LETO XVilL, STF7. 292 LJUBLJANI, SOBOTI, 14. DECEMBRA 1957 can 10 ms SLOVENSKI is da J a ta liska Časopisno podjetje Slorea^U {x>ro£ e ▼&!«*» — l>lrcktor> Radi Janfiaba. Glavni in odgovorni urcdnii: Sergej VoČajak. — Oreduištv©) Ljubljana, Tomšičeva ulica it. I In S, telefon 23-523 do 23-526». — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva alica št. t/H, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-8%. 80-463, ca rimanje 21-832. —- Poštni predaj it. 29. — Žiro rafinn pri idelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-8%. ca ljubljanske naročnike 9. — Žiro račun pri Komu-»alni banki Liubltana it. 60-K B-5-Z-367. — Mesečna aaročnina 230 din. Debata v političnem odboru OZKf New York, 13. dec. (Reuter)- Na sinočnji izredni seji političnega odbora Generalne skupščine OZN se je začela debata o sovjetskem predlogu resolucije o miroljubni koesistenci. Sovjetski delegat Kuznecov je v dolgem govo-ru naštel nadrobnosti sovjetskega predloga. Dejal je, da sovjetska vlada predlaga sklenitev sporazuma o nenapadanju med državami članicami atlantskega in varšavskega pakta Predlagal je, da hi pripravili in tem državam predložili skupni predlog sporazuma. Kuznecov je dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena skleniti učinkovit sporazum o razorožitvi. Osebn; stiki med državniki bi lahko prispevali k združitvi naporov v imenu vzvišenih načel miru in prijateljskega sodelovanja med naredi. Sovjetska zveza žel-: razviti in zboljšat.; svoje zveze z Veliko Britanijo. Francijo. Japonsko, Italijo, Zahodno Nemčijo • in vsemi drugimi državami. REDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Nove možnosti za zbližan)« Predstavnik sekretariata je ugodno ocenil pisma predsednika Bulganina članicam OZN in Švici — Odgovoril je tudi na vprašanja o pobudi poljske vlade, o razorožitvi, ameriški pomoči Jugoslaviji in drugem ZIHERLOVA MAMI ODLIKOVANA Z REDOM DELA I. STOPNJE Beograd, 13. dec. >Kako komentirate note sovjetske vlade vsem članicam OZN in "Švici in pisma predsednika sovjetske vlade Bulganina vodilnim zahodnim državnikom?« idejo širših sporazumov o pre- jem memorandumu podkomi- Na to vprašanje na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve odgovoril sledeče: »Jugoslovan- ske vlada z velikim zanimanjem proučuje pobudo vlade Sovjetske zveze, razložene v njenih notah članicam OZN in Švici kakor tudi v pismih predsednika Bulganina predsedni- je ta korak Sovjetske zveze po našem mnenju nove iiiož- kinitvi poskusov z atomskim orožjem, prepovedi njegove proizvodnje, uporabe itd.« Dopisnik CTK (Češkoslovaške telegrafske agencije) je nosti za medsebojno zbliževa- postavil vprašanje, kako Ju- nje stališč vseh zainteresiranih držav na vzhodu in zahodu o mnogih perečih mednarodnih vprašanjih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je imela ta pobuda ugoden odmev v mnogih zahodnih krogih, kar lahko ocenimo kot znak ustvarjanja pogojev za popu- ku ZDA in predsednikom vlad ščanje mednarodne napetosti Velike Britanije, Francije in federalne republike Nemčije. 2e sedaj lahko rečemo, da da- Triaik® novice Od našega stalnega dopisnika TRST, 13. dec. (Po telefonu). — Po vsem Trstu so že ves teden nalepljeni lepaki s podpisi vseh tržaških strank (poleg K Pl in PSI tudi obeh monarhističnih strank, krščansko demokratske in neofašistične MSI itd.). Zares nevsakdanji pojav, ki pa priča, da ni v Trstu nikogar, razen ravnateljstva ladjedelnic, ki ne bi zahteval nujne rešitve že predolgotrajnega spora, kot to zahteva omenjeni proglas. Danes ob 16. url prične zopet stav' ložaja v Evropi in v svetu. To ka, ki bo trajala do ponedeljka, včeraj pa so delavci zapustili tembolj, ker je v skladu z delo že opoldne. in kot pobudo za medsebojno sodelovanje in sporazum.« Dopisnik poljskega časopisa »Tribuna Ladu« se je nato zanimal, kakšno stališče zavzema jugoslovanska vlada glede pobude poljske vlade, da se Poljska, DR Nemčija, FR Nemčija in Češkoslovaška smatrajo kot tako imenovana brezatomska cona. »Poljska pobuda«, je odgovoril predstavnik. »da se v centru Evrope formira cona. v kateri ne bi smelo biti nuklearnega orožja. pomeni prispevek k pri-zad evanjem za pomiritev po- goslavija ocenjuje pobudo predsednika indijske vlade Ne h r u ja i n od go vo r p red s e d-nika ministrskega sveta Sovjetske zveze Bulganina, kakor tudi pripravljenost Sovjetske zveze, da prekine poskuse z atomskim orožjem. Predstavnik sekretariata je odgovoril: »Jugoslavija je vedno menila, da je potrebno hitro doseči sporazum o prekinitvi poskusov z atomskim orožjem — čeprav tudi samo začasno — ne da. bi kot pogoj za dosego tega sporazuma postavljala zaklju-čitev sporazumov o drugih vprašanjih. Takšen sporazum bi preprečil nevarnosti, ki pretijo človeštvu zaradi poskusnih eksplozij atomskega orožja. prispeval bi k pomiritvi mednarodnega ozračja in ustvaril ugodne pogoje za nove sporazume, s čemer bi postopno dosegli splošno razorožitev. Jugoslavija je to svoje stališče že večkrat jasno povedala, še posebno pa v svo- teju OZN*. za razorožitev v Londonu. Kakšno je vaše stališče do vesti, da tretjina ameriških vojnih letal v Evropi na svojih vajah nosi s seboj atomske bombe? — je nato vprašal dopisnik iste agencije. »Ta praksa — se je glasil odgovor — ki jo je treba obžalovati, priča o pereči potrebi, da se podvzamejo konstruktivni koraki za dosego sporazuma o razorožitvi.« Na koncu današnje tiskovne konference se je dopisnik Reuterja zanimal, kaj misli jugoslovanska vlada o nedavni izjavi predstavnika ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, da je ukinjena ameriška vojna pomoč Jugoslaviji. »Lahko rečem, — je odgovoril — da je bilo o tem vprašanju govora v duhu medse-bojuega razumevanja.« Na naknadno vprašanje — če se bo prekinitev vojne pomoči nanašala tudi na rezervne dele za že dobavljeno orožje, je predstavnik sekretariata za zunanje zadeve odgovoril, da po njegovem mnenju rezervni deli spadajo v vojno' pomoč. M. P. Štirim strankam demokratične' levice, ki so zahtevale takojšnje občinske volitve,-sta se pridružila še oba svetovalca Neodvisne socialistične zveze. Svetovalca poudarjata, da nadzorna cblast ne bi smela imenovati komisarja. ki je že z dosedanjo upravo napravil veliko škode revnemu prebivalstvu. Pri volitvah za novega »tribuna« na tržaški univerzi pa so nacionalistični in fašistični visoko šolci doživeli poraz. Njihov kandidat le prejel kom-.j 92 glasov, krščansko demokratski 47], kandidat napredne »Unione G-oliar-dica« pa 530 glasov. Precej zanimanja so vzbudile v Trstu izjave italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Zecchina, ki jih je dal tukajšnjim novinarjem o kulturnih stikih Trsta z italijansko manjšino v Istri. Obrazložil je obširen zadevni program, ki ga bo mogoče izvesti zaradi velikega razumevanja jugoslovanskih ob- lasti. Dejal je, da ni naletel na težajve političnega zma-čaja, temveč je prav nasprotno ugotovil razumevanje in široke poglede jugoslovanskih organov'. Po drugi strani pa napredujejo tudi kulturni stiki med Ljubljano in Trstom. Jutri bo gostovalo v Trstu ljubljansko Mestno gledališče z »Večerom v čitalnici«, v torek pa Srednja glasbena šola iz Ljubljane e koncertom pevskega zbora in solistov. P. 1». Poročilo o nasilja »Le Monde« je objavil enega izmed devetih poročil, ki jih je sestavila posebna vladna komisija za zaščito osebnih pravic in državljanskih svoboščin v iUžiru PARIZ, 13. dec. (Tanjug). Posebna vladna komisija za zaščito osebnih pravic in državlj anskih svoboščin v Alžiru je danes potrdila številne obtožbe v francoskih časopisih o nečloveškem ravnanju oblasti s prebivalci Severne Afrike. Delegacije in obiski Beograd — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik glavnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič je dane« sprejel generalnega sekretarja svetovne federacije bivših oojev-nikov Curtisa Campejgna in se z njim prisrčno pogovarjal eno uro. Pariški »L,e Monde« je objavil enega izmed devetih poročil, ki jih je ta komisija v začetku septembra poslala predsedniku vlade, o mučenjih, nasilju in trpinčenju aretiranih in ujetih upornikov ter civilnih francoskih in muslimaaskih prebivalcev. Osem prejšnjih poročil komisije, za katere pravijo, da nadrobno opisujejo težaven položaj v Alžiru, še ni bilo objavljenih. Od 12 člaraov komisije so medtem trije odstopili, ker vlada ni storila ničesar, da bi kaznovala tiste, ki so »odgovorni za teptanje poglavitnih načel pravosodja in človeškega dostojanstva«. Po mnenju predsednika komisije je treba vzrok za sedanji položaj v Alžiru iskati v dejstvu, da so »različno razlagali zakon o izrednih pooblastilih«, ki jih je skupščina dala lani generalnemu guvernerju. Arnia- Proizvodnja po tujih licencah Razgovor s sekretarjem za industrijo pri zveznem izvršnem svetu Marijanom Cvetkovičem BEOGRAD, 13. dec. — Sekretariat za industrijo pri Zveznem izvršnem svetu je izvedel sWie so?«, ki je grajal politične in ekonomske koncepcije zahod n on e m šk e vlada. Sodišče je dr. Agartza opro- viznimi sredstvi zagotovili večji obseg proizvodnje za tržišče, ob večjem sodelovanju domače delovne, sile. Prav tako bi morali poostriti koeficiente za uvoz delov, da bi se okrepila stimulacija za osvajanje domače proizvodnje. Marijan Cvetkovič je nato opozoril še na problem, ki se pojavlja že v začetku proizvodnje po kupljenih licencah. Mnoge tovarne namreč že s prevzemanjem obveznosti za proizvodnjo novih predmetov računajo na obvezno razširjenje zmogljivosti, ka-r zahteva tudi nove investicije. Ker večjemu številu podjetij niso bile odobrene zaprošene investicije, je prišlo do opustitve nove proizvodnje. Poudaritii je tudi treba, da mnoge tovarne niso izkoristile možnosti kooperacije z drugimi podgetja. Poleg tega so jih sami instrumenti stimulirali, tako da izpolnjujejo predvsem obveznosti do. tujih partnerjev in pri tem zapostavljajo svoje obveznosti do družbe. Zaradi tega se je dogajalo, da nekatere tovarne, ki bi morale osvojiti proizvodnjo po nabavljeni licenci v treh letih, ta rok podaljšujejo in zahtevajo uvoz delov. Marijan Cvetkovič meni, da bi morali določiti v prihodnje za vsa podjetja, ki sodelujejo s tujimi tvrdkami, strožje obveznosti do skupnosti. Ob koncu razgovora je sekretar za industrijo poudaril, da bi morali proučiti možnosti kooperacije s tujimi proizvajalci ne samo po načelu odkupa dokumentacije in 'licenc za proizvodnjo za domače tržišče, ampak tudi za potrebe drugih tržišč- Na ta način bi domače tovarne izdelovale večje serije tistih delov, za katere obstaja ekonomska upravičenost. da, policija in politični organi ■ po tem poročilu niso odgovorni za »nečloveško ravnanje«, vendar pa so »nasprotja med kompetencami tako velika, da so mnoge vojaške enote, posebno padalci, prevzele vlogo in naloge policije, ne da bi poznale sodni postopek in zakone«. V Alžiru je zdaj več deset koncentracijskih taborišč, v glavnem za »sumljive Alžirce«, posebno taborišče pa za Francoze, ki so naklonjeni osvobodilnemu gibanju. V poročilu pravi komisija, da je ugotovila in preiskala številne primere mučenj, maščevanja in množičnih aretacij. Kot primer navaja, da so prijeli sto in sto Alžircev in jih zaprli v vinske kleti, kjer so zaradi izparevanja alkohola naglo dobili zastrupitev. Poročilo ugotavlja, da so vsi alžirski zapori »prepolni«, da pa so bili mnogi aretirani ali internirani »brez zadostno prepričljivih razlogov«. Mučenje in trpinčenje z elektrošoki, pravi poročilo, sicer ni postalo sistem, je pa le prepogosto v rabi in ima za posledico številne žrtve. • t cera j opoldne je bila v Ljudski skupščini LRS imii,.,u in prisrčna slovesnost. Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko je v imenu predsednika republike Josipa Bro-za-Tita izročil 70-Ietni Anici Ziherl visoko odlikovanje Red dela I. stopnje za njeno požrtvovalno delo pred in med vojno, kakor tudi po vojni. Ze pred okupacijo se je tovarišica Ziherlova politično udejstvovala in sodelovala v delavskih organizacijah in društvih. Od 1. 1935 je delala pri Rdeči pomoči. Ves čas okupacije je aktivno delala v NOB, zlasti se je odlično izkazala kot članica okrožnega odbora Slovenske narodne pomoči v Ljubljani. Posebno je skrbela za otroke naših ilegalcev in borcev. "Vso dobo okupacije je bila v ilegali. Od osvoboditve rlalje do upokojitve leta 1952 je tovarišica Ziherlova uspešno in požrtvovalno delala na področju mladinskega varstva kot načelnica oddelka za skrbništvo pri bivšem ministrstvu za socialno skrbstvo LR Slovenije. V tej funkciji si je pridobila zelo velike zasluge v skrbi za mladino v ^Sloveniji, še prav posebej pa za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ves čas službovanja »e je poleg obširnih službenih odgovornosti zelo aktivno udejstvovala tudi v partijskih in množičnih organizacijah v Ljubljani. Ker se je do pozne starosti izredno aktivno udejstvovala v svojem službenem poslu, kot tudi v delu v množičnih organizacijah, se ji podeljuje ob izpolnjenih 70 letih življenja Red dela I. stopnje. -Ko je izročil visoko odlikovanje Anici Ziherlovi, je predsednik skupščine Miha Marinko dejal: »Y prijetno dolžnost in čast mi je, da v imenu predsednika republike izročam v znak priznanja naše socialistične skupnosti za 50-letno delo materi komunista to visoko odlikovanje. Ni bila samo materinska ljubezen, ki Vas je vključila v naše gibanje in napredno delo. Ste ena izmed najsvetlejših likov tistih mater, ki so dojele borbenost in revolucionarnost mladega rodu. Dragocene so usluge, ki ste jih storili zlasti med vojno našemu gibanju. Vsi smo ponosni na takšne matere. V znak priznanja Vam izročam to odlikovanje.« Ganjena nad pozornostjo in spoštovanjem, ki ji je bilo izkazano, se je Anica Ziherlova zahvalila za odlikovanje: _ »Zelo sem bila presenečena, ko sem dobila Vaše vabilo. Najlepše se vsem zahvaljujem za visoko odlikovanje Vam, tovariš predsednik, posebno pa dragemu tovarišu Titu. Moie največje zadoščenje je, da nihče od otrok, ki so mi bili zaupani in sem .jih varovala med vojno, ni prišel v roke okupatorju. Še vedno bi rada delala tako kot sem nekoč, zlasti v Zvez: ženskih društev. Zal pa mi leta in bolezen to preprečujejo.« Zatem je Anici Ziherlovi v imenu Ljubljane čestital tudi dr. Marijan Dermastia in ji izročil velik šopek nagelinov. Slovesnosti v skupščini so se udeležili tudi Vida Tomšič, Ivan Regent, Vladimir Krivic, Zdenka Kidrič in svojci. Več možnosti in več odgovornosti Zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov bo začel veljati 1. januarja 1958 Nedavno je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Sprejem novega zakona o pristojnostih ljudskih odborov je terjal dosedanji razvoj komunalnega sistema, ki se v okviru prejšnjega zakona o pristojnostih ljudskih odborov iz leta 1955 ni več mogel razvijati brez večjih težav. Ker postajajo komune čedalje izrazitejše nosilke celotnega družbenega razvoja, se z novim zakonom ta razvoj sprošča neživljenjskih norm na celotnem področju družbenega Vrnitev dela jugoslovanskega odreda Reka, 13. dec. (Tanjug). — S potniško ladjo »Jugoslavija« še je danes doooldne vrnil v državo del druge izmene odreda JLA, ki j«- bil v sestavu TJNEF v Egiptu pol leta. S pripadniki odreda se je vrnil tudi dosedanji poveljnik odreda podpolkovnik Bogdan Koričanac. Na Reki so priredili pripadnikom odreda JLA prisrčen sprejem. življenja, zlasti pa v gospodarstvu. To je tudi v skladu z določbami splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev glede vloge in funkcije Občine. Zakon postavlja tako rekoč na prvo mesto inšpekcijsko službo, ki se po tem zakonu neposredno približuje samemu življenju z namenom, da se bodo vsi zakonski predpisi in uredbe res dosledno izvajale. To je toliko važneje zdaj, spričo pristojnosti, ki so jih dobili občinski in okrajni ljudski odbori. Izvajanje vseh teh pristojnosti po vseh, predpisih zakonov in uredb bo torej poglavitna skrb močne inšpekcijske službe v občini. Mnoge nevšečnosti, ki so ovirale hitrejše poslovanje občinskih ljudskih odborov in tako preprečevale življenjsko urejanje pomembnih zadev, so izhajale iz doslej veljavnih predpisov o soglasnosti okrajnih ljudskih odborov. To soglasnost s številnimi sklepi občinskih ljudskih odborov so določali zvezni zakoni. Poslej bo potrebna soglasnost okrajnega ljudskega odbora le v nekaterih primerih, ki jih navaja zakon v 3. členu. Posebne določbe tega zakona o opravljanju poslov iz pristojnosti ljudskih odborov in njihovih organov so navedene v čl. 21, od katerih je pomembna tista, ki določa način postavljanja direktorjev podjetij. Poslej bodo občinski ljudski odbori razpisovali natečaje za nove direktorje, in sicer po komisijah, v katerih bo polovico članov določil ljudski odbor, drugo polovico pa delavski svet podjetja. Novi zakon upošteva, da so občine različno razvite, zaradi česar bo upravna služba v posameznih občinah urejena s potrebami in možnostmi V tistih občinah, ki so dovolj močne in imajo za določeno upravno službo tudi dovolj velik obseg dela, bo seveda potrebna upravna ustanova, ki bo delovala le v določeni občini. V občinah, kjer pa bo potreba po takšnih upravnih ustanovah manjša, pa bod.n po tem zakonu lahko na podlagi sporazuma med dvema ali še celo več občinami osnovali skupno upravno službo. Vzdrževanje teh. ustanov kakor tu- (Nadaljevanje na 2. strani) 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 292 - u. decembra 1957 Več kakor dve milijardi Razgovor o našem elektrogospodarstvu LJUBLJANA, decembra — uredništvo našega lista se je obrnilo na Elektrogospodarsko skupnost Slovenije z nekaterimi vprašanji o proizvodnji in problemih elektrogospodarstva. Glavni direktor ELES ing. Korošec se je ljubeznivo odzval naši prošnji in nam odgovoril na naslednja vprašanja: Kakor je znano, je Elektrogospodarstvo Slovenije že doseglo svoj letošnji proizvodnji plan. Ali bi nam s tem v zvezi lahko pojasnili glavne značilnosti in probleme letošnje proizvodnje in porabe električne energije v Sloveniji? Letošnja proizvodnja električne energije javnih elektrarn Slovenije bo po sedanjih p-edvi-devanjih znašala dve milijardi 70 milijonov kWh, to je za okoli 563 milijonov kWh ali za 22 odstotkov več kot lami. Približno dve tretjini odpadeta na hidroenergijo in ena tretjina na ter-moenergijo. To razmerje se je nekoliko premaknilo v korist termoenergiije, vendar sm-o zaradi novih kapacitet TE Šoštanj in tretjega agregata TE Trbovlje v glavnem zmogli po-kriti vse potrebe porabnikov. Tudi cena energije TE Šoštanj je razmeroma ugodna. Proizvodnjo dveh milijard bomo dosegli okoli 20. tega meseca, kar' bo pomemben uspeh naših delovnih kolektivov. Poraba se je zvišala pri vseh kategorijah, posebno pa pri široki potrošnji, elektrokemiji !n eletotrometailurgiji. V gospodinjstvu se je zvišala poraba za okoli 20 odstotkov nasproti porabi v lanskem letu. Manj je napredovala poraba električne energije v kmetijstvu. Kmetijske zadruge, ki v veliki meri lahko vplivajo na večjo porabo električnih strojev v kmetijstvu, imajo v tem oziru pred seboj še široko polje dela. To kaže tudi, da je dopolnilna elektrifikacija na vasi z.a omogoče-nje priključitve motorjev pomanjkljiva. Na noben način na bi želeli ovirati razvoja uporabe električne energije v gospodinjstvu. Ker je razmeroma poceni, je praktična In higijenič-na. dela pa nam skrbi sledeče vprašanje: z industrijo imamo dobro povezavo ter delamo vse v skladu z možnostmi, medtem ko smo nasproti široki porabi brez moči. Zato želimo, da bi se v naših največjih centrih, Ljubljani, Mariboru in Celju uporabile naprave, ki bodo z enega mesta skrbele za vključevanje termičnih aparatov, kot so na primer bojlerji, in to v času, ko bo energetsko stanje za to najpriklsdnejše, na primer ponoči, ne pa ob času konic, to je dnevnih največjih obremenitev. Na ta način si bomo prihranili učinek kar presej vekke elektrarne. V mnogih mest'h imajo urejen tak način vključevanja. To bo važno glede na vedno večjo porabo električne energije v gospodinjstvu. Let3 1951 je znašala še 15.2 milijonov kV/h, lani že 187," milijonov, letos računamo z 225 milijoni kWh, leta 1961 pa s 460 milijoni kWh. Izkoristili bomo vsako priložnost, da porabnike poučimo o najekonomičnejšemu načinu porabe električne energije. Izdajamo časopis »Dom in elektrika«, brošure, piskate, izdelujemo filme, prirejamo predavanja, sploh naša distribucijska podjetja storijo vse. kar j s v nji- hovi moči za »službo odjemalcem*. V letošnjem letu smo imeli na nekaterih področjih ozka grla pri prenosu električne energije, kakor na primer na Primorskem, kjer je obtežba narasla do skrajne meje, tako da smo morali celo ukiniti tok tekstilni tovarni v Ajdovščini. Zato moramo poleg skrbi za izgradnjo elektrarn reševati tudi problematiko omrežja. Sicer je bilo omrežje po vojni že precej popravljeno in izpopolnjeno, vendar obtežba tako hitro narašča, da nam zadaja rekonstrukcija omrežj-a velike skrbi. Z® iz lanskih poročil se vidi, dia so naši 110 kV daljnovodi prenašali tudi čez 70 megavatov energije, dasi je normalni prenos 30 megavatov! Na nekaterih prenosnih progah je prenos znašal celo 90 megavatov. To stanje zahteva podvojitev nekaterih prog. Letos smo izvajali in bomo tudi v bodoče izvajali akcijo za ukinitev pavšalistov. Lahko rečemo, da srno imeli na tem področju uspeh ter smo montirali vse razpoložljive števce. Posledica je bila znižanje prenosnih izgub. Mislimo, da moramo meriti tudii prodajo električnega tokia tako, kot vsaka trgovina tehta prodano blago. Dobave Hrvatsikd so letos v celoti sicer še vedno večje kot so bile lani, vendar pa so bile v drugi