h l HIH == Dragi bralci! Danes je med nami prvič glasilo našega kolektiva »Naše delo«, in prišlo je tudi v vaše roke. Morda ste ga že nekaj časa pričakovali, mogoče je pa tudi, da vas je presenetilo. Zato se nam zdi potrebno, da spregovorimo z vami nekaj besed o časopisu, o načinu in sodelovanju o časopisu, da bi tudi vi pripomogli k rednemu izhajanju Usta, k njegovi pestri vsebini in stopnjevani zanimivosti. Več razlogov in okolnosti nas je vodilo k izdajanju časopisa. Obveščanje članov kolektiva o aktualnih dogodkih iz področja upravljanja podjetja, povezava obeh naših obratov, izhajanje lista pa naj da izraz tudi težnji po strokovnem izobraževanju oseh ljudi na posameznih delovnih mestih. To so trije razlogi, ki utemeljujejo potrebo po izdajanju časopisa, ki ima namen, da se pri teh osnovnih vprašanjih opira na sodelovanje nas oseh. Zato je centralni delavski svet na svoji seji — drugi po združitvi obeh .podjetij — sklenil, da ustanovimo tovarniško glasilo. List bo predvidoma izhajal vsakega 8. v mesecu v 1.200 izvodih, tako da ga bo lahko prejel vsak član kolektiva, nekaj izvodov pa bomo poslali sorodnim podjetjem, ki se verjetno tudi zanimajo za naše življenje in delo. Zelja uredniškega odbora je, da bi bila vsebina lista zanimiva, pestra in brez prekomerne uradne suhoparnosti, skratka ipoljudna in sprejemljiva za vsakogar. Seveda pa je vse to odvisno od vas, dragi bralci. Zato je potrebno, da dopisujete. Čim več bomo prejemali dopisov, bolj pester bo list. V Sloveniji že vzhaja več kot 100 tovarniških časopisov, zato tudi mi ne smemo biti med zadnjimi, ki se poslužujejo tega sredstva za obveščanje in vzgojo svojih članov. Časopis nam bo sredstvo, ki nam bo pomagalo pri doseganju ciljev in nalog, ki jih pred nas postavlja socialistična skupnost, zlasti pa pri doseganju nalog, ki jih ima kolektiv kot politična, posebno pa kot proizvodna enota. To se pravi, časopis nam bo pomagal strokovno izobraževati vsakega člana našega kolektiva, poglabljal bo zanimanje za celotno dejavnost in delovanje delavskega sveta, upravnega odbora in njunih komisij, obveščal nas bo o dejavnosti posameznih ekonomskih enot in prinašal predloge za napredek in izboljšanje funkcioniranja leteli. Obveščal nas bo o vsem, kar delamo in kako delamo, pa tudi o tem. česar ne delamo, pa bi bilo dobro in prav, če bi delali. Dajal nam bo smernice o našem sindikalnem življenju in delovanju, pripovedoval o vseh mogočih spremembah v podjetju in to iz področja personalne in kadrovske politike, iz področja /mlitike investicij in podobno. Pojasnjeval nam bo našo komercialno politiko in obravnaval razmere na našem zunanjem in notranjem trgu in s tem v zvezi obravnaval problematiko proizvodnje, zlasti ipa napredek proizvodnje, pri čemer se vzporedno pojavlja strokovno izobraževanje mlajših pa tudi starejših kadrov, ki nam bodo potrebni, če bomo hoteli biti kos zahtevam po taki kvaliteti naših izdelkov, ki jih pred nas z dneva v dan ostreje postavlja tržišče. List bo odgovarjal na vprašanja bralcev in pojasnjeval novosti iz delavske zakonodaje, iz higien-sko-itelmične varnosti, pisal o zdravstvenem stanju ljudi v podjetju in podobno. Imel bo prostor, ki bo namenjen športnemu in kulturnemu življenju nas samih, kakor tudi športnemu in kulturnemu življenju bližnje okolice, manjkati pa tudi ne bo smel kotiček za razvedrilo, ki nam bo napravil branje prijetnejše, ob dobri volji in razpoloženju pa bo tudi razpoloženje do dela prijetnejše. Potrebno bo tudi nekaj člankov iz znanosti in tehnike, ki zadevajo napredek naše stroke ali pa napredek v kovinarski in električarski stroki, kolikor ta stroka pride o poštev pri naših vzdrževalnih oddelkih. Razumljivo je, da bo naše glasilo zahtevalo za svoj obstoj in svojo rast sodelavce, dopisnike. Uredniški odbor bo dopise urejeval in tehnično dopolnjeval, vsebino pa mu bodo dajali vaši dopisi. Vsak lahko sodeluje. Nekateri bodo list pač samo prebrali in ti naj ne bi bili v večini. Več naj bo Ustih, ki se čutijo kakorkoli sposobne, da nam nekaj napišejo. Veliko je stvari, ki so potrebne obravnave. Na delovnem mestu imate probleme delovnega mesta ali celo oddelka, mogoče se vam zdi, da v ekonomski enoti ni nekaj prav pa bi se dalo izboljšati na način, ki ga predlagate. Če ste strokovnjak na svojem delovnem področju, boste pomagali >s strokovnimi članki. Današnja prva številka se bo morda temu ali onemu zdela preskromna. Toda to ni bistveno. Važno je, da je začetek tu. Delo samo nas bo učilo, o sodelovanju pa bo rastla tudi kvaliteta in morda tudi obseg časopisa. Zato prosimo za kritično oceno. Napišite, kaj vam o časopisu iiii všeč, kaj bi moral še vsebovati, česa je preveč in česa premalo. Torej, dragi bralci, pero o roke in napišite pismo, vprašanje ali članek za svoje glasilo! Tu pa naj mimogrede povemo, da bomo vse prispevke honorirali. Uredniški odbor llilllllllill '•-V D 78121 ^7 Razmah in širdfca dejavnost delavskega sveta združenega podjetja Nekaj o delu in sklepih delavskega sveta od združitve dalje Delavska sveta Papirnica Vevče in »Celuloza« Medvode sta dne ?. 