nič, Drago Sijanec, Silvo Mihelič idr., izdana pa je z nostalgičnim naslovom »Sen o vrnitvi«. Vsebuje 55 pesmi za ženske zbore, med njimi pa je kar trideset uglasbitev pesmi Milke Hartmanove. Drugo, precej zajetno pesmarico zbranih priredb in harmonizacij Franceta Cigana je predstavil glasbenik prof. Jožko Kovačič. Iz obsežnega opusa Ciganove zapuščine je v zbirki na 384 straneh objavil 360 večinoma dvoglasnih ljudskih pesmi od skupnega števila preko tisoč. Zbirka je nastala iz dveh snopičev, ki sta jih nekako do leta 1947 v begunskem taborišču v Spittalu izdala France Cigan in Silvo Mihelič. Urednik Kovačič je tudi pripovedoval, kakšna je bila pot Ciganove zapuščine v dveh kovčkih in koliko bo še opraviti, da bo vsa obdelana, urejena in izdana. Pesmarici lahko naročite na Krščanski kulturni zvezi. J. R. V ŠENTJANŠKEM K&K CENTRU Premiera Magde Kropiunig »Dialog odra z življenjem« se imenuje monodrama, v kateri bo jutri, v petek, 8. novembra, ob pol osmih zvečer v šent-janškem k&k centru Magda Kropiunig z odra v dialog s publiko stopila in skušala v podobi čistilke z nonšalantnim in humornim zamahom opraviti s svojimi življenjskimi problemi in gledališkim zakulisjem. Vse to pa v jutru po predstavi, ko so stoli prazni in v zraku še lebdita okus in vonj po prepotenih prejšnjevečernih gledalcih. Ali bo zmogla ta izziv, se bo zbala stolov kot simboliziranih ljudi? Kaj si bo zapomnila, kaj bo pozabila in ali bo sploh spravila besede iz ust oziroma kako naj bo čistilka kralj na odru, ko pa ni igralka, ampak samo čistilka? Kup vprašanj torej, katera vam bodo pojasnjena jutri zvečer v k&k centru. Režija, scena in lektorstvo so v rokah Marjana Bevka, ki je po motivih P.V. Purčarja poskrbel tudi za besedilo. Magda Kropiunig bo svojo monodramo predstavila tudi na seminarju ZŠŽ v Umagu; vsebina izredno dobro odgovarja naslovu seminarja »Samozavest«. Samozavestna mlada igralka Magda Kropiunig Tajnik KKZ Nužej Tolmajer in prof. Jožko Kovačič predstavljata novi pesmarici Simpozij o literaturi Janka Messnerja NA CELOVŠKI UNIVERZI, 5. IN 6. DECEMBRA 1996 Vabilo interesentom Subskripcijski predlog: Kdor vplača za izvedbo simpozija finančni prispevek (vsaj 300 šil.), je povabljen 5. decembra ob 16.30 na imenitno pašo za dušo in telo, obenem pa bo prejel ob izidu obe novi avtorjevi knjigi: 1. »Aus dem Tagebuch des Luka von Pokerschniggh« (z dvojezičnimi pesmimi Pokrž-nikovega Lukana) 2. »Hinrichtungsstätte Un- terdrauburg / Dravograd -Außenstelle der Klagenfurter Gestapo«, obe v nemškem prevodu Jozeja Strutza z Rude. Podroben program simpozija bo pravočasno objavljen v Slovenskem vestniku. Številka konta za vplačilo: Posojilnica-Bank Podjuna, Dobrla vas / Eberndorf, bančna številka 39104, konto 4.011.391 s pripombo »Simpozij Janka Messnerja«. 6 7. november 1996 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PONEDELJEK, 18. 11. ČETRTEK, 7. 11. GRADEC, v Klubu SŠŠ/G 20.00 Predavanje o Jordaniji PETEK, 8. 11. ŽELEZNA KAPLA, pri bivši tovarni Obir-tržna občina Železna Kapla 14.00 Otvoritev čistilne naprave in prostora za zbiranje recyclinskega materiala; ob 14. uri srečnje in ogled, ob 14.30 koncert, ob 15. uri pozdrav župana Haderlappa in govor dr. Elisabeth Sickl BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 14.00 Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov TINJE, v domu 18.00 Seminar za mlajše ženske »Razvijanje ženskosti«, vodi Alenka Rebula-Tuta (do nedelje, 10. 