polovici leta manjše. Hrvatsfca je z zgraditi jo daljnovoda Zagreb—Jajce imela možnost dobiti energijo iz Bosne, kar je imelo za posledico raizbereme-nitev v zahodnem delu države. Vendar so dobavljene količine energije iz Bosne razmeroma majhne in verjetno tudi za prihodnje leto ne bodo večje. Izvoz v Avstrijo bo letos znašal okoli 140 milijonov k\Vh, to je dvakrat toliko kot lani. S tem izvozom, ki se vrši ob času zadovoljitve domačih potrošnikov, plačujemo tretji agregat HE Dravograd in TE Trbovlje, kar nam omogoča zadovoljiti domač konzum, obenem pa tudi sam izvoz. Gre za kompenzacijski sporazum, s katerim se obenem likvidira škoda, ki nam je nastala zaradi nepravilnega puščanja vode avstrijskih elektrarn na Dravi. Zdaj smo v stikih s SELVEG-sosednjim italijanskim elektrogospodarskim. podjetjem, za boljše izkoriščanje elektroenergetskih naprav na obmejnem področju. Izmenjava bi se vršila v okviru takozvanega »Goriškega sporazuma«. Fred kratkim so se začela dela za zgraditev šeste hidroelektrarne na Dravi - Ožbalt. Kako napredujejo dela in ali se izvaja oz. pripravlja gradnja še kakih drugih elektroenergetskih objektov? Kar se tiče gradnje novih objektov, moramo predvsem omeniti hidroelektrarno Ožbalt na Dravi, katere gradnja normalno poteka. Delavci, ki so tam zaposleni, so delali že doslej na novih dravskih elektrarnah in dobro poznajo svoj posel. Za RAZDELITEV SKUPNIH DOHODKOV VELEKTR0S0SP0DARSTVU BEOGRAD, 13. dec. — Zvezni Izvršni svet je sprejel odlck o razdelitvi skupnih dohodkov v elektrogospodarskih podjetij za leto 1957. Skupni dohodek elektrogospodarskih podjetij v tem letu bodo razdelali po splošnih predpisih, ki regulirajo to panogo gospodarstva in sicer tako, da elektrogospodarska podjetja ne bedo plačala zveznega davka na dobiček. Za elektrogospodarska podjetja n« bodo veljali letos predpisi o posebni udeležbi pri dobičku. ker je uporaba teh dotočil na podlagi primerjave dohodka iz leta 1957 in 1956 nerealna. Ta sklep je sprejet z delno zakasnitvijo zaradi tega, ker je šele sedaj urejeno vprašanje prelivanja sredstev med aktivnimi in pasivnimi elektrogospodarskimi skupnostmi. Toda, ker so to vprašanje rešile same skupnosti s ceno električne energije, ki jo med se- boj zamenjujejo, bodo razdelile skupni dohodek tako kot ostala industrijska podjetja, razen določevanja davka na dobiček in pravice posebne udeležbe pri dobičku, kar je določeno tudi z letošnjim družbenim planom. drugo fazo TE Šoštanj se pripravlja predvsem nabava opreme. Vsekakor želimo, ker gre za generator 65 megavatov, da bi bil ta stroj zanesljiv, kajti nezanesljivih imamo že dovolj. Pred kratkim smo dali v obratovanje transformatorsko postajo Divača, ki ima velik pomen za zagotovitev preskrbe z električno energijo tega področja, predvsem pa Koprskega. Ni še določeno, kje bomo nabavili generator za tretji agregat HE Mariborski otok, turbino pa že imamo. V izgradnji je daljnovod 110 kV Divača — Črni Kal. Začasno bo obratoval z napetostjo 50 kV. Glede na transformatorske postaje srednje napetosti moramo predvsem omeniti postaje v Idriji, na Jesenicah in v Trbovljah. To so trije objekti, ki bodo zboljšali stanje na tem področju, vendar smatram, da gre ta izgradnja veliko prepočasi, ker moramo graditi z lastnimi sredstvi. V industrijskih središčih bo sploh treba v veliki meri graditi dopolnilne transformatorske postaje. Pripravljamo graditev novega daljnovoda Brestanica-Novo mesto, ki bo rešil energetsko problematiko Dolenjske. Brez tega daljnovoda sploh ni mogoče dvigniti in pospešiti industrijskega razvoja Dolenjske. Mnoge težave imamo z nabavo transformatorjev, kar nam povzroča precejšnje skrbi, ker nimamo potrebnih rezerv. Imamo naročen potujoči transformator, to je transformator na kolesih, ki ga bomo postavili tja, kjer bo sila največja. Transformatorji tovarne »Rade Končar« so dobri, na žalost pa je tovarna preobremenjena z delom. V Sloveniji imamo z izdelki tovarn »Litostroj« in »Rade Končar« dovolj izkušenj ter nimamo nobene potrebe dobivati opremo, ki jo izdelujeta ti dve domači tovarni, od drugod. Želeli bi samo skrajšanje dobavnih rokov, kajti sami želimo za vsako ceno držati roke pri gradnji naših novih elektroenergetskih objektov, pri he Ožbalt itd. Študije in raziskave za hidroelektrarne in daljnovode se nadaljujejo predvsem za akumulacijske elektrarne in za spodnjo Dravo. Prva elektrarna, ki pride na Dravi v poštev, je elek_ trarna Hajdoše. Seveda pa ne smemo prezreti Save, ki kot energetska žila poteka po sredi naše republike, ter na gradnjo elektrarn na tej reki, ki so tehnično in ekonomsko upravičene. Graditev elektrarn v Savski dolini bo prispevala tudi k ureditvi regulacije cest, mostov itd. V vseh porečjih se vršijo me- ritve, proučujejo geološka in hidrološka vprašanja. Za vsak objekt je potrebno izdelati več varijant, da bi lahko izbrali najboljšo in najcenejšo. Od akumulacijskih elektrarn proučujemo Lobnico, Osp in Idrijco. Proučuje se tudi postavitev daljnovoda z mapetosjo 220 kV, ki bo povezoval Slovenijo z ostalim delom države. Smatramo, da bi bilo najsmotrneje, če bi potekal od Zagreba do transformatorske postaje Kidričevo, od tod pa eventuelno v Avstrijo. Smatramo za potrebno povezati Kidričevo s tem daljnovodom, ker ima največjo porabo električne energije. Znano je, da se Se dalj časa pripravlja zakon o organizaciji elektrogospodarstva. Kakšna stališča prevladujejo v elektrogospodarskih krogih glede bodoče organizacije elektrogospodarskih podjetij? Kar *e tiče priprave zakona o organizaciji elektrogospodarstva, nas samo veseli, da se z zakonom ustali oblika organizacije elektrogospodarstva in zagotovi mirno konstruktivno delo elektrogospodarstva. Vendar bi želeli, da distribucijska podjetja ostanejo zastopana v upravnem odboru elektrogospodarske skupnosti kot'polnopravni člani, čeprav se približajo kot taka komunam, morajo iz tehničnih razlogov ostati povezana z elektrarnami, kajti mora nam biti jasno, da bo izkoriščanje strojev popolno samo v tesni povezavi z distribucijskimi podjetji. Želimo tudi, da zakon primemo reši vprašanje obračunavanja vseh konzumen-tov na določenem področju distribucijskega podjetja, ne pa da se veleodjem loči od distribucije ter ostane komuni golo omrežje, ki bo komuni samo v breme. S tem komuni ne bi prav nič pomagali, podvojili bi se samo posli, ker bi dobili dva distributerja, kar je nepravilno. Mislim, da bo ogromno doseženo, če bo distribucija, finančno decentralizirana, ostala glede omrežja povezana s skupnostjo kot njen polnopraven član. kajti v skupnosti se rešuje tudj perspektivna elektrifikacija,- študije in projekti, tu se nahaja dispečerstvo in drugo. Pri tako razvitem omrežju kot ga imamo danes v Sloveniji, nima smisla izdvajati omrežja višje napetosti v posebno podjetje, ker bi se s tem stroški samo zvišali in električna energija podražila. Nekaj drugega je izdvajati prenosno omrežje tam. kjer distribucija še ni razvita, kakor na primer daljnovod Jajce—Zagreb. Nova transformatorska postaja v Divači PRED OBČNIM ZBOROM TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Napredek našega turizma Turistična zveza Slovenije bo jutri, 15. decembra, na petem občnem zboru podala obračun svojega dela v zadnjih treh letih. Če v zgoščenih obrisih označimo razvoj turističnega prometa v tem razdobju, bomo videl’, da je bil ta najbolj zadovoljiv v letu 1955. V tem letu je namreč obiskalo naše prelepe kraje okrog 500.000 turistov s skoraj 1,500.000 nočninami. Naslednje leto taik-ih zavidnih uspehov ni bilo. Zaradi pomanjkljivosti in zakasnelih priprav in delno tudi zaradi novih prijemov v naši gospodarski politiki, je turistični promet leta 1956 padel za skoraj 10 odstotkov. Očitne napake je turistična zveza kmalu odpravila. Za letošnjo sezono se je pravočasno in — lahko trdimo — tudi zelo dobro pripravila. Uspehi tega prizadevanja so letošnji turistični promet približali tisti višini, ki je bila zabeležena v letu 1955. V triletnem razvoju je zlasti razveseljivo dejstvo, da je močno napredoval predvsem domači turizem. Vedno več delovnih ljudi se vključuje v turizem, kar je pripisati prizadevnost, krajevnih turističnih organizacij. njihovemu sodelovanju z delovnimi kolektivi, ki nenehno skrbijo, da se njihovi člani vedno bolj zanimajo za obiske in oglede raznih turističnih krajev. V zadnjih treh letih se je povečala -tudi povprečna doba bi- Več možnosti in več odgovornosti (Nadaljevanje s 1- strani) di predpisovanje organizacije dela v njih pa bo treba določiti s skupnim dogovorom. V splošnem delu novega zakona o pristojnosti ljudskih odborov so še določbe, ki urejajo delo sodnikov za prekrške in pa določbe o dopuščanju možnosti za' osnovanje občinskega javnega pravobranilstva. V posebnem delu novega-zakona je Zvezna ljudska skupščina določila ločeno za občinske - in okrajne ljudske odbore zadeve, ki so v pristojnosti prvih oziroma drugih. Te zadeve so s področja gospodarstva, komunalnih zadev in gradbeništva, ljud. zdravja, socialnega skrbstva, delovnih odnosov, prosvete in kulture, notranjih zadev, narodne obrambe in splošne uprave. Nekatere zadeve so tu pa tam v Sloveniji že opravljale posamezne občine, na katere so okrajni ljudski pd.bori prenesli po lastnem preudarku določene pristojnosti. To zlasti velja za gospodarstvo in prosveto. Zdaj zakon samo potrjuje te pristojnosti občin. Med pristojnostmi, ki jih daje novi zakon občinskim, ljudskim odborom, pa so nedvomno izredno umestno tiste, ki zadevajo ustvarjanje proračunskih sredstev .in izkoriščanje le-teh. V zvezi z nadaljnjim razvojem našega kmetijstva pa je vredno, da omenimo 45, člen novega zakona, ki določa, da občinski ljudski odbori izdajajo ustrezne Furlanski umetniki pri nas Ljubljana, 13. dec. V Jakopičevem paviljonu so nocoj odprli razstavo osmih furlanskih umetnikov. Izbor del je pripravila Galeria deli Girasole iz Udin. Razstava pomeni pomemben korak naprej pri nadaljnji vzajemni kulturni izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo. Ob otvoritvi, ki se je je udeležilo veliko število občinstva, zlasti javnih in kulturnih delavcev, sta spregovorila ravnatelj1 Moderne galerije Zoran Kržišnik ta furlanski slikar Giuseppe Žigama. K otvoritvi razstave je prišlo iz Italije kar 5 razstavljalcev, znani grafik Tranquillo Mairan-goni ter slikarji Fred Pittino, Giuseppe Zigaina, Carlo Ciussi in Enrico de Cillia. Skupno z zastopniki tržaškega radia, televizije ta tiska ter našimi novinarji so se udeležili že pred otvoritvijo zaključenega prijateljskega razgovora, v katerem so poudarili svojo željo po okre- Izšla je brošura »ZAKON 0 POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU« Dobite Jo pri »Slovenskem poročevalcu« v Ljubljani, Titova cesta 5 in Tomšičeva 1 ter pri vseh podružnicah »Slovenskega poročevalca« v Sloveniji. Cena brošuri je 20 dinarjev. Naročnike prosimo, da naročilu priiože SO din v znamkah, nakar jim bomo brošuro poslali po pošti. ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« V LJUBLJANI pitvi vzajemnih stikov med slovenskimi in furlanskimi umetniki. Zlasti žalostno dejstvo vojne, je med drugim , ugotovil slikar Zigaina, je ustvarilo v Furlaniji nek nov element in poudarilo potrebo po stikih med različnimi ljudmi im različnimi narodi. Ugotovil je, da so se mnogi furlanski borci borili skupno z jugoslovanskimi partizani in da je ostalo bratstvo interesov in idealov vse do danes, ne glede na te ali one razlike. Zdaj bi furlanski umetniki znova radi obnovili in še povečali te stike. Pri tem je pozneje predlagal vrsto konkretnih razstavnih izmenjav in osebnih obiskov med Slovenijo in Furlanijo. Grafik Marangoni, ki bo imel, kot je napovedal prof. Božidar Jakac, večjo retrospektivno razstavo v Ljubljani, je to zamisel v celoti podprl. »2e samo zaradi tega, ker smo umetniki, moramo vztrajati skupaj in pomagati pari oblikovanju boljšega sveta.« Tudi slikarja Pittino in Ciussi sta izrazila iste želje in pričakovati je, da bo prišlo v bodoč- ukrepe za koristno obdelavo vseh neobdelanih zemljišč. -Temu podoben je tudi 47. člen, ki zadeva izvajanje Splošnega zakona o gozdovih. S področja delovnih odnosov pa je zanimiva določba iz 71. člena, ki tako rekoč do določene meje usmerja usposabljanje novih delavcev v gospodarstvu skladno z gospodarskim razvojem v občini. -Na podlagi tega določila odloča občinski ljudski odbor, koliko učencev v gospodarstvu je lahko v občini in tudi, v katerih gospodarskih organizacijah jih ne smejo imeti. Na prosvetnem področju je razmejitev pristojnosti med občinskimi in okrajnimi ljudskimi odbori dokaj jasen, in sicer skrbe občinski' ljudski odbori za osnovanje in ukinjanje šol za obvezno splošno izobrazbo, dalje za srednje šole, za splošno izobrazbo in strokovne šole. Seveda so te pristojnosti lahko le v okviru programa razvoja šolstva, ki ga določa republiški izvršni svet, oziroma okrajni svet. -Pristojnost okrajnih ljudskih odborov pa je ukinjanje in osnovanje srednjih šol za splošno izobraževanje in strokovnih šol, in sicer prav tako v okviru programa razvoja šolstva, ki ga določa republiški izvršni svet. Dalje bodo občinski ljudski odbori imeli pravico razpisovati natečaje za upravitelje oziroma direktorje šol, za ostali učiteljski kader pa ustrezni občinski svet, ki je pristojen za šolstvo v občini. Ker se z novim zakonom o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov menjajo tudi materialni odnosi, ki so bili v zvezi z dosedanjimi, je Zvezni izvršni svet dolžan, da vskladi z načeli tega zakona vsa določila uredb in ostalih predpisov, ki zadevajo v nove pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori pa morajo do konca letošnjega leta organizacijsko vanja domačih in tujih gostov v slovenskih letoviščih. Vedno večji je tudi priliv deviz, in kar je še posebno omembe vredno, opaizen je velilk napredek turizma v Slovenski Istri, in večje število gostov v skoraj vseh zdraviliških krajih. Turistična ziveza Slovenije je v triletnem razdobju močno okrepila tudi svoje organizacije. V vsej Sloveniji je zdaij že 110 turističnih društev, v katerih je včlanjenih 14.617 ljudi. Narašča tudi število olepševalnih društev, ki čedalje bolj skrbijo za estetski videz svojin kraijev. Največ turističnih društev je v okraju Kranj, in .icer 28, sledita okraja Ljubljana in Celje, ki imata po 18 društev, zatem Maribor s 13 društva m Gorica, ki ima 12 turističnih društev, ostali okraji pa imajo od 6 do 9 turističnih društev. Kljub naraščajočemu številu turističnih društev le-teh še vedno ni dovolj. Primanjkuje jih posebno v manjših krajih, .ki so tudi turistični in v katerih jih bo treba čimprej ustanoviti Najboljše uspehe so dosegla tista turistična društva, ki so s: znala utrditi sodelovanje z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter občinskimi ljudskimi odbori. Načrtno skupno prizadevanje za pospeševanje turizma je pripomoglo, da so si ta turistična društva že, pridobila veljavo kot organi družbenega upravljanja in družbene kontrole na področju turizma. Skladno s krepitvijo okrajev in komunalnega sistema so začele nekdanje regionalne stalne turistične konference preraščati v okrajne turistične podzveze. Te imajo bolj široko in samostojno področje dela, kar nedvomno zagotavlja še večje povečanje turizma na posameznih področjih. V sorazmerno' kratkem času so dosegle okrajne turistične podzveze velike uspehe, posebno pri krepitvi krajev- nih turističnih organizacij in v skupnih akcijah za turistično propagando in informacijsko službo. Celotni sistem organizacije turizma so smiselno izpopolnili tudi turistični sveti pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih. ki so jih začeli pred nekaj meseci ustanavljati. Ko se bodo sveti končno utrdili, bodo v prihodnje imeli lahko pomembno vlogo kot posvetovalni organi. ljudske oblasti in kot pobudniki za učinkovito in pravilno politiko v našem turizmu. Da bi kar najbolje reševali probleme našega turizma, je bil pred nedavnim tudi ustanovljen pri izvršnem svetu strokovni svet za turizem, pri sekretariatu izvršnega sveta za blagovni promet pa odsek za turizem in gostinstvo, ki je že odtočno posegel v pomembna turistična dogajanja in ki bo tudi vnaprej zagotovil turističnemu delovanju v Sloveniji čvrsto zakonodajno osnovo. spremljal in usmerjal delovanje tistih republiških gospodarskih in družbenih organizacij, ki delajo v turizmu itd. Jutri, ko bo Turistična zveza Slovenije pregledala uspehe svojega dela, bo lahko dala v presojo tudi ugotovitev, da so bila zadnja tri leta polna bogatih izkušenj, ki ji bodo lahko najboljši kažipot v njenem nadaljnjem prizadevanju za še večji vzpon našega turizma. Romunska trgovinska delegacija na Sejmu radia in telekomunikacij Ljubljana, 13. dec. — Danes popoldne ob 17. uri si je ogledala IV, mednarodni sejem radia in telekomunikacij romunska trgovinska delegacija, ki se ts dlje časa mudi v Jugoslaviji. Za sejem so pokazalj veliko zanimanje in s; podrobno ogledali razstavljene predmete. KHEBITUMIJE KOOPEESCIJE V KMETIJSTVU Beograd, 13. dec. Glavna zadružna zveza Jugoslavije je predlagala zveznemu izvršnemu svetu sprejem odločbe o kreditiranju kooperacije- med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci. Ta predlog določa tudi ureditev kreditiranja zasebnih proizvajalcev, katerim naj bi kreditirale kmetijske zadruge. Glavna zadružna zveza predlaga, naj bi dajale banke in zadružne hranilnice kredite kmetijskim zadrugam za nakup reprodukcijskega materiala (semen, umetnih gnojil, sredstev za zaščito -rastlin in živine, živinsko krmo in podobno), za nabavo pogonskega materiala kakor tudi za povračilo uslug pri obdelavi zemlje in kritje ostalih stroškov. Poleg tega je predlagala, naj bi kmetijske zadruge lahko uporabljale tudi kredite za ureditev dolgoletnih t nosti verjetno do ureditve ne- pripraviti svoje poslovanje in katerih posameznih in zaklju- delo upravnega aparata, da bi čene slovenske umetnostne raz- lahko s 1. januarjem 1958 stave v Udinah. - podobno, kot mogli prevzeti vse nove pri-so Imeli tamkaj Ipred kratkim stojnosti od okrajnih ljudskih razstavo koroSki umetniki, bp odborov. -vr- 0BVESTIL0 nosilcem »Partizanske spomenice 1941« V teku leta 1958 in 1959 bodo zamenjane knjižice nosilcev »Partizanske spomenice 1941«. V zvezi s tem je vsak nosilec spomenice dolžan, da ob priliki izplačila denarnega prispevka na račun letnega odmora v letu 1958 izroči banki, kjer bo denar dvignil, fotografijo v velikosti 4X6 centimetrov. Brez izročitve fotografije banki državni sekretariat 7-a narodno obrambo ne bo mogel zamenjati starih knjižic. V skladu s tem tudi banka ne bo mogla izplačevati denarnih prispevkov na račun letnega odmora v prihodnjih letih. nasadov in za nabavo plemenske živine. Enoletni krediti naj bi se dajali za gojitev enoletnih kultur, j g ureditev dolgoletnih nasadov in nabavo plemenske živine pa največ za dobo 10 let. Kmetijske zadruge nai bj dajale kredite -tudi svojim članom in drugim zasebnim proizvajalcem za plačevanje uslug, kupovanje gradbenega mate-riala, materiala za kalcifi-kacijo zemljišča in plemensko živino. Zasebnim prozvajalcem naj bi dajale banke kredite neposredno alj Pa samo na predlog kmetijskih zadrug. Šesti agregat hidro-centrale v Jablanici Jablanica-Sarajevo, 13. dec.— Moptaža zadnjega, to je šestega agregata hidrocentrale v Jablanici, je končana. V kratkem pričakujejo tudi transformator iz tovarne »Rade Končar«, ki bi ga morati dobiti že konec avgusta. Glavni del transformatorja j-e težak 60 ton. Transformator bodo montirali okrog 15 dni. Pričakujejo, da bo začel poskusno obratovati zadnji agregat te centrale januarja prihodnjega leta- Hidrocentrala v Jablanici bo dajala s svojimi 6 agregati na leto 720 milijonov kilovatnih ur električne energije. Vsi agregati za to centralo so bili izdelani doma, prav tako tudi 5 turbin tn 5 transformatorjev. Hidrocentrala v Jablanici je svoj letošnji proizvodni plan že 'izpolnila. Doslej je dala 427 miljonov kilovatnih ur, medtem ko jih je imela planiranih 373. Plenum sindikata tekstilcev BEOGRAD, 13. dec. — V Beogradu se je danes začel dvodnevni plenum centralnega odbora sindikata delavcev la uslužbencev tekstilne in usnjarske industrije te.r industrija gume. l SLOVENKI POBOCEVSLBC l ■&# J • - -- • ' " —— 4 Grška zmaga Grčija je požela zmago; njena resolucija o ciprskem vprašanju je v političnem odboru Generalne skupščine dobila večino glasov; s tem je odpadla prva ovira in vse kaže, da bo isto stališče zavzela tudi' Generalna skupščina. Lahko rečemo, da je bilo ciprsko vprašanje — mimo alžirskega — med najbolj kočljivimi zadevami, s katerimi so se morali na letošnjem zasedanju Generalne skupščine ukvarjati delegati 82 držav. To vprašanje je bilo zlasti kočljivo za enotnost zahodnih držav in s tem za soglasje znotraj Severnoatlantskega pakta. Zato je tudi »New Yorlc Times« zapisal, da »gre za nesrečno razpravo, ki samo še bolj poveča napetost znotraj NATO . . .