12. 1961 sklenila, da se združita v eno podjetje. Komisija, ki je razpravljalo o tem vprašanju ts predstavniki delavskega samoupravljanja, je predlagala: Ker gre za obojestransko svobodno odločanje organov delavskega samoupravljanja in ker oblika na novo ustanov-Ijenenga podjetja pri tem ni odločilna, zato naj bi formiranje novega podjetja izvedli na tak način, ki je bolj enostaven in ekonomsko koristen. Komisija predlaga, da združitev izvedemo s pripojitvijo podjetja »Celuloza« Medvode k podjetju Papirnica Vevče. Taka pripojitev naj bi veljala od 1. 1. 1962 dalje. Predmet poslovanja naj bi razširili še na dejavnost, ki jo sedaj opravlja »Celuloza« Medvode in sicer: »izdelovanje sulfitne nebeljene celuloze, strojilnega ekstra-ta pinotana v prahu in tekočem stanju ter odpadnega kalcijevega bisulfita«. Oba delavska sveta sta se sporazumela za ta ukrep. Razlogov je več: Novi gospodarski ukrepi, povečaui prometni davek novi pogoji na tržišču, kjer se'pričenja oster konkurenčni boj na domačem in tujem tržišču, lako glede asortimana, kakor tudi kvalitete, nove kapacitete v industriji papirja, ki bodo ta konkurenčni boj še bolj zaostrile itd. Napori obeh kolektivov so že dalj časa usmerjeni na rekonstrukcijo, modernizacijo in povečanje sedanjih zelo zastarelih Strojinih naprav, ki kot take ne dovoljujejo nobenega povečanja, niti kvalitete, predvsem v »Celulozi« Medvode, ker zelo negativno vpliva na asortiman in kvaliteto izdelkov v Papirnici Vevče. Z modernizacijo in razširitvijo obrata Medvode, bojno osvajali s svojo kvalitetno proizvodnjo nova tržišča ter se usmerili na osvajanje novih kvalitetnih vrst proizvodov. Če hočemo iti v korak z novimi -obrati kot so: Prijedor, Ivan-grad, Kočani, Banja Luka, Beograd, Zagreb, Čačak itd., more mo vložiti veliko naporov Li sredstev, ker si bomo le z investiranjem zagotovili -osnovne surovine in s -tem boljšo kvaliteto naših proizvodov. S kvaliteto že prednjačimo, vendar nam dajo misliti vedno pogostejše -reklamacije domačih, kot tudi tujih kupcev. Prav t-e stvari -sta oba delavska -sveta pravilno ocenila in sprejela edino pravilen sklep. Delavska sveta sta na svoji prvi skupni seji sprejela več sklepov na podlagi predloga za združitev, kar je potrdila tudi razprava obeh delav-skin svetov in sicer: 1. Združitev podjetij naj se izvede s pripojitvijo podjetja »Celuloza« Medvode k podjetju Papirnica Vevče. 2. Firma bodočega podjetja naj se glasi: Tovarna celuloze lin papirja Vevče-Medvode s -sedežem v Vevčah. 3. Tako izvedena pripojitev naj prične veljati s 1. i. 1962. 4. Predmet poslovanja naj se razširi še na dejavnost, ki jo opravlja pripojeno podjetje »Celuloza« Medvode in sicer: »proizvodnja sulfitne nebeljene celuloze v mokrem stanju in -strjilnega ekstrakta pinotana ter odpadnega kalcijevega bisulfita.« 5. S pripojitvijo se razširi poslovni predmet že -obstoječega podjetja pod točko b) v registru Okrožnega sodišča v Ljubljani, še za izvoz pinotana, tako da se glasi: »Izvoz papirja in pinotana ter uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, strojne opreme, rezervnih delov i-n ostalega materiala za lastne potrebe«.. 6. Do rednih volitev DS in UO, ki bodo v aprilu 1962, naj od 1. I. 1962 dalje kot enoten DS in UO Jiastopata združeno obstoječa DS in UO. Komisije DS naj bi po potrebi ustrezno organizirali. 7. Cknprej naj bi realizirali smernice za sodelovanje obeh obratov, navedene v poročilu komisije za pripravo združitve. Predloge centralnih komisij ter obratnih komisij -sta pripravljala K) sindikalnih podružnic obeh obratov ter jih predložila v razpravo in potrditev na naslednji skupili seji DS. Na Skupni seji so sklenili: I. Ker se je podjetje »Celuloza« Medvode pripojiil-o k podjetju Papirnica Vevče, preneha po veljavnih predpisih podjetje »Celuloza« Medvode, s tem pa ugasnejo vse pravice tega podjetja. Zato s-o .izvoliti za predsednika DS dosedanjega predsednika DS Papirnice Vevče, tovariša Toneta Trtnika, za namestnika pa dosedanjega predsednika DS »Celuloze« Medvode tovariša Andreja Sušnika. II. Delavski svet je izvolil nove centralne komisije DS in sicer: a) komisijo za kadrovska vprašanja in izobraževanje: predsednik I van Mrhar, b) uredniški odbor tovarniškega časopisa: odgovorni urednik Tone Nov alk, c) komisijo za nagrajevanje: predsednik Zvonko Žagar, (Nairla-l-je variije na 2. s-trami) Novi kislinrki stolpi (med gradnjo) Stari kislinski stolpi Nov oddelek priprave kisline v obratu Medvode V sredini meseca januarja je kolektiv obrata Medvode doživel prvi uspeh več kot enoletnih naporov pri rekonstrukciji obrata. Dne 15. januarja 1962 je začela s proizvodnjo in z rednim obratovanjem moderna naprava za pridobivanje stolpne kisline, ki