11 ob 13. uri) 19.30 Predavanje mag. Melitte Haber »Puberteta kot šansa za srečno življenje« ŠENTJANŽ, k & k center 19.30 P. Vojvič-Purčar: »Dialog odra z življenjem«; igra Magda Kropivnik SOBOTA, 9.11. TINJE, v domu 9.00 Seminar »Samozavestno nastopiti«, vodi Rosalie Stornig (do nedelje, 10. nov., ob 16. uri) ŽITARA VAS, kulturni dom - »KUMST« 14.00 Odprtje obnovljenega kulturnega doma v Žitari vasi »Kumstovanje / Kumstl'n« VOGRČE, pri Florijanu - KKD Vogrče 19.30 Martinovanje; za ples igrajo Podjunski muzikantje ŠENTJANŽ, v k & k centru 19.30 Predavanje Helmuta Sussitza »Wein als Teil einer Lebenskultur / Vino kot del življenjske kulture« OBIRSKO, pri Kovaču - EL Železna Kapla in SJK 20.00 Martinovanje s kulturnim prog.: Kvartet Smrtnik in Trio Korenika; za ples igra ansambel »Rosa« DOBRLA VAS, gostilna Roscher (Sablatnighof) -Nogometni klub EAC 20.30 Martinovanje, igra ansambel Sunlight NEDEUA, 10. 11. KOTMARA VAS, v farni dvorani - SPD »Gorjanci« 14.30 Premiera igre »Lažnivka«; nastopajo domači igralci PONEDELJEK, 11. 11. BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje Martinov trg TOREK, 12. 11. KOTMARA VAS, v gostilni Pichler - ARGE Koroška, DS »Avstrijske narodnosti v SPÖ« 19.30 Diskusija »Prepir ločuje - pogovor povezuje«; narodna skupnost v politiki, gospodasrtvu in religiji. Ref. župan Hugo Götzhaber, politični zastopniki SPÖ, ÖVP, F, EL, SPD "Gorjanci". Moderira Andrej Mohar. SREDA, 13. 11. CELOVEC, v Modestovem domu 19.00 Franček Rudolf: »Kužek laja mijav mijav«; nast. mladinska skupina SPD »Dobrač« z Brnce PETEK, 15. 11. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje« 19.00 Literarni večer z domačimi avtorji, z glasbo spremljajo učenci Glasbene šole BOROVLJE, v mestni hiši - Theater Walzwerk 20.00 Po tekstih Antona Fuchsa: Unter der Brücke eine Wohnung im Stroh, igrajo Marijan Hinteregger, Maximillian Achatz, Peter Raab; režija M. Achatz BRNCA, v kulturnem domu - SPD »Dobrač« 19.30 Dario Fo: »Burkaški misterij - Mistero buffo«, premiera. Režija Sergej Verč. VELINJA VAS, v gostilni Sehe« 20.00 Koncert z glasbeniki jazza »A Band from Home"; prireditev v okviru Bilčovške jeseni SOBOTA, 16. 11. BRNCA, v kulturnem domu - SPD »Dobrač« 19.30 Dario Fo: »Burkaški misterij - Mistero buffo«, ponovitev VELINJA VAS, v gostilni Seher 19.30 »Niemand baut für sich allein«; predava Dl Hartwig Wetschko. Prireditev v okviru Bilčovške jeseni. NEDEUA, 17. 11. VELINJA VAS, v gostilni Seher 11.00 Branje: Jani Oswald »AchilJesverse«. Kein Heldenepos. VELIKOVEC, Neue Burg - Slovenska prosvetna zveza 14.30 Osrednji koncert SPZ »Glej vrh Obirja« ob spominu na Valentina Polanška in Radovana Gobca. CELOVEC, v generalnem konzulatu Republike Slovenije, Radetzkystr. 26. 17.00 Otvoritev razstave slik in del na steklu Jožeta Horvata - Jakija PETEK, 22. 11. ŠENTJANŽ, v k & k centru 19.00 Odprtje razstave Draga Druškoviča »Grafike« 20.00 Koncert »Trio in flagranti« ČETRTEK, 28. 11. VETRINJ, pri Marhofu - Viktringer Kulturherbst 20.00 Literarno branje: Egyd Gstettner: »Der Heuler des Jahres« ČETRTEK, 12. 