« Ker se je večina izrekla za grško resolucijo, ki izraža »trdno upanje«, da se bodo načkfiljevala pogajanja, v duhu sodelovanja in da bodo pri tem »upoštevali pravice ciprskega. prebivalstva do samo-odločitve«, sta doživeli poraz i Velika Britanija i Turčija, ki sta. se odločno upirali taki resoluciji. Pravzaprav bi morali reči, da so izkušnje za sueške krize prepričale Angleže, da Ciper nima. več posebne strateške važnosti, spričo česar je začela britanska, vlada, tudi iskati nekako rešitev tega vprašanja. Toda namesto Angležev so se pojavili Turki, zahtevajoč tudi za turško prebivalstvo, ki prebiva v.a Cipru, enake pravice kot za. Grke, se pravi, naj bi tudi turško prebivalstvo dobilo pravico do samoodločitve. Prav ta moment je še bolj zaostril odnošaje med Turčijo in Grčijo, toda ker so se ZDA umaknile iz ospredja in tako rekoč pustile na cedilu i Britance i Turke, se je tudi precejšen del delegacij v OZN postavil bodisi izrecno na grško stran ali pa so se odločili za »nevtralnost«. Uspešno glasovanje v političnem odboru je naletelo na navdušenje v Atenah, kjer tako vladne politične osebnosti kakor tudi opozicijski politiki poudarjajo grško zmago in s tem tildi zmago ciprskega prebivalstva, ki se že vrsto let bori za svoje pravice. upirajoč se britanskemu kolonializmu in njegovim metodam. Ob tej priložnosti so v Atenah izrekli, svojo hvaležnost. jugoslovanski delegacij:. ki se je zavzela za grško stališče in s tem za pravice ciprskega prebivalstva. Grčija je sicer zmagala, toda boji na Cipru se nadaljujejo s še hujšo ogorčenostjo kot doslej. Mimo tega pa. je sedanji sklep v Združenih narodni. vnesel nov problem za celotno Organizacijo severnoatlantskega. pakta; .med. njenimi članicami ni soglasja: sprti so Grki in Turki, napetost -vlada med Atenami in Londonom. zdaj pa še med Wa-shingtonom in Londonom... Toda konec koncev je to še en nauk več, da ni mogoče voditi uspešne mednarodne politike, če se ta ali ona velesila ovira na svoje kolonialne prednosti. Zlasti pa je ta problem toliko bolj občutljiv, saj gre za Grčijo, ki je evropska država, in za Ciper, ki leži pravzaprav še v Evropi. Ce Evropa ne bo znala, rešiti »kolonialnega vprašanja«. kako je mogoče pričakovati, da bo ta hud. problem sedanjosti rešen druaod po svetu? Glasovanje v političnem, odboru pa govori tudi o tem, da. so dnevi kronske kolonije na Cipru že šteti: ciprsko prebivalstvo lahko pričakuje, da bo morala Velika Britanija naposled popustiti pred vso svetovno javnostjo in umakniti svoje vojake s tega otoka. -sie Evropski svet brez potnih listov Pariz, 13. dec. (Reuter) Članice evropskega sveta Avstrija. Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg in Grčija so danes podpisale sporazum o ukinitvi potnih listov za potovanje državljanov ene države v drugo. Te države in Norveška, Švedska, Danska ter Turčija so podpisale med seboj konvencijo o ekstradi-ciji. kar naj bi znižalo štev To zločinov v Zahodni Evropi. Še orožje za Tunis IVashington, 13. dec. (AP) Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da egiptovske dobave orožja Tuniziji ne bodo vplivale na morebitne nove dobave zahodnega orožja Tuniziji. Zastopnik za tisk Lincoln Wight je dejal, da je Tuniaija po mnenju ZDA svobodna in neodvisna država in ZDA tega svojega »tališča ne bodo spremenile. Ministri se zbiralo X*.• • .-j/m’•.'■•/i'.• .W, -IT*!'.v. Dulles se je včeraj popoldne sestal s Spaakom, Gaillardom in Pineau-jem — Vojne ladje so razmeščene na Atlantiku, da bi varovale pot, po kateri bo letelo Eisenhowerjevo letalo — V Moskvi so objavili tudi vsebino pisem, ki so jih poslali vsem članicam OZN in Švici PARIZ, 13. dec. (Reuter), Danes je v Pariz prispel ameriški minister za zunanje zadeve Dulles. Popoldne se je srečal s Paulom Henryjem Spaakom, Felixom Gaillardom in Christianom Pineaujem. Prihajajo tudi delegati ostalih držav. Ameriški obrambni minister McElroy je prispel sinoči iz Frankfurta, zahodnonemški minister Von Brentano se je pripeljal v spremstvu državnega sekretarja in več članov vlade. Iz- Ankare je prispel turški minister za zunanje zadeve Zorlu, ipredsednik vlade Menderes pa bo prispel v Pariz v soboto popoldne. Sinoči je iz pristainiišča Portsmouth odplul britanski rušilec »Andontit« in se pridružil ameriškim bojnim ladjam. Zastopnik britanske admiraiitete je izjavil, da bo rušilec ’ »Anton.tit« z drugimi bojnimi ladjami križaril po Atlantskem o-ceanu v smeri poti ameriškega predsednika Eisenhowerja, ki bo na zasedanje NATO potoval z letalom. Francoski senat je sprejel resolucijo, k-i zahteva od vlade, da ne sprejme nikalkih obveznosti za graditev vojaških naprav na francoskem ozemlju brez prejšnjega pooblastila parlamenta. Resolucija je bila sprejeta z 274 glasovi proti 14. Med zunanjepolitično debato v senatu je obrambni minister Chafoan-Del-mas izjavil, da Francije ne vežejo nikafci razgovori o zgraditvi naprav za pošiljanje raket na njenem ozemlju. Britanski parlament je v načelu odobril zakonski načrt, ki pooblašča vladio, da sme nekatere podatke o obrambnih raziskovanjih in proizvodnji izročiti zaveznikom. Današnji »Washington Post« piše, da bi morale ZDA sprejeti sovjetski predlog o ustavitvi jedrskih poskusov in privoliti na sestanek šefov vlad velesil. Čeprav je zadnje pismo Bulga-nina predsedniku Eisenhowerju napad na sestanek NATO, piša časopis, je vedarle krati prepričljiva ponudba za zboljšanje od-nošajev med Vzhodom in Zahodom. Sovjetska časopisna agencija TASS je objavila sporočilo, da je sovjetska vlada poslala vladam držav članic OZN noto, v kateri je opozorila na naraščajočo nevarnost atomske vojne. Noto je poslala tudi Švici, ki ni članica OZN. V noti je opo«o- Atene zadovoljne Grški krogi z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo to pot glasovanje v političnem odboru za Grčijo mnogo bolj ugodno — Atentati na ameriške ustanove v Grčiji ATENE, 13. dec. (Tanjug). Politični krogi grške vlade so davi izrazili zadovoljstvo, ker je bil v političnem odboru OZN sprejet predlog grške resolucije o ciprskem problemu. Poudarjajo zlasti dejstvo, da je bilo v Združenih narodih prvič uradno osvojeno načelo samoodločbe kot odločilna prvina v reše-vanju ciprskega vprašanja. rila, da nameravajo na zasedanju sveta atlantskega pakta v Parizu sprejeti korake za povečanje oboroževalne tekme ter izdelati nove vojaške in. strateške načrte za široko uporabo atomskega in vodikovega o rož j c. Namere ZDA in Velike Britanije, da bi povezale vojaške In politične bloke NATO, SEATO in bagdadskega pakta, vzbujajo veliko zaskrbljenost, ker. bi taka zveza omajala saime temelje OZN, ki v tem primeru ne tii mogla zavzeti neodvisnega stališča. Sovjetska vlada opozarja, da bi bilo nevarno slepilo, če bi mislili, da bi se vojna, če bi se začela, mogla omejiti samo na eno področje. Sovjetska vlada meni, je rečeno dalje v noti, _da je treba nepreklicno priznati sedanji položaj na svetu — se pravi obstoj kapitalističnih in socialističnih držav, hkrati pa v interesu miru izvajati načelo miroljubne koeksistence vseh držav. Nujno se je treba odreči uporabi sile kot sredstva za reševanje važnih svetovnih problemov, končati oboroževalno tekmo, nehati s poskusnimi atomskimi eksplozijami in uvesti ustrezno mednarodno nadzorstvo. Organizaciji NATO in varšavski pakt morata skleniti sporazum o nenapadanju, v Evropi pa je treba uvesti področje brez atomske oborožitve, Na Srednjem vzhodu bi morale vse velesile spoštovati načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav teiga področja. Hkrati bi morali sklicati konferenco naijvišjith predstavnikom kapitalističnih in socialističnih držav- Ce bi sprejeli te predloge, bi se po mnenju sovjetske vlade korenito zboljšalo mednarodno ozračje. 74 m m i TELEDIRIGIRANI ATLANTSKI ORKESTER — ALI GA BO USPELO ORGANIZIRATI? Napad na Lukacza Namestnik madžarskega prosvetnega ministra Szigeti je napisal članek, ki obtožuje Lukacza, da je revizionist, da ima protimarksistične nazore, da je imel lani oktobra nepravilno stališče in da širi proti- leninistične ideje BUDIMPEŠTA, 13. dec. (Tanjug). Časopis madžarske socialistične delavske partije za teoretična vprašanja »Tarsadalmi Semle« je davi objavil ostro kritiko proti teoretično političnim in literarnim pogledom znanega madžarskega pisatelja iri teoretika Gyorgya Lukacza. Članek je podpisal Josef Szigeti, namestnik ministra za prosveto, ki očita Lukaczu revizionizem, protimarksistične nazore, nepravilno stališče v oktobrskih dogodkih in da Siri protileninistl čne ideje. Josef Szigeti izraža mnenje, d>a je treba vzrok za Lukaczeve napake iskaiti v tem. ker -je ločil pojem »leninizem« od p-ojma »leninske metode« ter dal prednost metodam pred teorijo. Iz- hajajoč iz tega dejstva, pravi člankar, je Lukaczevo stališče s filozofskega stališča nevzdržno. Hkrati opozarja na to, dia je Lukacz trdil, d!a bi po njegovem mnenj u »dosl edno za go var j anj e Razen tega grški krogi z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo to pot glasovanje v političnem odboru za Grčijo mnogo bolj ugodno kot prej. Pričakovali so, da bo proti Grčiji glasovalo 25 držav, v resnici pa je to storilo samo 20 držav članic. Zato upajo, da bo ciprski problem rešen s posredovanjem OZN. Zategadelj z zanimanjem pričakujejo izid glasovanja o Bevonova politična misija BONN, 1.3. dec. (Tanjug). — V zahodnonemških političnih krogih So opazili veliko zanimanje za obisk prvaka britanske laburistične stranke Beva-na. V socialno demokratskih krogih pravijo, da je Bevan v razgovoru z uglednimi prvaki te stranke podprl misel o določitvi področja v Evropi, ki bi bilo brez atomskega orožja ter o umiku tujih čet iz Srednje Evrope, vštevši oba dela Nemčije. Bevan je opozoril, da bi bilo napačno, če b;i se pariško zasedanje Atlantskega pakta omejilo na obravnavanje vojaških vprašanj- Poglavitna stvar je, da se prebrodi dolgoletni zastoj v političnih posvetovanjih, je dejal. Na današnji tiskovni konferenci ge Ollenhauer izjavil, da je po razgovoru z Bevanom prišel do prepričanja, da zahodno-nemška socialno - demokratska in britanska laburistična stranka soglašata v pogledih na najvažnejša mednarodna vprašanja. Hammarskjold se spet odpravlja na pot New York, 13. dec. (Reuter) Generalni sekretar Združenih narodov Hammarskjold ho prihodnji teden odpotoval v Stockholm, nato pa v Gazo. imenovani resoluciji v Generalni skupščini. Atene, 13. dec. (Reuter). Danes dopoldne sta v bližini ameriškega letalskega oporišča Eli-nikon, jugovzhodno od Aten eksplodirali dve bombi. Ena se je razletela blizu električne centrale letališča, druga pa blizu poslopja urada za telekomunikacije. Škodo cenijo na 15.000 dolarjev. Štirje ameriški piloti in en grški stražar so lahko ranjeni. Sinoči pa je eksplodirala bomba v poslopju ameriškega informacijskega središča v Atenah. Požar, ki je nastal po eksploziji, je uničil čitalnico, steklo na izložbi pa 1e popolnoma razbito. Grška policija je ojačala straže pred vsemi britanskimi, ameriškimi in turškimi poslopji v Atenah in Solunu. Takoj po eksplozijah je uvedla preiskavo. Policijski organi nočejo dati nikakih pojasnil o eksplozijah, opazovalci pa domnevajo, da so jih povzročili pristaši gibanja za priključitev Cipra Grčiji iz protesta proti ameriškemu stališču v Združenih narodih do ciprskega vprašanja. > Sprememba poliske ustave Od oašega stalnega dopisnika VARŠAVA, 13. dec. (Po tel efonu). Poljski Sejem je danes spremenil us.tavo, da bi lahko sprejel zakon o najvišji kontrolni zbornici. Ustava namreč ni predvidevala, da ilma lahko parlament svoj kontrolni organ, Toda orientacija na utrjevanje vloge Sejma, ki je bila poudarjena na VIII. plenumu CK poljske združene delavske partije kot ena bistvenih odlik razvoja socialistične demokracije v Polj ski, je zahtevala, da se namesto sedanjega vladnega kontrolnega organa, kakršne je bilo dosedanje ministrstvo kontrole, ust anovi kontrolni organ Sejma, ki bo lahko kontroliral vlado in vse organe državne administracije. Ljudski poslanci vseh političnih strank, ki so-danes govorili v Sejmu, so pripisovali velik pomen ustanovitvi takega kontrolnega telesa. Predvsem so poudarjali, da bo delo te kontrolne zbornice doprineslo k utrditvi zakonitosti in zboljšanju dela državnih organov. V zvezi z razpravo, ki je bila danes v Sejmu, je treba poudariti, da je imenovanje tega organa povezano z določeno, in to zelo staro tradicijo poljskega Sejma. Naveden je bil zanimiv podatek, da je bil prvi organ kontrole državne uprave usta- PRVA VESOLJSKA LADJA BO SOVJETSKA? Moskva, 13. dec. (AFP) Predsednik parlamentarne konhside as-tronavtičnega sveta sovjetske akademije znanosti Barabačev je dejal, da bo prva vesoljska ladja sovjetska in da bo potovanje na mesec izvedeno v nekaj letih. V članku, ki ga je objavT v »Ukrajinski pravdi«, piše Barabačev, da potovanje na Mars ne more biti izvedeno prej kot v 15 ali 17 letih, se pravi šele takrat, ko bo razdalja med zemljo in Marsom najmanjša. Ustanoviti bi morali planetarne in medplanetarne institute, bi ki proučevali vprašanja kozmičnih poletov. Akademik Barabačev po- novljen na Poljskem 1808. leta, ko je bil vpliv idej francoske revolucije, zelo močan. To je eden najstarejših organov državne kontrole v Evro-pi, četudi je bila doba njegovega trajanja kratka. Podoben kontrolni’ organ je bil vzpostavljen, ko je poljska republika dobila neodvisnost’ leta 1921. Imel je- precej široke pravice, toda v dobi med dvema vojnama je šel politični razvoj Poljske vse bolj v smeri avtokracije in omejevanja vseh pravic. Leta 1949 je bil ustanovljen podoben kontrolni organ kot zakasneli prizvok tako imenovane Male ustave iz leta 1947, toda tudi to je bila formalnost, ki je bila leta 1952 ukinjena. Sedanje formiranje najvišje kontrolne zbornice pomeni nedvomno korak naprej v utrjevanju vloge dn avtoritete Sejma. Preko te zbornice, ki no odgovorna edinole Sejmu, bo mogoče kontrolirati vladne m družbene organe, spremljati Iz- Zbomiica ne bo nitj administrativni, niti izvršni organ, temveč bo svoje predloge in ugotovitve predlagala Sejmu. V zvezi s procesom decentralizacije oblasti bo imela zbornica svoje delegate na terenu, kj bodo vršili kontrolo po istih načelih ter dajali svoje predloge in ugotovitve vojvodskim ljudskim odborom, do katerih bodo imeli podoben odnos kot zbornica do Sejma. D. Milivojevič temeljev Leninove teorije pomenilo zanj seiktaštvo in dogmatizem«. Szigeti osiporava tudi tehtnost Lukaczeve logike, rekoč, da je le-ta površna in nima pečata razrednega boga. »Njegovo stališče, pravi Szigeti dalje v članiku, je bilo sorodno stališču tedaj že organizirane skupine Imre Nagya, ki je demokratično zaimisel mirne koeksistence neposredno razlagal tako, da velja tudi za razmerje med socialističnimi državami ter osporavala tisti vrhunec, ki ga predstavlja usmerjevalno načelo proletarskega initernacio-nallzm-a v odnošajih med socialističnimi narodi«. Ro pobija Lukaczeve trditve, da je socialistični realizem v književnosti posledica zlasti administrativnega vmešavanja v umetnostna vprašanja, ne pa plod debate o realizmu, izraža Szigeti, sklicujoč se_ na Jožefa Nevada, prepričanje, da so se Luikaczeva načela kazala, že preg, v latih 1949/50. Priznati moramo, pravi Szigeti. da je Lukacz ustvaril tudi velike vrednote. Njegove napačne splošne smernice in teoretične napake pa moramo ostreje grajati kot kdajkoli prej ter jih kot protimarksistične in protiileninistične odstraniti s poti. udarja tudi, da bi bilo zelo kor - vaj anj e novih zakonov, zasle-Tiistno, če bi izstrelili en satelit dova.ti gibanje gospodarskega v višino 35.000 kilometrov. Tedaj bi se satelit savrtil okirog zemlje v 24 urah, kar bi praktično pomenilo, da bi bil vedno na isti točki v razmerju do zemlje. in družbenega življenja. Kontrola bo usmerjena na glavne probleme v življenju države -;n predvsem na 'izvajanje gospodarskih nalog, na državne fir nance in zaščito zakonitosti. TELEGRAMI TEHERAN. — V zahodnem Iranu je bil sinoči močan potres, ki je terjal tri «to človeških žrtev. Več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove. Iranska vlada je organizirala prvo pomoč, vendar pa je preskrba otež-kočena zaradi hudega mraza in snega. DUNAJ. — V Belgijo je odpotovala kitajska gospodarsko tehnična delegacija, ki se je nekaj dni mudila v Astriji, kjer si je ogledala več tovarn in podjetij. DUNAJ. V zadnjem času so v Avstriji .30 raznih podjetij, ki so kot bivša nemška last po vojni postala državna last Avstrije, prodali zasebnim lastnikom za 80 milijonov šilingov. PALERMO. — Blizu Palerma se je med šolskim poukom podrlo staro šolsko poslopje, ki je pod seboj pokopalo 50 učencev. Otroke so rešili, ubita pa jo učiteljica in neka mati, ki je bila slučajno v šolskih prostorih. ATENE. — V glavnem mestu Grčije in okolici je bil danes dopoldne hud potres, ki je povzročil prekinitev električnega toka. Škode še niso ocenili. NEW DELHI. — Vodja narodne socialistične stranke Indije Asoka Mehta je bil na naknadnih volitvah izvoljen v osrednji indijski parlament. Proti sebi je imel kandidate komunistične in neodvisne stranke. WASHINGTON. — V ameriški državi Illinois bodo zgradili pospeševalnih: za 12.5 milijard elektrovoltov. Obratovati bo začel v 5 letih. LOS ANGELOS. — Ameriški letalski major Drew je postavil nov svetovni rekord v hitrosti letenja na lovcu bombniku. Dosegel je hitrost 1935 km na dvomotornem reaktivnem lovskem bombniku. NEW YORK. — Filipinska vlada je dovolila petrolejski družbi »Standard Vakuum«, da sme na otoku Batan zgraditi rafinerijo.. Rafinerija bo stala 33,5 milijona dolarjev, zgrajena pa bo do leta 1951. WASHINGTON. — Sedem ameriških bojnih ladij je v vzhodnem Atlantiku zajel hud vihar. Rušilec »Manlev« je resno poškodovan od udarca velikanskega vala. En član njegove posadke je utonil, trije pa so hudo poškodovani. Boje se, da bi trije rušilci ostali brez goriva, ker se jim ladje z gorivom ne morejo približati. KAIRO. — Vodja egiptovske delegacije, ki se v Rimu pogaja z britanskimi predstavniki glede odškodnine Veliki Britanij za zaplenjeno premoženje. je odpotoval na posvetovanje v Kairo, prav tako tudi delegat, ki se v Ženevi o istem vprašanju pogaja s francosko delegacijo. OB ZASEDANJU MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV ČLANIC NATO Ele ]e ravnotež)e? Evropa danes spreminja člo feama. Obe sta močni in obe ga je že zagrabila za lase, druga muznila. Ze dolgo je znano in drži. da se velesile držijo načela izenačevanja ali uravnoteženja sil. Kadar koli se to ravnotežje poruši, se zgodijo nepredvidene reči. Tisti, ki čuti, da se .1e ravnotežje nagnilo v korist nasprotniku, bo začel naglo ukrepati, ne samo da bi to ravnotežje povrnil, ampak da bi ga spet nagnil sebi v korist. Ta gugalnica bi se seveda lahko nihala v neskočnost, ko ne bi nekje obstajala točka zasičenja, ob kateri bi vše to izenačevanje lahko postalo smrtno nevarno za človeštvo. veka, ki stoji med dvema sesal-vlečeta na svojo stran. Ena ga za noge, žrtev pa bi se rada iz- Zdaj je nastopil tak čas, ko so ZDA prepričane, da se je tehtnica močno nagnila Rusom v korist. Ne gre samo za oba sputnika in za sovjetsko medcelinsko raketo, gre tudi za druga področja obosoževeaja. Pododbor ameriškega senata za pripravljenost je tri dni razpravljal za zaprtimi vrati o ameriški in sovjetski vojni moči. Člani pododbora so poslušali m.nenja načelnika ameriške kontraobveščevalne službe Al- lena Dullesa in njegovih oficirjev. Baje so senatorji zvedeli, da so »Rusi daleč, daleč naprej v nekaterih tehnikah, da naglo napredujejo v vojaški tehnologiji, da jim ne delajo skrbi proračuni, delavci ali znanstveniki. Baje so Rusi izdelali že tudi kake štiri podmornice, ki so sposobne izstreliti rakete z jedrskim nabojem do l.oOO kilometrov daleč od obale.