je nadomestila staro lugarijo, Lurgijevo peč, ki je bila že popolnoma dotrajana. Nova naprava se sestoji iz moderne Fin uolid piritne peči, ki jo ic dobavila firma DORR-OLIVER Milano in nove stolpne naprave za pripravo stolpne kisline. V najhujšem mrazu, v mesecu decembru in prvih dneh januarja so domači in tuji monterji, kakor tudi montažna ekipa, ki je priskočila na pomoč iz ob- rata Vevče, s skrajnim prizadevanjem dosegli, da je naprava kljub nekaterim zakasnelim iiobavam iz inozemstva čim prej pričela obratovati in sicer nemoteno, kar je dokaz solidne montaže in dobro strokovno spričevalo osebja. S tem je bila izpolnjena dolgotrajna želja kolektiva, da bo vendar že enkrat imel zadostno količino kubalne kisline. Tej pa bo, kot kaže, nadaljnji potek del na sortaciji kmalu sledila še nova sorta-cija celuloze. Kolektiv bo tako spet v nekoliko ugodnejšem oziroma enakopravnejšem položaju v primerjavi z drn-dimi proizvajalci celuloze, ki so modernizacijo že zdavnaj izvedli in imajo popolnoma nove naprave. Rado Barovič Razmah in široka dejavnost delavskega Vevče z letala (Foto: Marjan Clglič) č) komisijo za razvoj podjetja: predsednik ing. Marjan Ureik, d) komisijo za družbeni standard: predsednik Ivan Miklavž, e) arbitražno komisijo: predsednik Tone Novak, f) komisijo za izdelavo osnutkov: predsednik Jože Polanec. Potrdil je shemo novega (združenega) podjetja, ki je prilagojena obema obratoma. Vise navedene komisije so samo začasne, ker bodo nove volitve organov delavskega samoupravljanja v mesecu aprilu. Centralne komisije bodo obravnavale vsa taka vprašanja, ki se tičejo celotnega združenega podjetja. Komisije pa, ki so bile izvoljene za posamezno podjetje, pa Knjižnica posluje vsak ponedeljek od 6. do 7. in osak četrtek od 6. do 8. ure zvečer. Namenjena je širokemu krogu prebivalstva, zato ni nobene vpisnine in je tudi izposojnina za l-t dni zelo nizka. Za starejše knjige in knjige za obvezno šolsko čtivo je 5 din, za druge po 10 din in zadnje čase, ko postajajo knjige vse dražje, se zaračunava izposojnina od 15 do 20 dinarjev. Kratke vesti Delavski svet je poslal na 6-mesečno prakso v Švico tov. Nebojška ing. Novaka. Praksa je bila odobrena v zvezi s perspektivno izdelavo premaznega papirja. Ob natečaju za izbiro imena našega časopitsa smo prejeli 53 različnih in podobnih predlogov. Uredniški odbor je izbral ime »NAŠE DELO« — predlog Mihovec Janez, drugo nagrajeno ime »CULULOZA-PAPIR« — Tatič Drago in Poženel Riko in tretje »NAŠA VEZ« — ki je bil predložen pod psevdonimom Riko-20. (Prosimo za ime). 20.000 din. Odobri se polovica stroškov šolanja za VK delavce kovinske stroke, za štiri tovariše iz kovinske delavnice. 7. Komisija za nagrajevanje naj pouravi pravilnik o nagrajevanju ter vskladi nekatera delovna mesta, ki so po vrednosti delovnega mesta sorodna. 4. skupna seja delavskega sveta z dne 24. 2. 1962. i. Razprava o zaključnem računu za leto 1961 je pokazala, da so rezultati glede na predvidevanja zelo ugodni. Delavski svet je v preteklem letu sprejemal take sklepe, ki so ugodno vplivali na realizacijo dohodka. Da so rezultati več kot zadovoljivi, nam pove sledeča razpredelnica: Indeks 1960 22.347 ton 100 1961 27.517 ton 123.1 1960 v 000 din 4,910.364 100 1961 6,711.476 136.7 1960 delavcev 776 100 1961 delavcev 836 107.7 1960 v 000 din 26.392 100 1961 31.919 120.9 1960 6,327.788 100 1961 8,028.081 126.9 prodajali članom kolektiva po znižani ceni, izkazujeta zaključ- na računa sledečo izgubo obratna dim okrepčevalnica . . . 1,633 343 počitniški dom Novigrad . . . 1,093.236 Po predpisih bi dotacija znašala lahko do 30 odst., kar znaša 1,380.000 din, zato je dejansko izguba nižja od dovoljenega zneska. 2. Delavski svet je na eni izmed svojih sej sklenil, da zagonske stroške odplačamo v treh letih. Razprava pa je pokazala, ,da pridobimo ca. 50 milijonov sredstev za sklade, če jih odplačamo v 1 letu. Zagonski stroški znašajo še 72 milijonov din. 1. Hribar Ludvik .... 2. Godjar Franc......... 3. Avbelj Ivo........... 4. Tomažič Edo.......... 5. Lampelj Anton .... 6. Potočnik Polde .... 7. Cerk Franc........... 8. Mrhar Ivan........... 9. Trtnik Polde .... 10. Šubelj Lojze......... 11. Meljo Stane.......... 12. 'Markelj Martin .... 13. Levičnik Ivanka . . . 14. Velepič Ado.......... 15. Intihar Franc .... 16. Ferjan Miha.......... 17. Sotlar Ivan.......... 18. Mazovec Angela . . . 19. Miklavž Franc .... 20. Intihar Ado........... 21. Penca Viktor .... 22. Premrl Ivan........... 23. Golob Jakob........... 24. Ježek Mari............ 25. Tomšič Ivan........... 26. Grad Marija........... 27. Kržin Štefan.......... 28. Trtnik Tone........... 29. Prusnik Miha .... 30. Trtnik Ton ca . . . . 51. Šubelj Vlado .... 32. Kocjančič Marjan . . . 33. Miklavž Ivan .... 34. Vode Mimi............. 35. Cop Božidar........... 36. Kamnar Franc .... 37. Dimnik Maksa .... 38. Smrekar Milka .... 