12. VETRINJ, pri Marhofu - Viktringer Kulturherbst 20.00 Merk-würdige Lieder z Barbaro Stromberger in Norbertom Eipeltauerjem GOSTIŠČE J. OGRIS (pri Miklavžu) v Bilčovsu vabi na tedne specialitet do 10. nov.»MARTINOVANJE« (s prednaročilom) od 22. nov. do 1. decembra »TEDEN DIVJAČINE« BILČOVSKA JESEN PETEK, 15. NOVEMBRA 20.30 "A band from home" - Wolfgang Puschnig - sax, Ali Gagi - vocal, Uli Scherer - piano, Karl Sayer - bass, Emil Krištof - drums SOBOTA, 16. NOVEMBRA 19.30 »Niemand baut für sich allein« - Nihče ne ustvarja samo zase; mala zgodovina arhitekture na Koroškem, predava Dl Hartwig Wetschko NEDEUA, 17. NOVEMBRA ob 11.00 Literarni zajtrk — Literaturbrunch z janijem Oswaldom »Achillesverse — kein Heldenepos« Vse prireditve v kulturnem lokalu Knaberie, Velinja vas pri Bilčovsu ZBIRALNA AKCIJA V PLIBERKU Te dni bodo društveniki vseh treh prosvetnih društev začeli z zbiralno akcijo za novi pliberški kulturni dom, zato že zdaj naprošajo, da bi bili ljudje čimbolj odprtih rok. Kdor želi, pa lahko svoj prispevek prenakaže direktno na Posojilnico-Bank Pliberk, bančna številka 3917, številka konta 1007039993. SREČANJE Maturantke in maturantje 8. a razreda Zvezne gimnazije za Slovence, ki so maturirali 1.1976, so vabljeni na srečanje ob 20. obletnici mature v soboto, 23. novembra '96, v kulturno taberno pri Joklnu v Celovcu. Prosimo tudi za medsebojno obveščanje! JPr«zfM«/c/o Rozalija Taupitsch iz Svetne vasi - 85. rojstni dan; Gretej in Pepi Petek s Polene - 25-letnico skupnega življenja; Marija Sadolšek iz Lobnika - 76. rojstni dan; Milica Stornik iz Celovca - osebni praznik; Erika Mišic iz Plible vasi - 60. rojstni dan; Elizabeta Dobrovnik z Metlove -rojstni dan; Marija Jelen in Karl Sekol iz Dobrle vasi -rojstni dan; Jožef Križnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Ljudmila Paulitsch in FJiza-beta Golavčnik iz Goselne vasi - rojstni dan; Martin Storgl-Breznikov iz Lobnika - 50. rojstni dan; Jožko Le- puschitz s Ščedma - rojstni dan; Paul Fritz iz Kota - rojstni dan; Janko Kölich iz Lobnika - rojstni dan; Karl Rudolf iz Dobja pri Ločah -rojstni dan; Vilko Nerz z Bistrice - rojstni dan; Martin Ules in Elizabeta Leben iz Pliberka - rojstni dan; Nežka Krajger iz Podkraja - rojstni dan; Nani Sitter iz Želuč -rojstni dan; Andreas Kas-trun iz Lobnika - 25. rojstni dan; Emi Oraže iz Sel -osebni praznik; Luka Boroč-nik iz Podkraja pri Pliberku -75. rojstni dan; dipl. inž. Štefan Oraže z Radiš - rojstni dan. SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 7. 11. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja. Petek, 8. 11. 18.00 Kulturna obzorja. Sobota, 9. 11. 18.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. Nedelja, 10. 11. 6.08 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (J. Andolšek). 18.00 6 x 6 - Domače uspešnice. Ponedeljek, 11. 11. 18.10 Kratek stik: Posprava po jesenskem delu prvenstva. Torek, 12. 11. 18.10 Otroška oddaja. Sreda, 13. 11. 18.10 Domača glasbena mavrica. Dober dan, Koroška NEDEUA, 310. 11. 13.30 ORF 2 PONOVITVI, 11. 