« Mimogrede nai bo povedano, da poročila Allena Dullesa v preteklosti niso bila tako pesimistična, a da mož gre vsekakor vštric s časom, razpoloženjem javnooti in dogodki. Zaradi takih in podobnih razlogov pa misli Foster Dulles, zunanji minister, doseči ravnotežje tako, da bo potisnil raketne rampe prav do meje vzhodnega bloka. To je baje potrebno vsaj dotlej, dokler ZDA ne bodo imele lastnega medcelinskega izstrelka. Razumljivo je, da ti načrti niso všeč marsikateri evropski državi. Danska in Norveška, ki nimata tujih oporišč na svojem ozemlju, sta povedali, da si še najmanj želita raketnih oporišč. Če je namreč z njihovega ozemlja najkrajša pot v srce Sovjetske zveze, je tudi — razumjivo — obratno res. Bonnska vlada je sicer privolila na razmestitev raket na njenem ozemlju, pač pa so socialni demokrati to možnost energično zavrnili in opozorili na nevarnosti, ki jih skriva v sebi. Britanski laburisti se odkrito potegujejo za nevtralni pas ali »področje’ zmanjšane napetosti« v Srednji Evropi, ka naj bi blagodejno vplivala na razcefrane živce, posebno na Zahodu. Z druga strani je poljski zunanji minister Rapacki predlagal isto, ko je dejal, da bi prepovedali razmeščanje raket na ozemlju Poljske, ČSR in Vzhodne Nemčije, seveda če se isto zgodi tudi na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Položaj je torej popolnoma jasen, a zato nič manj nevaren. Američane je strah, ker nimajo medcelinske rakete. Dokle je ne bodo izdelala, morajo imeti zanjo nadomestilo: raketna oporišča čim bliže vzhodnemu bloku. Ko pa bodo dobili medcelinsko raketo, bo vise v redu. Raketna oporišča bodo umaknili in vzpostavili na svojem ozemlju mnogo bolje zakrita in zakamuflirana izstrelišča medcelinskih raket. Na tako politiko je najbolje odgovoril v zadnjem času bivši ameriški veleposlanik v Moskvi George Kennan v nekaj predavanjih v Angliji. Njegova osnovna teza je, da bo taka politika, kot jo zagovarja in vodi zunanji minister Dulles, ooyz.ro-čila dokončno razkosanje Evrope in obeh Nemčij. Rusom bo onemogočila vojaški umik iz Srednje Evrope, ker se bodo ti čutilj vojaško ogrožene in bodo tudi sami hiteli dostavljat; raketna oporišča, da bi nevtralizirali oporišča Atlantskega pakta. Kennan daljo trdi. da Jo glavno orožje Sovjetske zveze .politično, socialno in ideološko. Odkar pa jo Amerika odkrila, da so Rusi pred njo v jedrskem tekmovanju, je opustila vsakršen poskus, da bi dosegla sporazum s Sovjetsko zvezo. Zdaj je ves poudarek na paničnih naporih, kako izpopolniti in pomnožit; protiorožja uničenja. In prav 'to je na j h-ujlša zmota in politično gledano — najtežja naoaka. C« naj bo zastraševalna moč nekega orožja učinkovita, ni potrebno, da Zahod izdela prav toliko bomb kot Vzhod. Ni potrebno zato, ker j« sodobno orožje kvalitativno drugačno od orožja v drugi svetovni vojni. Takrat je bilo še pomembno, ali ima nekdo deset tisoč ali sto tisoč letal, danes m vsem znano, da število atomskih in vodikovih bomb popolnoma zadostuje za uničenje človekove civilizacije in morda celo njegove vrste. Zato ima George Kennan nedvomno prav, ko trdi, da ni treba, da bi zastraševalno sredstvo postajalo iz leta v leto bolj strahotno. Zadostuje, da je ravno prav strahotno. In menda ga ni danes pometnega človeka, k; bi zmanjševal strahotnost tega orožja. Z drugimi besedami: naj bo ena a.li druga stran v tem ali onem orožju boljša, vsekakor drži, da sta obe dovolj močni, da drug drugo . uničita. Toda očitno ta resnica nikakor ne more prodreti .do zavesti odgovornih državnikov. Še vedno je treba orožje za orožje vzpostavljati ravnotežje, ki je že tako in tako vzpostavljeno in visi kot Damoklejev meč nad človeštvom. Taka politika lahko dejansko pripelje samo v slepo ulico in naniravi politične pozi-oije enega in drugega bloka tako toge, da bo postalo sporazumevanje nemogoče, ko se utegne ponuditi Priložnost za tako sporazumevane. Ce so evropski državniki pametni, se bodo z vsemi silami borili proti temu, da za vse večne čase prisežejo na neko politiko, ki temelji na lažnem vzpostavljanju ravnotežja. Prav taka politika namreč ruši tisto pravo ravnotežje živcev, razuma in politične gibčnosti, ki -so potrebni sea sporazumevanj e. i- A str. f SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 292 — 14. DECEMBRA 1957 Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA LJUBLJANSKIH KLINIK t . Skrb za človeka rta prvem mesta Prihodnje lelo zagotovljenih 22 stanovanj — Sindikat *e premalo uveljavlja v organih družbenega upravljanja Sindikalna podružnica ljubljanskih kliničnih bolnišnic šteje 2000 članov in j© tako ena največjih podružnic zdravstvenih sindikatov Slovenije. Na letnem občnem zboru, ki ga je imela podružnica v sredo zvečer, sta prišli najbolj, do izra.za dve zadevi: skrb za človeka in kritike glede na nedejavnost organov družbenega upravljanja na nekaterih klinikah in na premajhno uveljavljanje sindikata v teh organih. Stanovanjsko vprašanje je največja rak-rana, ki že vse po osvoboditvi hudo tare uslužbence kliničnih bolnišnic, predvsem Pa srednji in nižji zdravstveni kader. Dejstvo je namreč, da živi 500 uslužbencev klinik (z družinami vred skupaj 1500 ljudi), v skrajno slabih stanovanjskih razmerah; mnogi izmed nj.ih v kleteh, podstrešjih in tudi na pisalnih mizah ter v soban dežurnih zdravnikov. Upanje, da bo vsaj nekoliko ublažila to akutno stanovanjsko stisko stanovanjska uprava, je splahnelo, ko je ta vrnila vise prošnje z motivacijo, da mora za stanovanja svojih uslužbencev Skrbeti ustanova, v kateri ti delajo. Ljubljanske klinične bolnišnice pa niso gospodarsko podetjel Fluktuacija zdravstvenih delavcev, ki so nam toliko potrebni, je bila zaradi slabih stanovanjskih razmer vedno večja. Spričo tega se je mo-ral upravni odbor sindikalne podružnice skupaj z upravo klinik resno spoprijeti s tern težkim vprašanj em. Trud ni bil zaman. Uporne zahteve in prikaz dejanskega stanja so pripomogli, da se je letos zadeva premaknila z mrtve točke. Dvanajst let po osvoboditvi je sindikatu uspelo, da bo prihodnje leto za najbolj kritične primere zgrajeno 22 stanovanj. Ta že gradi zavod za stanovanjsko izgradnjo. Kot polog h kupnim pogodbam je za izgradnjo prispeval izvršni svet 10 milijonov. Dvaindvajset stanovanj je spričo silnih potreb res skromen uspeh, toda uspeh je le. Na občnem zboru so prisotni zahtevali, dia je treba še vna- Ekonomski zbornik prej vložiti vse sile za nadaljnjo rešitev stanovanjskih razmer kliničnih uslužbencev. To Svojo odločno zahtevo so utemeljevali z upravičenim dejstvom, da prispevajo klinike znatna sredstva v stanovanjski fond in da je dokaj težko prizadetemu zdravstvenemu kadru pokazati vesel obraz in odprto srce bolnikom. Kot je bilo že omenjeno, to na občnem zboru mnogo govorili tudi o delu organov družbenega upravljanja v kliničnih bolnišnicah. Ugotovili so, .da upravni odbori posameznih klinik sicer obstajajo, toda le na papirju. ' Ljubljanske bolnišnice imajo poleg osrednjega upravnega odbora tudi upravne odbore posameznih klinik. V vseh teh ribon h je 135 članov, ki jih je imenoval svet za zdravstvo LRS na predlog posameznih uprav. Pravilno voljeni člani teh organov upravljanja so le notranji člani, ki so jih izvolili na sestankih ali skupščinah sindikata. Na občnem zboru so bili mnenja, da bi bilo prav, če bi PREŠERNOVE KNJIGE GREDO NA POT Te dni je Prešernova družba začela razpošiljati svojim naročnikom po Sloveniji knjižno ,. , zbirko za leto 1958. V ekspeditu tiste elane upravnega odbora, y gte anji vasi & pripravljene In c/t iiTtrcn Lrlimiortih rvrvl m rt _ .. ■ . grmade knjig — 70.000 izvodov in ne bo treba čakati, da bi jih avtorji končali. Letošnja knjižna zbirka Prešernove družbe obsega poleg Pred letom je Izšel prvi letnik . Slovenskega ekonomskega zbornika in že je pred nami II. letnik, ki ga je izdala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, izšel pa je kot tretja številka Ekonomske revije za leto 1957. Zbornik obsega 246 strani, na katerih se nam razen nekaterih lanskoletnih predstavljajo no »m avtorji — sami sodelavci Ekonomske fakultete. Vsebina zbornika bo za ekonomista prav zanimiva, tako za teoretika kot za praktika, a nekatere prispevke bodo radi prebrali tudi drugi, ki jih zanimajo gospodarski problemi. Tako sodim, da bodo razpravo o plačilni bilanci izpod peresa Draga Potočnika, ki je tudi najobsežnejši prispevek zbornika, prebrali mnogi. V uvodnem članku razpravlja Mara Bašter o marksističnem konceptu računanja narodnega'dohodka ter analizira obenem tovrstne jugoslovanske metodologije. Dr. Jože Boncelj prikazuje probleme in metode zagotovitve gospodarske varnosti, ki jo uresničujemo s sistemom zavarovanja. Potreba po gospodarski varnosti izhaja iz nevarnosti za škodo, a za zdrav gospodarski razvoj je potrebna gospodarska varnost. Inž. Metod Dular prikazuje primer analitične kalkulacije iz tekstilne stroke. Analitična kalkulacija je potrebna za ekonomske analize podjetij. Vera Ljutova —'Brnčič je prispevala sestavek o vplivu družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja na sodobno ruščino. Dr. Heli Modic govori o pravu v prehodnem razdobju ter osvetljuje nazore in pojmovanja v pra/ni teoriji ter njihovo aplikacijo v zvezi z dejstvi iz naše , pravne zgodovine oz. prakse. Franjo Perič razglablja, kakšna mo^-a biti amortizacijska politika in poudarja, da je treba popraviti naše neurejene razmere glede tega in zagotoviti reproduciranje procesa proizvodnje družbeno potrebni obliki. Drago Potočnik razpravlja v Članku o plačilni bilanci najprej o pojmu, tipih in shemah plačilne bilance, nato pa podrobno analizira jugoslovansko plačilno bilanco v vseh njenih sestavnih delih. Avtor je zbral obsežno statistično gradivo iz domačih in mo- Indijska križarka v Splitu zemskih publikacij (predvsem OZN), priredil 36 tabel, tako da je svoje trditve trdno potrdil. O naturalnem pojmovanju potrošnje v teoretični ekonomiji govori Ivan Turk. S svojim prispevkom Je skušal razčistiti različna gledanja, da bi bilo delo v aplikativni ekonomiji jasnejše in pre-ciznejše. Dr. Alojzij VadLnal z matematično metodo analizira vprašanja lokacije zbiralnih prometnih žil. Kot zaključni članek je objavljen prispevek dr. Dolfeta Vogelnika o družbenem profilu študenta Ekonomske fakultete v Ljubljani m njegovih študijskih uspehih v razdobju 1946—1956. Statistično so obdelani številni podatki o vpisu, strukturi slušateljev in njihovih študijskih uspehih. Analiza daje zanimiv vpogled v sociološko - prosvetno problematiko. posebno vrednost pa ji daje tudi popolnost zajetja pojavov. Tone H. ki so izven kliničnih bolnišnic, volili na skupščinah drugih organizacij, kot na primer SZDL, zavodov za socialno zavarovanje .itd. To bi prav gotovo omogočilo boljše delo organov upravljanja na klinikah, povečana pa bi bila tudi družbena' kontrola nad uspehi in celotnim delom v bolnišnicah. Letošnji občni zbor sindikalne podružnice kliničnih bolniišnic je b.il zelo ploden. Dal je številne koristne predloge, ki bodo novoizvoljenemu odboru v mriogočem pomagali pri njegovem delu. Z.a.1, da ni občnemu zboru prisostvoval nihče od predstavnikov osrednjega upravnega odbora, ker bi slišal marsikaj koristnega za izboljšanje dela organov družbenega upravljanja največje zdravstvene organizacije v Sloveniji. E. K. zbirk, ki so jih začeli razpošiljati naročnikom in bralcem. Le-ti jih željno pričakujejo, saj so pred njimi dolgi zimski večeri, tako v kmečkih hišah in delavskih domovih, med ljudmi po mestih in na deželi, kamor bo knjižna zbirka prinesla prijetno razvedrilo. Letos čakajo naročniki Prešernove diružbe na zbirko nekoliko dlje kakor druga leta. Založba je imela to pot namreč precejšnje težave z rokopisi, pa tudi tehnična zastarelost naših tiskam zavlačuje izide knjig. Pri založbi tokrat obljubljajo, da je taka zakasnitev letos zadnjič. Z»a zbirko prihodnjega leta sp si namreč že zdaj zagotovili vse potrebne rokopise iin dve dodatni knjigi »Človek in zdravje« ter »Jedilnik za vsak dan«, prva je za doplačilo 50 din, druga pa 130 din. V redno zbirko spada povest Miška Kranjca »Macesni nad dolino«, v kateri spet pripoveduje o majhnih ljudeh, ki iščejo svoj prostor na soncu. Druga knjiga je povest Ivana Bratka »Temelji človeka« — povest o Ljubljani med okupacijo, o njenem osvobodilnem gibanju in o boju proti izdajalcem. Namesto napovedane tretje knjige Jacka Londona povesti »Pred Adamom«, je za- Brankia Čopiča »Doživljaje. Ni-koletine Bursača«. Delo je doživelo že v izvirniku velik uspeh in se uvršča med najboljše, kar je bilo pri nas napisanega iz teh velikih dni v Občni zbor jugoslovanskih lovcev Danes bodo Smeli jugoslovanski lovci v Beogradu letni občni zbor svoje organizacije, na katerem bodo obravnavali tudi perspektivni načrt, za razvoj lova v prihodnjih petih letih. Po osvoboditvi je lovstvo v Jugoslaviji doživelo velik razmah. Trenutno je v Jugoslaviji 2.618 lovskih društev (družin) s skupno 103.354 lovci. Te številke kažejo, da je ta šport postal dostopen širokemu krogu delovnih ljudi. To dejstvo je gotovo zelo pomembno, vendar je treba poudariti, da je lovstvo do*živeio istočasno tudi kakovostni razvoj. Lovstvo namreč pri nas že dolgo ni več samo šport, ampak tudi pomembna gospodarska panoga. S smotrno gojitvijo divjadi smo v preteklih osmih letih dosegli samo v Sloveniji povečanje staleža gamsov za 90 odstotkov, srnjadi za 114 odstot- Split, 13. dec. (Tanjug.) -Težka križarka indijske vojne mornarice »Misore« je včeraj dopoldne prispela na tridnevni kov, jelenjadi za 148 odstotkov, prijateljski obisk k jugoslov. *= n« odstotkov f a za- voj ni mornarici. Njen prihod v splitsko pristanišče so pozdravili streli obalnega topništva JVM. Po prihodu je poveljnik indijske bojne ladje obiskal predsedstvo okrajnega in občinskega ljudskega odbora, nato pa še štab JVM. Med tridnevnim bivanjem v Splitu bodo častniki križarke »Misore« obiskali več ustanov Jugoslovanske vojne mornarice, posadka indijski ladje in pripadniki JVM pa bodo imeli več športnih srečanj. Slov. Konjice Ta teden bodo v konjiški občin« zaključili občne zbore sindikalnih podružnic. Občinski sindikalni svet pa se že pripravlja na skupščino. ki bo v drugi polovici de-cembra. Da bi se čim lepše pripravili na Novoletno jelko, so v Slovensk-h Konjicah že imenovali poseben odbor ki nai bi vodil vse priprave. Ta bo poleg drugega izdelal okvirni program in poskrbel za vse po- L. V > trebno. zajcev za 118 odstotkov, fazanov za 503 odstotke in jerebic za 179 odstotkov. Istočasno je bilo odstreljenih 1.820 gamsov, 20.523 srnjadii, 626 jelenjadi, 221.1S6 zajcev, 21.834 fazanov, 11-808 jerebic, 3.004 divjih prašičev in 35.359 (lisic (lisic j© za 2.293 manj kot leta 1949). Perspektivni razvoj lova določa« načrtno naseljevanje divjadi, kjer so za to pogoji. V prihodnjih letih bodo po vsej Jugoslaviji ocenili zmogljivost loviščnih zemljišč tor . določili, katero divjad gojiti v posameznih sektorjih, ali divjad nizke-ga ali divjad visokega lova. Koder je sedanji! stale,ž izpod 50 odstotkov zmogljivosti, bo treba doseči 50-odstotni stalež; kjer je 50-odstotni stailež pa doseči stalež 80 odstotkov zmogljivosti loviščnega zemljišča. Načrtno bodo naseljevali predvsem pernato divjad (fazane, jerebice in skalne jerebe), ker se ta hrani pretežno z mrčesom in je kmetijstvu močno koristna. Nadalje bodo naseljevali gamse in jelene, predvsem v jugovzhodnih predelih Jugoslavije. V ta namen bodo osnovali lovska gojišča (rezervate) v okviru republiških in okrajnih lovskih zvez. Glavna skrb bo posvečena kakovosti gojitve; vso manjvredno in izrojeno divjad bodo sproti odstreli ili, hkrati pa še nadalje uničevali volkove, lisice in druge roparice. Določeno je tudi nadaljnje urejevanje lovišč (koče, krmišča, voliere, solnice, visoke preže in lovske steze). Na ta način bodo v naši državi proizvedene velike količine v tujini zelo cenjene divjačine in krzna, hlkrati pa se bo povečala turistična zanimivost naše domovine. Z dosego gojitvenih smotrov bo lovstvo odigralo važno gospodarsko poslanstvo. Vendar pa je nujno treba vsfcladiiti razvoj lova z razvojem kmetijstva in gozdarstva ter obratno; določiti razmerja med lovom in kmetijstvom ter tako preprečiti, da bi se z enostranskim razvojem počenjala škoda katerikoli od prizadetih panog gospodar- stva- Zato sd bodo prizadevali, da bo čimprej sprejet Osnovni zakon o lovu, ki bo ta razmerja uredil, zaščitil divjad pred kemičnim zastrupljanjem, ki ga povzročajo zlasti nekatere tovarne in da bo sodelovanje kmetijskih in gozdarskih stro- kovnjakov z lovskimi čim večje, da se bodo te panoge razvijale skladno. V ta namen v Sloveniji že obstaja posebna mešana komisija, ki je s svojim delom že prebrodila začetne težave. F. S. Rezervirano - zasedeno! V ljubljanski Drami že nekaj časa uprizarjajo »Dnevnik Ane Frank«. Tudi v gospodinjski šoli na Mali Loki smo se dekleta dogovorile, da si bomo ogledale to odrsko delo, poleg tega pa še nekaj ljubljanskih zanimivosti. Sprva je šlo vse v redu, a kmalu se nam je skalilo veselje. Direkcija Drame nam je obljubila rezervacijo sedežev. Navdušeno smo začele zbirati denar, toda dva dni pred pred- stavo so nam sporočili, da so vstopnice razprodane. Torej prostora ni več! Vsi naši lepi načrti so se podrli ob eni sami besedi — zasedeno! ■ Še isti dan pa je prinesel časopis vest, da so vstopnice še v prodaji. Kako je torej s tem? Prostor je še, a me ga ne dobimo. Prav bi bilo, da direkcija Drame pojasni, kje je ~vzrok za tako ravnanje. Gojenke kmetijsko-gospodinjske šole Mala Loka. TOVARNA KLOBUKOV »SESIRo ŠKOFJI LOKI razpisuje mesto KOMERCIALNEGA VODJE POGOJI: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z večletno prakso v kotnerc. služba. Kandidat mora Izpolnjevati ali pa vsaj v bližnji prihodnosti izpolniti pogoje, ki so potrebna za vpis kadra v register Zvezne zunanje trgovinske zbornice. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno v teku enega leta. - Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na naslov Tovarne klobukov »|E-SlR«, ŠKOFJA LOKA. 7296-R Ob sprejetju zakona o zasebni zdravniški praksi s tem našim bolnikom kaj bo- sti, diskriminacij s in že marsi-lje'?- Menimo, da ne. Vsaj ne kaj, bi pomenilo, postaviti jo neposredno. Preprosto zato, ker na domača tla. Kajti po svojem bodo sedaj še tisti, ki so si z bistvu je privatna zdravstvena denarjem zagotovili preprostej- služba po svojem zgodovinskem šo pot do ozdravitve, primorani razvoju mlajša, razvitejša in Ze smo enkrat pojasnili (Problemi naše mlajše zdravniške generacije. Naši razgledi, 8. dec. 1956, str. 547), da naša kritika javne zdravstvene službe ne velja onim, ki jo upravljajo, najmanj »a sistemu ljudske oblasti, ki je omogočil njen neslu-ten materialen razmah. Se več: prav sistem ljudske oblasti in demokracije je tisti, ki bo razkril in odpravil vsa notranja nasprotja in protislovja naše javne zdravstvene službe, ki je po svojih organizacijskih oblikah podobna enakim službam v kapitalističnih družbenih sistemih in tudi v Sovjetski zveza. Pri vsej problematiki gre za neke zastarele oblike v organizaciji javne zdravstvene službe, ki jih vzdržujemo predvsem zdravstveni delavci, ki pa nikakor več ne ustrezajo potrebam, zahtevam in miselnosti naše j av-nostL Če smo s® lotili te nehvaležne problematike, potem nismo to storili samo iz poklicnih nagibov, temveč tudi kot potencialni kandidati za —bolnika v Javni zdravstveni službi. Nedavno 1e bil pri nas sprejet zakon o zasebni zdravniški praksi. Nedvomno je to velik korak naprej in prispevek h hoditi po predpisani poti. ki pa je kot smo že pisali v mnogih člankih, trnjeva. Prav pa je, da ni izjem. Zato upamo, ko ne bo več izjem, da bo javno mnenje naprednejša, kot okorela državna javna zdravstvena služba v kapitalistični družbeni formaciji. Potemtakem ne bi smeli v prilikah ter .pogojih socialistič- krepitvi našel zdravniške etike toliko bolj pritisnilo in terjalo nega prehoda krepiti oblik dr-in morale. Ampak samo to. Kajti zasebno zdravniško prakso so omogočile in vzdrževale slabosti javne zdravstvene službe. Saj niso bile — v glavnem — privatne ordinacije nič drugega kot neka vrsta stranskih vrat, ki so omogočale razmeroma varen in nemoten prehod skozi vse administrativne in birokratične ovire javne zdravstvene službe, ki terjajo od bolnika ogromno izgubo časa in samopremag o vanje od številnih nevšečnostih najrazličnejšega značaja. Koli- ustreznih reform v javni zdravstveni službi. In v toliko je novi zakon pomemben in koristen, predvsem — posredno. Ko kritiziramo javno zdravstveno službo in zagovarjamo nujnost reformiranja, bi pa bilo zaželeno, da slišimo kaj več konstruktivnih predlogov. Z vsakodnevnimi pritožbami naših pacientov, napisanih v pritožnih knjigah ali ustnimi, si ne moremo kdovekaj pomagati. Dobro bj bilo, da bi nam pomagal dnevni tisk z vsemi raznoložlji-kor lahko predvidevamo, ne bo- v.imi oblikami, zbrati čim več mo v ‘kratkem imeli pri nas več mnenj in pogledov. Saj smo na privatnih ordinacij. Ce bi se koncu koncev vsi potencialni namreč kateri zdravnik le odi o- kandidati za javno zdravstveno čil samo za pravLtno ordinaci- službo v tnpnl obliki, jo, ga čaka v njej prej aii slej Ce prihajamo v javnost da-strokovna smrt. Nd namreč stro- nes z nekimi predlogi, ki bi jih kovnega napredka izven usta- bilo potrebno upoštevati pri nov, ki jih opremljamo z dra- preosnovi naše javne zdravstvo- loštevilna in okrnjena privatna gocenimi diagnostičnimi in te- ne službe, potem si nikakor ne praksa mnogo bolj popularna in rapevtskimi napravami in ki domišljamo, da smo odkrili iskana, kot pa javna zdravstve-jih nabavljamo z družbenim smodnik. Gre namreč za neke na služba, ki je neprimerno premoženjem. V razmeroma oblike, ki jjh je odkrivala (hor- bolj razvita v materialnem in kratkem času torej rie bomo ribile dictu) privatna zdravstve- strokovnem ozItu. Zato smo imeli v Sloveniji več zasebnih na služba — zlasti v ZDA — prepričani, da le ne moremo in zdravniških ordinacij. Upravi- jih razvijala in utrdila. Elimi- ne smemo mimo nekaterih počeno ‘se zato vprašujemo ald bo niratj iz njih načelo pridobitno- zitivnih elementov privatne žavne zdravstvene službe, ker bi bil to korak nazaj. Nasprotno, uvajatj in nadalje razvijati bj morali predvsem oblike privatne zdravstvene službe v javni zdravstveni službi! Mi žal vidimo v privatni zdravstveni službi preveč tiste elemente, ki so jo diskreditirale, namreč komercialni princip, opravljanje kurativne službe, izogibanje statistični evidenci, včasih tudi nestrokovnost ipd. To je vse res in tudi mi tega ne zagovarjamo. Trdimo pa, da je imela in da ima še danes po svetu, privatna zdravstvena služba zelo Izkušene in dobre organizacijske prijeme, k; jih ne gre zanikati, ker so koristne za pacienta m strokovni razvoj samega zdravnika. Ti prijema so tako pomembni, da je cefo pri nas ma- n Ta teden se cene kmetijskih pridelkov na naših trgin ms o bistveno spremenile, razen za nesater* živila, kjer so se rahio povečale. Tako je na Goriškem posiabsanje vremena vplivalo na pooucto zelenjave, ki se Je precej zmanjšala, s tem pa so se povišale cene, predvsem za cvetaco in špinačo. Tudi rdečega radiča je bilo mani na prodal, cene pa so bile precej visoke. Na gonškem trgu so se pojavile tndi pomaranče iz uvoza po 400 din- kg. vendar gredo zaradi visoke cene slabo v promet. Na koprskem trgu se je rahlo povečala cena za jabolka, kakovost le-teh pa Je razmeroma slaba. Na celjskem trgu se je povečala ponudba Jajc, ki Jih je zdaj dovolj za kritje potreb, cena zanje pa je ostala nespremenjena, v Šoštanju, Rogaški Slatini in v 2alcu so bile odprte tudi pavšalne trgovine s sadjem in zelenjavo, s čimer se je znatno zboljšala preskrba s sadjem in zelenjavo v treh krajih. Cene za ostala živila so v glavnem enake kakor v našem zadnjem poročilu. Iz Novega mesta nam poročajo. da so cene mladim prašičkom še nadalje visoke Sest do desettedenski prašički so naprodaj po 5.200 din, tri do šestmesečni pa po 10.400 din. NOB. »Pogled v vesoljstvo« dr. Franca Dominka je četrta knjiga letošnje zbirke. S to knjižno zbirko je tako