39. Jeriha Ciril.......... 40. Tatič Drago........... 41. Vodnik Rudolf .... 42. Kamnar Stane .... 43. Bohorč Miha .... 44. Trajkovič Nada .... 45. Lovec Magda .... 46. Matak Anton .... 47. Vidrgar Janez .... 48. Vidmar Polde .... 49. Lojevec Metka .... 50. Morela Alojz .... 51. Paro vel Viktor .... Zgornji prikaz je objavljen zato, da bodo seznanjeni vsi člani ekonomskih enot, ki imajo svoje zastopnike v delavskem svetu. Naj jih opozore na udeležbo, po drugi strani pa bodo marali tudi mojstri in delovodje poskrbeti, da se bodo člani lahko udeleževali zasedanj. Razumem nekatere tovariše, da jih ni na zasedanje. Delovni čas v izmenah ve- Na podlagi razprave je delavski svat potrdil zaključni račun za leto 1961 s sledečimi pripombami: 1. Odpišejo se zagonski stroški IV. papirnega stroja v letu 1961, ki so bili predvideni za odplačilo v 3 letih. 2. Izguba obratne okrepčevalnice se pokrije iz OD. 3. Izguba počitniškega doma se pokrije iz sklada skupne porabe. 4. Izplača naj se rezervna sklad OD, ki je razdeljen v evidenci. Še nekatere pripombe iz točke »razno«. Ta točka dnevnega reda je v večini primerov daljša kot druge. Zato je sklenjeno, naj posamezne dopise, prošnje za denarno pomoč in podobno rešujejo na sejah komisije, ki jo ie določil UO. Opozorili bi še na udeležbo na zasedanjih DS prav zato, ker se bliža čas novih volitev organov samoupravljanja. Udeležba na zasedanjih je Komaj zadoščala, da smo lahko potrjevali predloge in sklepali. Velikokrat je bilo vprašanje, ali nas je dovolj za sklepčnost. 19. redna seja ni bila sklepčna, zato je bila drugi dan med delovnim časom zaradi nujne potrditve plana vzdrževanja za leto 1962. Na drugi strani pa je bilo slišati pripombe, da so seje DS med delovnim časom — prav od članov DS. Nekateri člani delavskega sveta se niso zavedali, da z odsotnostjo ovirajo delo uprave in drugih odgovornih činiteljev v podjetju. Dokaz naj vam bo evidenca udeležbe članov DS. V svoji mandatni dobi je imel DS 26 sej. Voljenih je bilo 55 članov DS, od teh so 4 odšli iz podjetja. Sedaj je 51 članov, ali 1326 udeležb na sejali. Udeležba 833 ali 62,9 % Oprav, odsotni 271 alti 20,5% Neopr. odsotni 219 ati 16,6 % Posamezni člani pa so se tako udeleževali sej: Prisoten Oprav. Neopruv. . 6 14 6 .11 9 6 .16 7 3 .19 7 — .17 7 -2 .21 3 2 .12 10 4 .21 4 1 .15 8 3 .20 3 3 . 6 9 11 . 5 8 13 .23 2 1 . 25 1 .23 3 — .18 5 3 . 6 7 13 .18 5 3 .14 6 6 .15 5 7 .11 5 10 .20 3 3 .19 4 3 .11 6 9 .20 6 — .20 5 1 .22 3 1 .24 2 — .17 2 7 .23 2 1 .14 9 3 .22 3 1 .18 3 5 .16 3 8 .15 10 1 9 4 13 .17 5 4 .22 4 — .17 8 1 .14 3 9 .20 5 1 .18 8 — .19 5 2 .14 4 8 .12 8 6 .16 5 5 .15 5 6 .14 4 8 .14 3 9 .17 6 3 16 6 4 liko vpliva na udeležbo. Vendair pa je preveč neupravičenih izostankov, ki bi bili prav gotovo več kot polovico manjši, če bi bili člani bolj disciplinirani ter se pred sejo opravičiti. Vsak član delavskega sveta ve, da je potrebno predhodno opravičilo, vendar toga nekateri člani DS ne uDoštevajo, zato je toliko neupravičenih izostankov. Tone Trtnik Način ureditve delovnega časa je eno pomembnih vprašanj organizacije dela in ekonomike v proizvodnih podjetjih. Izbira sistema pa se mora vedno prilagoditi načinu proizvodnega procesa in ekonomičnosti dela, seveda pod pogojem, da je zadoščeno delovno pravnim predpisom — splošnim določilom o delu, varnetsti in zdravstveni zaščiti pri delu. Zahtevnost te problematike je različna v raznih panogah gospodarstva. Posebno težavna je v vseh tistih panogah, v katerih proizvodni proces zahteva neprekinjeni potek, ali pa gre z masovno proizvodnjo in zaradi tega tudi delo v izmenah. Proizvodnja papirja ima značaj masovne proizvodnje, proizvodni proces je možno uicer prekinjati, vendar z velikimi izgubami. Iz teh razlogov ni odveč proučiti ureditev izmenskega delovnega časa v naših enotah osnovne proizvodnje, o čemer že dalj časa razpravljamo, da ni najboljša. Od leta 1955. dalje je v proiz-vodnik enotah — papirni stroji, brusil niča in kalorična centrala uveden 3 izmenski delovni turnus 12 — 24 s čiščenjem in repam tu rami strojev ob nedeljah v nadurah. V bruisilniei je uvedeno nedeljsko obratovanje v nadurah s turnusom 12 — 24 (v LIC Fužine pa v turnusu 8 — 16). Poleg tega je uvedemo obvezno nadurno delo za zagon strojev ob pomedeljfkih pred 6. uro. S tem torej delovnik traja v osnovnih proizvodnih enotah 12 ur, nadurno delo ob nedeljah in nadure, potrebne za zagon ob ponedeljkih prod 6. uro pa so vključene v redno delo, [potrebno za normalno obratovanje. (Diagram I). Uporaba izmenskega turnusa 12 — 24 z dodatnimi nadurami se ne more vskladiti z dovoljenimi okviri, v katerih se lahko danes ureja delovni čas in ima nekatere svoje posebnosti, ki jih je treba osvetliti: 1. Delovni čas 12 — 24 je v nasprotju s predpisi o 8-urnem delavniku, ki se lahko podaljša samo, če tehnološki proces to zahteva, kar pa za našo proizvodnjo ne velja. 2. 