11. Ponedeljek, 01.55 ORF 2 Ponedeljek, 16.20 TV SL01 Z naslednjimi prispevki: ■ Marko Bavdaž, mladi astro-fizik iz Grebinja, odkriva vesolje. ■ »Kumst« v Žitari vasi: Nov kulturni most med narodoma. ■ Srečanje ob zborovanju odbora »Bildungswerka«: Ko se spojita domači besedi... ■ Društvo gorskih kmetov doline Bele: Strokovno striženje ovac in predelava volne zagotavljata uspeh. ■ Zablaško močvirje - biser naravne dediščine, vreden ogleda. SPD »Gorjanci« razpisuje plesni tečaj standardnih plesov, začetek po dogovoru. (Najkasneje do 5. 12.) Stroški na osebo 700 .- šil. Vodi Gregej Krištof. SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zvez.a slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 ______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 (X) 71 VODORAVNO: 1. koroška beseda za pomlad 6. ukrivljenost ceste 11. ovoj 12. oborožena kraja 14. gozdni »sadež« 15. prečni tram na vozu 16. šopek, tudi vinski vonj 18. našitek na obleki, kamor kaj spravimo 19. nikalnica 20. figovo drevo 22. moški s sivimi lasmi 25. srednejveš-ko mesto v Španiji 27. avstrijska soseda 28. kalno, neprosojno 29. angleško »železo« 30. grški junak pred Trojo 32. blago iz izločkov sviloprejk 33. post scriptum 34. kvartaški vzklik 35. odtekanje 37. Marijina mati 39. znan avstrijski slavist na Dunaju (Pavle) 40. avtomobilska oznaka za Trst 41. klobuk, čepica, kapa 43. nordijsko moško ime 44. identično 45. ime slovenske mladinske pisateljice Peroci 46. domača žival, kopitar 47. majhen rt 48. skandinavska država NAVPIČNO: 1. potovanje s prevoznim sredstvom 2. ime nekdanjega madžarskega predsednika (Nagy) 3. imenski praznik 4. konec kopnega v morju 5. vse ostalo 6. peti pesmi hvalnice 7. vas pri Ljubljani 8. sredstvo za rezanje 9. tropski les 10. infarkt 13. naokrog, približno 16. življenje, tudi stanovati 17. tesarjeva obrt 20. propustna snov, ki ločuje večje delce od manjših 21. glavno mesto Koroške 22. grič v Jeruzalemu 23. neotesan odkritež 24. Rimska ali Mlečna cesta 26. stanje vmes 31. kratko orožje, vrsta noža 33. material za knjige in časopise 36. ameriška denarna enota 38. podobe golega telesa 39. glas pri udarcu na zvon 40. vojaško vozilo 42. ročaj 43. posoda iz pletenega vrbja 46. Katja Ebstein Rešitev iz prejšnje številke: VODORAVNO: 1. PRETOK 7. ELIPSA 13. BODALO 14. OKROG 15. LIK 16. LIE 19. SILA 20. NEP 21. JANKO 23. DIR 24. ET 25. KURDISTAN 27. VA 28. RA 29. UPERJEN 31. RENESANSA 33. HLEV 35. TT 36. ČEČEN 38. TOASTER 40. EK 4L MO 42. ALKAR 43. ION 45. NIŠ 46. ITN 47. AJD 48. LORE 49. STOJ 50. MARKIRAN 51. ŽARETI 52. JAT NAVPIČNO: L PB 2. ROLETA 3. EDIP 4. TAK 5. OL 6. KOLAR 8. LO 9. IKS 10. PRIDA VAČ 11. SOLINE 12. AGAR 17. INDUSTRIJA 18. EKIPA 20. NEVIHTA 21. JUAN 22. OSENČEN 25. KREVS ANJE 26. TRSEK 30. NANOŠEN 31. REAKTOR 32. ETE 34. LOLITA 37. EMIRAT 39. TR 44. ODRA 45. NORA 47. AMI48. LU 49. SŽ Rešitev iz SV št. 43. VODORAVNO: L MALINA 7. GRABEŽ 13. UNIKAT 14. REBULA 15. ZAL 16. IKA 18. ADIL 19. INA 20. SLANA 22. APO 23. KA 24. KRAVATA 26. SS 27. ASPIK 29. ATENTAT 31. OSLA 33. ALGA 34. MIKAJLO 37. JETRA 40. OL 41. RAZPLEL 43. EG 44. R1P 46. JANI 47. OLE 48. MAOR 50. ČAR 51. ZVIN 52. ODLIKA 54. INSEKT 56. NANSEN 57. KRASTI NAVPIČNO: L MUZIKA 2. ANANAS 3. LILA 4. IK 5. NA 6. ATILA 7. GRANATA 8. RE 9. ABA 10. BUDA 11. ELIPSA 12. ŽALOST 17. KAVA 20. SRKLJAJ 21. ATELJE 24. KI-SAR 25. ANGEL 28. POK 30. TAT 32. ALZAČAN 34. MORMON 35. ILIADA 36. OPNA 38. RELIKT 39. AGENTI 42. LIRIK 45. POLN 47. OVES 49. RIS 51. ZSA 53. KE 55. NR FENIKSŠPED d.o.o. Brnik Mednarodna špedicija