Koledarja 1958 še štiri redne zaključeno peto leto delovanja Prešernove družbe, ki si je v tem času že široko odprla pot med slovenske bralce. V tem času je razposlala že blizu dva milijona zbirk, izdala pa razen vsakoletnih koledarjev še 27 knjig. Težišče njenega dela je na poverjenikih, družbe, k! jih ima po vseh krajih Slovenije in so v teh letih izpolnili veliko nalogo zbiranja naročnikov. Okrog 1500 stalnih poverjenikov je opravilo požrtvovalno delo, saj so morali zbirati naročnike od hiše do tiše. Med temi so najštevilnejši prosvetni delavci, ki jih ložila Prešernova družba topot je okrog 900, manjši pa je od- ziv za to delo med sindikalnimi podružnicami, med katerimi jih je komaj okrog 400 prevzelo poverjeniške posle, delo, da bi približali dobro in ceneno knjigo delovnemu človeku. Komaj 400, kar je zelo skopa sedmina vseh sindikalnih podružnic v Sloveniji, ki obstojajo. Le-te so razpečale 21.000 zbirk, vsi ostali poverjeniki pa okrog 44.000. Zanimanje za knjige je med našimi delovnimi ljudmi veliko. Za primer naj navedemo mariborsko MTT, kjer so član* delovnega kolektiva, lani pokupili za poldrug milijon dinarjev raznih knjig. Zato bi bila nekako dolžnost sindikalnih podružnic, da pomagajo širiti dobro knjigo med svojimi člani, med drugim tudi knjige Prešernove družbe, ki ne predstavljajo pomembnejšega izdatka. Knjižni program Prešernove družbe za prihodnje leto obsega poleg Koledarja 1959 Ivana Ribiča povest »Sin«, Hoti orea de Balzaca delo »F1 Ve-drugo«, Toneta Seliškarja »Veliko gala predstavo« — mladinsko povest ter poljudnoznanstveno knjigo »Kruh«. Vse to bodo dobili naročniki za članarino 320 dinarjev, za do-niačilo 150 dinarjev pa še knjigi »Leno vedenje« ali inž. Milana Ogrina knjigo »Moj vrt«. Knjige lahko dobe naročniki tudi vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju za doplačilo 100 din pri vsaki knjigi. Okraj Cena Cena Cena pri na na KZ drobno debelo KROMPIR : Maribor 8 12 10 Celje 9.50 13 10 Trbovlje 10 14 11 Koper 10.50 15—20 14 Nova Gorica 11 14 12 fi2ol : Maribor Celje visok— 60 78 65 sortiran 55—65 66—80 60—70 mešan 40 50 44 Trbovlje 55 70 65 Koper 65—75 80—110 70—80 Nova Gorica Novo mesto 75 50—65 80 ZELJE: Maribor 8 10 9 Celje 9 12 10 Trbovlje 6 10 8 Koper 15—20 20—25 Nova Gorica 9 14 13 Čebula : Maribor Celje 55 70 65 (makedonska) 40 35 (ptujska) 60 58 Trbovlje 40 60 45 Koper 35 40—50 Nova Gorica 44 50 Česen i Koper 120 160 cvetaCa : Koper 22—25 35 _ Nova Gorica 28 40 35 JABOLKA S Maribor 70 85—90 75 Celje 1 55 80 65 Trbovlje Koper 53 80 90—120 70 Nova Gorica 55 70 SO Novo mesto 55 65 GOVEDO III. KLASE: Maribor 100 180—210 Celje 118 250 Trbovlje 100 250 Koper 105 260 Nova Gorica 113 246—290 Novo mesto 80 240—260 TELETA : Maribor s 180—195 320 Celje 180 310 Trbovlje ISO 320 Koper 205 360 Nova Gorica 215 260—340 Novo mesto 200 320 PRAŠIČI * Maribor 210—220 350—420 Celje 210 380 Trbovlje 210 360 Koper 195—200 360 Nova Gorica 215 360 Novo mesto JAJCA : 220 360 Maribor 22 24—25 Celje 21 23 22 Trbovlje 23 26 Koper 24 26—28 Nova Gorica 25 28 Novo mesto 18 23 MLEKO 5 Celje 23.30 36 36 Trbovlje 32 36 Koper 23 32 Nova Gorica SUHE GOBE 22 3 31.50 Celje 1.400 1.900 1.600 prakse. Ce že želimo resnično odpraviti privatne ordinacije, kj niso v skladu s socialističnimi principi, potem se moramo ravnati po starem pravilu: nasprotnika tolčeš najlaže z njegovim lastnim orožjem. Da ne bi več izrabljali potrpežljivosti bralca, naj nam bo dovoljeno našteti nekaj predlogov in načel, ki bi 1ih po nj)-šem skromnem mnenju morali upoštevati tudi v javni zdravstveni službi. Katero bi moralo biti poglavitno načelo, ki bi ga morala zagotoviti družba vsakemu zdravniku v javni službi? Vsak, ki bi no strorih iznitlh dosegel stopnjo in naziv zdravnika, bj moral imeti na voljo sredstva za izvrševanje svojega poklica. Po tem načelu bi bila družba dolžna vsakemu zdravniku zagotoviti ordinacijo, v kateri bi delal vsak dan 1.—2. uri. To ne t pomeni, da bi morali Imeti v Sloveniji 1250 ordinacijsloih prostorov, kolikor imamo že zdravnikov, ampak bi koristilo 6— 12 zdravnikov en in isti ordina-cijski prostor v teku dneva, kot je to primer v ZDA, v Veliki Britaniji in tudi ponekod že pri nas. Tako bt lahko čez noč dobili v Sloveniji 1000 zdravniških ordinacij (če Izvzamemo od ordimacijskega dela zdravnike teoretike). Omogočen bi bil na mah nov in pri nas tako potreben svoboden izbor zdravnika. (Se nadaljuj«! St. 293 — 14. DECEMBRA 1997 • j SLOVENSKI P0H06E71LEC ] str. 8 Pomen pitanja goveje živine Letos smo v Sloveniji začeli • pitanjem goveje živine, svinj in perutnine za izvoz. Pobudo za to akcijo je dala Zadružna poslovna zveza Slovenije po predhodni podrobni razčlembi posebne 'strokovne komisije. Ta komisija je ugotovila, da je proizvodnja klavne živine izredno slaba in neorganizirana. Zato je bilo domače tržišče slabo oskrbovano, izvažali pa smo kakovostno slabšo, suho živino, ki so jo tuji kupci v Avstriji in Italiji spitali ter tako prodali naš trud in dobiček. To pa je imelo še to slabo stran, da smo bili na zunanjem tržišču konkurenčno nesposobni in da nismo bili v stanju zaključevati terminskih dobav. Negospodarne cene so povzročale vsesplošno klanje te- let v starosti od 3 do 4 tednov, pa smo pri tem izgubili ne sarno ogromne količine v tujini najbolje plačanega mesa, marveč je to povzročilo, da se je osnovni stalež živine precej zmanjšal. Pitanje živina pa odkriva velike 'rezerve, ki jih je mogoče donosno izrabiti v razmeroma kratkem času.. Zadržali se bomo predvsem pri pitanju goveje živine. V Sloveniji imamo za to najugodnejše pogoje: živčno (sivorjava in simentalska pasma), hlevske zmogljivosti, krmo (viške krompirja in Tovarno močnih krmil) in precejšnje izkušnje. To izpričuje tudi število sklenjenih pogodb za pitanje v letu 1958, ki znaša okrog 22.000. kar je precej več kot v Hrvatski, ki pa Pretorie in indnstrijsfea predelana tapirja V občini Beltinci v Pomurju tma.jo velike, količine krompirja, ki jih zadruge in zasebni proizvajalci ne morejo vnovčiti. Letos so beltinski kmetje in zadruge tekmovali v večjih hektarskih donosih pni pridelovanju krompirja. Več kmetov bo doba-lo denarne nagrade, vendar jim bo pridelan krompir ostal v kleti. Tukaj se pojavlja nasprotje, ki bi lahko v bodoče ogrozilo ves sistem zveznega kmetijskega tekmovanja, prav posebej pri pridelovanju krompirja. Zato v občini Beltinci razmišljajo o možnostih gradnje tovarne, ki bi predelovala krompir za celotno Pc-murje. V občini Beltinci razpolagajo samo letos s 1000 vagoni tržnih presežik-ov krompirja. Prav tako Ima najbližja okolica nada-ljnuh 1500 viaigonov presežkov. Teh 2500 vagonov krompirja pa bi zadostovalo za enoletno obratovanje precejšnje -tovarne. Za-radi neposredne bližine krompirja bi odpadli vsi prevozni stroški, ker bi -kmetje sami pripeljal' krompir v tovarno. Tovarna bi potrebovala skladišča za zaloge osnovnih surovin največ za deset dni, t. j. za -okrog 10 vagonov. Tako bi veliko prihranili na skladiščnem -prostoru, obratnih sredstvih in zlas-td še na kalu. Če- bi tovarno, zgradili na primer nekje v bližini Ljubljane. bi samo prevoz 2500 vagonov krompirja iz Pomurja stal v desetih letih toliko kot sama tovarna. Na prevozu b>i prihranili vsako leto toliko, kolikor bi zn-s.ša'1 -plačni sklad skupno s prispevkom za socialno zavarovanje za 100 ljudi, računajoč povprečno plačo 12.000 din mesečno. Ce raouna-m.o, da bi iz 2500 vagonov kro-mpirj-a d-obili 2.850.000 hi -alkohola, bi se cena špirita zaradi -p-revo-za krompirja povečala pri litru za 6,6 dinarjev. Pri predelavi 2500 va-gonov kro-mpi-rja leitno bi dobili za 2000 .glav živine žlampe za k-rmo. Ce bi -to krmilo hoteli prepeljati nazaj v Pomurje, -bi stal prevoz letno -okrog 26 milijonov dinarjev. Ce pa bi -krompir predelali v Pomurju, ne bi imeli p-otrebe po prevozu žlampe za krmljenje v druge kraje. Samo v beltinski občini ima-j-o namreč 11.604 glave goveje živine, v okr-aju pa ka-r 72.000. V občini Beltinci imajo toliko delo-vne sile, da bi lahko pokrili potrebe dvajset takih tovarn. Vsako le-to namreč odhaja iz občine nad 2200 delavcev na sezonsko delo. Le-ti se na jesen ponovno vračajo in so pozimi breiz dela. Za občino se zaradi tega odp-i-ra huda socialna prot-lema-tika, ki stane občino 40 milijonov dii-mar-jev letno al-i polovico ©bčinske-ga proračuna. Zaradi tega so v Pomurju prepričani, da ima je površinsko vsaj trikrat večja. Največ bomo pitali teleta v starosti od 6 do 18 mesecev v tako imenovani »baby-beef«, ker je tu mogoča največja priredba in je po tem blagu povpraševanje na svetovnem tržišču največje. Za ta teleta je zajamčena od-. kupna cena 225, oziroma 235 din. Ker pa imamo prav tu najmanj izkušenj, bodo 10. decembra letos prirejeni desetdnevni tečaji za pravilno, pitanje v 10 krajih Slovenije. Razen telet -bomo pitali še junce in junice v starosti od 18 mesecev do 3 let starosti po zajamčeni odkupni ceni 160 dina-rjev in ostala goveda v starosti od 3 do 5 let. Najboljši plačniki pitane živine so Italijani in Švicarji, kjer je mogoče prodati za okrog 25 din po kilogramu draže kot v Avstriji in Nemčiji. Najugodnejši čas prodaje je v poletnih mesecih, pa je.treba stremeti za tem, da bo večina živine spitane maja, junija in julija. Proizvajalci in zadruge bodo tako lahko dobih ne le zajamčeno ceno, temveč tudi' določene presežke. S pitanjem živine se bodo ba-vrla državna ‘kmetijska posestva in kmetijske zadruge v -kooperacijah z zasebnimi -proizvajalci. Tozadevnih koo-p-e-racij bo več vrst; ponekod ima živino kmet, krmo pa bo dala zadruga, drugod ima krmo kmet, pa bo živino oskrbela zadruga, končno pa bo lahko živino in -krmo dala zadruga, kmet bo prispeval le delo. V letošnjem letu, ki pomeni pitanju šele začetek, je bilo po--godbeno pitano 4.897 govedi. Od tega je bilo izvoženih okrog 3.500 govedi, ostalo pa bo izvoženo do konca -le-ta. Izvozne omejitve, k-i so zadele tudi to živino, podra-žujejo stroške pitanja, kar zmanjšuje Interes proizvajalcev. V bodoče torno izvažali samo pitano živino; kolikor večja bo vzreja, toliko večji bo izvoz. To pa bo okrog 15«/0 tržnih presežkov mesa, tako da bo domače tržišče dovolj založeno z mesom drugorazrednih klavnih živali. S tem pa bomo uredili naš izvoz; z manjšim številom izvoženih živali bomo dosegli večjo količino v kilogramih, ra-ze-n tega pa bomo z boljšo prodajo dosegli večji devizni učinek. Nadalje bomo z organiziranjem pitanja živine naš izvoz izločili od notranjega tržišča, s čimer bo odpravljen pritisk izvoznikov na morajo bdti precejšnje, ker J« samo tako mogoče dosegati gospodarno povečanje proizvodnje mesa, s tem -pa tudi njegova pocenitev. Takšne cene pa omogočajo gospodarnostno uporabo drugih kmetijskih presežkov (zlasti krompirja) ter o-bstoj in razvoj tovarne močnih krmil. S pitanjem pa -bomo tudi vzgojili kadre, ki bodo sposobni voditi moderno živinorejsko proizvodnjo. Ta proizvodnja se mora povečati tako kakovostno kot količinsko, kar bo postalo zlasti nujno z dogradi-tvijo mesne.predelovalne industrije v Zalogu. Pitanje živine pa vodi v množično razvijanje preprostih oblik kooperacij, ki vključujejo zaseb. nega proizvajalca v naš zadružni sistem ter utrjujejo povezavo na zadružni osnovi. Pitanje živine je tista panoga v našem kmetijstvu, ki omogoča v razmeroma kratkem času velike gošpodarske uspehe. Presežke tako pridobljenih sredstev pa bo mogoče uporabiti za razvijanje drugih kmetijskih panog, kjer so potrebna dolgoročne investicije, predvsem pa v sadjarstvu in vinogradništvu. Zategadelj je akcija pitanja živine ena izmed osnov za razvoj našega kmetijstva in za konsolidacijo našega gospodarstva sploh. S. F. -■ i’ mm Pri govedi slvorjave pasme je ■ pitanjem mogoče doseči najboljše uspehe. — Slika je posneta na drž. posestvu v Vrbju Na Goriškem so odprli kmetijsko-gospodarske šole Na konferenci referentov za šolstvo vseh -goriških občin, ki jo je te dni sklical okrajni svet za šolstvo, so obravnavali zelo važno vprašanje, in sicer problem izobrazbe vaške mladine s končano osnovno šolo in organizacije gospodarskih kmetijskih šol za mlade fante in dekleta. Razprava je bila stvarna in živa. Pokazalo se je, da so se občine potrudile v mejah možnosti in razpoložljivih finančnih sredstev in kadra kakor -tudi pripravljenosti mladine za izpopolnjevanje svojega znanja organizirati čimveč šol za mladino. Le Komen so grajali. Ugotovili so, da se -je dose- se-jme ter zviševanje cen klav —............. __ — - njihova pokrajina vse prednosti ni živini za domačo potrošnjo, danji učni program za te šole pri lokaciji^ podjetja za prede- kar povzroča spet zviševanje dejansko že -preživel, saj ne vo. krompirja ^ pred ostalimi cen mesu. Razlike med odkup- vsebuje nit; predmeta o meha- kraja v Slovenija. . nimi cenami prvorazredne pita- M.K. ne živin* in ostale živine pa ŠENTJANŠKI ZADRUŽNIKI UVAJAJO DONOSNE KULTURE Zadružniki se ženim njo za črni ribez in hmelj Upravnika Kmetijske zadruge Šentjanž Majcna sem našel v Pisarni. Ker je imel ravno v rokah načrt za nasad črnega rubeža, je stekla beseda najprej o tem. To, da se zadruga že dlje ča.sa zanima za sodoben nasad jagodičevja, sem že vedel, nisem pa slutil, da je stvar že tako blizu uresničitve. Ko bodo Epet ozelenela polja okrog Šentjanža. se bodo pridno lotili urejevanja nasada ribeza, ki bo že čez nekaj let dajal večji dohodek kot kater-a koli druga rastlina. Zaenkrat bo nasip jagodičevje samo na dveh hektarjih površine. Za tak kralj, kot je Šentjanž, to ne pomeni mnogo, toda pričakovati je. da bodo zgledu zadruge sledili tudi kmetje in si tako izboljšali svoje življenjske pogoje. Kmetje iz Šentjanža rin okolice se zanimajo tudi za hmelj, ki je pred dobrimi 25 leti že rasel tod okoli. Pravijo, da je bila kakovost pridelka odlična, le primitivno sušenje mu de zmanjšalo ceno. Ko pa je v času hude gospodarske krize, ki je — kakor ostali svet — zajela tudi gospodarstvo tega majhnega kraja, padla cena hmelja -neverjetno nizko, so ga kmetje začeli opuščati, dokler ga niso povsem izruvali- iz ze-muje dm se spet lotili kmetovanja po starem. Na hmelj so kmalu pozabili dn šele sedaj, ko se nasploh. veliko govo-ni o uvajanju najbolj donosnih kultur, s0 spet oživel; razgov-o-ri o njem. Živinoreja prej ni bila kdove kako -razvita, odkaT Pa je zadru- ga začela posvečati večjo pozornost odkupu mleka, se je precej izboljšala. Zivino-rej-ci sedaj raje -red-ijo teleita in jim je sploh več do teiga, da ima-jo v hlevu cim več plemenskrih krav. Zadruga odkupi vsak mesec okrog 16 tisoč litrov mleka- Za začetek je to že -kar precej, pozneje pa ga -bo p-rav gotovo odkupila še več. Ko sva se tako razgovarj-aAa z upravnikom o tem in onem, je prišla v pisarno stara ženica in se zanimala zaradi pogodbenega pitanja prašičev. Tako se-m zvedel, da je zadruga sklenila že več pogodb z zad-r-užnitoii •in jih bo v prihodnje — kakor kaže — še več, k-e-r se proizvajalo! za to obliko sodelovanja z zadrugo zelo zanimajo. Z upravnikom sva se pomenkovala še o bodočem nasadu višenj, o delu pospeševalnih odsekov in se nato zaustavila pred vprašanjem, ali ne bi kazalo zaposliti agronoma ali kmetijskega tehnika, ki bi imel — spr-ičo razgibane km-eti-jske dejavnosti zadruge — dela čez glavo. Tovariš Majcen — mimogrede bodi povedano, da je nad- mlaj-ši upravnik zadruge v trboveljskem okraju — ml je dejal. da o tem že nesno razmišljajo. Na koncu pa mi je odgovoril še na vprašanje o trgovanj. o kateri je dejal, da bi morala biti pirti zadrugi vsaj še leto dni. To je utemeljili z dejstvom, češ da s© bo v tem času pokazalo, v kodeki meni je zadruga sposobna Izvajati številne zelo važne naloge v zvezi s pospeševanj em kmetijstva brez dohodkov trgovine. »Sicer pa« — j© priznal — »zadružniki že takoeugota-vljajo, da od zadružne trgovine nim-aj.o nič večje koristi kot od trgovine družbenega sektorja, zaradi cesar nima nobenega smis-la, da ostane še dlje v sesitavu zadruge, k-e-r jo samo ovira pri izpolnjevanju mjeniih osnovnih nalog. Ko bomo opustili trgovino, je zaključil, »bo ustanovljeno samostojno trgovsko podjetje s sedežem v Šentjanžu, ker ne želimo, da bti se trgovina priključila h kakemu podjetju izven Šentjanža.« —nc nizaciji kmetijstva in je prenatrpan s splošnimi predmeti, k; so sicer koristni, vendar za mladino niso privlačni, ker se je to že učila v osnovni šoli oziroma osemletki. Pač pa ■ si mladina želi čimveč strokovnega in praktičnega pouka o načelih sodobnega kmetovanja. Tako so poročali šolski referenti, da so samoiniciativno v vseh občinah prilagodili te programe krajevnim razpieram In vrsti pridelave. Tako imajo v Brdih in na Vipavskem več strokovnega pouka v vinogradništvu in sadjarstvu, v hribovskih vaseh več o živinoreji, v nižinskih predelih -pa o vrtnarstvu i.n poljedelstvu i. t. d. Splošne predmete pa *o skrčili na najnujnejše. V idrijski občini so bili najbolj prizadevni, ko so organizirali take šole v Črnem vrhu, Dolah. Ledinah in Otaležu. Kobaridci pa so odprli šolo v Drežnici in na Livku, kjer so s-tarš; obljubili, da bodo njihovi sinovi in hčere redno obiskovali pouk. V Vipavi na primer so imeli težave pri pridobivanju mladine za ta pouk. Tudi agitacija mladinske organizacije kljub prizadevnosti . ni bila dovolj plodna in prepričljiva. Zaleglo je, ko so organizatorji šole obiskali starše in jih povabili na sestanek, kjer so ji-m obrazložili koristnost go-spodarsko-kmečke nadaljevalne šole. Le tako je bil led prebit in priglasilo se je kar 45 mladincev in mladink. Prihodnje leto pa nameravajo odpreti prvi letnik take šole v Podnanosu, medtem ko bi bil do-igi letnik v Vipavi. V Breniku na spodnjem Vipavskem bodo že letos imeli drugi letnik, v Prvačini pa prvi. Organizira ju občina Šempeter. V Novi Gorici pa misli občina te dni odpreti šolo v Šempasu, v Grgarju na naj bi nadaljevali z drugim letnikom gospodinjske šole, ker se je lami priglasil samo en fant za obisk kmečko-gospodarske šole. Zaradi večine deklet so morali organizirati tern-u primemo pošolsko izobrazbo. V Brdih bodo imeli tako šolo v Dobrove-m in Koj-skem. saj je poskrbljeno tudi za učno osebje. Na Bovškem bo kot kaže taka šola na Zagi za vaško in okoliško mladino. Edino v Cerknem in Komnu nič ne kaže, da bi imeli letos tako izobraževanje. V Cerknem je pripravljenost in dobra volja, pa nimajo drugih pogojev in učiteljev. V Komnu zaradi malomarnosti občine in občinskega sveta za šolstvo ne bo niti ene šole. Ker jim lani n; uspelo, so letos vrgli puško v koruzo in niso določili -niti sredstev za to, čeprav jim je bila Okrajna zadružna zveza Gorica pripravljena dati strokovno osebje. To vrzel mislijo nekako zamašiti z organiziranjem strokovnih predavanj v ok-viru ljudske univerze, vendar take oblike niso priporočljive’ za mladino, jač bi jih priporočali za ostalo prebivalstvo. —Jp PONIKVE VODIJO 335f5 metrskih stotov krompirja na hektar površine M-ed otoopavinami na Gori-Itoem posade vsako leto otooti 300 ha krompir j-a. Povprečen pridelek krompti-rja na Goriškem računajo 110 metrskih stotov -na hektar površine an to 100 metrskih stotov v nižinskih predelih in do 140 v višjih legah. Letošnje zvezno kmetijsko nagradno tekmovanje, ki je spodbudilo kmečke proizvajalce, je dokazal-o, da se da pridelek na hektar površine celo podvojiti. Zal, da je v tem tekmovanju s-odelovalo v gorniškem okraju vsega le šest skupin, razen tega je iz nižinskega predala skupina iz Mirna zaradi pomladne pozebe tekrmovamtje odpovedala. Tol,ko bolj spodbudni p-a so retz-uiBta-fci ostalliiih 5 hribovskih skupin, kateri m so pomagali tudi kmetijski strokovnjaki- Na prvem mestu je vsekakor skupina dz Bonifce-v, kii je dosegla povprečno 335.5 metrskih stotov . krompirja Merkur-Tolminca na hektar, sledi skupina KZ Most na Soči s 312.9 metrskimi stoti., KZ Cmi vrh s 306 stoli, Volče z 294.5 stoti ter Dole z 294 metrskimi stoti na hektar. Od posameznikov so se nedvomno najbc-Iij odlikovali člani KZ Orni vrh kot so Peter Rupnik iz Zadloga, -ki je n.a 0.40 ha površine pridelal povprečno kar 390 metrskih stotov krompirja n-a hektar, Filip Kosmač 375 tog, Lud-vito Lampe 350 tog, med tem ko je Ivana Gore k ar iz Dol -n-a pol hektara- njivske površine dosegla 345 stotov pridelka na ha -površine. Nedvomno jih bodo prihodnje leto posnemali -tudi drugi, si priskrbeli d-obiro s-e-me ter pravilno in .dobro pognojili svoj a zemljišča. Dobre -pridelke so dose-gli tudi na Vipavskem v pridelovanju -koruze, vendar okrajna tekmovalna ko-misija še ne razpolaga z vsemi potirebnimii podatki, -ker zadruge ne pošiljajo rednih poročil. Pač pa nam j« -predsednik KZ .v Vi-pavi zagotovil, da 3© skupina 53 tekmovalcev dosegla , izredno dober pridelek koruze in to 63 metrskih stotov n-a hektar. —JP FERROTUADEX, podjetje za izvoz in uvoz kovinskih izdelkov Maribor — poštni predal 148 išče vodjo komercialnega sektorja, kovinske stroke. V poštev pridejo samo osebe, ki odgovarjajo členu 3. Pravilnika o strokovnih kvalifikacijah vodilnih uslužbencev, ki opravljajo zunanje trgovinske posle (Uradni list FLRJ štev. 39/54/503). Ponudbe pošljite na gornji naslov. 2444-A rginnrpirarjnnnir=irar=ir=ir=inirgir3raciiE!rsir^r Uprava tekstilne tovarne »MOTVOZ IN PLATNO« Grosuplje razpisuje delovna mesta: STENODJUCTILOGRUFfl - K0BISP0NBENTA z znanjem nemškega Sn po možnosti angleškega ali italijanskega jezika, in 0BRACUN0V0DJ0 MEZD Pogoji: za stenodaktilografa-koresponden-ta popolna srednja ali vsaj nižja srednja šola in nekajletna praksa, za obračunovodjo mezd srednja ekonomska ali druga ustrezna šola z nekajletno prakso. - Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja najkasneje do 23. decembra 1957. 