12-urno delo je predolgo glede na to, da gre pri večini delovnih mest za delovne operacije, ki se označujejo kot težko fizično ali življenjsko nevarno delo (vnos surovin, napeljavam j e papirnega traku itd.), kar mi v skladu z zahtevami varnosti in zdravstvene zaščite pri delu. 3. Omogoča 2 prosta dneva med tednom oziroma 4-krat po 24 ur, pod pogojem, da ni nadur. 4. Prosti dnevi med tednom omogočajo postransko dejavnost, ki dostikrat ovira fizično sposobnost delavcev za 12-urno delo naslednjega dne ali noči ■— favorizira postransko dejavnosit ma račun poklicnega dela. 5. Nočno delo se porazdeli na 2 noči v tednu, namesto na 6 zapovrstnih vsak tretji teden. 6. Omogoča samo 4-kratni oziroma (računajoč nedeljsko delo) 5-kira‘tni prihod na delo v tednu. 7. Z delovnikom 12 — 24 se rešujejo težave, nastajajoče zaradi oddaljenosti bivališč večine delavcev, seveda s pogojem, da ne gre za nevarna in težka dela. 8. Turnus je aritmičen, prosti čas in obvezno delo se menjata z vsakim dnem, obvezno nadurno delo in pa nadurno delo med tednom zaradi nadomeščanja nenadno izastaiih delavcev, okvar, menjave sit itd., še povečuje aritmiko prostega časa. 9. Nedeljsko delo je nujno, istotako nadure za zagon ob ponedeljkih, s čimer sta nedeljski oddih in razvedrilo okrnjena. To bi bile najbolj vidne značilnosti sedanje ureditve delovnega časa. Splošno znano in preverjeno je, da turnus 12 — 24 ni primeren in, da ima kljub navideznim prednotštim precej slabosti, ki se še potencirajo, če je k temu dodano še obvezno nadurno in nedeljsko delo. Z vidika delovnp-pravnih predpisov pomeni taka ureditev delovnega časa vsaj za naše razmere — prestopek. Zakon o delovnih razmerjih navaja v 168. členu, da se izmensko delo z rednim delovnim časom več kot 8 ur lahko uvede le v tistih panogah gospodarstva, v katerih na posameznih delovnih mestih narava poslov in organizacija dela zahtevata tak delovni čas. Zvezni izvršni svet je doslej dovolil 12-urno izmensko delo samo transportnim podjetjem Jug. železnic in podjetjem PTT. Člen 45. pa govori o skrbi za varnost pri delu, varovanju zdravja in je smiselno v hudem nasprotju z dogajanjem pni nas. Delavci iz od- delka holandcev, zlasti nanosilci, se v več primerih pritožujejo obratnemu zdravniku, da naporov 12-nrnega delovnika ne zmorejo. Poškodbe pri delu na papirnih strojih^ zlasti rok, dokaj zgovorno pričajo o nevarnosti pri tem delu. V 12 primerih težjih nesreč v lanskem letu le-te lahko pripisujemo predolgemu delavniku. Od 300 nezgod, ki sicer niso zahtevale prihoda v bolniški stalež, je bilo v lanskem letu 140 takih, ki so ,se pripetile med 7. in 12. uro dela. Zdravstveno stanje delavcev v osnovni proizvodnji, zlasti tistih, ki iso zaposleni na fizičnih delih, je prav slabo. Najbrž prav v tej splošni nedokazljivi ugotovitvi tiče najbolj zahrbtne posledice prehudih naporov, povzročenih zaradi delavnika 12 — 24. Kako, da je kljub vsemu prišlo do take ureditve delovnega časa? Skoraj gotovo je bila osnovni razlog za to odločitev lata 1955 želja po večji možnosti zaslužka, ki pa v okviru turifi-ranja znotraj razmeroma nizko plafoniranega plačnega fonda ni mogla biti drugače realizirana kot z vnaprej določeno nujnostjo nadur in možnostjo prostih dni, ki jih nudi turnus 12 — 24. Edini tehtni razlog —- oddaljenost bivališč delavcev — zaradi katerega ima tak delavnik določene prednosti, sploh ni imel osmove, saj se je takrat komaj našel kak tak primer —• še danes to ne predstavlja nerešljivega problema. Tedaj im še danes se zagovarja ta ukrep s trditvijo, da je laže opravljati nočno delo postopoma po 2-krat na teden, da je več možnosti počitka in, da se bolje rešujejo pogoji družinskega življenja in prostosti ob nedeljah. Ne glede na to, da i2-oirno delo ni v skladu z varnostjo in zakonitimi določili, nimajo ti ugovori takih prednosti kot nekateri mislijo. Povprečno vsak delavec v omenjenih enotah opravi najmanj 52 efektivnih delovnih ur zaradi nedeljskega čiščenja, ne računajoč še nadure zaradi občasnih okvar, menjav sit, zagona strojev in predogrevanja kotlov ob ponedeljkih, nadomeščanja in nedeljskega obratovanja. Cas počitka ise precej skrči že zaradi teh nadur, dodati pa je še treba, da 12-urno delo zahteva tudi daljše počivanje. V teh okoliščinah ise hitro porazgubi navidez toliko obetajoči čas počitka in družinskega življenja. Ali se n. pr. more trditi, da je delavec ob takem delovnem režimu kdajkoli popolnoma prost? Ob nedeljah po 2-krat zapored je treba opraviti nedeljsko nadurno delo, polovico tretje nedelje pa mora prespati, saj se vrača z nočnega dela ob 6. uri zjutraj. Končno, kako je z nočnim delom? Dvakrat na teden (to pomeni v treh tednih 6-krat!) opravljajo nočno delo (po 12 ur!), toda ne vsi. Tisti, ki predogrevajo kotle, ali prihajajo na nedeljsko nadurno obratovanje, opravijo v tem času 8-krat nočno delo. Prav nič ni čudno, da se ljudje iz proizvodnje