SLO 4210 Brnik Aerodrom Vse koroške poslovneže in druge interesente obveščamo, da z letali odpremljamo pošiljke v vse države bivše Jugoslavije in tudi v Albanijo. Oglasi se na tel.: (00386) 64 261 687 ali fax: (00386) 64 222 381 Pismo bralcev 1000 let Ostarichi I 750 let Borovelj Na slavnostno prireditev ob proslavi 750-letnice Borovelj je vabila občina tudi domače slovenske skupine k sodelovanju in sooblikovanju kulturnega sporeda. V slavnostnih govorih so padle lepe besede o dobrem sožitju med narodnostnima skupnosti-ma. Za publiko je s tem nastala slika, da so s strani občine vzorno rešena vsa vprašanja, ki zadevajo nas slovenske občane. Ta vtis je treba popraviti: Drži sicer, da se sodelovanje nemških in slovenskih skupin razvija pozitivno, kar se odraža med drugim tudi v skupnih nastopih. Če pa pogledamo za kulise kulturnega sodelovanja, se nam pokaže povsem druga slika: Saj občina do danes ni bila pripravljena ustreči naši dolgoletni in povsem upravičeni zahtevi po ustanovitvi dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu. Tako je tudi letos prezrla številne starše, ki so s svojimi podpisi izrazili željo po dvojezični vzgoji svojih otrok. Obljubam s strani občine, da se bo ta zadeva uredila v prihodnjem letu, je težko verjeti. Isto velja za dvojezične napise, ki nam po zakonu pristojajo že dvajset let. Za Volilno skupnost in SPD Borovlje Mag. Vera Wutti-Incko, Melhior Verdel, mag. Peter Waldhauser »Sisyphos« Fabjan Hafner z maldimi literati v Vetrinju KULTURA V PREDMESTJU Platforma Celovško predmestje Vetrinj s starim samostanom, kjer poleti poteka mednarodni »Glasbeni forum Vetrinj«, vedno bolj stopa v središče kulturne pozornosti. Kulturno društvo Sisyphos, ki je bilo na pobudo angažirane Felicitas Doppelhoferjeve, Walterja Wratschka in Andreasa Križa ustanovljeno letos poleti, naj služi namenu posredovati kulturo v predmestje. V ta namen so se kulturni delavci tega društva povezali z gostilničarji zelo lepega Marhofa in se dogovorili o medsebojnem sodelovanju. In res, nastala je kulturna jesen Vetrinj, ki ponuja kulturno zainteresiranim celo vrsto prireditev: literarne večere, vernisaže in koncerte. Predstavniki te mlade kulturne platforme si želijo, da bi prireditve postale nekakšna stalnica v kulturni ponudbi. Marhof s svojim velikim vrtom, kavarno (branja), prostorom za gledališke predstave in koncerte ter galerijo je prav posrečeno okolje za take prire- ditve. Tako njegovi lastniki kot tudi zavzeti in agilni sisyphosov-ci zaenkrat upajo, da bodo lahko nadaljevali s kulturnimi dejavnostmi tudi v prihodnjem letu. V načrtu pa imajo že gledališke predstave in kabaret. Andreas Križ, ki vodi tajniške posle, je v pogovoru dejal, da nameravajo v program vključiti tudi slovensko manjšino in umetnike iz Slove- nije in Italije. Pretekli četrtek sta v okviru te jeseni v sodelovanju s Klubom slovenskih študentk in študentov na Koroškem brala Fabjan Hafner in Markus Bacher, ki sta bila odlikovana s kulturno nagrado mesta Beljaka. Obisk je bil izredno velik, kar potrjuje veliko zanimanje in potrebo po takih prireditvah zunaj mestnega centra. »Narodne skupnosti v Evropi« »Jezikovne manjšine -izziv in šansa« od 14. do 16. 11. 