KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO RAZSTAVA »GOZD NA KRASU SLOVENSKEGA PRIMORJA« V BISTRI PRI VRHNIKI KATARINA KOBE-ARZENSEK UVOD Letos praznuje Tehniški muzej Slovenije desetletnico obstoja muzeja v Bistri pri Vrh- niki. To je kratka doba za afirmacijo usta- nove, ki se je morala v tem obdobju boriti z vrsto organizacijskih, finančnih in strokov- nih težav. Kljub temu pa je ustanova iz leta v leto napredovala. Danes so v Bistri solidno urejene razstavne zbirke, ki v polni meri služijo strokovnjakom in laikom. Posebnega pomena je bilo ustanavljanje lokalnih teh- niških muzejev (na Jesenicah, na Ravnah, v Kropi, Idriji, Hrastniku, Kranju, Tržiču, Velenju), ki je potekalo pod okriljem Teh- niškega muzeja Slovenije. Vsa ta leta pa so tesno povezana z imenoin profesorja Fra- nja Baša, ki je ustanovi načeloval od nje- nega začetka leta 1951 do svoje upokojitve leta 1963. Njegovo veliko muzeološko znanje in izkustvo sta bila za skladen razvoj usta- nove neprecenljiva. Z njemu lastno delav- nostjo, vestnostjo in redkim idealizmom je zaoral ledino v to plast slovenske kulture. Se posebej dragoceno je bilo njegovo priza- devanje po zaščiti tehniških spomenikov po vsej Sloveniji, saj nam je s tem ohranil pre- nekatero dragoceno pričevanje naše tehni- ške preteklosti. Zato velja ob tem jubileju naša hvaležna misel njemu, ki nas je učil spoštovanja do vztrajnega in predanega dela za napredek slovenskih tehniških muzejev. Tehniški muzej Slovenije je sklenil po- častiti to obletnico z razstavo »Gozd na krasu Slovenskega primorja«. Pobudo za to temo je dal Gozdarski lesni muzej, ki predstavlja avtonomno enoto Tehniškega muzeja. Raz- stava je v zvezi s posebnim določilom »Druž- benega plana gospodarskega razvoja LR Slo- venije 1957—1961«, ki se glasi: Do leta 1961 se mora izdelati generalni načrt za meliora- cijo krasa. Izdelava tega pomembnega na- črta po gozdarski plati je bila poverjena od- delku za gozdno ekologijo in gojenje gozdov pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije v Ljubljani, ki je bil pobud- nik za ustanovitev gozdarskega, lesnega in lo\-skega muzeja. Razstava se deli v glavnem na dva dela: to je, na zgodovinski del s tehniko pogozdo- vanja in na gozdnomelioracijski del. Gradivo za prvi del sta zbrala ing. Franjo Sevnik, profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, in Katarina Kobe-Arzenšek, kustos Tehni- škega muzeja Slovenije v Ljubljani. Za do- kumentacijo drugega dela je poskrbel ing. Jože Miklavžič, znanstveni svetnik in načel- * nik oddelka za gozdarstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, ki je tudi vodil dela pri izdelavi generalnega načrta za melioracijo krasa. Oprema razstave je bila poverjena ing. arh. Gregi Košaku, projektantu Gradbenega cen- i tra Slovenije v Ljubljani, izvedba pa Milošu j Mehori, vodji tehniškega ateljeja v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. \ I. ZGODOVINSKI PREGLED KRAŠKEGA ! VPRAŠANJA i A. Slovensko primorje je pomembno geograf- sko območje; to so vrata, skozi katera so se v zgodovini številna ljudstva pomikala k morju in naprej v Italijo. Tu je tudi stikali- i šče treh narodnostnih skupin: slovanske, ro- ; nianske in germanske. Ugodna zemljepisna ; lega je povzročala stalno menjavanje gospo- \ darjev. Tod so vladala ilirska in keltska ple- mena, Rimljani, potem barbarska ljudstva, - ki so v času preseljevanja narodov šla v Ita- lijo, za njimi so zavladali Oglej, Benečani, ; Habsburžani in Italijani. Naravnim dobri- nam, zlasti