čedalje bolj upirajo prihajati na nadurno delo, da posada za nedeljsko čiščenje skoraj redno ni polnoštevilna in, da pri vseh samoupravnih pravicah ekonomskih enot delovodje komaj s prigovarjanjem in prepiranjem spravljajo skupaj kompletne posade za osamezne izmene. Zlasti v poletnih mesecih, ko je nadomeščan j veliko, je obratovanje povsem odvisno od dobre volje_ delavcev, ker v pogojih nadomeščanja v nadurah po celih 12 ur, ni pravne ctsnove za odrejanje na nadurno delo. (Nadaljevanje In diagram bomo objavili prihodnjič) Kako bi se našli? V naši tovarni je več kot 100 mladincev. Zato je več kot potrebno, da čim prej najdemo odgovarjajoč način organiziranega dela z mladino. Ge pogledamo po letih nazaj, vidimo, da je bilo že več smelih poskusov. To nam dokazujejo mnogi zapiski z bogatimi programi, sprejetimi na mladinskih letnih konferencah. Tudi za krajša obdobja po konferencah opažamo, da so se vedno našli mladinci in mladinke, ki so se trudili in poskušali uresničiti program, toda iz meseca v mesec so postajali bolj osamljeni, dokler tudi zapisniki dela teh ljudi niso usahnili. Ali bo letos tudi tako? Mislim, da je že čas, da izkoristimo izkušnje preteklih let in se najdemo tam, kjer smo res potrebni in tam, kjer je za nas kaj dela. Zanimiva je bila ugotovitev naše mladinske letne konference, da se nas je udeležilo komaj toliko kot sicer običajno predavanj o rdečem kotičku! Vzrokov, zakaj nas je bilo na konferenci samo 39, je več. Eden glavnih je neaktivnost mladinske organizacije v prejšnjih letih. Saj nam na drugi strani dokazuje dober obisk šole za življenje v rdečem kotičku, da se mladina udejstvuje tam, kjer je potrebno resnično delo. Najti moramo primernejše oblike dela, je ugotovitev in osnovna smernica letošnje letne konference mladine naše tovarne. Razen že znanih oblik dela mladine, so na konferenci ugotovili, da mora biti njena osnovna dejavnost aktivno sodelovanje o delavskem samoupravljanju, zavzemanje stališč o vsakem vprašanju. Za tako delo pa moramo najprej poskrbeti, da bo mladina vsestransko seznanjena z. osem, kar se o našem kolektivu do-gdjd. To bomo dosegli z red-no prisotnostjo delegatov mladinske organizacije ali aktivnih članov na vseh sejah delavskega sveta, sindikata in na važnejših sejah upravnega odbora. O delu na teh sejah bi mladi člani kolektiva razpravljali na debatnih urah o našem rdečem kotičku. Prepričani smo, da bodo mladinci po ekonomskih enotah in v organih delavskega samoupravljanja naj prizadevne jši v teh organih, o kolikor bo svoj program uresničila. Naš aktiv LM Na povabilo tovarniškega komiteja LM naše tovarne so nas 10. t. m. obiskale mladinke in mladinci papirnice Količevo, krog ram obiska je obsegal strokovni ogled tovarne, športni spored ter skupno sejo obeh aktivov. Po dveurnem ogledu tovarne smo se največ zadržali v oddelkih tehnološkega procesa proizvodnje in ogledu strojev. Največ zanimanja je bilo za naš novi IV. papirni stroj. V športnem sporedu smo se pomerili v namiznem tenisu, streljanju in šahu. V vseh treh panogah so zmagali vevški papirni-čarji. Rezultati: Namizni tenis 5:3 Šah 4:1 Streljanje 731:682. Zelo zanimive so bile borbe v namiznem tenisu. Lepo igro tenisa sta prikazala v medsebojni igri Goljar in Zdravic. Zmagal je Goljar z 21:12, 20:22 in 21:19. Med strelci sta bila najboljša Marjan Kinder z 163 krogi —• papirnica Količevo ter Nada Kunaver s 162 krogi, mladinka naše tovarne. Na skupnem sestanku obeh aktivov v prisotnosti Okoli 70 mladink in mladincev smo se pogovorili o raznih problemih, subjektivnih in objektivnih težavah v aktivnosti obeh mladinskih organizacij ter o problemih upravljanja in o delitvi osebnih dohodkov. D. Tatič n i> _ v | | ■ II BBA Z združitvijo Papirnice Vevče in »Celuloze« Medvode, smo dobili tudi novo počitniško postojanko v hribih. Pred tremi leti je »Celuloza« kupila od uprave državnih lovišč bivšo lovsko kočo na Jelovici v Gladki dolini. Dom je na griču, približno 2 in pol km od naselja Rovtarica. Vse okrog je drevje posekano, tako da se vam nudi od doma krasen razgled na Julijce; od Črne prsti preko Vogla, Komne, Bogatina, Triglava, Rjavine, preko Draških vrhov, tja do Lipance. Zadaj pa se vije prekrasen venec Karavank. Od Koprivnika, ki leži za dober streljaj na nasprotni strani Soteske, nas loči le ozka dolina Save Bohinjke. Tam je tudi mrzli studenec in prostrana Pokljuka. Od doma so možni krasni izleti, na Babji zob, pod katerim se blešči Blejsko jezero z vso pestro panoramo. Na Ratitovec, med dehteče murke in lepe planike, je le tri ure zmerne hoje. Sprehodi po partizanski Jelovici so kaj mikavni, na Martinčka vas vodi lepa avtomobilska cesta, morda vas zamika Mošenjska planina. Dvajset minut od doma je gorsko Jezerce, kjer se lahko okopate. Le brez skrbi, voda je sicer rumena, toda zdravilna (in ne preveč hladna), saj priteka med vejevjem podrtih smrek in jelk ter si pri