1996 v hotelu Karnerhof, Brdo ob Baškem jezeru Četrtek, 14. november ■ 17.00 Pozdrav mag. Vladimirja Smrtnika, urad za slovensko narodno skupnost, uvodne besede ddr. Karl Anderwald, nam. direktorja Urada koroške deželne vlade, otvoritev kongresa dr. Christof Zer-natto, deželni glavar ■ 18.00 Podijska diskusija na splošno tematiko »Jezikovne manjšine: izziv in šansa« ■ 20.30 Sprejem - vabi koroški deželni glavar; zapel bo oktet Suha. Petek, 15. november ■ 9.00 Predavanja na temo »Pravni položaj Slovencev na Štajerskem (dr. Ralf Unkart) in »Pravni položaj majhnih jezikovnih skupin v italijanskem alpskem prostoru« (do 10.30) ■ 11.00 Situacijska poročila manjšinskih predstavnikov (Branko Lenart, Člen 7; Karl Lagger, »Kanaltaler Kulturverein«; Rudi Bartolot, SKD »Planika« v Kanalski dolini - do 13. ure). ■ 14.30 Univ. prof. dr. Silvo Devetak: Vloga manjšin v evropskih mednarodnih odnosih; univ. prof. dr. Heinz-Dieter Pohl: Jeziki manjšin kot kulturna dediščina regije; univ. prof. dr. Andrej Moritsch: Jezik - etnija - narodnost; mag. Boris Jesih: So »male« narodne skupnosti drugačne od »velikih«? ■ 19.00 Kulturni spored: družina Zwitter in mladinska skupina Ledince, spregovorila bosta predsednika Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, dr. A. Brumnik in dr. J. Zerzer. Sobota, 16. november ■ 9.00 Univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič: O današnjem položaju nemške manjšine v Sloveniji; univ. prof. dr. Stefan Karner: O položaju nemške manjšine v Sloveniji od leta 1939 naprej, (do 10.30) ■ 11.00 Situacijska poročila manjšinskih predstavnikov: dipl. inž. August Gril, društvo »Gotscheer Altsiedler; dipl. inž. Erik Krisch, društvo Peter Kosler iz Ljubljane; mag. Dušan Kolnik, društvo »Frei-heitsbriicke/Most svobode« iz Maribora (do 12.30) ■ 14.30 Povzetek in zaključna beseda - dr. Christof Pan iz Bozna. Konferenčna jezika: nemščina, slovenščina Udeležence prosimo, da se za rezervacijo hotelskih sob povežejo s hotelom Karnerhof, A-9580 Brdo ob Baškem jeze-ru/Egg am Faakersee, tel. 04254/21 88, faks 04254/3650. Enoposteljna soba stane 990 šil. Prijave h kongresu: Urad koroške deželne vlade, biro za slovensko narodno skupnost, Arnulfplatz l, 9021 Klagenfurt/Celovec, tel. 0463/536-28 61,28 64, faks 0463/536-28 25. SLOVENSKI VESTNIK SPORT Le šesto mesto na lestvici! Ali bo Michael Ziehaus spomladi še igral v dresu SAK? Nachbar), Wuntschek (85. Hoher), Šmid, Škerjanec, S. Sad-jak, Lippusch (84. Petschenig), Grujič. Gola za Gratkorn: Müller (75.) in Grundner (80.). Celovec, 200 gledalcev, sodnik Hammer SAK je po dobri predstavi v Esternbergu v zadnji tekmi na domačih tleh proti novincu v ligi Gratkornu hudo razočaral. Slovenski atletiki so tekmo sicer pričeli zelo ofenzivno in v tretji minuti je imel Lippusch izredno priložnost za vodstvo, vendar je obrambni igralec Gratkorna žogo odbil na sami liniji. Gostje iz Štajerske so kaj kmalu spoznali slabosti SAK, predvsem v napadu in sredini in postopoma prevzeli iniciativo in vse ostreje pritiskali na vrata SAK. V napadu so bili iz- redno hitri in nevarni in v 75. minuti je Müller z ostrim strelom poslal žoj;o mimo Pre-scherna v gol. Štiri minute na-vrh pa je bil s placiranim strelom uspešen Grundner, obramba SAK je spala, in tako fiksiral zasluženo zmago gostov. WAC iz Wolfsberga je na tujem premagal Rohrbach