gozdovom, je vedno živahna po- morska trgovina dajala visoko ceno. Z njo so se ukvarjali najprej tujci, potem doma-1 čini. Sekali so gozdove za gradnjo ladij, j stavb, taborov, za postavljanje grabelj za; spravljanje lesa po rekah v dolino, za izde-; lovanje vesel in jamborov ter najrazličnejših domačih izdelkov, za pridobivanje drv, ku- hanje oglja ter žganje apna in pepelike. i Mnogo gozdov so tudi izkrčili za pašnike, ■ travnike, njive, sadovnjake in vinograde. Iz- ; sekane livade so nudile pašo ovcam in ko- i zam, ki so zatrle naravni pomladek gozdov. K temu je pripomoglo tudi steljarjenje. Bur- ja, ki je imela prosto pot, je odnašala rodo- vitno prst in deževje je izpiralo tla. To je : pospeševala tudi geofizična in geomorfolo-1 ška posebnost kraških tal •— fliš in apne- i nec — znana pod imenom >kraški pojavi«, j »Kraško nevarnost« so spoznali zgodaj.! Težnje po zaščiti gozdov je zaslediti že v i stari Grčiji v času Homerja, Platona in Ari- j stotela. Tudi Cicero je v rimski državi na-; stopal proti uničevanju gozdov in Caton je; izdal navodila za gojenje hrastovih nasadov.; Da so Rimljani stremeli po urejenem gozd- i nem gospodarstvu, nam priča nagrobnik ne- i kega Publija Publicija Urši ja — Dum saltos i 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KKONIKA Gozdni red za Vojvodino Kranjsko, Pivlco in Istro z dne 23. XI. 1771 (Original v Drž. arhivu Slov. v Ljubljani) publicos curo decidi hoc in privato agello — ki so ga našli pri Ajdovščini v Vipavski do- , lini, kjer je bilo važno rimsko cestno kri- žišče. (Skica v Inscriptiones Italiae, fasc. X/4.) V zgodnjem in visokem fevdalizmu ni zaslediti posebnih varovalnih gozdnih ukre- pov. Izjema je Trst, ki je od leta 1150 dalje izdajal za svoje ozemlje raznovrstne odredbe proti uničevanju gozdov in trgovini z lesom, saj se je čutil najbolj ogrožen. Večjo skrb je čutiti v času merkantilizma, ko so začeli iz- dajati gozdno-varovalne ukrepe, gozdne rede in drugo. Cesar Ferdinand I. je izdal leta 1522 prvi gozdni red. Pomemben je tudi red j iz leta 1541 za Istro, Furlanijo in Kras. Ori- j ginal hrani Državni arhiv na Dunaju, foto- I kopijo pa Mestni arhiv v Ljubljani. Gozdni ; redi so vsebovali navodila za gospodarjenje z gozdovi. Merkantilistična politika je gozd- no gospodarstvo podredila povzdigi gospo- j darske moči države z razvojem ladjedelni- štva, s pospeševanjem industrije in aktivne [ zunanje trgovine. Med najvažnejše gozdne j rede sodi tisti, ki je izšel v času prosvetlje- i nega absolutizma za Vojvodino Kranjsko, i (Pivko in avstrijsko Istro) dne 23. novembra' 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1771. Tega je po nekaj desetletjih poslovenil sloviiičar Metelko. Zgodovinski viri, ki jih hrani piranski mestni arhiv, nam poročajo, da so si tudi Benečani v Istri prizadevali preprečiti uni- čevanje gozdov, ko jim je začelo primanjko- vati predvsem ladijskega in stavbnega lesa. (Per Ii Sindici, e Procuratori della Sp. Co- immita di Piran 1470—1790; Ordini regola- tivi la materia dei boschi in provincia distria, 1718; Ordini regolativi, stabiliti dairillustris- simo, et Eccellentissimo Signor Lorenzo Con- tariiii per la serenissima republica di Vene- zia Capitanio di Raspo Giudice Delegato Estraordinario nella materia de'Boschi, Ro- veri, e Cervati della Provincia, Approvati daH'Essellentissinio Senato, Con suo De- creto 21. Maggio 1754; Naredjenje Priusvisce- noga Kollegia Varh Dubravah Dneva 16. Prossji'ncza 1777. Za straxu, nauka i texanje Dubrava Darxave od Istrie; Poghlavja od Načina, i od Pravoga Rasdiegliegna uccigne- na od priosvarsne Skupsctinne sviesna dogo- vora i Odabragna na Stvari od Oruxaonise olitti Arsenala ... 1778). Skrinjica za ovadbe proti gozdnim škodljivcem z letnico 1755, ki je vzidana v steno buzetskega tribunala (so- dišča) v Istri, nam priča o strogosti za izva- janje ukrepov za zaščito gozdov, posebno tistih, ki so bili namenjeni ladjedelništvu. Beneška republika je svoji potrebi po lesu zadostila z velikimi lesnimi nakupi, legal- nimi ali ilegalnimi, v avstrijskem delu Slo- Beneški gozdarski predpisi za Istro iz leta 1778 (Origi- nal v Mestnem arhivu v Piranu) venskega primorja. Tudi deželni vladarji se sprva niso branili les prodajati celo sovraž- niku, če je dobro plačal. Špekulacija z le- som je bujno cvetela. Za negovanje in pravo zaščito gozdov pa ni bilo časa. V dobi francoske okupacije so uvedli fran- cosko obliko gozdne uprave in v veljavo so stopili francoski gozdni zakoni, ki pa so ostali zaradi pomanjkanja strokovnega in nadzornega osebja domala na papirju. Fran- coski pogozdovalni poskusi in gozdno-varo- valni ukrepi v Slovenskem primorju pa so gotovo v zvezi z velikimi pogozditvenimi uspehi peščene pokrajine ob Sredozemskem morju »Landes de Gascogne«. (Zanimiv je »Plan Forestier des Provinces Illyrienes« Antona Madra iz leta 1811, ki ga hrani Zem- ljepisni muzej v Ljubljani.) Devetnajsto stoletje je vključilo v gozdno- gospodarsko politiko nov aktiven moment — pogozdovanje krasa, saj so dotlej le pasivno omejevali sekanje gozdov. Med pionirje kra- škega pogozdovanja štejemo Josipa Ressla (rojen v Chrudimu na Češkem 29. junija 1793, umrl v Ljubljani 9. oktobra 1857), Jo- sipa Kollerja (rojen v Bohinjski Bistrici 25. marca 1798, umrl v Gorici 2. avgusta 1870), Ludvika Dimitza (rojen v Ljubljani 9. sep- tembra 1842, umrl na Dunaju 22. aprila 1912) in Franca Padarja (rojen v Gojničah 26. fe- bruarja 1849, umrl v Skofji Loki 2. maja 1907). Ressel si je postavil spomenik s svoji- mi pogozdovalnimi načrti (za Istro 1842 in tržaško-goriški kras 1850), Koller kot uspe- šen pogozdovalec (»Kollerjev gozd« je prvi večji uspeli nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom, 1859) ter Dimitz in Padar kot prosvetitelja ljudstva o gozdu in njegovem gospodarjenju v Bleiweisovih »Novicah«. Pomembno vlogo so odigrala gozdarska in kmetijska strokovna društva: Gozdarsko društvo za avstrijske alpske dežele (ustanov- ljeno 1852), Avstrijsko vsedržavno gozdar- sko društvo (1852) in Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo (1875), ki so si prizade- vala pri reševanju kraškega problema z eks- kurzijami, zborovanji, predavanji, poljud- nimi in strokovnimi članki ter drugo propa- gando pridobiti za sodelovanje ljudstvo in javne ustanove, oziroma državo. Uspela so, vendar ne popolnoma. Ustanovitev gozdnih drevesnic, državna finančna podpora, name- stitev strokovnjakov in pridobitev ljudstva z nagradami niso mogli nuditi večjih uspe- hov ob pomanjkljivih zakonskih predpisih. (Sicer je 1852 izšel liberalistični zakon o gozdih, ki je predpisoval urejeno gospodar- stvo za državne in veleposestniške gozdove in nadzorstvo za malo gozdno posest, imel pa je splošen značaj.) Tako je pri strokovnih društvih in deželnih zborih prodrla misel o 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izdaji specialnih zakonov za melioracijo krasa. Prvi tovrsten zakon je izšel za trža- ško območje (1881): temu so sledili zakoni za Goriško (1883), Kranjsko (1885) in končno za Istro pa tudi Kvarnerske otoke (1886). Na podlagi teh zakonov so bile imenovane posebne komisije za pogozdovanje krasa, ki so odmerile za pogozditev okoli 30.000 ha go- ličav. Odtlej je pogozdovanje bolje napre- dovalo vse do prve svetovne vojne. Tej je sledila italijanska okupacija primorskih krajev. Italijani so sicer obnovili med prvo svetovno vojno uničene gozdne nasade, zlasti na Goriškem, zasadili pa so tod le malo; ne- koliko več so naredili v Istri in na^varner- skih otokih. Velike udarce je kraškim go- zdovom prizadejala tudi druga svetovna voj- na in mlado socialistično državo so na tem področju pričakale težke naloge, katerih re- ševanje prikazuje drugi del naše razstave. B. TEHNIKA POGOZDOVANJA Z obnovo opustošenih kraških gozdov v preteklem stoletju je postalo pereče tudi vprašanje metod in tehnike pogozdovanja. Prvi, ki je ta problem načel, je bil izumitelj in gozdar Josip Ressel. V svojem pogozdit- venem načrtu Istre je poudaril, da je pri pogozdovanju odločilnega pomena izbira po- gozditvenc metode. Za Resslom so se s tem problemom ukvarjali še: Koller, Scharnaggl, Goli, Pucich, Rubia in drugi. Od začetka pogozdovanja goličav Slovenskega primorja do danes so se izoblikovala in uveljavila raz- lična mnenja glede drevja, načina in teh- nike pogozdovanja: 1. predkultura brinja in drugih grmov, nato kultura hrajsta, macesna in še nekaj drugih drevesnih vrst, sajenje žira, oziroma setev semena in le kdaj pa kdaj sadnja sa- dik (Ressel); 2. predkultura črnega bora — ob čuvanju brinja in drugih grmov — s sajenjem dvelet- nih sadik; nato premena čistih borovih se- stojev v mešane s podsaditvijo, oziroma s podsetvijo drugih, donosnejših vrst (Koller). Ta način je obveljal vse do druge svetovne vojne; 3. kombinacija obeh načinov v povojnem obdobju; predkultura črnega bora in brinja — sadnja in setev, s težnjo, da se setev čim- bolj uveljavi; osnovati mešane sestoje naj- ustreznejših domačih in tujih drevesnih vrst ter se čimbolj prilagoditi danim rastiščnim razmeram. Kot orodje pri pogozdovanju so pretežno služili: kramp, rovač, železen drog in že- lezne grablje. Za gojenje sadik so ustanavljali drevesnice: centralna v Gorici, Krminu, Rodiku, potem v Ljubljani (Gradišče) in Logatcu, ter lokalne, Gojitev ukrivljenega drevja za ladjedelništvo; beneški gozdarski predpisi iz leta 1778 (Original v Mestnem arhivu v Piranu) 131^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Maderjeva gozdna karta za Ilirske province iz leta 1811 (Original v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani) na primer v Vrhpolju pod Nanosom v Vi- pavski dolini in drugod. Gozdarji preteklega in našega stoletja so pri melioraciji kraških gozdov posvečali veliko pozornost tudi zaščiti mladih nasadov z obrambnimi zidovi, plotovi in požarnimi jarki. Preprečevali -so tudi košnjo in pašo v gozdovih. Nov korak v tehniki pogozdovanja krasa v povojni dobi pomeni način, ki ga je izobli- koval logar Karel Andrijašič na Jamborniku pri vasi Podgorje, in sicer s setvijo semena. Posebna naloga Inštituta za gozdno in les- no gospodarstvo Slovenije pa je, da iz raz- nih pogozditvenih načinov (setvijo in sadnjo) izbere na podlagi znanstvenih raziskovanj najustreznejše metode. II. GOZDNOMELIORACIJSKI PROJEKT SLOVENSKEGA PRIMORJA Drugi del razstave prikazuje gozdnomelio- racijski projekt za degradirano področje Slo- venskega primorja, ki ga je izdelal po na- ročilu bivše republiške uprave za gozdarstvo v Ljubljani Inštitut za gozdno in lesno go- spodarstvo. Z delom so začeli že leta 1959 in ga končali v maju 1963. Stroške projekta je nosil svoječasni republiški gozdarski sklad in v letih 1961 in 1962 tudi sklad Borisa Ki- driča. Z ing. Miklavžičem, vodjem dela, je sodelovalo več strokovnjakov z raznih po- dročij: gozdarskega, geološkega, pedološkega in fitocenološkega. Tako je izdelal dvo- vhodne deblovnice za črni bor ing. Martin Čoki, višji znanstveni sodelavec inštituta; geološke karte in poročilo je pripravil prof. Lojze Strmole, geolog na I. gimnaziji v Ljub- ljani, pedološke karte in poročilo ing. Mar- jan Pavšer, pedolog-znanstveni raziskovalec inštituta^kin fitocenološko poročilo prof. Mi- lan Piskernik, biolog-znanstveni raziskovalec inštituta. Kot pomembno gradivo so pri pro- jektu služili tudi fitocenološko poročilo in orientacijska karta 1 : 100.000 dr. Maksa Wra- berja ter poročilo in orientacijska karta 1 : 100.000 ing. Marije Kodričeve. Celotna »kraška problematika« na Slo- venskem primorju v projektu ni zajeta; ob- ravnava zgolj eno gospodarsko vejo, namreč gozd. Površina v projekt zajetega degradi ranega področja znaša 228.700 ha, na kateri je raztresenih okoli 2200 večjih in manjših gozdov, ki skupaj merijo okoli 87.000 ha. Vsi ti gozdovi so gospodarsko pasivni. Po ugoto- vitvah ing. Miklavžiča je ta pasivnost upra- Resslov pogozditvenl načrt za občinska zemljišča v Istri iz leta 1842 (Original v Drž. arhivu na Dunaju) 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vičena le na 14% površine gozdov na apnen- častih in na 9 "/o površine gozdov na flišnih tleh. Pasivnost na drugih 86 */o, oziroma 91 */o gozdnih tleh pa gospodarsko danes ne mo- remo upravičiti. To žalostno dejstvo pa lahko še nazorneje prikažemo z naslednjimi številčnimi primer- javami: na apnenčastem svetu imamo okoli 31.000 ha gospodarsko neproduktivnih go- zdov in na flišnem približno 30.600 ha, sku- paj 61.600 ha. V teh gozdovih priraste danes poprečno 1 oziroma l,5mä/ha lesne mase na leto in stoji okoli 60 oziroma 80 m*/ha lesne zaloge, ki jo lahko uporabimo le za drva in nekoliko za drobne Sortimente. Po izračunih pa bi tu lahko prirastlo na apnenčastih rasti- ščih 4 do 5 m'/ha in na flišnih 5 do 18 m^/ha ter bi ostalo 280 do 350 m^, oziroma 560 do 725 m^/ha tehnično prvovrstne lesne zaloge. -. Varovalni plotovi na Krasu proti snežnim zametom po burji, 1963 (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) KoUerjev gozd — prvi uspeli večji nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom (G. Pucich, La commisione di Imboschimento del Carso, Trieste 1903) Danes imamo na tem gozdnem svetu nasled- ; nje stanje: Na apnenčasti kamenini je pri-; bližno 31.000 m^ lesnega prirastka namesto i potencialnega 130.000 m^ in približno mili-i jon 900.000 m' lesne zaloge namesto potenci- j alne 9,000.000 m^. Na flišni kamenini je pri- | bližno 46.000 m' lesnega prirastka namesto potencialnega 353.000 m^ in približno 2 mili- jona 500.000 m' lesne zaloge namesto poten- ] cialne 18,000.000 m^. Naš drugi del razstave ne zajema celot- i nega degradiranega področja Slovenskega i primorja, ki ga obravnava projekt, ker je preobsežen, da bi ga mogli prikazati v celoti. Prireditelj tega dela razstave se je odločil j za dve najbolj tipični regiji: Kras (regija j IV) in Brkini z reško dolino (regija IX). Prva ; zastopa tako imenovani »apnenčasti«, druga ■ pa »flišni« kras. Obe regiji sta obiskovalcu predstavljeni s kartami, ki zgovorno pričajo o stanju gozdov danes, njihovem produkcij- skem potencialu in gozdnomelioracijski pri- i hodnosti.