tem nabere tanina, ki jo rumeno obarva. Gozdni delavci jo zelo cenijo. Ce se kdo vseka i"Š stfifcL . . . Na Jelovici ali rani, se hodi tja umivat in rama se baje hitro zaceli. Cist gorski zrak, nepregledne :: T rale« gozdnih jagod, borovnic, malin in brusnic so na voljo izletnikom. Do doma je speljana avtomobilska cesta. Poleti vozi preko Rovtarice redno dnevno avtobus iz Ljubljane k slapu Savica. Dom ima 25 ležišč. Ima lastnooskrbo z električno energijo. Agregat je odmaknjen od doma v gozdiček, tako da ne moti večernih razpoloženj. Sicer pa navadno gredo izletniki zgodaj spat. Zjutraj, ko vstaja zarja izza Kamniških, se prične pravi koncert raznih vrst ptic — od divjega petelina do drobnih gozdnic penic. Zato se splača vstati in 'poslušati nenapisane melodije stotine pevcev, ki tekmujejo med seboj, kdo bo bolje in lepše zapel. Res svojevrsten užitek, kdor tega ni doživel, si ne more predstavljati. Da mi ne boste očitali, da govorim o samih superlativih, naj povem še nekaj šibkih točk." Za ljudi, ki ne gredo na -počitnice zato da bi se soočili in uživali v miru, brez trušča na cestah, 'tu res ni. Tišino moti le šuštenje listja na mogočnih bukvah, ptičje žvrgole-nje, kak lajež lisjaka, žvižg kragulja mod gostimi smrekami ali kvečjemu kak avto, ki pripelje nove goste. Tu ni barov, ni ples- nih prireditev, kdor si tega želi, mora na tri ure oddaljeni Bled. V pol ure ste tudi na železniški postaji v Soteski, le nazaj je strma in utrudljiva pot. Tudi kina ni. So pa živi »cawboyi«, treba je iti siamo na 20 minut oddaljeno Nomensko planino, tam je vsega, od surovega masla, kislega mleka s prst debelo smetano, krav in telet pa tudi »zauber deklet«, ki jim po domače »Majerce« pravijo. Seveda ni streljanja, zato pa pravi duh po živini in gnoju. Kdor vsega tega ne vidi in ne zna poiskati zanimivih in vedno novih dogodivščin, se bo dolgočasil. V domu bo igral karte, je šah, ,so knjige, je prostor za balinanje in na sončnih terasah ležalni stoli, toda nekaterim je vse to premalo. Sončni dnevi so precej topli in na soncu tudi lepo porjaviš, saj so žarki precej močni 1300 m nad morjem. Zrak pa je oster in večeri so hladni, tako da marsika-ko dekle, ki ni računalo na to, mora iskati topline. Pravijo, da ima v Bohinju dež mlade, o tem se boste lahko prepričali, saj se lepo vidi, kako se naenkrat nad Ukancem zbero megle in sredi najlepšega popoldneva se iz oblaka, ki se vleče proti Komni, vlečejo dolge sive štrene, lije kot iz škafa, vi pa sedite na soncu in uživate. Kadar pa na Rovtarici grmi, je pa to bobnarski koncert. In ko prično padati debele dežne kaplje, 'pomešane s snegom, (sredi julija!), na s skodlami krito streho, je koncert, kot si ga ljubitelji jazza ne morejo zamisliti! Da bi bilo bolj po hribovsko, smo uvedli v jedilnik specialiteto —• »domač kruh z bohinjsko zaseko«. Upam, da te lepe navade bodoče vodstvo me bo opustilo. Kdor je potreben miru in zdravega čistega zraka, bo gotovo med gosti. Veliko jih bo prišlo, da se preskrbijo za zimo z jagodami, borovnicami, malinami ali gobami. Prihajali pa bodo gotovo tudi na lepe nedeljske izlete. Kolodrobarske novice Škrjanec Franc je že nekaj let v pokoju. Vsi ga poznate: zidar je bil, skoraj krpanovske postane, njegov korak po tovarni je bil precej turnir jen«. Neko nedeljsko popoldne, ne dolgo tega, jo primaha v delovni obleki, ves bel od apna in malte na Manček o gostilno pri Gašperlinu. »F pokoju si in še ob nedeljah ne daš miru,« ga pobarajo pivski prijatelji. sVeste,« se odreže, »imam toliko ,fuša‘! Sploh pa, če bi imel toliko besede, kot jo ima naš maršal, bi ose remontne delavnice, papirničarje, z uradniki vred upokojil in o tovarni bi se veliko več naredilo.« Po 8. marcu Te presnete babnice, pa so nas! Se jezi Cene. Slave ves začuden, sprašuje, kaj mu je. Cene pa kot iz puške. Ali ne veš, da 8. marca ni več? Če ne verjameš, poglej o koledarje, katere je nabavila naša »nabava«. P. S. Vsaka sličnost s »Pavliho« je slučajna. Tam piše Janez, na naših pa Bojanka! Obvestili Na povabilo društva »Vodne skupnosti« Zagreb, Galjevica 13, priredi pod let ie skupinski ogled izstrelitve Hiclroaqua rakete z obiskom kulinarnične razstave. Prijave spreiema tov. Rudi Smrekar do sobote 31. marca. Odhod izpred tovarne Medvode v nedeljo. 