z 2:1 in je edino koroško moštvo, ki ima dobre možnosti za prvo mesto v spomladnem delu prvenstva. Celovška Austria je prav tako na tujem pičlo in nekoliko po sreči premagala St. Florian z 1:0. Pliberk je na domačih tleh izgubil proti Welsu z 0:3; VSV pa je bil brez možnosti v Pöllauu in je izgubil z 0:2. Trg je doma podlegel močnemu moštvu iz Lipnice z 1:2. SAK : Gratkorn 0 : 2 Pretekli teden so odigrali zadnji krog v jesenskem prvenstvu regionalne lige sredina. Slovenski atletski klub je v 13. tekmah iztržil 20 točk; šestkrat je zmagal, dvakrat igral neodločeno, petkrat pa je bil poražen - to je bilanca jesenskega dela prvenstva. Funkcionarji in igralci SAK ter navijači so z velikim optimizmom pričakali prvenstvo, saj se je moštvo tudi močno okrepilo z izkušenimi in rutiniranimi igralci (trio Grujič, Omerovič in Škerjanec). Pričakovanja so bila velika in upravičena. Toda že po nekaj kolih je SAK moral spoznati, da tudi v regionalni ligi brije oster ve- ter. Zmagam so sledili porazi, trenerja Kirisitsa pa je zamenjal Jože Fera, ki pa moštva tudi ni mogel povesti do zadovoljivega REGIONALNA LIGA 1. Wels 13 9 3 1 28:9 30 2. WAC 13 9 1 3 36:11 28 3. Leibnitz 13 8 3 2 21:12 27 4. Voitsberg 12 7 2 3 21:9 23 5. Gratkorn 12 6 3 3 14:15 21 6. SAK 13 6 2 5 15:16 20 7. Austria 13 4 4 5 15:15 16 8. VSV 12 4 3 5 13:19 15 9. Esternberg 13 4 2 7 17:20 14 10. Pöllau 13 2 5 6 17:22 11 11. St. Florian 12 2 5 5 4:12 11 12. Rohrbach 12 2 4 6 11:20 10 13. Trg 13 1 5 7 9:23 8 14. Pliberk 12 1 4 7 8:26 7 uspeha, kar bi pomenilo vsaj ohraniti možnost za osvojitev mesta prvaka v spomladanskem delu, saj ta čas zaostaja za prvim na lestvici, Welsom, kar za 10 točk! Do spomladi pa je pričakovati spremembe v športnem vodstvu in moštvu. Zelo zaskrbljivo je zagotovo tudi močno upadanje števila gledalcev in navijačev, ki so za uspeh moštva zelo pomembni. Nekateri igralci bodo odšli sami ali pa bodo morali moštvo zapustiti, zimski počitek pa naj tudi odgovornim funkcionarjem služi za premislek, kako naprej v pomladanski sezoni. SAK: Preschem, P. Hrstič, Kriwitz, A. Sadjak, M. Sadjak (80. IZ DRUGIH RAZREDOV ____________ PODLIGA VZHOD V prvem krogu podlige vzhod, ki šteje že za pomladanski del tekmovanja, je DSG Borovlje, ki je moralo zaradi hujših poškodb nadomestiti nekaj standardnih igralcev, odneslo točko iz tekme proti Mostiču (1:1), moštvo iz Bilčovsa pa je na domačem igrišču gladko prama-galo Možberk s 4:1. Vodeči Vetrinj je na tujem proti Liebenfelsu igral neodločeno - 0:0. Prihodnji krog (9. /10. 11.) ATUS Borovlje - Mostič, Možberk - Welzenegg, Vetrinj - Klopinj, Šentandraž - DSG Borovlje, Pokrče - Bilčovs, Metlova - Liebenfels, ASK -Podkrnos. PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 14 10 3 1 32:9 33 2.$entandraž 13 10 2 1 23:7 32 3. Liebenfels 14 7 2 5 19:15 23 4. ASK 14 6 2 6 30:25 20 5. DSG Borovlje14 5 5 4 19:18 20 6. Metlova 14 6 2 6 13:18 20 7. Bilčovs 13 S 4 4 22:20 19 8. Mostič 13 4 5 4 20:24 17 9. Pokrče 14 5 1 8 15:18 16 10. Welzenegg 14 4 4 6 12:16 16 11. Možberk 14 3 5 6 13:21 14 12.Podkrnos 13 4 1 8 13:20 13 13, Klopinj 14 3 3 8 15:29 12 114. ATUS Borovlje14 2 5 7 16:22 11 1. RAZRED D Selani so nepričakovano iz Gre-binja odnesli tri točke (3:0). Vodeče moštvo iz Rude je doma premagalo Šmihel z 2:0, Vovbre so pičlo premagale Frantschach z 1:0, Železna Kapla pa je v Eitwegu igrala neodločeno (2:2), prav tako pa tudi Šentpavel proti Žitari vasi (1:1). Prihodnji krog ( 9. /10. 11.) Eitweg - Ruda, Frantschach -St. Leonhard, Maria Rojach -Šentpavel, Sele - Šmihel, Železna Kapla - Vovbre, Labot -St. Stefan, Žitara vas - Grebinj. 1. RAZRED D 1. Ruda 13 8 5 0 25:9 29 2.Šentpavel 13 8 3 2 23:10 27 3. Žel. Kapla 13 7 3 3 26:15 24 4. Frantschach 14 6 5 3 19:7 23 5. Šmihel 14 6 4 4 24:21 22 6. Labot 14 5 3 6 26:24 18 7. Grebinj 14 5 3 6 22:21 18 8. Eitweg 13 4 6 3 19:23 18 9. Sele 14 4 3 7 18:29 15 10. Vovbre 14 4 3 7 14:28 15 11.St. Stefan 14 3 5 6 17:17 14 12. Maria Rojach13 3 4 6 21:30 13 13. Zitara vas 13 3 3 7 13:20 12 14. St.Leonhard 14 2 4 8 14:27 10 2. RAZRED A: SAK je moral kloniti moštvu iz Trga z 0:3, Pliberk je visoko premagal VSV s 6:0, WAC pa je doma podlegel celovški Au-strii z 0: l. 1. Pliberk 15 11 1 3 45:24 34 2. Austria C. 14 10 1 3 48:19 31 3. SAK 15 7 3 5 36:29 24 4. Trg 14 4 3 7 25:36 15 5.WAC 14 3 2 9 19:44 11 6. VSV 14 1 4 9 18:39 7 2. RAZRED F: Vodeča Globasnica je na tujem premagala Mauterndorf s 3:0, Žvabek je bil spet uspešen z 2:l proti Djekšam, Galicija je gladko premagala Grabštanj s 4:1, Tinje pa Dobrlo vas s 3:0. 1. Globasnica 14 13 1 0 68:12 40 2. Reichenfels 13 10 0 3 31:17 30 3. Žvabek 14 9 1 4 29:18 28 4. Galicija 13 7 2 4 24:22 23 5. Šentpeter V. 14 6 4 4 27:25 22 6. Dobrla vas 14 5 4 S 12:16 19 7. Rikarja vas 14 4 6 4 21:19 18 8. Važenberk 14 5 3 6 17:25 18 9. Tinje 14 5 3 6 16:31 18 10. Djekše 13 4 3 6 17:23 15 ll.Sinčavas 13 4 2 7 21:21 14 12. Preitenegg 14 4 1 9 7:21 13 13. Grabštanj 14 1 4 9 21:38 7 14. Mauterndorf 14 0 4 10 12:35 4 SAK v klavzuro Vodstvo kluba bo prihodnjo soboto na klavzuri v domu prosvete v Tinjah razpravljalo in določilo smernice za prihodnje delo. Po izjavi menedžerja SAK Jurija Perča bodo morali nekateri igralci zapustiti klub (Hrstič, Grujič, Omerovič in Škerjanec). Obdržati pa nameravajo izredno solidna in zavzeta igralca Daniela Kriwitza in Michaela Ziehausa. Pričakovati pa je pomladitev moštva iz vrst lastnega naraščaja. Pravočasno vključevanje mladih in svežih igralcev bi najbrž dolgoročno zagotovilo, da bi SAK spet postal uspešno moštvo v prvenstvu, poleg tega pa privlačno in zanimivo za gledalce in navijače, kar si vsi ljubitelji nogometa srčno želimo. f 'Ml d Kru Ob svetovnem dnevu varčevanja je pretekli četrtek, 31. oktobra, celovška Zveza-Bank organizirala avtogramsko uro s kolesarjem Petrom Wrolichom. Simpatičnega športnika so med drugim obiskali tudi dijaki in dijakinje ljudskih šol in z veseljem prejeli podpisane slike in številna darila od slovenske centralne bančne ustanove. Kulturna jesen KPD »DRAVA« V ŽVABEKU Sobota, 9.11., od 15. do 18. ure Medkulturni projekt za otroke v ljudski šoli: Afrika, dia, plesi, pesmi, ročno delo Ponedeljek, 11. 11., ob 17. uri Martinovanje s sprevodom z laternami in mašo Petek, 22. 11., ob 19.30 Dvojezični Koroški večer v gostilni Hafner; sod. Gern. Chor Griffen, Mlada Podjuna, ŽPZ KUD Stane Sever, Oktet Suha, povezava mag. Hans Mosser in mag. Jokej Logar Četrtek, 5. 12., od 17. do 20.30 Miklavževanje, po želji pride Miklavž tudi v hišo. Prijave na župnišče, tel. 2348, ali dir. Lenart Katz, tel. 2345.