7321-R 0 leso črnega gabra V založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani je izšel te dni 4. zvezek Zbornika fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani (3. zvezek je še v tisku). Ta zvezek obsega razpravo ' ing. Ivana Možine o lesu črnega gabra. Cmi gaber spada med tiste drevesne vrste v naših gozdovih, katerih vrednosti do nedavnega nismo znaii ceniti. Ugotovljeno je namreč, da izkoriščata industrija in obrt pri nas od več kakor 50 drevesnih vrst, ki so v naših gozdovih, komaj dobro tretjino. Črni gaber so do-■lej uporabljali v glavnem samo ta pripravljanje drv za kurjavo. Zdaj, ko so spoznali vrednost tega lesa, pa je črni gaber iskan kako v obrti kakor tudi v indu- striji. Z uspehom ga uporabljajo za izdelavo predmetov, od katerih se zahtevata velika trdnost in trpežnost. posebno je cenjen kot surovina za izdelavo tkalskih čolničkov, pisec je na 40 straneh Zbornika smotrno obdelal ta les na temelju raziskav in opazovanj modelnih dreves in ugotavlja širino branike, odnos med širino branike ln težo, tlačno trdnost, upogibno trdnost, upogibno udarno trdnost, odnos med težo in trdnostjo, trdoto ter primerjavo z lesom drugih trdih listavcev. Na koncu so zaključek, povzetek v nemščini ln angleščini ter seznam uporabljenega slovstva. Knjižica bo koristna za vsa gozdarska in lesna podjetja ter za vsakogar, ki se peča z lesom. Stane 290 din. Pred kratkim sem se namenil v brkinske vasi, na področje, ki so ga do nedavnega vezale s svetom le steze in kolovozi. V Pregarju sem se zadržal nekoliko dlje in se dodobra pomenil z ljudmi o njihovem delu, uspehih, težavah in željah. Marsikaj me je prijetno presenetilo. Poleg gradnje in popravila cest si štejejo prebivalci tega kraja za najpomembnejšo pridobitev zadružni dom. Graditi so ga začeli l. 1947, v letu, ko so si ustanovili tudi kmetijsko zadrugo. Najprej so uredili v domu prostore za zadružno trgovino, nato pisarne in šele lani kulturno dvorano. Kmalu za tem pa je poskrbela zadruga za kinematografsko aparaturo in tako že vse od lani redno prirejajo v tem nekdaj tako zapuščenem kraju, kinematografske predstave. Ljudje so tega zelo veseli, saj si filme rado ogleduje staro in mlado, čeprav pride marsikateri film do njih že močno obrabljen. Zadruga pa si je doslej uredila tudi primerno skladišče, strojno lopo in si nabavila nekaj strojev, ki jih zadružniki vse bolj uporabljajo. Ima tudi lastnega kmetijskega tehnika. Čeprav je še precej članov, ki bi radi tudi vnaprej gospodarili po starem, je iz leta v leto tudi vse več takih, ki se oprijemajo naprednega kmetovanja. To nam potrjuje med drugim tudi odločitev volivcev ob letošnjih volitvah. Za svojega zastopnika v novem občinskem ljudskem odboru v Herpeljah so sl iz- brali kmetijskega strokovnjaka iz Kopra. Kaj nenavadna, toda koristna odločitev! Zanj so se odločili predvsem za to, da bi večkrat prihajal med nje in jih učil .naprednega kmetijstva. Tega pa so v Pregarju in okoliških krajih še zelo potrebni. Poskrbeti bo treba zlasti za izboljšanje sadjarstva in živinoreje, ki sta najpomembnejši kmetijski panogi na tamkajšnjem področju. Ko so se pred volitvami odločili, da bodo samo njega kandidirali za odbornika, je marsikdo dejal: »On naj nas zastopa v našem ljudskem odboru. Večkrat ga bomo vabili k nam, da nam bo predaval o naprednem kmetijstvu, da nas bo učil negovati sadno drevje — da nam bo pomagal v vsem, v čemer smo potrebni pomoči in nas čimbolj uspešno zastopal v našem novem ljudskem odboru.« Sadjarstvo je v Brkinih še precej zanemarjeno. Ljudje so doslej gojili predvsem slive in zadruga v Pregarju jih je kakšno leto odkupila tudi do 40 vagonov. Letos pa je bil pridelek zaradi majskega mraza izredno slab. Znašal je le desetino normalnega. Poleg tega -pa je slive napadel še kapar, ki ga bo moč za- treti le z načrtnim in večkratnim zimskim škropljenjem. Predvsem po zaslugi zadruge ljudje že obnavljajo nasade sliv, vedno bolj pa se zavzemajo tudi za gojitev drugih sadnih dreves, zlasti jablan. Za nego drevja pa skrbijo še odločno premalo. V prihodnje bo treba poskrbeti tudi za urejanje strnjenih nasadov, ki so danes še zelo redki. Da bi se zatiranje raznih škodljivcev čimbolj uveljavilo, izdaja zadruga precejšnja sredstva za raznovrstno škropivo in škropljenje. Zlasti člani so pogosto deležni brezplačnega škropljenja. Zelo dovzetni pa so bili ljudje doslej' predvsem za uničevanje koloradskega hrošča in selekcijo živine. Postopoma nameravajo izločiti sedanjo križano pasmo in uvesti sivorjavo. Skoraj na vsakem sestanku razpravljajo v Pregarju o pitni vodi. Nič čudnega, ko je v vasi že večkrat izbruhnil tifus in terjal tudi tri smrtne žrtve. Takrat, ko je bilo najhujše, so morali celo s kamioni voziti vodo v vas. Nedavno pa so sklenili, da bodo zaenkrat uredili cisterno, ki jo že imajo. Občina jim je za' to dodelila 300.000 din. Kar bodo mogli, bodo storili sami, denar pa bodo uporabili le za najnujnejše. To pa bo le rešitev v sili. Pozneje, ko bo več sredstev, bodo skupno s prebivalci sosednjih Huj zgradili nov vodovod. Nekaj sredstev so dobili letos tudi za preureditev zgradbe ob zadružnem domu v ambulanto. Vsa dela so pred mesecem dni opravili in tako ambulanta že lahko služi svojemu namenu. Zaenkrat naj bi ordiniral zdravnik po enkrat na teden, ko bodo dobili stalnega zdravnika v bližnjem Podgradu, pa bo prihajal tudi k njim bolj pogosto. Kmalu bodo dobili v vas tudi tele- -fon. Občina je že poskrbela za izolatorje in spojke, sami prebivalci bodo primaknili drogove in jih s prostovoljnim delom postavili, za žico pa bosta verjetno že lahko poskrbeli občina in kmetijska zadruga. Ena največjih želja prebivalcev Pregarju in okoliških, krajev pa je nedvomno nadaljnja gradnja novih cest. Tako si želijo, da bi čimprej podaljšali mladinsko cesto od Celja do Preganja in dogradili cesto Pre-garje—Obrov. Če bo šlo po sreči, tako pravijo, bodo te načrte uresničili že prihodnje leto. Obenem naj bi vzpostavili v tamkajšnjih krajih tudi redno avtobusno progo. Na marsikaterem sestanku so že tudi razpravljali o gradnji, ceste Huje— Gabrk—Tatre, ki bi bila prav tako nujno potrebna. Prihodnje leto naj bi poskrbeli predvsem za načrte, če za samo gradnjo še ne bo sredstev. —že , $ fe!f. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC J St. 292 — u. decembra i9sr V-___________________________;_________;_________;__________________ PRIHODNJO POMLAD BO V KOPRU: -o Priznanje zaslužnim ljudsko-prosvetnim delavcem V mali gledališki dvorani je bila te dni redna letna skupščina delavsko-prosvetnih društev »Svobod* in prosvetnih društev koprskega -okraja. O dejavnosti teh društev, okrajnega in občinskih svetov »Svobod« in prosvetnih društev od zadnje skupščine 14. februarja letos do danes je okoli 140 delegatom in gostom izčrpno poročal predsednik okrajnega fveta Ivan Mavser. V okraju je 60 društev, vendar je trenutno aktivnih 47 s 5400 člani. Člani pevskih zborov, 50 let skupnega življenja godb na pihala, dramskih in lutkovnih sekcij so Po nepopolnih podatkih v pretekli .poslovni dobi kot sodelujoči ali samostojno nastopili na 322 prireditvah, ki jih je obiskalo 69.000 ljudi. Kot je v razpravi pouda-. ril predsednik okrajnega, odbora SZDL in sekretar OK ZK Albert Jakopič — Kajtimir, kažejo te številke na izredno zanimanje naših delovnih ljudi za najrazličnejše oblike splošnega izobraževanja, ki mora biti »Svobodam« in prosvetnim društvom prva izmed nalog. Ne gre namreč podcenjevat; velikega vpliva, ki ga ima višja stopnja splošne izobrazbe na dviganje delovne storilnost,- v vseh vejah gospodarske dejavnosti. Delegati so sprejeli en sam sklep, in sicer, da bodo prihodnjo pomlad vsa ljudsko prosvetna in delavsko prosvetna društva »Svobode« v okraju priredila revijo svoj-e dejavnosti: aprila meseca doma na sedežu društev, 1. maja v okviru pra- znovanja delavskega praznika v občinskih središčih. 25. maj_a pa v Kopru. Ta zadnja revija, ki bo zbrala -v okrajnem središču na tisoče aktivnih članov, bo dostojno proslavila rojstni dan lo pri godbi na .pihala) Dario Seher iz Izole, tajnik tamkajšnjega italijanskega kulturnega krožka v Kopru. Predsedniku Ivanu Mavserju pa je enako diplomo ob navdušenem ploska- našega maršala Tita. Ta sklep . nju v dvorani izročil predsednik m obveznost bosta to sezono nedvomno stopnjevali vnemo društev, ki bodo vsako zase storila kar je v -njihovi moči, da bi dosegla pri teh revijah kar najboljše mesto. Delegati so nato izvolili nove člane okrajnega sveta DPD »Svobod« in prosvetnih društev ter delegate za republiško skupščino, ki bo prihodnji mesec. Predsednik Mavser, ki je bil ob ploskanju ponovno izvoljen za -predsednika okrajnega sveta pa je 38 aktivnim članom izročil lepe diplom-e priznanja za njihovo požrtvovalno delo. Med odlikovanci so tudi štirje pripadniki italijanske narodne manjšine in sicer Domenico Piccoli in G-iovani Piccoli iz Pirana (za 60 oziroma 70-letno de- okrajmega sveta za prosveto in kulturo Stane Skrabar. Skupščine sta se udeležila tudi predsednik republiškega sveta DPD Svobod in prosvetnih društev Ivan Regent in tajnik tega sveta Vinko Pinkhaus. Unec Te dni so dogradili in opremili novo transformatorsko postajo, ki je bila zia Unec in okoliške kraje močno potrebna. Vse doslej. so namreč imeli zelo slab električni tok, zaradi česar marsikdaj niso mogli obratovati razni motorji in druge električne naprave. Sedaj taikih težav na bo več. Največ zaslug za hitro d/ograditev transformatorja ima terenska sekcija Elektro Ljub-lj ana-okoHca. :.............V:-: j Jutri bo v Škofji Loki otvoritev nove avtobusne postaje. Slovesnost prirejajo v okviru praznovanja občinskega praznika. PO CESTAH I*«fU B 1L«I AM JE Kratke iz Maribora Te dni sta na Dvoru pri Žužemberku pranz-ovala Ivan Plut in njegova žena Urška 50 let skupnega življenja. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od katerih je eden od sinov padel kot partizanski borec leta v Zireh. Oče Ivan in mati Urška sta 25 let živela v Ameri-k. V domovino sta se vrnila tik pred začetkom prve svetovne*vojne. Vojna leta je oče preživel na fronti, mati pa je s težavo prebila ta čas, v nenehni skrbi za številno družino. Navzlic težkemu življenju, ki sta ga :mela. sta oba še čvrsta in živahna. Ob lepem življenjskem jubileju jima želimo še mnogo zdravih let. PRIPRAVLJAJO SE NA SPREJEM DEDKA MRAZA. Organizacije in društva, zlasti Društvo prijateljev mladine, se v mariborskem okraju že pridno pripravljajo na prihod Dedka Mraza. Na prvih sestankih so pripravljeni odbori že določili okvir prireditev. V splošnem letos ne bodo prirejali večjih proslav, marveč bodo prenesli težišče vseh prireditev na terenske organizacije. Občinski ljudski odbor Center se je odločil le za eno centralno proslavo s povorko, v kateri bo pisana druščina iz živalskega sveta in druge zanimivosti. Vsa mariborska podjetja bodo pogostila in obdarila otroke zaposlenih, tako bodo v Mariborski tekstilni tovarni obdarili otroke z blagom, v Tovarni avtomobilov so določili v E NEKAJ . | HUDI ZANK ARJI Zsnkarstvo, to je ribolovstvo z nastavljanjem zank zlastj zajcem in srnjadi, je v nekaterih področjih novomeškega okraja zlasti v Suhi krajini, v okoi:ci Prečne ter M rne peči. žai močno razširjeno. Lovci in organ: ljudske milice so veliko zanka rje v že odkrili, vendar to nečloveško početje še ni prenehalo. Člani mirnopeške lovske družine so že dalj časa opažali, da nekdo nastavlja zanke v lovišču. Nekajkrat! so postavili zasede poleg zank in končno so odkril-; dva huda krivolovca v osebi 26 letnega Jožeta Jakliča in prav toliko starega Franca Kovačiča iz Ivanje vasi pri Mirni peči. Organi ljudske milice so našli na njunih domovih večje število zank. strelno orožje ter druge priprave za tuničevanje divjadi kot tudi ostanke uplenjene divjadi. Ugotovili so. da je Jože Jaklič ujel v zanko najmanj 5 srn in srnjakov Franc Kovačiči pa enega srnjaka. Obenem so ugotovili, da sta nepridiprava urrčevala tudi ribe v Temenici. tako da sta vrgla v vodo električno žico in spustila \v& domača iSlma, ki ju predvajajo v ljubljanskih kinematograf i h, dokazujeta vso neenotnost naše filmske ustvarjalnosti. Eden kaže, kje je pot našeiga filma, drugi pa stopnjo, h kateri se ne smemo nikdar več vrniti. Še dokaz o objektivnosti Pule. Tam sta bila oba nagrajena, eden s Palmovo vejico, drugi pa z žvižgi tisoče.v gledalcev. Domač,i film »Male stvari* je skoraj žalitev za kinematografijo, ki tudi na pla,fenih v tujini dosega priznanja. Nemogoča in plehka zgodba, prazni diailio-gi, neenotna in. diletantska režija, igra dvomljiva. Vsi atributi za slab in nesprejemljiv film. Ravnotežju med dobrimi in slabimi filmi pomaga v slabem pomenu besede tudi francoski film »Julietta«. Neizvirnost in dvomljivo vrednost zgodbe ter ne preveč domiselno režijo rešuje pred k-rahom le dobra igralska zasedba. Predstave so bile prve dni razprodane- Edina tolažba, da gledalcev ne privlači ta povprečni film, ampak le želja po filmski predstavi. P. LITERARNI VEČER V ŠENTVIDU V četrtek je -imela književna sekcija Kulturnega kluba ljubljanske mladine ldteraimi večer na XII. gimnaziji. Na večeru je pred Številnimi dijaki in profesorji, pa tudi drugimi Šent-vidčani, hiralo svoja dela 12 mladih piscev. K prijetnosti in uspešnosti večera j« priporno- gio tudi sodelovanje gojen-cev skednje glasbene šole. Po zadovoljstvu številnih poslušalcev lahko sklepamo, da je večer uspel. s> Slovenski oktet bo gostoval do konca le.ta izven Ljubljane. Svoja prva dva koncerta ho imel ta naš priznani vokalni ansambel v nedeljo, 15. decembra, v Sežani in Ilirski Bistri-oi. e Zabavni ansambel »Planšarjev« godbe Ljudske milice bo posredoval v nedeljo poslušalcem v Domžalah nekaj prijetnih trenutkov s svojim »Veselim večerom«. Ureditev rimskega zidu Ob rimskem zidu je stala še pred nedavnim dolga vrsta starih in visokih topolov. Pred dnevi so jih začeli sekati. Sedaj so le še štori. Marsikatera pikra je šla na račun mestne vrtnarije. Tam pojasnjujejo: »Obnovitvena dela na rimskem zidu so v glavnem končana. Stare topole smo začeli podirati zato, ker so njihove korenine dvignile robnik med hodnikom in rimskim zidom, tako da se ga ni dalo več urediti. Odločili smo se za primernejša drevesa. Večinoma bodo to breze, veliko bomo tudi uporabljali zimzeleno podrast. S tem bi bil zeleni pas razgiban in pester. Sicer pa so bili topoli že precej stari, lanski mraz pa jih je tudi poškodoval. Tudi razporeditev topolov ni bila v skladu z načrtom o restavraciji zidu. Na odseku zida od onrtne šole do piramide so bila že posajena nova drevesa, pa niso mogla uspevati, ker so jih topoli zavirali. Računamo,* da bomo lahko ves severni del Židu od obrtne šole naprej v prihodnjem letu v širini 20 metrov kompleksno uredili na obeh straneh. Od večjih del Mestne vrtnarije v letu 1958 velja omeniti delo na hektaru zelenega pasu ob osnovni šoli za Bežigradom ter ureditev nove ploščadi na Gospodarskem razstavišču, kjer mora biti prva etapa končana že na pomlad. Zborovanje žena v Trbov Letošnjo zimo bodo priredile več tečajev in predavanj Nedavno zborovanje žena v lani ustanovil pralnico, ki pa Trbovljah je bilo zelo korist- še daleč ne odgovarja potrebam, ker je premajhna ter ima sfcare in neprimerne stroje. V sestavu pralnice sta tudi kopalnica in likalnica. Nujno bi bilo, da bi sedanjo pralnico no, ne samo zaradii velike udeležbe, ampak tudi zaradi dobre vsebine. Zene so se pogovorile o vsem, kar hi bilo treba v prihodnje storiti za njihovo na gostega blata. Zaradi tega poslopja niso mogli obvarovati pred popolnim uničenjem. pač pa so rešili umetno gnojilo, razno orodje in drug-o. Najbolj požrt\'Ov2lna je bila gasilska enota JL>A iz Cerkelj, pa tudi ostale gasilske enote so se potrudile. Pri reševanju se je ze-lo Izkazal tudi sln upravnica posestva. tov. Vesel. Na krraj nesreče pa je prihitelo tud-j mnogo radovednežev. vj so bili bolj v napoto kot v pomoč. Kako je prišlo do požara. Je ni znano. “Prav tako tud' Se niso uradno ocenili gmotne škode. Neuradno jo ocenjujejo na cfcrog 9 do 10 milijonov dinarjev. ko vplačanega zneska in na Podlagi izkaznice pa si bodo laih- • ko n.ieni člani izposodili 45 knjig, ne du5an * Na današnji dan leta 1S39 so bile r Beogradu demonstracije študentov in delavcev proti režimu Cvetkovid-M a ček. *- Na Kremenku nad Stično je bil 14. decembra 1941. leta iz štirih dolenjskih p art i azns ki h čet ustanovljen H. štajerski bataljon. • Dr. Rejc Metodi, mladi zobozdravnici, čestitajo k promociji in poroki prijatelj]i m prijateljice. VOCNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. do 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: dr. Grapar Stane. Kogejev a 5, tel. 23-372, v slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31, telefon 21-797 od 8. do 14. ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Zdravstveni dom Bežigrad, Lavričeva 5 a. tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite telef. LM Št. 30-300. Zdravstveni dom SISKA: dr. Pečovnik Božo, Černetova št. 31, telefon 22-831, 22-8SL Zdravstveni dom CENTER: dr. Kozak Vlasta, Poljanski nasip 14. tel. 31-155. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste. Krekova 5, tel. 32-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Slanovic Saša — ambulanta. Ižanska c. 3, tel. 20-167, v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM št. 20-500. — V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Proti sladkorni bolezni, protinu tn tolščavosti (bolezenskemu de-Pelenju pomaga rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah pri ^Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu« v Ljubljani. Moderna galerija — razstava sodobne italijanske grafike. V soboto. dne 14. t. m. ob 17. uri bo javno vodstvo po razstavi. Vljudno vabljeni! Namesto venca na grob pokojnemu dr. Ferdu Kozaku, našemu ljudskemu poslancu, je daroval terenski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Gradišče 6.000 dinarjev terenskemu 'odboru Zveze borcev za novoletno obdarovanje otrok padlih partizanov. Le stalno, sistematično uživanje prirodnega medu, zagotavlja učinkovit vpliv na zdravje, duševno- svežino, razpoloženje in moč človeškega organizma. Cvetličarna Šimenc Anikica, Na Zalah št. 2 — Ima novo telefonsko številko 30-224. POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO! 90% madežev na obleki je mastnih. 3FLEX« čisti vse madeže masti, olja znoja itd. »FLEX« moraš imeti doma in na poti. ULTRAGIN - šport krema je prvovrstna mastna krema- Tudi tvoja koža potrebuje hranilne snovi, ki jih vsebuje ULTRAGIN-sport krema. Sted; fas in denar! Neguj se sama kot francoske žene s kolekcijo kozmetičnih preparatov »EVELINE« po priloženih tiskanih navodilih, kar »o pravkar prejele drogerije! »HINKO« oknočlsttlec Je naših gospodinj ljubimec! Ruž za ustnice, tuš za trepalnice Hoolvwood, prvovrstne kvalitete, dobite v vseh drogerijah. RKBIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.50, 22.00, 22.55 5.00—3.00 Dobro Jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš je- 'O t t <> d 0 # V prodaji je druga izdaja VOŠČILNIC, primernih za Čestitke ob osebnih, družinskih in državnih praznikih ter NOVEM LETU. — Na voščilnicah so upodobljena dela priznanih slikarjev in grafikov Franceta MiheliCa, Doreta Klemenčiča, Iva Suhica in Franceta Slane. — Voščilnice se dobijo v vseh knjigarnah, trafikah in v založbi »BOREC«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 18 in pri občinskih odborih Zveze borcev. Bezervne dele zcš 3-tonski tovornjak »Ssurercc prodamo. KEMIČNA INDUSTRIJ "i LIBOJE, CELJE 7287-R UPRAVR CEST, OKRAJA MARIBOR, razpisuje delovna mesta: 1. GRADBENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA za projektiranje, po možnosti s pooblastilom za projektiranje, 2. GRADBENEGA TEHNIKA za novogradnje, po mož- nosti s pooblastilom za vodstvo gradbenih del. Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Pismene ponudbe dostavite na UPRAVO CEST OLO MARIBOR, Vita Kraigherja 13, do 15. dec. 1957. 7339-R dllnik; 8.05 Lepe, znane melodije; 8.35 Iz folklornih zapiskov; SMO Radijska šota za nižjo stopnjo (ponovitev): Ko ti sladko Spiš . . .; 9.30 Inštrumenti se vam predstavljajo; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domači napevi; 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmečka univerza — I. Jurak: Delo žena in mladih zadružnikov v kmetijski proizvodnji; 12.40 Pojo in igrajo Kilima Hawaiians; 13.15 Zabavni potpouri; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes rekla-. me: 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Sprehod po Pigallu (francoska zabavna glasba); 18.00 Okno v svet — Rio de Oro in Ifni; 18.15 Slovenski im hrvaški zbori in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.09—22.00 Za prijeten konec tedna (spored zabavnih melodij) vmes ob 20.30—21.15 »Korajža velja« (prenos televizijske nagradne ugankarske oddaje za posameznike in moštva iz študija na Gospodarskem razstavišču; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja Za tujino (prenos iz Beograda). KONCERTI V ponedeljek, 16. t. m. koncert za rdeči abonma MTJSIKA VIVA. Solist fagotist Ivan Turšič iz Beograda. dirigent Bogo Leskovic. — Spored: Petrassi: »IV. koncert za godala«. Jakob Gordan: »Koncert za fagot in orkester«, Ramovš: »III. simfonija«. K V Škofji Loki bo drevi koncert pevskega zbora »Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. K GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 14. dec. ob 19.30 Goodrich-Hackett: »DnevnLk Ane Frank«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja. 15. dec. ob IB: Golia: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven jn za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Jutri — 15. decembra — popoldne bo v Drami uprizorjena Go-lijeva otroška igra »Jurček«. Za to predstavo veljajo tudi vstopnice, kupljene za »Jurčka« 1. decembra, Ostale vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v Operi. OPERA Sobota. 34. dec. ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Izven ln za podeželje Nedelja. 15. dec. ob 19.30: Verdi: »Trubadur«, Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Sobota, 14. dec. ob 20.30: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Trstu. Nedelja, 15. dec. ob 16: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Trstu. Torek, 17. dec. ob 20: Nušič: »Dr«. Abonma L1\IS I. Sreda. 18. dec. ob 20: Evrelnov: »Komedija o sreči«. — Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 14. dec. ob 20: Scheinpflu- gova: »Okence«. (Zgodba prof e-gorja Johaneka.) Veseloigra. — Izven. Nedelja. 15. dec. ob 16: Nestroy: »Nič ni tako skrito, Nastop zaželen takoj. — Ponudbe z navedbo dosedanjega \ (pravljična igra v 4 dejanjih). — • službovanja in prakse pošljite upravi podjetje. StfSflL Gorinšek-F. Roš: »De- i setnica Alenčica«. — Pravljična ^ ..igra v 4 dejanjih. ^ 3 Ob 20: Roger »3 + 1«. Komedija ................................... '•............. v 3 dejanjih. • t Vstopnice za vse predstave so v P !{ n n H M n i prodaji v soboto od 18 do 20. f ' : V nedeljo od 8.30 do 12, od 14 • DOSTAVNI ZAPRT AVTOMOBIL VOLKS WAGEN, ! od 3» do 20 dedek • iti II .A A . nosilnost 850 kg, v zelo dobrem stanju« s komplet. j vsem sindikatom, šolam, dru- f originalnimi novimi rezervnimi deli. | jSmrn fMŠgto SeVot NOV 9-SEDEŽNI AVTOBUS. i ganizacijam, sporočamo, da lahko ? „ . , , _l • naroče za svoj kolektiv obisk • PRIKOLICO, 8-tonsko, V zelo dob-rem stanju. J I>edka Mraza pri našem gledali- f PLUG »RALE«, dvobrazdnl originalni za Unimog, nov. | ^ekUve '^nfrolhToS^de- ? SEŠTEVALNI RAČUNSKI STROJ »Aldo Bo-no«. : cembra dalje. (Cas določi naroč- • ® n.ik, cene zmeriTe) PRODAMO S L i Z MENJAMO • Podjetja lahko naroče zakrljuč- • ; no predstavo Gorinšek - Rošovo • TOVORNI AVTO CHEVROLET, 3-tonski, V voznem • »Desetnico Alenčico« — pravljično • stanju, za udarne škarje do 2 mm ali ekscentrično T ^Dedek Mrez”^' na željo posa- ? stiskainioo nad 10 ton. Cene zelo ugodne. Ogled : meznikov obiskal tudi zasebne » in informacije vsak dan od 6.—14. ure v upravi pod- ; domove. • jetja AGROSERVIS — ŠEMPETER V SAVINJSKI ? se obračajte na upravo ^b^mškl! f DOLINI. Tel.: Šempeter v Sav. dolini 21. 7332-R * ga gledališča. Ljubljana, Komen- • skega 12. vsak dan od 10 do 12 in od 18 do 20. Obisk Dedka Mraza lahko naročite ustno ali pismeno. ............................^ Posebno sporočilo! Uprava Obrt- t Vinarska zadruga v Kostanjevici na Krki : interesente, da se za^ najemanje i ? dvorane obračajo na Upravo gle- • ra z p 1SU je a0lovno # dališča in ne več na zbornico LRS ; t ker je od 1. decembra dalje pre- l mesto KNJIGOVODJE • šla <*vorana v upravljanje Obrtni- • llicaiu ? škega gledališča, Ljubljana, Ko- \ Plača po dogovoru. - Interesenti naj se javijo • menskega ui. 12. ? pismeno a'li osebno pri. upravi zadruge do • mestno • 20. decembra 1957. 7317-R i LUTKOVNO gledaliSCE i j MARIONETE »»..»••»........ Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 14. dec. ob 20.30: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. Nedelja, 15. dec. ob 11: V. Ciny-bulk - Dežman: »Igračke na cestah«. Ob 15: V. Cinybulk-Dežman: — »Igračke na cestah«. teta Pd dolgem trpljenju je umrla najina draga sestra in FANI ČERNIČ uradnica Poštne hranilnice v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 15. decembra 1957, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. , Žalujoči: brat Danilo, sestra Ruža Robič, nečakinja Judita in ostalo sorodstvo, Ljubljana, 13. decembra 1957. MESTNO GLEDALISCE JESENICE Sobota, 14. dec., ob 19.30: George Axelrod »Sedem let skomin«. —' Romantična komedija v 3 dejanjih. Nedelja, 15. dec., ob 19.30: Georg« Axelrod »Sedem let skomin«. — Zveze z vlaki so ugodne. »PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER Sobota. 14. dec. ob' 18 In 20 — v Kopni. Nedelja, 15. dec. ob 16 — v Izoli. Ob 20: v Piranu. Koncertna poslovalnica Ljubljana: KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Nedelja, 15. dec. ob 17 —'v Sežani. Ob 20 — v Ilirski Bistrici. Vstopnice v predprodaji v Kopru na dan predstave od 10 do 12 in uro pred pričetkom v gledališču, v Piranu pa v knjigarni »LIPA«. Abonente prosimo, da še v tem mesecu poravnajo _ prvi in drugi obrok abonmaja. Obiskovalcem iz Portoroža je zagotovljen prevoz iz Pirana po predstavi z avtobusom Zavoda • »Primorske prireditve« Koper. KPD gluhih »VITA ZUPANClC« priredi »Večer narodnih plesov ln kol, baleta, ritmike, pantomime in recitacij: v Kopru v soboto,, 14. dec ob 17 in 20 v Gledališki dvorani, v Izoli v nedeljo. 15. dec. ob 16 v Sindikalni dvorani, v Piranu v nedeljo, 35. dec. ob 20 v Gledališki dvorani. Sodeluje tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Vabljeni! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALISCE, CELJE Sobota, 14. dec., ob 20: — Gorki »Sovražniki«. — Sobotni abonma in Izven. OKRAJNO GLEDALISCE PTUJ Sobota. 14. dec., ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red Sobota in izven. Nedelja, 15. dec., ob 15: E. Frelih: »Vrnil se je«, gostovanje v Veliki Nedelji. Ob 20: E. Frelih: »Vrnil se Je«. Abonma in izven. Gostovanje v Središču. Ponedeljek. 16. dec., ob 18: J. Žigon: »Svojeglavček«. Predstava DPD Svoboda Ptuj. Ob 20: J. Žigon: »Svojeglavček«. Predstava DPD Svoboda Ptuj. — prireditev v gledališču. OBVESTILA OBVESTILO Uprava Poliklinike v Ljubljani sporoča, da bomo zaporedne številke za sprejem v ordinacij ali očesnega oddelka Poliklinike od 16. t. m. dalje izdajali vsak dan od 7. do 12. ure samo za istj dan. Številke za več dni vnaprej ne bomo več izdajali. Uprava Poliklinike Ljubljana ŠOLSTVO RAZPIS ŠTIPENDIJ Na podlagi 10. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32-55) ter 1, in 3. točke Odloka o višini štipendije (Ur. list FLRJ št. 33-55) razpisuje Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana Center, 6ledeče dodatne štipendije: 8 štipendij za dijake Učiteljišča v Ljubljani ln 2 štipendiji za slušatelje Višje pedagoške šole v Ljubljani Višina štipendije za srednje šole znaša 5000 din, za visoke šole pa za I.. II., III. in IV. letnik 5000 din za zadnje leto pa 6000 din. Prošnje vložite do 20. decembra t. 1. pri Oddelku za prosveto ih kulturo ObLO Ljubljana Center, Kresija, soba 60-11, ter jo kolkuj-te s 180 din državne in 95 din občinske takse. Obvezne priloge k prošnji: 2ivljenrjepis prosilca, karakteristika LMS, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o višini otroškega dodatka, potrdilo o mesečnih prejemkih staršev, potrdilo o vpisu v šolo, prepis zadnjega spričevala. Komisija bo upoštevala v prvi vrsti prosilce padlih borcev v NOB. žrtve fašističnega terorja in socialno ogrožene, nato ostale prosilce. Nepravilno opremljenih prošeni Komisija ne bo upoštevala. S RAZPIS) UMRI! Po kratki ln mučni bolezni nas je za vedno' zapustila naša ljuba žena. mama. stara mama, prababica, sestra, teta MARIJA DOLNIČAR Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 15. t. m. ‘ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu. Cesta na Brdo 96. Žalujoči: mož Franc, hčere in sin ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. 13. decembra 1957. V najlepši otroški dobi v starosti 7 let nas je zapustila naša zlata, ljuba hčerkica in sestrica MOJCA STAMOL učenka L razreda osnovne šole V ni en prerani domek jo bomo spremili v nedeljo, dne 15. decembra 1957 ob 15. uri iz mrliške vežice v Polju na pokopališče v Polju. Žalujoči: očka, mamica, sestra Vesna, stari mamici, prababica, tete, .strici in ostalo sorodstvo. Slape. ‘Polje, Ljubljana, dne 13. decembra 1957. ZAHVALE ZAHVALA Ob težki izgubi moje ljubljene mame. sestre in tete MARIJE ZUPAN. roj. PAPEŽ se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi pomagali v mojih težkih dneh in jo spremili na njen; zadnji poti. Zahvaljujem se vsem darovalcem vencev in cvetja, godbi, za globoko v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča hčerka Marija in sorodstvo. Trbovlje. .12. dec. 1957. RAZPIS Zdravstveni dom Domžale razpisuje mesti za MEDICINSKO SESTRO in ZOBOTEHNIKA Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah Zdravstvenega doma Domžale. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite upravi Zdravstvenega doma Domžale. R Kmetijsko gospodarstvo LAVA -CELJE razpisuje v smislu Uredbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi Ur. 1. št. 52-83-8-53 ln 32-54, 35-55 in 11-56 RAZPRODAJO sledečih osnovnih sredstev: Traktor STEYEB — 15 KS, v dobrem stanju Traktor SIEVER — 15 KS, v dobrem stanju Traktor UNIMOG — 30 KS v dobrem stanju Kozolce, pluge, vprežne poljedelske stroje, vozove tn pohištvo • Razprodaja bo v ponedeljek, 17. decembra 1957 od 8. ure zjutraj dalje na dvorišču KG Lava, Lava Št. 9. Interesenti naj prinesedo s seboj pooblastila svojih podjetij in potrdilo NB. da so jim sredstva na razpolago. če pa rte bodo državna podjetja kupila razpisanih predmetov bomo iste prodajah tudi ostalim zasebnim kupcem. R MALI OGLASI VAZNO OPOZORILO. Naročniki malih oglasov lahko naročijo oglase v naših podružnicah oziroma pri vseh poštnih uradih v Sloveniji. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdeluje najhitreje FOTO HOLYN-SKI, Cankarjeva 8. FOTO HOLTNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-699. 20591-2 Belo ali pisano — za pranje samo »RS0« - Zlatorog ZA STANOVANJE in hrarto pomagam v gospodinjstvu, sem pošteno ln pridno dekle. Haložan Ivanka. Cesta v Zeleni log št. 5. Lj. 26602-9 NEOPREMLJENO SOBO, proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«. „ 1957-9 ISCEMO prazno ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »s-15« v ogl. odd. 1957-9 NUJNO' POTREBUJEM 30.000 din posojila, proti vrnitvi 40.000 din. Ponudbe pod »Sigurna vrnitev«, v ogl. odd. 26491-11 ZETA — ZETA — ZETA odlične kvalitete, cigareta za dobrega kadilca, proizvaja Duvanski kombinat Titograd. Dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak«, Ljubljana. R 3656-11 POZOR! S 1. januarjem pričnem Izdelovati zamaške z navoji iz trdega polivinila v vseh barvah in velikostih. Se priporočam. Subelj Vida. Črnuče 181. 26581-11 BOKA — BOKA — BOKA icadite tudi VI cigareto odlične kvalite- te, dobite Jo v vseh prodajal- nah »Tobak« Ljubljana. R 3635-11 MIZARJA za furnirana dela sprejmem takoj. Polak Jurij, mizar Kranj, Drulovka 42. 26654-1 trgovsko pomočnico delikatesne ali špecerijske stroke sprejmemo. Plača po dogovoru. Pekarna in slaščičarna »Poljane«, Ljubljana, Poljanska cesta _ st- 19- 26651-1 SI\ 17,-T A se priporoča na dom. Ponudbe pod »Na dom« v ogl. Odd. 26658-2 ŠIVALNI STROJ dolgi čolniček prodam. Krč Francka, hišnica, Streliška 12 a. 26657-4 NOVO KRASNO damsko kolo in kamelhar dsko prodam. Matja-nova 7. 26656-4 JAZZ TETJBA la, italijanska naprodaj. Ogled in informacije od 15. do 17. ure. Naslov v ogl. odd. 26642-4 NOV TOLEDO PRT s prtiči za 12 oseb prodam. Ogled od 11. ure dalje. Tavčarjeva 10-1, levo. _ 26645-4 DOBRO OHRANJEN šivalni stroj, peresa za kavč in zlat prstan prodam. Naslov v ogl. odd. 36635-4 OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. Celovška 34-1, hodnik. _ levo. 26630-4 VESPO, tipa 1955. malo rabljeno, prodam. Vprašati: telefon 32-214 od 7.—-14. ure. 26629-4 VSELJIVO 3V:-SOBNO stanovanje naprodaj. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 26593-7 HEMPEL POLAVTOMAT za les, malo rabljen dam v najem ali prodam. Naslov v ogl. odd. 26598-8 KOMUNALNA UPRAVA SEVNICA, kupi manjšo ali večjo količino modelov (jeklenih) za izdelavo dvozarezne opeke. Modele 'kupimo tudi s strojem. R 3669-5 ENO STANOVANJSKO HISO z vrtom na lepem kraju v Mariboru prodam. Ponudbe na Vovk Kana, Rijeka, Save Kovačeviča št. 14. 26600-7 Nenadoma je smrt iztrgala iz naše srede člana delovnega kolektiva tovariša FRANCA ŠETINCA Marljivega din požrtvovalnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Ljublj., 13. dec. 1957. Uprava, sindikalna podružnica in delovni kolektiv podjetja »MODNA OBLAČILA«. SLUŽBO SKLADIŠČNIKA manufakture ali kaj podobnega išče 48-letni, po poklicu krojaški mojster, vesten in p<*ten. Naslov v ogl. odd. 2M78-I SLUŽBO ADMINISTRATORKE ati strojepiske, kjerkoli v Ljubljani iščem. Zakrajšdk Justi, Rudnik 110, Ljubljana. 26574-1 TRGOVTNA Z ZTVILI »SAVICA«, Celje, Trg V. Kongresa 10, sprejme trgovskega pomočnika ali pomočnico s takojšnjim nastopom. 26595-1 ADMINISTRATORKO, veščo vseh administrativnih del, blagajne ih strojepisja sprejme manjše podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Popolnoma samostojna«. V ponudbi navedite strokovno sposobnost, zadnjo zaposlitev in vrsto dela tekom vsega službovanja ter kratek življenjepis. Nastop službe takoj ali s 1. I. 1958. Ponudbo oddajte najkasneje do 17. XII. 57. R 3689-1 ADMINISTRATIVNE MOCl za razna dela v računovodstvu in na drugih delovnih mestih sprejmemo. Pogoj, srednja šola in praksa ter po možnosti znanje stenografije in strojepisja. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. R 36S8-1 TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE, Ljubljana, Mariborska št. 4 zaposli za obrat Tacen: strojnega tehnika — pomočnika šefa priprave dela, obratnega električarja, strojnega ključavničarja; za obrat Ljubljana: pomožnega nabavnega referenta in kvalificirane orodjarje. Pismene ponudbe oddajte osebno v tajništvu podjetja. R 3684-1 VESTEN DELAVEC išče zaposlitev za nekaj ur dnevno. Naslov v ogl. odd. 26748-1 POVERJENIKE za pridobivanje naročnikov za revijo Maneken, letnik 1958, za vse kraje Slovenije iščemo. Zaslužek dober. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na Upravo revije Maneken, Ljubljana, Titova 52 a Akademski kolegij, tel. 32-926. R 3686-2 MALO RABLJENO SPALNICO — prodam. Naslov v ogl. odd. R 3685-4 MOŠKO KOLO, ra/bljeno, za 14.000 din prodam. Ravnik, Privoz 6. 26738-4 LEP OTROŠKI VOZIČEK in novo damsko pleteno obleko z revije, prodam. Naslov v ogl. odd. 26719-4 FIAT »TOPOLENO« B model in-takten prodam. Naslov v ogl. odd. 26707-4 ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 15. dec. ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic od srede dalje vsak dan (razen nedelje) na upravi Resljeva c. 36, tel. 32-020 od 10 do 12 in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. Pri izvrševanju delovne dolžnosti se je 13. decembra t. 1. smrtno ponesre&iil naš dolgoletni sodelavec FRANC PAPLAR skladiščni delavec Delavnega ln dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem sipomimi. Delovni kolektiv Bombažna predilnica in tkalnica TRZlC Velika žehta, malo truda — če uporabljaS »RIO« - Zlatorog ZENSKO KOLO, novo. italijansko tor svileno pregrinjalo za posteljo prodam. Naslov v ogl. odd. 26384-4 FOTOGRAFSKI STROJČEK s paralelnim ravnim nožem za pri-rezovanje slik, kupimo. 26754-5 NERABNI ŽARNICI kremenčeve svetilke HANAU kupi vratar Pivovarne Union. 26728-5 MOTOR NSV »Roler Prim a« nov ali malo rabljen in šivalni stroj z okroglim čolničkom, kupim. Kosmač Stefan. Hotoovše G-ore- nja vas nad Škofjo Loko. R 3683-5 HISO Z LOKALOM primemo za pekovsko obrt vseljivo po dogovoru z nekaj zemlje v Šempetru v Sav. dolini prodam. Naslov SP Celje. 26T64-7 Skladišče 100 — 200 m: površine v mestu alt bližnji okolici iščemo. Ponudbe na Exportpro-jekt, Ljubljana, Cankarjeva 4. p. predal 344, tel. 20-282. R 3690-8 STANOVANJE DOBI upokojenec -ka (lahko z vso oskrbo) ako mi da v posojilo večjo vsoto denarja za zidavo hiše. Ponudbe pod »Krasno stanovanje« v ogl. odd. 26749-9 V CENTRU mesta nudim pošteni ženici prostor sostanovalke. Naslov v ogl. Odd. 26732-9 NAŠLI SMO FOTOAPARAT v Šempetru v Sav. dolini. Lastnik ga dobi v upravi Agroservisa, Šempeter v Sav. dolini. DEŽNIK sem pozabil v telefonski kabini na Pošti. Prosim najditelja naj ga vrne na naslov MUller Z., Knezova 35. 26745-10 IZDELUJEM ORIGINALNE palčke (kipe) za okras vsakemu vrtu. Naslov v ogl. odd. 26755-11 PREKLICUJEM besede izrečene zoper Brajar Fani dne 21. 11. 1957 kot neresnične. Což Marija, Trbovlje, 1 Maj 30. 26767-11 SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE v Sevnici sprejme takoj trgovske pomočnike in pomočnice za manufakturno in špecerijsko stroko. R 3657-1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO išče »Expbrtprojekt«, Ljubljana, Cankarjeva 4. Nastop službe čimprej. R 3666-1 OBRATNEGA IN BLAGOVNEGA finančnega knjigovodjo, išče tovarna čipk in pletenin »Rašica« Gameljne pri Ljubljani. Od Ježice in Šentvida je avtobusna zveza v podjetje. Plača po tarifnem pravilniku. R 3671-1 FOTOLABORANTA. mlajšega, — išče »Exsportprojekt«, Ljubljana, Cankarjeva 4. Nastop službe čimprej. R 3665-1 PROIZVODNO PODJETJE v Celju sprejme knjigovodsko moč - za materialno knjigovodstvo s primerno šolsko izobrazbo. Praksa zaželena, vendar ni pogoj. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe naslovite v ogl. odd. pod »Materialno knjigovodstvo«. R 3658-1 POPOLNOMA SAMOSTOJEN vodovodni inštalater, dobi stalno službo s takojšnjim nastopom. Plača po dogovoru. Naslov SP Celje. R 3654-1 KOVINSKO PODJETJE CELJE sprejme v službo skladiščnika (trgovski pomočnik — železni-nar), večje število ključavničarjev in strojnih ključavničarjev ter 2 elektro in enega avtogeno varilca. Blača po tarifnem pravilniku podjetja. R 3667-1 GOSTINSKO PODJETJE v Ljubljani takoj sprejme samostojno kuharico, honorarno točajko in snažilko. Naslov v ogl. odd. 26628-1 »SINGER« šivalni krojaški stroj okrogli čolniček, v dobrem stanju, prodam. Ogled pri hišniku, Lepodvorska št. 5, Šiška. 26496-4 JAZZ GARNITURO kompletno, prodam za 15.000. Ojsteršek Avgust, Loče 2, K>ljčane. 26601-4 PISALNI STROJ »Underwood« visok, za tiho pisanje, ugodno prodamo. »Vino«, Šmartno ob Paki. R 3673-4 ŠTUDENTA ISCETA sobo Nudita nagrado. Ponudbe pod »Motorizirana« V ogl. odd. 26637-9 OPREMLJENO SOBO iščem grem tudi za sostanovalko. Po službi pomagam v gospodinjstvu in še plačam. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 26632-9 LUTZOVO PEC, malo, za 8.000 din ter kraljico peči izrabljeno za 1.500 din proda frizer. Cankarjevo nabrežje 3. 26676-4 ŠIVALNI STROJ, iščem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mar-jetka«. 26640-3 PRAZNO SOBO v Šentvidu oddam proti nagradi ali zamenjam. Ponudbe pod »30.000« v ogl. 26647-9 SPORED ZA SOBOTO »UNION«: jugosl. film »V SOBOTO ZVEČER«. Tednik: Prvi slovenski festival telesne kulture. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 premiera franc, barvnega filma »SVET TIŠINE«. Film je bil nagrajen s prvo nagrado na lanskoletnem festivalu v Cannesu. Ob 10 je matineja amer. barv, filma »PLAMEN OPOLDNE«. »KOMUNA«: polj. film »KANAL«. Tednik: Pri prvih dveh predstavah: »Dinar na dinar«. Predstava ob 15, 17, 1*9 in 21. »SLOGA«: premiera mehiškega filma »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. Tednik F. N. 50. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »VIC«: franc. zab. film JULLETTA Tednik: F. N'. 50. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. V gl. vL Jean Marais in Dany Robm. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: poljski film »FRIDERIK CHOPIN«. — Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. »SlSKA«: ameriški film »KLIC DIVJINE«. V glavni vlogi Clark Gable in Loretta Y°ung. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes, jutri franc, film »HEROJI SO UTRUJENI«. »TRIGLAV«; ameriški barv. film • »POSLEDNJI APAČ«. Tednik. V gl. vlogi Burt Lancaster in J. Peters. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ«:, amer. film »MAR-TY«. ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »ŠENTVID »SVOBODA«: italijanski barv. film »VERDI«, ob 17 in 19.30. VEVČE: amer. barv. film »GOLA DŽUNGLA«. ZADOBROVA: amer. barv. film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ob 20. GRNUCE: meh. film »UMIRAM SREČNA«, Ob 19. DOMŽALE: ameriški barv. film ZGODBA O GLENU MILLERJU, ob 18 iin 20. KAMNIK »DOM«: amer. barvni film »ROBERTA«. BLED: amer. film »TRENUTKI OBUPA«, ob 17 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv. cinemaseppe film »DOLINA NASILJA«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni cinemascop film s stereofonskim zvokom »RIHARD LEVJESRČNI«, Ob 15.45. 18 in 20.15. KRANJ »TRIGLAV«: premiera amer. filma »ONSTRAN GOZDA« ob 19. KRANJ »SVOBODA«: ital. barvni film »TEODORA«, ob 13 in 20. KRANJ »NAKLO«: amer. barvni film »VZHODNO OD RAJA«, ob 13. url. Najboljše varčevanje, je stalno pranje z »RIO« - Zlatorog JESENICE »RADIO«: premiera sloven. filma »NE ČAKAJ NA 3VLAJ«, ob 18 in 20. JPredprocIaj a vstopnic od 16 dalje. JESENICE »PLAVŽ«; ital. barvni film »PLAZA«, ob 18 in 20. JESENICE — ŽIROVNICA: angl. film »MADLENA« ob 19.30. JESENICE — DOVJE: ital. film »V ZNAKU VENERE«, Ob 19.39. JESENICE — KOROŠKA BELAl Slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ« ob 19. uri. ' CISTQCAyMlSIS^" S STALNO UPORABO i mm 3.20 m ČRNEGA KAMGARNA — nov zimski suknjič za močno postavo prodam ali zamenjam za dober radio. Naslov v ogl. odd. 2S570-4 NAJMODERNEJŠI POPOLNOMA NOV SLUSNI APARAT za gluhe osebe, znamke »Zenith-Royal« z 20 rez. bat prodam. Vprašati pri Jančar Julka, Ljubljanska cesta 6, Litija.. 26550-4 KANARČKI pevci in plemenske samice, poceni naprodaj. * 26542-4 Marmorindus — Sežana sedež Dutovlje razpisuje mesto RAČUNOVODJE in KNJIGOVODJE Pogoji: popolna srednja šola ali večletna praksa v industrijskem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom dn opisom dosedanjega službovanja. 7320-R MARIBOR Sobota, 14. decembra DEŽURNA LEKARNA »Tabor« — Trg revolucije 3 NARODNO GLEDALISCE Ob 15: Verdi: »Aida«. Zaključena predstava za prosvetne delavce okraja Maribor. Ob 19.30: Lorca: »Dom Bernarde Albe«. Izven. KINO Ptuj: Italijanski barvni film »Odisej«. Murska Sobota: ameriški barvni film »Poslednjič sem videl Pariz«. Predstava ob 20. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Ifedia Ljubljana, 8.00—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave in reklame, 8.15— 8.35 Plesne melodije igra kvintet Tipel, poje duo Kvarner; 8.35 do 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte!; 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Ob- ‘ jave in reklame; 17.20—17.30 Dve skladbic; K.' Komzaka; 17.30—17.40 Radijska reportaža: 17.40 do 18.00 Igrajo Pohorski fantje, pojeta Sonja in Milan; 18.00—23.00 Premo« sporeda Radia Ljubljana. ZASLUZENA ZMAGA NAŠE NAMIZNOTENIŠKE REPREZENTANCE Jugoslavija: ČSR 5:4 Praga, 13. dec. Moška namiznoteniška ekipa Jugoslavije je sinoči v Bratislavi zmagala nad izbrano ekipo ČSR 5:4. čeprav so domačini že vodili 4:1. Posamezni izidi so bili: Markovič II. : Andreadis 2:1 (21: 17, 1-5:21, 21:19). Vogrinc : Wv-hnanovski 1:2 (14:21, 21:18. 15:21), Hrbud : Štipek 0:2 (19: 21, 13:21). Vogrinc' : Andreadis 0:2 (12:21. 17:21). Markovič 11. : Štipek 1:2 (20:22. 21:18. 23: Po dragi poli V Kranju delujejo ta čas pravzaprav „ trije nogometni klubi, ki so Vi celo tudi p recej v laseh. Mnogi Kranjčani se sprašujejo, zakaj neka delajo kair trije, če še eden ne more pokazati kaj posebnega 1:n se dokopali do kakšne besede v slovenskem nogometu. Ali bomo v Kranju spet priklicali v življenje vrsto raznih društev, kakor je že bilo pred nekaj letK preden nista bili ustanovljeni dosedanji dve osrednji društvi — Triglav in Mladost. Zakaj smo v našem mestu spet začeli cepiti telesnovzgojne dejavnosti? Mislimo, da so se kranjski telesnovzgojini delavci žc svoj čas zavedli edino pravilnega stališča, k; je kranjske športnike, kolikor je res resnih in voljnih za delo, privedlo do zaželenih ciljev. Dva močna, kolikor toliko enakovredna nogometna khiba bi bila za gorenjsko metropolo več ko dovolj. Ce tega ne bo, kvalitete tudi ne bo. Dokaz za Vi je n. pr. enajsterica Mladosti, ki je v zadnjem času mnogo izgubila na vrednosti. Zakaj? V Kranju so ustanovili medtem tretje nogometno moštvo, za- zdaj v glavnem bolj na papirju kakor v resnici in s čisto posebnimi nameni. To je nogometni klub Planika, po imenu tovarniška ekipa, ki je postala nekako zatočišče vseh tistih, ki jim je nogometni šport samo bolj deveta briga. Zaslužek in boljši življenjski pogoji so mnoge nogometaše. Mladosti in tudi Triglava privabili v ta klub, ki naj bi bil klub »delavcev« tovarne »Planika«. Dejansko so 1"o sami ljudje, ki so znani kot razgrajači po igriščih in so bil* v prejšnjh klubih ponovno kaznovani. o čemer *ma Gorenjska nogometna podzveza precej podatkov. Vsi ti »novi«‘nogometaši so se pač zdaj zatekli v »Planiko«, ker jih drugje nikjer ne marajo vcč- To »sindikalno »društvo«, prav gotovo n— morg uspevati. S-k 1NVSL1B1 SE KREPIJO V Invalidi-športndki tudi v_ zimski eez-crii ne mirujejo. Smučarji se pripravljajo za prve nastope na snegu, klubski picstori pa so vsak dan polni strelcev, šahistov. kegljačev in drugih. Te dni so zaceli invalidi tudi z zimsko plavalno sezono. Uprava kopališča Ilirija jim je s polnim razumevanjem dala na razpolago zimsKi bazen. Kopanje v hladni vodi človeka osvežuje, ga utrjuje proti prehladu in mu stODnjuje odpornost. Za invalide je to še posebnega pomena: prav zato je vodstvo organizacije tudi omogočilo vsem invalidom redne plavalne večere. Pri plavanju so enakomerno zaposleni vse udje in mišice, kar vpliva na harmonični razvoj telesa. Invalidu pač ni potrebna samo rehabilitacija za povratek na delovno mesto, pač pa je zanj pomembna rudi njegova zunanja oblika Tako imajo invalidi v Ljubljani fcdaj ugodno priložnost, da se vsa-Ico sredo cd 18. do 20. ure zberejo v zimskem kopališču Ilirija in se predajajo prijetnim užitkom pri plavanju. Dve urici sproščenosti in zavesti lastnih moči in sposobnosti ustvarjata v invalidu srečo in veselje. Pozdravljamo pobudo športne komisije Okrajnega odbora invalidov v Ljubljani in razumevanje 25), Hrbud : TVvhnanovski 2:0 (22:20. 21:13), Vogrinc : Stipek 2:1 (21:18. 15:21. 21:18), Hrbud : Andreadis 2:1 (13:21. 21:17, 21:17). Markovič TI. : TVvhna-novrski -2:1 (23:21, 8:21, 21:19). V tekmovanju žensk so zmagale Cehoslovakin je 3:0. Posamezni izidi: Nikoličeva : Grafikova 1:2 (19:21, 21:16, 15: 21). Čovičeva : kroupova 1:2 (21:17, 9:21, 22:24), Nikolič -"Čovič : Kroupova - Charma-nova 1:2 (18:21. 21 :18, 12:21). Športni poročevalci domačih listov naglasa jo, da je bila zmaga jugoslovanske reprezentance povsem zaslužena. Srečanje je dobila boljša in borbenejša ekipa, ki je zasluženo skoraj že izgubijeno.srečanje odločila zase. Jugoslovani so imeli veliko oporo v dveh mladih in mnogo obetajočih močeh —- 18-letnem Hr- budu, letošnjem novem prvaku, in Markoviču II., ki tudi še ni star IS let. Podobno ocenjujejo ta dvoboj tudi drugi praški listi in priznavajo, da je bila borba na visoki ravni. »Raznoterosti za srednje šole« Marijan Jeločnik nas je spet razveselil z bogato ilustrirano, 34 strani obsegajočo knjižico z naslovom »Raznoterosti za srednje šole«. Obdelal je vse vaje iz talne telovadbe, k} so primerne za poučevanje mladine od 10. do 18. leta starosti. Posebna vrednost knjižice je v tem, da so vse gibalne ^aloge jasno in kratko opisane, vrh tega pa nazorno ilustrirane. .Teločnikova knjižica bo dobrodošla tudi društvenim vaditeljem in trenerjem, saj bodo našli v njej mnogo primernega vadbenega gradiva in metodičnih napotkov za delo v telovadnicah. Knjižico je izdala Državna založba Slovenije, ilustriral pa jo je znani smučarski učitelj Boris Kobal. TJ. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V DALLASU GLI60RIC SE DRŽI DRUGI Dallas, 13. mednarodne;: ni r ja sta Gli remizirala v terega izida potezah tudi Partija med Reshetvskim dec. V XII. kolu a šahovskegatur-gorič in Najdorf 21 potezi, do kasta prišla po 43 Evans in Szabo. Jano\vskim in je bila prekinje- Velemojster Najdorf ZIMSKEM KOPALIŠČU uprave kopališča Ilirija, kj sta omogočila vojaškim in delovnim invalidom učinkovto športno udejstvovanje in hkrati zdravilno rekreacijo. Cvetan Simonovski NOVOMEŠKI VESLAČI SO ZBOROVALI Novomeški veslaški klub Krka, ki je pred dnevi polagal letni obračun o delu. je edina veslaška enota na Dolenjskem. Kolikor so pogoji za to športno panogo na Dolenjskem neugodni, toliko so prav v Novem mestu zaradi široke in mirne Krke ugodni. ^Novomeški veslaški klub dela že pet let in je zelo pohvalno, da vključuje predvsem vajensko in delavsko mladino. Za lansko sezono ne bi mogli reči, da je prinesla kak poseben napredek. Kot tekmovalca sta se najbolj izkazala veslača double-sculla Bele in Breščak, klub pa je lepo pripravil tudi V. dolenjsko veslaško regato. V p/i-hodnji sezoni si bodo Novomešča-m prizadevali še bolj pomnožiti svoje vrste, za uspešno delo pa potrebujejo predvsem sposobnega trenerja. Pri tem si obetajo pomoč od Veslaške zveze. Novemu 9-članskemu upravnemu odboru znova načeluje Miro Thorževski. F. M. Športniki ES S iz LjubljaiTe so pred dnevi obiskali svoje zagrebške vrstnike ter se z njimi pomerili v košaiki in nogometu. Djubij ančani so zmagali v vseh tekmah. V nogometu so s koristno in borbeno igro slavili uspeh z 8:0 (3:o), prt čemer se je posebno odlikoval Kegally. Ljubljančani so zmagali tudj v košarki pri moških s 44:39 (22:23), pri ženskah pa s 25:21 (12:7). Moški so tako obračunali za nedavni poraz v Ljubljani. Najboljši strelci Ljubljančanov so bili Zorec 14. Hanemann 12 in* Anžur 11 košev. V povratnem dvoboju v vajah na orodju sta se minulo nedeljo v Karlovcu pomerili moški in ženski-vrsti novomeškega in karlovškega Partizana. Domačini so v skupni oceni zmagali s 422.3 : 417.5 točke. V ženskem dvoboju je bil izid 209: : 201.7 za Karlovac. prj čemer pa velja opozoriti, da so Karlovčanke tekmovalke I. razreda, medtem ko novomeške mladinke sodijo v II. In III. razred. Pri moških so presenetljivo- zmagali mladinci iz Novega mesta 7. 215.8 : 213.3. Najboljša Novomeščana *sta bila Klemenčičeva jn Bavdek. Novomešča-nj so obisk v Karlovcu izkoris+ilt tudi za ogled meddržavnega dvoboja Romunija : Jugoslavija. (f. m.) ki ... da je v medeonskem finalu na tekmovanji! za Davisov pokal drusi dan belgijski par Brichant-Washer premagal Američana Sei-xasa in Malloya v štirih nizih 7:5, 6:3. 4:6. 6:3: tako vodijo ZDA po drugem dnevu 2:1. & e © ® e ® © © m © © e e- 6 © © <2 Drobne zanimivosti SPUTNIKE imajo tudi v Bonnu. Tako namreč pravijo osebnim tajnikom zveznih ministrov, ker se stalno vrtijo-okoli svojih šefov in tudi ne smejo ziniti več kot »pip, pip«! KOMPANA je hrana v obliki praška, ki jo rade uporabljajo antarktične ekspedicije. Strokovnjaki za prehrano trdijo, da vsebuje kompana vse, kar potrebuje človeški organizem za življenje. Ta prašek je mešanica proteina, vitaminov, ogljikovih hidratov, maščob in mineralnih snovi. Pred uporabo prašek razstopijo v vodi, zaradi prijetnejšega okusa pa smejo dodati kakao, kavo ali čokolado. ŠTIRIOGLATE GRAMOFONSKE PLOSCE so prišle na Danskem v prodajo. Nove plošče se razlikujejo od sedanjih okroglih ne le po zunanji obliki, marveč tudi po načinu igranja. Izdelane so iz stekla in igrajo na pobudo fotoelektrične celice, ki jo postavijo nad ploščo. mm Inkvizicija u XX. stoletju ItaLij a.nski karščanskodemo-kjratski časopis »U Resto dii Gar-li.Tio« je v začetfcu tega leta objavil pismo nekega G. S. iz Bo- na v poziciji, v kateri ima Ja-notvski kmeta več, medtem ko je v nedokončani igri proti Olafsonu tudi Larsen za dva kmeta na boljšem. Obe prekinjeni partiji iz prejšnjih kol sta se končali remi, in sicer med Larsenom in Janovskim ter tudi prvim z Evansom. Po Xlt. kolu je stanje na tabeli: Reshewskv 7 (1). Gligo- ric 7. Szabo 6.5, Olafson 6 (1), Larsen 5.5 (1). Janovvski 5 (1), Najdorf 5 in Evans 4 točke. V XIII. kolu igrajo: Olafson - Gligorič, Najdorf - Janow-skv, Reshevskv - Evans in Larsen - Szabo. Matemovič in Najkirh v Portorožu SOFIJA, 13 dec. — Srečanje med Matanovičera in Najkirhom se je končalo danes. Obe partiji drugega kola med Matanovičem in Najkirhom teir Najkirhom an Sli\vo ne bosta več odigrani, ker sta se za medeonsko prvenstvo že kvalificirala, Mata.novič in Najkirh. Slnva je izgubil tri partije zaporedoma izmed štirih in za kvalifikacijo 'na medeonsko prvenstvo ne more priti v poštev . S to odločitvijo bolgarskih prirediteljev je bar sporazumen tudi predsednik FIDE Reguard, ki je hkratj pristal tudi na to, da se turn!r zaključi. Razen dr. Filipa (CSH) bosta iz te cone igrala’ na medeonskem prvenstvu avgusta 1958 v Portorožu še Matanovič in Najkirh. • ' - - '• pfe mmmm lil ; : I '•'A-, k A S i, '• GA. /v NU. k ' - a;a: lllllllil I licgne o »grdi zgodbi«, ki se bo te dni zaključila pred sodiščem- G. S- piše, da se je nekega dne vozil s tramvajem in slišal, ko je sprevodnik razlagal vozniku, da je od kaplana uslužbencev električne cestne železnice dobil povabilo, da se udeleži cerkvenega zborovanja, na katerem bodo razpravljali o temi »Beg je«. Dejal je, da na zborovanje ne bo šel, kajti po njegovem boga ni, pa tudi, če je, se to njega prav nič ne tiče. G. S. pravi, da so se nekateri potniki zgražali nad temi pripombami, ter opozarja tramvajsko družbo, da ima še shranjen vozni listek, tako da bo lahko ugotoviti, krivca te »grde zgodbe«.- Posledice &o kmalu sledile. Krivca je poiskala celo policija šn ga prijavila sodišču zaradi »žaljenja državne vere«. Pristojni sodnik pa ni hotel obravnava'.! zadeve, ker se mu očitno ni zdelo umestno preganjati človeka zaradi njegovega prepričanja. Državno tožilstvo je bilo pa drugačnega mnenja. Zato je zadevo samo prevzelo in te dni se bo moral sprevodnik Dante Gamberini zagovarjati pred sodiščem. Ravnateljstvo družbe, pri kateri je zaposlen, mu je naložilo globo 200 lir, ker je neprimerno govoril med opravljanjem službe. Letala na atomski pogon Štiri sto deklet se uči vezenja v Gazi v centru Združenih narodov za begunce. Izdelujejo prte, bluze, blazine itd. — Ko končajo tečaj, vezejo doma in si s tem služijo kruh. Obrambno ministrstvo Sovjetske zveze je izdalo knjigo o letalih na atomski .pogon. V knjigi sta tudj skici dveh takih letal. Naslov knjige je »Uporaba atomskih motorjev v zračnem prometu«. Med objavljenimi skicami prikazuje eno letalo tipa »ZSSR — A 1«, ki preleti v enem dnevu razdaljo od Moskve do Antarktike. Letalo ima propelerje na krilih, ki so zložena v trupu. Pri vzletu morajo zaradi zmanj- Grli roldRtliie Medici Slavna italijanska rodbina Medici je v 15- in 16. stoletju velikokrat odločala in preusmerjala tok zgodovine svojega rojstnega mesta Firenc in tudi cele Italije. V grbu Medičejcev vidimo pod kneževsko krono šest kroglic. Grb je izražal simbol in so pozabili. Zelo hitro je namreč »umrl« mož Bianke Capello, da se je mogla poročiti s Fran-cescom Medici. Mnogo je b.lo tudi žrtev .Katarine in. Marije Medici, dveh francoskih kra-ttjše. Vse so umrle hitro, ker so jih zastrupili. vodilno mtisel ali, kakor bi sodobno rekli, parolo posameznika, rodbine ali države. Te kneze, ki so več kot sto let svojevoljno krojili usodo Firenc, so volili kot papeže in so bili v sorodu s kralji in cesarji. Izbrali so si kot simbol v svoj ■ Umetni diamanti dražji kot naravni V kratkem bodo pričeli v ZDA proizvajati v večjem obsegu umetne.-diamante. Tako se hoče ameriška industrija osvoboditi južnoafriških kartelov diamantnih rudnikov, posebno pa še diktature Oppenheimerje-vega sindikata, ki določa cene 'diamantom po vsem svetu. Umetni diamanti se po barvi, prozornosti in trdoti sploh ne razlikujejo od prirodnih. Njihova cena je sicer še vedno dvakrat višja, vendar na upa nova industrija, da bo z racionalizacijo proizvodnje v enem letu znatno znižala cene. grb — zdravilne krogilic#. Tudi njihovo ime pr.inaia od zdravniškega poklica, ki so ga njihovi prvi člani še opravljali. Rodbina Medici se je pred svojim vzponom na o-blaat ukvarjala z zdravilstvom, lekarmar-stvom in alkemijo ter si tako pridobila prvo premoženje. Te svoje začetne obrti tudi pozneje, kot mogočni knezi, ni- Novo sredstvo proti izhlapevanju vode V deželah z zelo suho in vročo klimo je vsaikia kaplja vode dragocena. Avstralski strokovnjaki že dolgo iščejo sredstvo, ki bi, če že ne preprečilo, pa vsaj omejilo izhlapevanje vode. Pred nedavnim se je avstralskemu kemiku Mamsfieldu posrečilo izdelati kemdlkalijto, ki zmanjša izhlapevanje vode za 37 odstotkov. Opazil je, da se je na površini vode takoj napravila tanka kožica, ko ji je dodal malenkostno (količino te snovi. Ta kožica zmanjšuje izhlapevanje tudi po več mesecev im je ne po-škoduje niti močan veter. BLIŽNJI BODOČNOST šane hitrosti izklopiti propelerje. Drugo letalo, katerega sk.ca je tudi v knjigi, pa lahko ponese dvodeini 20-tonski izstrelek v višino okrog 20 km. Na te.1 višini se raketa, ki je pritrjena pod krilom letala, odloči in z lastnim pogonom doseže višino nad 250 km in hitrost 7,8 km na sekundo. Iz te rakete ,je mogoče izstreliti tudi sgtelit v vse-mirje. Knjigo je napisal polkovni!: inženirstva Mihajlov. Objavil je precej podatkov o letalih na atomski pogon, vendar s pripombo, da takih letal doslej še ni. Zračni most za Nizozemce Singapur, 13. oec. (rteuieij- — Zastopnik britanske letalska družbe je izjavil da.nes, da je Indonezija privolila na to, da bodo uvedli zračni most med Džakarto in Singapurom za izselitev nizozemskih državlia:------ Defekt v vsemirju . . . Pravijo, da je »rotodyne« največji in najbolj nenavadni helikopter v Veliki Britaniji. V začetku novembra letos so ga prvič, praktično preizkusili. To je ietalo, ki je po potrebi tudi helikopter, saj se lahko dvigne vertikalno v zrak, nato pa leti kot navaden avion. Dvoje kratkih, nekam okrnelih kril ter dva vijačno-reaktivna motorja mu omogočata hitrost okoli 290 km na uro. Trup pa je tako prostoren, da sprejme tri avtomobile. Tri Ista so čakali na vstajenje Pre-d tremi leti je umrl kralj nekega črnskega plemena v francoskem Kongu. Kralj Ko-kodo je pred smrtjo izjavil, da se bo kmalu vrnil k svojemu plemenu, zato naj ga ne pokopljejo. Zvesti podaniki so mrtvega kralja položili v umetniško izdelan zabqj d.n mu dali dovolj hrane in denarja za dolgo pot. Tri dolga leta so prevažali mrtvega vlaaaria do vaseh in do.poljnjevali njegove zaloge hrane in denarja, ki jih je sproti porabil. Ker pa kralj nikakor ni hotel oživeti in se vrniti med svoje ljudstvo, marveč je njegovo telo v tem času popolnoma razpadlo, so njegove ostanke slavnostno pokopali. 53 e eS 1 Mhz m IH Jn v tistem trenutku, ko je stopil na mostič, ki je vezal ladjo z obrežjem, je začutil na svoji rami roko. Nikogar ni videl, a ta dotik ga ni presenetil. Počasi se je obrnil in prvi mirno spregovoril: »V redu. Za vami grem.« Na nasprotni strani je bil v senci še neki drugi uniformiranec, ki je s prvim spregovoril nekaj kratkih besedi v tujem jeziku. Jerome jih ni razumel. Moral je delati vtis pametnega, vdanega — in ker mu je otrok spal na rokah, tudi ganljivega človeka. Zato ga niso surovo prijeli in tudi ne uklenili. Zadovoljili so se s tem, da so ga peljali prod majhnemu, z rdečo opeko pokritemu poslopju, ki je čepelo med skalovjem in začetkom pomola. Bil je že skoraj dan, vendar pa je v notranjščini po i zelenim senčnikom še svetila luč. Prostor ni bil nič podoben policijski stražnici in tudi v notranjosti se je zdelo vse ljubko, preprosto, skoraj zabavno. Za mizo iz belega lesa je sedel razkuštran človek, oblečen v gornji del pižame in v hlače, ki si jih je nanagloma nataknil. Na njegovem pisalniku je svetila luč. In tudi ta človek, ki ga b‘o prav gotovo zasliševal in obtoževal, se mu ni zdel ne hudoben, ne strašen, kvečjemu malce siten, ker so ga potegnili iz 6pan.ja. V kotu, na klopi, sta sedela Thiebot in Neel. Drug drugega sta podpirala. Thiebot je bil suh in zelen in zaradi prečute noči čisto podoben pergamentu. Neel pa je stokal in jokal ter se sklanjal pod sramotno težo nehotenega izdajstva. Ko je Thiebot zagledal Jeroma sredi dveh policajev, se je dvignil, šel proti njemu, stegnil roke in povzdignjeno dejal: Jerome, reci mi, da ni resh »Kaj?« >Da nisi ubil Romaina?« »Pa sem ga.« je. mehko rekel Jerome, »pa sem ga, stari moj. Pa sem ga.« Thiebot se je zdrznil, pogledal kot preganjana žival moža v pižami in zašepetal: »Tiho bodi, francosko zna!« Nato je začel hitro opletati z jezikom, da ne bi mladi mož prišel do besede: »Ta pijani Neel,« in s pestjo je butnil vanj, »je v neki kavarni, kamor me je zavlekel, začel vsakomur, kdor ga je le hotel poslušati, čvekati o tej nemogoči stvari. Preden sem ga mogel odpeljati, je neki Francoz poklical policijo. Prijeli so naju, izpraševali, nato šli na ladjo in Jcer te tam ni bilo, so naju pridržali, tebi pa ob mostiču nastavili past, v katero si se tudi ujel. Daj no, povej, da tega nisi storil, saj vsi vemo, da se je Romain ponesrečil, oziroma storil samomor. Dokaze imamo.« »Ne,« je rekel Jerome, »to ni mogoče, če sem ga pa jaz vrgel v morje.« Thiebot je obupano zakrilil proti nebu. »Bedak... bedak... popolni bedak!« je zavpil in ker ni vedel nič več, kaj bi rekel, je obmolknil in čakal, kaj se bo zgodilo. Prišel je trenutek neznosne tišine. Človek v pižami je z nožem za rezanje papirja potrkaval po mizi. Jerome je stopil proti njemu, se sklonil nad otrokom, ki je še zmeraj spal v njegovih rokah in rekel: »Gospod, mislim, da razumete francosko. Dobro. Kar so vam povedali, je res.« — V tem trenutku bi mu bilo nemogoče izgovoriti laž, pa četudi bi šlo za življenje. — »Ubil sem svojega strica Romaina Jardelieua in moje priznanje lahko vzamete za uradno priznanje.« Mož, ki je bil najbrž navajen na vse vrste presenečenj, je poskočil in začel spraševati: »Pravite da... da... vi... pa zakaj ste ga vendar?« »Zakaj? Za.to, ker sem ga moral,« je odvrnil preprosto Jerome, »ker nisem mogel storiti drugače, ker...« In se je ustavil. Hotel je že razložiti, skoraj je že poskusil povedati, kaj. se je v njem dogajalo, skoraj bi bil že razložil vso zgodbo. A čemu neki! Takoj je vedel, da bi bilo vse bob ob steno, da je zakon močnejši, da ga nihče ne bi mo^cl razumeti in da ni pravice na zemlji. Postalo mu je vseeno, mogoče je bilo že nekaj dni tega, kar mu je bilo vseeno, a to je spoznal šele v tem trenutku. Kar se je zgodilo hip pozneje, je bilo preprosto in kratko. Dva moža v uniformi sta se približala Jeromu ter mu vzela otroka iz naročja. Nič več ni čutil žive toplote ob telesu, a kljub temu, da so mu jo vzeli, mu niso vzeli nič njegovega, kajti živa toplota je bila odslej tudi v njem samem. Otročička so izročili Thiebotu. Jerome je bil miren. Saj ga je videl v varnih rokah. Nobene besede niso več spregovorili, bile so tudi brez pomena. Dva romunska o ožnika sta ga tiho odgnala proti mali izbi na zadnji strani sobe. A takrat, ko je prestopal njen temni prag, se je Jerome še obrnil k Thiebotu in otroku in k dnevu, ki se je razlil zunaj,’nato pa so se vrata zaprla za njim. Videl ni ničesar več. Prava luč ni bila več zunaj. V temnici je bilo trdo ležišče. Ko je legel nanj, je z užitkom pretegnil utrujene ude. Tako. To pot je bilo potovanje v resnici končano. Razgrnil je vojaško odejo, 2e do brade zavil vanjo in miren, olajšan in mogoče prvič T življenju svoboden, takoj zaspal. KONEC