1. aprila ob 5.45, iz Vevč ob 6.15 z avtobusi »Putni-ka«. Stroške prevoza in vstopnino plača podjetje. Prehrano uredite sami. Ribiška zadruga priredi v nedeljo, 1. aprila ob 9. uri dopoldne lov na steklenice s krogi. Posamezni met stane 10 din. Nagrada ulovljena steklenica z alkoholno pijačo. Pridite, zabavali ise boste! Maksu Pred dobrimi 14 dnevi smo se poslovili od tovariša Maksa Trtnika. Komaj pol leta je užival zasluženi pokoj. Bil je dober delavec, dober tovariš, imel je veliko prijateljev. Rodil se je pred 58. leti in bil pri nais zaposlen vse od leta 1919 brez prekinitve, ter s svojo pridnostjo in prakso dosegel delovno mesto rezervnega strojevodje papirnega stroja. Poznali smo ga kot dobrega papir-ničarja. Svojim 6 otrokom je bil dober oče. Ob njegovi smrti nam je težko in prepričani smo. da se ga bodo vsi člani kolektiva trajno opominjali. Slovo od Fl Dne 12. t. m. je nenadoma umrl tovariš brane Mehle. Njegova nepričakovana smrt je nas vse globoko pretresla. Da je bil priljubljen, pričajo tople besede, ki jih je ob njegovem odprtem grobu izrekel sodelavec tov. Adi Tolmajner. Pokojni Franc ni samo izvrševal svojega poklica kot kovač, ampak se je udejstvoval kot kulturni delavec v »Svobodi«. spomin n ca Mehleta Kot igralcu-amaterju sta mu bila posebno priljubljena Finžgar in Cankar. Spominjamo se njegove vloge župnika v Cankarjevih »Hlapcih« in »Kralju na Betajnovi«. Cistal nam bo drag spomin na Franca —- člana našega kolektiva in Franca — zvestega člana KUD »Svoboda« Za-dvor. Kadrovska služba poroča Prišli v mesecu januarju: Klemenčič Viktor, visoko kvalificiran zidar v zidarsko delavnico Lamovšek Jože, nekvadificiran delavec v zidarsko delavnico Skubic Ivan, se je začasno vrnil iz JLA, namosilec na holandcih, [polkva-lificiramo delovno mesto Kočar Feliks, nanosilec na hoiamd-ciii Ferlin Mijo, razkladali ec surovin, (potlkvalificirano delovno mesto Zakelšek Franc, čisitilec lesa v bru-silnici, polkvalificirano delovno mesto Ziškovič Ivan, kvalificiran zidar v zidardko delavnico Puliko Janez, pomožni delavec v zidarsko delavnico, nekvalificirano delovno mesto Skubic Anton, nanosilec na holand-cih Ferlin Anton, razkladalec surovin OsJtrež Alorjz, nanosilec na' holand-ciih Gregorič Janez, čistilec lesa Jev nikar Anton, nanosilec na holandcih Pilhar Jože, pomožni delavec Odšli v mesecu januarju: Zupančič Pavel, po lastni odpovedi Zrimšek Milica, upokojena Lamovšek Jože, odpuščen zaradi samovoljne zapustitve dela, neopravičeno je izostal od dela nad 7 dni Lavrič Martin, upokojen Tram te Anton, po lastni odpovedi Koncilja Anton, odšel na odsluženje rednega vojaškega roka Prvinšek Jože, odšel v JLA Anžič Milan, po lastni odpovedi Strgar Sreč, po lastni odpovedi Prišli v mesecu februarju: Mole Ivan, gladilec v satinaži, kvalificirano delovno mesto Jančar Jože, nanosilec na holandcih Masnoglav Milan, strojnik II., visoko kvalificirano delovno mesto Čeme Silvo, se je vrnil iz JLA, dežurni električar, visoko kvalificirano delovno mesto Kunaver Franc, se je vrnil iz JLA, čistilec lesa Štrubelj Alojz, se je vrnil iz JLA paznik pri papirnem stroju, polkvali-ficirano delovno mesto Krušič Marijan, se je vrnil iz JLA, II. pomočnik pri papirnem stroju, kvalificirano delovno mesto Balažič Vinko, se je vrnil iz JLA, paznik pri papirnem stroju Kocijančič Mirko, kvalificiran ključavničar v kovinsko delavnico Gorenc Drago, se je vrnil iz JLA, razkladal ec surovin Berlan Ivan, čistilec lesa Babnik Jože, se je vrnil iz JLA, nanosilec na holandcih Končar Alojz, se je vrnil iz JLA, paznik pri papirnem stroju Novak Peter, se je vrnil iz JLA, II. -pomočnik pri papirnem stroju Odšli v mesecu februarju: Puliko Janez, odpuščen v enomesečni poskusni dobi Zakelšek Franc, odpuščen v enomesečni poskusni dobi Vidrgar Viktor, upokojen Žgajnar Jože, odpuščen zaradi samovoljne zapustitve dela, neopravičeno je izostal nad 7 dinj Mehle Franc, neopravičeno izostal nad 7 dni, odpuščen iz podjetja Mijatovič Milan, odpuščen iz podjetja, neopravičeno izostal nad 7 dni Skupno jih je prišlo v januarju 14. odšlo pa 9 Skupno jih je prišlo v februarju 14, odšlo pa 6 Ipokojeni so bili Ciril Borne odhaja v pokoj kot visoko kvalificirani električar. V glavnem se je ukvarjal s previjanjem elektromotorjev. Svoj poklic si je pridobil o letih 1924—2? in do leta 193? delal pri raznih mojstrih. V tistih časih je bil tudi večkrat brezposeln, ker mu je tedanja družba vtisnila črn pečat zaradi njegove revolucionarnosti in aktivnega sodelovanja v delavskem gibanju. Ko je izbruhnila španska državljanska vojna, je odšel skupno z narodnim herojem Stanetom Bobnarjem o internacionalno brigado na madridsko fronto. Pozneje je prebil 2 leti o francoskih taboriščih in 2 leti in pol o Mauthausnu. Po končani vojni se je zaposlil pri nas. Dobro je delal, bil skrben svetovalec mlajšim delavcem, zelo pa je pohvalno, da ga dobra volja ni nikdar zapustila, čeprav je v svojih mladostnih in moških letih veliko pretrpel. Sedaj bo delal usluge ljudem, ki imajo vedno kaj pospraviti, včasih pa bo obiskal gostilno pod Urhom, kamor rad skoči na dva deci, da pokramlja z znanci. Za vse strokovno delo smo tovarišu Cirilu hvaležni in mu želimo še dolgo in srečno uživanje zasluženega pokoja. Prihodnja — 2. številka — bo izšla 8. aprila 1962. Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: inž. Majda Bahovec, Majda Fras, Franci Hribar, Ciril JeriDia, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Do-majnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani