St. 18 (C. c. > v Trsta, v patak, 21. januarja 1927. ttnilkt 3« cent. Letnik Lil Ust ixb*š* vsak daa 3 BMuce L 22.— L 6.50 već. — Posai ▼ rok osti 1 kolone niče, zahvale, p Ostop Slovakov v tetoslouflJKo ulodo Praga, 13. januarja 1927. Te dni so se končala z dobrim uspehom nad trimesečna pogajanja, ki so se vodila med slovaško ljudsko stranko patra Illinke in ministrskim predsednikom dr. Švehlo o sodelovanju Slovakov v čehoslovaski vladi. Prišlo je do sporazuma, na podlagi katerega so dobili Slovaki dva ministra, in sicer je bil imenovan dr. Gazi k za ministra za izenačenje zakonov, a dr. liso® £a ministra ža naredno zdravje. Ti dve ministrstvi namreč nista bili zasedeni, ko je bila sestavljena sedanja Švehlova vlada, temveč je bilo poverjeno izvrševanje poslov dvema drugima ministrstvoma. Slovaška ljudska stranka je bila že več let v najsrditejši o-poziciji proti vladi. Kljub temu ni njen vstop v vlado nikaka senzacija za čchoslovaško javnost. Ta dogodek je temveč le iogična posledica položaja, ki je nastal po volitvah v 1. 1925., ko se je število slovaških poslancev takorekoč podvojilo. Namesto prejšnjih 12 poslancev jih je dobila ljudi ka stranka 23 in je postala s tem največja politična sila na Slovaškem. Jasno je bilo takoj, da tako močna stranka že iz taktičnih razlogov ne bo hotela vztrajati pri opoziciona 1-nili metodah, temveč da bo prisiljena misliti na dosego stvarnih uspehov ter dosledno temu tudi na sporazum z vladajočimi strankami. V to svrho pa je bilo predvsem potrebno, da se ta stranka, katere odpor proti režimu se je često spreminjal v odpor proti Čehom ter se je radi tega tolmačil v inozemstvu, kot da je naperjen direktno proti čehoslovaski državi — da se slovaška ljudska stranka odreče najprej svojim protičeškim ge*lom in da se začne posvečati pozitivnemu delu. To se je zgodilo deloma že lanske pomladi, ko so Slovaki glasovali za nekatere zakonske načrte vlade. Že tedanji položaj je jasno kazal, da je vprašanje vstopa v vlado te stranke le vprašanje časa. V tem je tudi razlog, da v oktobru lanskega leta, ko ie bila sestavljena vlada dr. Švehle, niso bila zasedena vsa ministrstva, temveč sta bili dve rezervirani za predstavnike slovaške ljudske stranke. Položaj se je bil tedaj namreč zopet precej zaostril, kajti slovaška ljudska stranka je bila zopet obnovila svojo staro za^-ht vo i>o avtonomiji Slovaške. Medtem ko so pa teda j naglašali tudi politično avtonomijo, so se omejili pozneje le na upravno avtonemiio. S tem so spravili na površje ne samo vprašanje uprave na. Slovaškem, temveč celotno vprašanje upravne re-forme za vso državo, t. j. vprašanje, kriko se ima izvesti zakon o razdelitvi Čehcslo vaške v nove upravne tvorbe — v župe. Vstop Slovakov v vlado pomeni, da se rešuje vprašanje avtonomije in centralizma sporazumno ne samo za Slovaško, temveč tudi za celo državo. S tem sporazumom so nastale tudi nekatere tehnične tež-kr,če glede uredbe začasnega položaja do končne izvedbe upravne reforme. Z vstopom Slovakov v vlado je predvsem zgubilo vsak pomen ministrstvo za Slovaško. katerega načelnik dr. Kallav je takoj odstopil. Posle te agenture prevzame začasno odbor, ki ga bodo sestavljali ministri Slovaki. Ti so: oba nova ministra dr. Gažik in dr. Tiso, dalje naučni minister dr. Hodža in morda tudi notranji minister Černv. Ta odbor bo imel m^d drugim tudi nalogo, da izvrši v-e potrebno za prehod iz županijsko uredbe, ki je ostala od bivše Ogrske, v deželno upravo. Vstop Slovakov v vlado ima načelno važnost in bilo bi zelo Zf? < seno, če bi ga smatrali le za irafoako rekonstrukcijo vlade, kakršnfe se pogostoma dogajajo v življenju držav s parlamentarnim režimom. Sporazum s to na.i v čjo slovaško stranko, ki je bila do sedaj v najbrezobzirnejši opoziciji proti Pragi in praški vladi, je marveč nov dokaz o konsolidaciji čehoslovaške države. Kakor ie bilo omogočeno z vstopom Nemcev v vlado nadaljevanje reševanja češko-nem-skega vprašanja, tako zadobi- Naročafauu za 1 L 75.—, v moMostvo mesečno — Oglasnin* za 1 mm proetorm obrtne oglase L 1.—, za osmrt-oglase denarnih zavodov L 2l— L 2 — vajo z vstopom Slovakov v vlado novo lice tudi notranje-po-litične prilike na Slovaškem. Slovaška je sedaj zastopana v vladi s tremi ministri (dr. Hodža, dr. Gažik, dr. Tiso), s čimer ji je dana možnost, da vplivno soodločajo pri vseh državnih poslih. Da se smatra vstop Slovakov v praško vlado za dogodek velike pomembnosti, dokazujejo tudi silni odmevi v javnem mnenju, ki se izražajo v listih. Vsi listi, vladni in opozicionalni, priznavajo, da bo imel sporazum s Slovaki dalekosežne in važne politične posledice za vso državo. Še eno besedo o osebah novih slovaških ministrov. Dr. Tiso in dr. Gažik sta med najmlajšimi politiki na Čehoslovaškem. Njuna politična karijera se začenja pravzaprav še le z zadnjimi volitvami v novembru 1925. leta Oba sta rojena 1. 1880, in sicer dr. Josip Tiso v Veliki Bitči (se-vemo-zapadna Slovaška), a dr Marko Gažik v Turgovcu pri Tren činu. Minister za narodno zdravje dr. Tiso je duhovnik; posvečen je bil 1. 1910. in je danes dekan v Banovcih pri Tren-činu. Dr. Gažik je študiral pravo v Budimpešti, a od L 1915. do 1. 1917. je bil županijski svetnik v Trenčinu. Tu je 1. 1919 odprl odvetniško pisarno, katero pa je pozneje prenesel v Bratislavo. Kot odvetnik je branil pred sodiščem svojo stranko več političnih procesih. Urednittvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Franc esc o d'Asaiai 20. Te* le fon 11-57. Dopisi na} se poitlfajo izključno uredništvu, oglati, rekla« maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinoct» PoduredniStvo v G o r i c i: ulica Giosut Carducci it. 1,Ln — TeleL it. 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. FfHp Peric. Važne izoremembe v italijanski diplomatski službi RIM, 20. (Izv.) Načel, vlade in zunanji minister Mussclini je odredil važne izpremembe v diplomatski službi. Imenovanih in postavljenih na razpoloženje oz. upokojenih je bilo mnogo italijanskih konzulov in generalnih konzulov. Najvažnejše pri tem pa je dejstvo, da so bili sprejeti v diplomatsko- službo štirje fašisti, ki so se do sedaj uveljavljali samo v domači politiki. Štirje novi konzuli so: on. Pe-drazzi, imenovan za gen. konzula v Jeruzalemu; on. Carlo Barduzzi, fašistovski tajnik za tržaško in goriško pokrajino, imenovan za generalnega konzula v Marseilleu; dr. Attilio Tamaro, imenovan za gen. konzula v Hamburgu; polkovnik Guido Romanelli, imenovan za gen. konzula v Barceloni. RIM, 20. (Izv.) Vsi današnji rimski listi pozdravljajo z velikim zadoščenjem imenovanje četvorice fašistovskih politikov, ki nimajo za seboj nikake diplomat i čne-k ari j ere, na tako odgovorna konzulska mesta kot so Hamburg, Marseille, Barcelona in Jeruzalem. «Giornale dTtalia» hvali veliko prevdarnost predsednika vlade, ki pristopa le postopoma k reformi italijanske diplomacije, katero hoče polagoma pre-kvasiti z mladimi fašistovskimi močmi. Veliki državnik, kakor je Mussolini, se dobro zaveda, da je treba le postopoma izvesti reformo v tako odgovorni službi, ki zahteva, razun obširnega splošnega znanja, tudi veliko spretnost, ki si je ni mogoče pridobiti kar čez noč. Nekateri drugi listi si želijo, da bi bilo to imenovanje prvi korak, kateremu naj bi sledila v bližnji bodočnosti še druga imenovanja. GUračan državnega zaklada za mesec december 1926. RIM, 20. (Izv.) Poslednji obračuni državnega zaklada izkazujejo, da je znašal dne 31. decembra 1926. efektivni prebitek v državnem obračunu za tekoče poslovno leto 166 milijonov lir. Napram obračunu za november izkazuje tedaj državni obračun za december povišek prebitka za 40 milijonov lir. Če se k tej svoti dodajo še izredni izdatki v znesku 375 milijonov lir, ki so bili izdani v svrho omejitve bančnega obtoka in za zgradbo novih železnic, tedaj znaša v resnici prebitek dne 31. decembra 1926. znesek 541 milijonov lir. 31. decembra so nadkriljevali dohodki izdatke za 625 milijonov lir. Istega dne je znašal notranji državni dolg 84 milijard in 485 milijonov lir,,medtem ko je znašal še dne 31. junija 1926 91 milijard in 309 milijonov lir. Celotni- denarni obtok na račun trgovine in na račun države je znašal 31. decembra 1986 19 milijard 954 milijonov lir. Povfiki pokojnin državnim upokojencem RIM, 20. (Izv.) V bližnji bodočnosti bodo objavljene tabele o poviških pokojnin državnim upokojencem. Po novih pribolj-ških, ki so bili izvedeni med 30. junijem 1926. se je dvignila povprečna višina pokojnin od 1.635 na 3.029 lir. Tabele o poviških so že v tisku in računski dvor je pred nekoliko tedni pričel z delom glede revizije pokojnin. Čim bo to delo dokončano, bodo državni upokojenci pričeli prejemati svoje po viške. Novi ocSSoki Odpuščanje upravnih sodnikov — Razpust vodstev odvetniških zbornic RIM, 20. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kr. odlok z dne 8. jan. 1927., ki daja vladi možnost, da odpusti iz službe pred 30. junija 1927 vse upravne sodniki, ki ne nudijo, radi svojega obnašanja dovolj garancij za vestno in korektno izvrševanje njihovih služb, ali pa se postavljajo v nasprotja z političnimi smernicami fašistovske vlade. RIM, 20. (Izv.) Današnji uradni buletin pravosodnega ministrstva prinaša kr. dekret z dne 23. dec. 1926., na podlagi katerega se razpuščajo dosedanja vodstva odvetniških zbornic ter imenujejo na njihova mesta Člani kr. komisij, katerim so začasno poverjene v upravo vse odvetniške zbornice. Pred pričelkom pogajanj za trgovinsko pogodbo med Italijo in Romunsko RIM, 20. (Izv.) Romunski državni podtajnik g. Mainolescu, ki je bil pričakovan v Rimu že sredi januarja, je odložil svoje potovanje za nekoliko dni in prispe v Rim dne 29. januarja. Kakor znano, bo Mainolescu pričel pogajanja za novo itali-jansko-rom unsko trgovinsko pogodbo in za tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ta pogajanja bo potem nadaljevala posebna komisija. Novi zakoni o tisku se pripravljajo RIM, 20. (Izv.) V novem kazenskem zakoniku, ki se pripravlja, bodo zapopadene tudi razne kazenske določbe o tisku, ki bodo še bolj izpopolnile dosedanje zakone o tisku. Izjave ministra Churchilla italijanskim in inozemskim novinarjem RIM, 20. Churchill je sprejel davi na angleškem poslaništvu zastopnike italijanskega in inozemskega tiska ter jim podal daljšo izjavo. Naglašal je, da je bil njegov obisk v Rimu privatnega značaja, kljub temu pa se je na predlog angleškega poslanika odločil, da sprejme novinarje, ki lahko toliko store za vzdržan je prijateljskih odnoša-jev med obema državama. Anglija je živela z Italijo vedno v najboljših odnošajih, ki jih nobena stvar ni zamogla skaliti.— Churchillovi razgovori z on. Mussolinijem in z on. Volpijem niso bili političnega značaja. Italijanski ministrski predsednik je napravi! nanj najboljši vtis. Mussolinijevo vljudno in priprosto zadržanje ter njegovo mirno obnašanje, kljub temu, da ga tarejo velike skrbi in ga obdajajo tolike nevarnosti, sta Churchilla naravnost očarala. Z on. Mussolinijem in on. Volpijem se je razgovarjal tudi o gospodarskem položaju italijanskega delavstva. Povedali in dokazali so mu, da se je položaj delavstva v zadnjem letu mnogo zboljšal. Če je tako, kakor mi zagotavljajo — je rekel v glavnem Churchill — potem je to dejstvo res razveseljivo, kajti mi Angleži smo navajeni smatrati kot eno glavnih nalog vlade to, da skrbi tudi za gospodarsko blagostanje priproste delavske družine. Angleški zakladni minister je izjavil, da so mu mnogo govorili tudi o zakonu glede korpo-racij, v katerih je včlanjenih — kakor so mu rekli — kakih 20 milijonov delavnih državljanov. Sindikalno gibanje je zelo važno in na njegove uspehe bodo pazno gledale vse države. Italijanska vlada ima pač močno o- poro v širokih i plasteh ljudstva, ker se je lotila tako velikega dela. Vendar pa pridejo razni narodi večkrai po različnih poteh do istih, ciljev. Končno je Churchill naglasal, da je prepričan, da se bo posrečilo zaviti vrat komunizmu. Churchill odpotoval v Pariz RIM, 20. (Izv.) Angleški zakladni minister Winston Churchill je zapustil Rim danes zvečer. Z večernim vlakom je odpotoval proti Parizu, odkoder se bo podal naravnost v T^ondon. Slabo vreme v južni Italiji u RIM, 20. Radi hudih viharjev, ki že nekaj dni divjajo po južni Italiji in po otokih, so mnoge telefonske in brzojavne zveze pretrgane. Tudi poeta iz Kalabrije na Sicilijo in obratno prihaja s precejšnjo zamudo. Hud nasprotnik NEW-YORK, 20. (Izv.) Kakor poroča tukajšnji «Corriere d'A-merica», je prispel pred tremi dnevi v Ameriko znani nasprotnik fašizma prof. Gaetano Salve-rnini, ki je bil priglašen od nekega impresarija za celo vrsto predavanj o moderni Italiji po ameriških mestih. Ravnatelj lista Barzini ostro napada «tega nesrečnega prodajalca besed, ki se je drznil reči o Mussolini-ju, da bi bilo škoda, ako bi ga ubili, kajti v tem slučaju bi prešel v zgodovino kot kak Cezar, medtem ko zasluži, da preide v zgodovino kot Viljem II.» o stanju jngc9ioT£«skih žetaziLic BEOGRAD, 20. (Izv.) Radi pravoslavnega praznika svetega Jovana je bilo politično življenje v Beogradu zopet v zastoju. Niti v narodni skupščini niti v predsedstvu vlade ni bilo nika-kih dogodkov. Vršila se je edino seja finančnega odbora, ki je najprej pretresal proračun ministrstva za javne zgradbe, nato pa je prišel na vrsto proračun prometnega ministrstva in je v tem povodu minister general Milosavljevič prvič nastopil v zbornici. Minister je pred finančnim odborom podal daljši eks-poze o sedanjem stanju jugoslo-venskih železnic in splošnega prometa ter je navedel nekatere perspektive, po katerih naj bi se izboljšal j ugosloven.sk i promet. To pa se ne bi moglo doseči s postavkami sedanjega proračuna, marveč bi se dalo doseči le s posebnimi dohodki — potom posojil in drugače. V splošnem je bil ekspoze generala Milosavljeviča sprejet precej simpatično. Ugovarjal mu je opozicijonalec samostojni demokrat Demetrović. Jugojlmisin KraH^sKa Spojka se je povnp-ila v Eeoftad BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes popoldne ob 16.30 sta se vrnila kralj in kraljica iz Topole v Beograd. Kmalu nato je bil ministrski predsednik Uzunovič sprejet v avdijenco ter je podal kralju referat o političnem položaju. _ Zagrebški medlcfnc! protestirajo proti finančnemu odboru ZAGREB, 20. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu protestna skupščina slušateljev medicinske fakultete v Zagrebu. Govorniki so nastopali proti odredbi finančnega odbora, s katero se ukine državna pomoč ab-solviranim medicincem tako-zvanim «stažistom» v državnih bolnicah. Protestna skupščina je bila zelo dobro obiskana. A-kademiki so soglasno sklenili vstopiti v trodnevno protestno stavko. Ako njihove zahteve ne bodo uvaže van e, utegne slediti stavka celokupne zagrebške u-niverze in nato tudi stavka vseh univerz v državi. Z medicinci so izrazile svojo solidarnost vse akademske organizacije na državnih univerzah v državi. Po končani skupščini so se medicinci napotili po mestu ter manifestirali prot finančnemu odboru. Na Ilici je protestirajoče akademike razpršila policija. LJUBLJANA, 20. (Izv.) Protestno zborovanje proti odredbam finančnega odbora se je vršilo danes tudi na ljubljanski univerzi. Brtanitevo poročilo e francoski zunanji politiki PARIZ, 20. Francoski zunanji minister Briand je podal pred zbornično komisijo za zunanje deve daljši ekspoze o zunanji politiki francoske vlade. V parlamentarnih krogih pripisujejo Bria.ndovim izvajanjem veliko važnost. Zunanji minister je predvsem zavračal napade tiska proti njegovi politiki. Izjavil je tudi, da so vse govorice o nespora-zumljenju, ki baje vlada v kabinetu glede zunanje političnih vprašanj, brez vsake podlage. Vsi njegovi tovariši v vladi se popolnoma strinjajo z njim glede vseh vprašanj: gl'ede politike napram Nemčiji, Italiji, Španski in Kitajski. Vlada je trdno odločena nadaljevati svojo politiko za spo razum z Nemčijo. Tega njenega miroljubnega prizadevanja ne morejo izpremeniti obžalovanja vredni incidenti, ki so se dogodili v nemškem zasedenem o-zemlju. Briand je izjavil, da si glede Porenja ni nikakor vezal rok napram Nemčiji, kakor so to tr dili nekateri listi. Vendar pa ima Nemčija pravico prositi za predčasno izpraznitev zasedenega ozemlja. Če bo Nemčija res kaj takega storila, bo francoska vlada pač natančno proučila zadevo. O tozadevnih pogajanjih bo on vestno obveščal vlado in parlament. Glede vprašanja nemške razorožitve je Briand izrazil upanje, da bo še pred 1. februarja ta zadeva končnovel javno in sporazumno rešena. V nasprotnem slučaju pa jo bo uredil Svet Družbe narodov, ki se bo sestal baš 1. februarja. Od noša j i med Francijo in Italijo so se v zadnjem ča»su zbolj-šali. Glede Tangera se bodo v kratkem pričeli razgovori s špansko vlado. Kar se pa Kitajske tiče, bo francoska vlada skrbela za varstvo tamkajšnjih francoskih interesov. Po Bi*iandovem ekspoze j u se je takoj oglasil k besedi predsednik zbornične komisije Franklin Bouillon, ki jc izrazil nekatere pomisleke glede politike zbližanja z Nemčijo. Briand je takoj odgovoril. Rekel je, da bosta imeli obe zbornici priliko izraziti se glede tega vprašanja zunanje politike in da on, Briand, ne bo sprejemal dvomljivih zaupnic. Parlament se bo moral jasno izraziti v tej zadevi. Briand je v svojem ekspoze-ju in tudi v razgovoru, z novinarji prav posebno naglašal, da se o izpraznitvi Porenja do sedaj sjjloh še ni pogajal in da torej tudi ni bilo nič sklenjenega v tem pogledu. Na vsak način pa bo mogoče izprazniti Porenje samo tedaj, ko lx> Nemčija dala zadostne garancije za varnost in za reparacije. Boji za Šangliaj Kastoiske «am?Hcoijk«» — Huda bitka med severnimi in južnimi črtami ŠANGHAJ, 20. (Izv.) Po poročilih iz Nan-Čanga, se je posrečilo oddelku «amazonk» v kantonski armadi, ki ga tvorijo kantonske dijakinje, vrniti se v vrste armade, ki brani Šanghaj pred kantonskimi četami. Častniki šanghajs&e armade so sicer takoj slutili zvijačo in so zato "zelo pazili na «amazonke». Toda s časom so dijakinje s svo-. jimi ženskimi zvijačami omamile častnike, da so jih dopustili v vrste čet ter jim celo priredili svečan sprejem. Med živahnim razgovorom za časa sprejema so «amazonke» nenadoma potegnile iz nedrij revolverje ter otvorile ogenj na častnike. Med napadom je padlo večje število častnikov, med katerimi se nahajata, po do sedaj še nepotrjenih vesteh, tudi guverner §anghaja, ki je poveljeval šanghajskim četam. Napad «amazonk» je bil obenem znamenje za napad rednih kantonskih čet, ki so takoj nato navalile ter tudi prebile del o-brambne fronte. Vsi inozemci, ki so prebivali v raznih koncesijah okrog Fu-Čova, so zapustili svoja bivališča ter pobegnili v mesto, odkoder bodo na parnikili prepeljani v Šanghaj ali kako drugo mesto, ki ni ogroženo od kantonskih Čet. Vkrcavanje v Fu- Čovu se vrši pod zaščito ameriške vojne ladje. HAN-KOV, 20. (Izv.) Sto milj severno od Han-Kova se bije velika bitka med severnimi in južnimi četami. Do sedaj manjkajo sicer še podrobnosti. V Fu-Covu so se vkrcale kantonske čete, ki se z veliko naglico odpravljajo v Ven-Čov, da okrepijo vrste južnih čet, ki se borijo proti generalu Sun-Kuan-Hangu. Nesreča na morju PARIZ, 20. Kakor piše «Echo de Paris», se je francoska ribiška ladja «Monette» potopila v bližini La Rochelle. Izmed desetih mornarjev, ki so se nahajali na krovu ladje, jih je pet utonilo. Ameriški senat proti ratifikaciji lausanneske pogodbe WASHINGTON, 20. Pri glasovanju o ratifikaciji lausanneske pogodbe je bilo oddanih za ratifikacijo 54 gla-sov, proti pa 34. Pogodba je bila zavrnjena, kajti za ratifikacijo nista bili oddani dve tretjini glasov, kakor je predpisano po senatnem pravilniku. Drobne vesti Čehoslovakf v Franciji. Radi omejitve priseljevanja v Ameriko se je v povojnih letih izseljeniški tok obrnil v slabo naseljeno Francijo, kjer se sedaj nahaja veliko število tujih delavcev, ki v svoji domovini niso mogli najti zaslužka. Poleg Italijanov in Poljakov, ki so najbolj številni, je med temi delavci tudi mnogo C.e-iioslovakov; po zadnjih statistikah jih je v vsej Franciji preko iO.Oirt). Največ jih je zaposlenih v sen-skem departementu, v Pas de Ca-laisu in na jugu. V samem Parizu jih je okoli Kj.000. Mnogo Slovakov je zaposlenih v solinah in v vinogradih. V zadnjem času pa se je tudi v Franciji začela pojavljati brezposelnost, zato nameravajo tamošnje oblasti omejiti število priseljencev. Pred kratkim je bilo v mnogih industrijskih podjetjih odpuščenih mnogo tujih delavcev, med katerimi je precejšnje število Cehoslovaliov. Kongres slovanskih geografov v Varšavi. V Varšavi so se pričeli živahno pripravljati za kongres slovanskih geografov, ki se bo vršil v drugi polovici maja in začetkom junija t. 1. Do sedaj je bilo prijavljenih več sto učenjakov; največ jih bo prišlo iz Čehoslovaške, Jugoslavije in Bolgarske. Po dosedanjem sporedu bodo gostje prepotovali vso Poljsko. Poljska vlada jim bo v ta namen stavila na razpolago poseben vlak. Inozemski delegati geografov bodo obiskali Katovice, Gornjo Šlezijo do dombrovskih rudnikov, nato bodo krenili do Gdanskega in obiskali poljsko primorje. Od ondot se bodo vrnili v Varšavo, od koder bodo potovali do. Vihie, si ogledali belolovjo.-ke ; ; . gozde; nato se bodo podali v Lvov in Borislav, kjer si bodo oglodali tamoSnje petrolej, vrelce, končno bodo obiskali Zakopanebo na Ta tri in Ponin. V vseh teli krajih so že ustanovljeni odbori, ki bodo sprejeli goste. Najvljudnejša oseba Švedje so znani kot zelo vljudni ljudje, pravijo jim celo, da so Francozi severa. Od božiča pa do sv. Treh kraljev so pa prebivalci glav. mesta Stock-holma vsako leto še bolj ljubeznivi. Glavni listi imajo namreč navado, da jK>šljejo po mestnih ulicah posebnega odposlanca, ki pregleduje, kako daleč sega vljudnost meščanov, in ki nagrajajo v posebnih slučajih. Oglednik je letos nagradil štiri osebe in sicer mlado prodajalko, ki je v kiosku prodajala cigarete in čokolado, katero je nadlegoval z raznimi vprašanji pol ure, in se slednjič odstranil, ne da bi bil pri njej kaj kupil; nadalje cestnega pometača, ki je letel skozi štiri ulice za iro-spodom, ki mu je bila padla listnica v sneg; prodajalko gledaliških vstopnic, ki je odgovarjala nad pol ure na razna vprašanja moža z dežele in pri tem ves čađ oddajala karte za gledališče. Najvljudnejši je bil pa krmitelj, ki ga je preglednik poklical na najbolj obljudenem trgu Gustava Adolfa, mu takoj izjavil, da se ne misli peljati, da bi pa rad vedel, kje je ta in ta ulica, kajti on je tujec in so prav nič ne spozna po mestu. Krmitelj je pokazal pregledniku celo na posebnem zemljevidu dotično ulico in mu povedal, po katerih ulicah naj hodi, da pride čimprej do cilja. Slednjič ga je prosil preglednik, naj mu menja bankovec za petdeset kron, kar je krmitelj brez obotavljanja tudi storil. II. «EDINOST» V Trstu, dne 21. Januarja 1927. DNEVNE VESTI nadzorovanje zadrug «Gazzetta Ufficiale* od 18. t. m. je objavila kr. odlok-zakon od 30. decembra 1926, St. 2288, ki vsebuje naslednje določbe o nadzorovanju zadrug: Cl. 1. V slučajih nerednega poslovanja zadrug, v slučaju, da se ■zadruge ne ravnajo po določbah zakonov in pravil ali če se kakorkoli spravlja v nevarnost dosega zadružnega cilja, ministrstvo za narodno gospodarstvo lahko odredi nadzorstvo ali preiskavo glede poslovanja zadrug ter tudi lahko razpusti upravne odbore in imenuje vladnega komisarja. Nadzorovanje in preiskavo lahko odredi od časa do časa državna ustanova za zadružništvo, o kateri je beseda v naslednjem členu. Čl. 2. Ustanovi se v smislu čl. 34. kr. odloka od 1. julija 1926, št. 1130, državna zveza zadrug, zadružnih zvez dn podpornih društev, ki bodo hotele pristopiti. — Državna zveza ima za cilj pospeševati razvoj omenjenih zadrug in društev razen v stvareh, ki se nanašajo na sindikalne. odnošaje. Čl. 3. Državna zadružna ustanova se bo upravljala na podlagi posebnega pravilnika, ki se odobri s kr. odlokom na predlog ministra za narodno gospodarstvo. Predsednik in vodstvo ustanove bosta imenovana z odlokom ministrstva za narodnog ospodar-stvo, kateremu je tudi poverjeno nadzorovanje ustanove. Čl. 4. Določbe pričujočega odloka ne veljajo za kreditne zadruge, ki so podvržene določbam kr. odloka - zakona od 7. septembra 1926., št. 1511, in na zavarovalne zadruge, ki so podvržene določbam kr. odloka-zakona od 29. a-prila 1923, št. 966. Pričujoči odlok se predloži parlamentu za spremenitev v zakon. Predlagajoči minister se ik>obla -šča, da predloži tozadevni načrt. POGREB POK. OLGE ČOXOVE Pogreb pokojne uČiteLjice Olge Čokove se bo vršil v soboto popoldne ob 3.30 od Villa Revoltella nad Bošketom na domače pokopališče na Katinari. - Blednarodni dunajski velesejem Za obisk spomladanskega dunajskega velesejma je prometno ministrstvo dovolilo italijanskim obiskovalcem velesejma 30 odstotkov popusta na železnicah. Notranje ministrstvo je tudi odredilo, da se bodo potni listi ob tej priliki pregledovali z večjo hitrostjo in u s luž nos t j o. Iz tržaškega žaljenja Beg nepoštenega blagajnika Pred par dnevi je nenadoma izginil blagajnik tukajšnje grške občine, po imenu Emanuel Stamata-kis, stanujoč v ul. Mazzini št. 9. Ker je mož upravljal premoženje omenjene občine in je hranil njen denar, je njegov beg upravičeno vznemiril vodilne člane občine; Čakali so par dni, misleč, da je Samatakis odpotoval po svojih opravkih ter da se bo v doglednem času vrnil. Ker se pa to ni zgodilo, so naposled izvršili kontrolo blagajne; izid te operacije je pokazal, da sum, da gre za poneverbo, ni bil neutemeljen: manjkala je večja svota denarja, katere višine pa do sedaj ni bilo še mogoče natančno ugotoviti, ker manjkajo razne blagajniške listine. Ker voditelji občine še vedno upajo, da se bo Stamatakis vrnil in eventueino podal potrebna pojasnila o svojem poslovanju, niso javili dogodka policiji. Tat v ženski obleki Predvčerajšnjim zjutraj je vra-tarica hiše št. 42 v ulici Gatteri zasačila v pritličju hiše priprosto oblečeno žensko , ki je skušala odpreti vrata nekega stanovanja. Komaj je ženska uzrla vratarico, jo je urno ubrla z dolgimi koraki proti izhodu. Vendar pa je vrata-rica utegnila videti njen obraz, ki je imel krepke moške poteze: tudi njena hoja in njene mišičaste noge so razodevale, da ženska ne spada k — nežnemu spolu. U ver jena, da se je pod Žensko obleko skrival tat, se je vratari ca podala na bližnji komisarijat in tam javila dogodek. Težakova nezgoda. Ko se je 26-Ietni težak Humbert De Cilia, stanujoč v Rojanu - S cal a Santa št. 183, včeraj popoldne ob 17. uri vračal iz skladišča št. 17 v prosti luki V. E. III., se je na pragu spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral približno mesec dni varovati posteljo. Tramvaj podrl starca. Včeraj popoldne okoli 13. ure se je dogodila na Corso V. E. III. huda nezgoda, pri kateri bi bil skoro prišel ob življenje 79-letni Jeremija Miotto, stanujoč v ulici Gelsi št. 5. Miotto je hotel pred trgovino Oh Jer, kjer je promet navadno zelo živahen, preko ulice, pa nesrečno naključje je naneslo, da sta baš tedaj privozila v nasprotni smeri dva tramvaja; enemu se je starec srečno ognil, a ne tako drugemu, ki ga ni pravočasno zapazil. Čeprav je zavirač z veliko prisotnostjo duha naglo stisnil zavore, je vendar tramvaj podrl starca in ga vlekel za par metrov pred seboj. Mimoidoči, med njimi dva mestna stražnika, so takoj priskočili k nesrečnemu starcu, ga potegnili izpod voza ter ga posadili v neki javni avto, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da Miotto ni zadobil nevarnih poškodb; bil je le lahko ranjen na glavi in na desnem kolenu. Ko je dobil potrebno pomoč in si je nekoliko opomogel od pre-stanega strahu in razburjenja, je starec odšel po svojih opravkih, zadovoljen, da jo je fekupil tako poceni. Tržaško sodišče Prijatelji tuje lastnine Obravnava po osmih letih Včeraj je doživela po osmih letih in večkratnem nrrkinjenju v zadnjih letih zaključek obravnava proti trem obtožencem, in sicer proti Remislavu Pertotu, Ivanu K. in Mariju G. Obtoženi so poneverbe na škodo ministrstva aprovizacije in kon-suma v blagu. Poneverili so glasom obtožnico 496 centov moke v vrednosti približno 34 tisoč lir. Da se jim je to posrečilo, so morali ponarediti potrebne listine in izvide o tehtanju, gla^-som katerih se navadno sestavljajo brzojavna obvestila o po-šiljatvi. Pertotu na rovasu je druga poneverba, tudi ta v blagu in sicer govori obtožnica, da je Per-tot poneveril na škodo ministrstva aprovizacije in konsuma 598 kg sladkorja v vrednosti približno 5500 lir. V tej vrednosti sta zapopadeni tudi pozneje poneverjeni dve vreči sladkorja. Tudi pri tem poslu so l>ile potrebne razne mahinacije, zato govori obtožnica tudi o pod-kupljenju podporočnika Stura z zneskom 350 lir, kateremu je bilo poverjeno v varstvo skladišče živil v Šempetru na Krasu. Glasom obtožnice je razen sladkorja, ki je prišel iz omenjenega skladišča, pripravil omenjenega podporočnika, da je ta sprejel v skladišče brez potrebnega brzojavnega obvestila vagon moke, ga prodal in izkupiček dal obtožencu, mesto da bi ga poslal hranilnici v Postojni. Na vesti Pertota je še tretja poneverba. Takrat je na vrsti slanina, katere dva zaboja v vrednosti 3650 lir je baje Peitot v decembru 1919. odnesel istemu ministrstvu. Poskusil je tudi oslepariti neznano osebo, kateri je baje dne 31. marca 1921. ponudil dva kilograma sodove-ga dvokisovca za kokaino. V oktobru istega leta je dosegel od grofice Emilije vdove Mazzu- catto-Cesare potom sleparije svoto 600 Ur. Dne 6. decembra 1921. je hotel menjati pri tukajšnji podružnici Bane a d'Ita-lia bankovec po 1000 lir. Pertota ni na obravnavi. Govori se, da je v Ameriki, in slišijo se celo glasovi, da je že mrtev. Druga dva obtoženca zvračata vse na Pertota in pravita, da sta ravnala po njegovih ukazih in da nista vedela, da je njiju ravnanje v nasprotju z zakonom. Branili so obtožence odvetniki Zennaro, Giannini in Kezich. Sodišče je obsodilo Pertota na 5 let ječe in 1500 lir globe. Vrhu tega mu je bila za vedno vzeta možnost vstopa v javne službe. Toda glasom raznih amnestij se ječa Pertotu popolnoma odpiše. Druga dva sta o-proščena deloma na podlagi amnestije, deloma ker se njuna dejanja ne smatrajo za zločine. Predsednik sodišča cav. uf£ Colombis, državni pravdnik cav. uff. odv. Gargano. TELESNA VZGOJA SPORT M. D. SV. IVAN - H. D. ROCOL V nedeljo nastopita drugi četi omenjenih društev v prijateljski nogmoetni tekmi na igrišču M- D. Zarje v Bazovici ob 13. uri kot predtekma Zarja - Primorje. M. D. ROCOL Nogometaši druge čete nastopijo v tej formaciji: Žuljan, švagelj, S eni ca, Lapelj, Šk amperi e, Karer, Ražem II., Grab on ja, Senica II., Slamič N., Abram. Navedeni tovariši dobe natančnejša navodila na občnem zboru ob 9. uri. Iz tržaške_peRrajine IZ SEŽANE Na trgu v Sežani dne 12. januarja je bilo na prodaj 1020 glav živine, in sicer: goveje živine 493, 159 konj in 332 nrašičev. Cene goveji živini 3C ^ ' 0 L. žive teže. Prašički 5—«-te renski od 80—IGO lir; teleta od 5.50—6*00 lir q mrtve teže. Kupčija s prašički in teleti prav doLra, a kupčija z govejo živino in konji srednja. Prihodnji tržni dan bo dne 22. I. t. 1. m * ♦ V letu 1926. je bilo na prodaj 25 891 glav živine, in sicer: krav in volov 10256, telet 1#48, konj 4068; prašičev 9919. Cene v prvi polovici leta so bile sledeče: goveji živini od L 400—480 za stot žive teže. v drugi polovici leta so cene znatno padle, in to na 300—350 lir. Teleta so bila v prvi polovici leta po 700—750 lir mrtve teže, a proti koncu leta (druga polovica) so iste padle, in sicer na 550—600 lir. Konji so državi cene — posebno oni iz Jugoslavije. Prašički 5—8-tedenski v prvi polovici leta od 80 do 120 lir, v drugi polovici je cena padla od 120 na 80 lir, a se je meseca decembra zopet dvignila od 90—150 lir za glavo. Kupčija s prašički prav dobra, posebno z domačimi prašiči. Kmetom se priporoča, da se pečajo v večji meri s prašičjerejo — dobro je, da križajo domače pleme z angleškim ali padovanskim plemenom, kajti le na ta način se zboljša domače pleme — ki ne bo podvrženo v toliki meri bolezni ru-deČici, kakor do sedaj. — Paziti je, da so hlevi vedno snažni. Ako primerjamo prignano živino na trg v letu 19213. z ono v letu 1925.. dobimo, da je v letu 1926. bilo le 473 glav živine več na trgu, kakor leta 1925. Razliko je pripisati temu, da je bilo na trgu več živine, zlasti volov. Trgovina z manufakturo, leseno posodo, železnino, stekleno posodo, vrvmi, usnjem, čevlji itd. je bila prav dobra. Na trgu se prodajajo tudi sadna drevesa, domače trte, kose, brusilni kamni (brusi in osle) itd. — V Sežani se točijo prvovrstna vipavska bela, istrska bela in črna vina kakor tudi pristen kraški teran. Kuhinje izborne — postrežba točna. Sežana ima železniške zveze na vse strani, avtomobile proti Trstu, PODL ISTEK C«3) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Ko je Valerija na očetov poziv stopila v kneginjin buduar, jo je zadelo, ko je videla, da so vsi zbrani kakor pri rodbinskem svetu. Deklica je pobledela in stisnila v roki medaljon, ki ga je skrila na prsih, kakor bi pričakovala od slike, ki je bila v njem, moči proti tužnim predslut-njam, ki so ji stiskale srce. — Valerija! — se je obrnila k njej kneginja, ko jo je posadila poleg sebe in jo krčevito stisnila na svoje prsi, — Raulovo življenje je v vaših rokah. — Moj Bog! kaj govorite, kneginja, — je za šepetala deklica s solzami v očeh; —»jaz sem neprostovoljna povzročiteljica njegove bolezni in zelo mi je tega žal; toda jaz ne morem ničesar napraviti za ubogega Raula, ki ga ljubim kakor brata. -— Motiš se, dete moje, ti moreš mnogo zanj napraviti, — se je vmešal grof. — S poštenim dogovorom, ki ohranjuje našo čast in naše interese smo se rešili težkih obveznosti, ki so nas tlačile. Cez nekaj dni bo bankir Meier popolnoma izplačan; žrtev, ki si jo sprejela in ki ti jo je vdihnila hčerovska ljubezen, postane odveč; ti si prosta in boš nevesta našega dobrega in zalega Raula. Ta vest mu vrne zdravje in življenje. Valerija je naglo vstala; vsa se je tresla. — Ne, oče, to kar praviš, je nemogoče; nihče drug razen Samuela ne bo moj mož, prisegla sem mu zvestobo in držala bom besedo ne glede na njegovo pokolenje in na predsodke sveta. Pogled, s katerim je Antuaneta ošinila tasta, je očitno govoril: «zdaj vidite, da sem imela prav.» Ta pogled in neobičajna upornost hčere, ki je stala pred njimi bleda in s prekrižani m i rokami, kakor bi se hotela postaviti v bran, sta silno razburili razdražljivo grofovo čud. — Saj si ob pamet! — je vzkliknil ter z vso silo prijel Valerijo za roko; toda kneginja ga je zadržala in rekla prepričevalno in krotko: — Pustite jo! Nasilje ne more nikdar nikogar prepričati; a vi, Valerija, premislite si, draga moja hčerka. To, kar govorite, je nespametno. Postojni, Gorici, Ajdovščini ter vozne zveze na vse strani, kar nudi trgovcem in občinstvu veliko udobnost toliko za prihod kakor tudi odhod iz Sežane. — Je 14 velikih hlevov, kjer se lahko spravi nad 500 glav živine. — Omeniti je tudi, da vzrok padanja cen na goveji živini tiči v tem, da je v državi narasti o Število živine, medtem ko izvoza v druge države ni, kakor v prvih časih po vojni. Če hočemo s kupčijo živine naprej, moramo z njo tja, kjer je povpraševanje po živini, a ravno v tem je sedaj zastoj in bo toliko časa, da se vzpostavi ravnotežje z o žirom na preveč nakopičeno živino. Živinorejci pa ne smejo zanemarjati reje živine, kajti če bo še padala cena živini, mora pasti cena tudi drugim predmetom. Sežana ima največje sejme v Julijski Krajini. Določajo se večkrat tudi cene, in vsa bližnja okolica Krasa, Vipave. Istre, Trsta in Fur-lanije povprašuje za tržne cene v Sežani. (Centrala tržnih cen). V Sežani se vrše tržni dnevi vsakega 12 .in 22. dne v mesecu, kakor tudi 3. maja in 3. novembra v letu. Ako pade tržni dan na nedeljo ali praznik, o treba plačati za izgotovljeno sliko 5ti lir. To pa je ljudi pogrelo, kajti ni lahko vsakomur odšteti 56 lir. Poleg tega se čuti ljudstvo speljano na limanice in to boli huje, kot pa materijalna izguba. Bili pa so pri stvari ljudje prepovršni, koi niso prebrali lista, preden so ga podpisali. Predvsem pa bi si bili lahko mislili, da ni mogoče izvršiti dobrih povečanih slik za ceno šestih lir. — Naj bo to Šola, ki bc stala sicer, pa saj vsaka šola stane. Naj se ljudje pri tem slučaju nauče, da bodo v bodoče previdni. BORZNA POROČILA Amsterdam 920-930 Belgija 310-325, Francija 91 25-92.25, London 110.90-111.90, New York 23-23.25. Španija 365-375, Švica 440-450, A-tene 30-31, Berlin 543-553, Buknrešt 11.75-12.75. Praga 68-68.75. Ogrska 400-415, Dunaj 315-330, Zagreb 40-50-41.50. — Uradna cena zlata (19. I.) 447.01. — Vojnodškodninske obveznice 61.70. DAROVI V počastitev spomina blagopok. svaka dr. Ot. Rybara daruje Božidar Kastelic, Materija, L 150 za Šol. društvo. V počastitev spomina blagopok. dr. Iiybara daruje N. N. iz Pazina L 25 Šol. društvu in L 25 Dij .matici. Denar hrani upravništvo. LISTNICA UPEDNfŠTVA G.a Kavčič - Idrija: Se po želji prizadetih ne objavi. ALI OGLASI BERLITHCHOGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzf 23, pouk In pre-62 N. Borsatti rt Hglio. Trst* C rso 47 (lek»rna Rovls) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 87 SOBA, kuhinja, hlev in vrt L 120 mesečno. Gostilna «A1 Gallo», Piazza Obcr-dan. 97 SOBA, prazna, pri majhni družini se odda gospe ali gospodu samemu. Via Giulia 82. vrata 12. • 95 VINOTOC brez dovoljenja, piostor pripraven za vsako obrt, se proda. Yiu Fabio Severo 64. 96 SAMO potom energičnega zdravljenja z Givkolom se ozdravi glavobol, šibko t, iim'i krvnost tb^'-inoflosl. Izdelek lekarne CasteHimovic.il, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. 68 SAUSER 3 TON., chasis, sc proda ali pa zamenia z 18 B. L. Fiat chasis. 1 vrti-k* Devetak, Tolmin. 74 BABICA, avtorizirana, »prejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 13 Jaz upoštevam vaše hčerovsko žrtvovanje, dasi sami niste poznali važnosti svojega žrtvovanja; toda zdaj, ko je ta žrtev nepotrebna (ker če se vi poročite z Meierjem ali ne — z vašim očetom sva se končno domenila zaradi dolgov), se boste vendar premislili. Ali ste pomislili, kakšno sramotno pozornost bo vzbudila v svetu ta zveza, ki je ne bo več opravičevalo samožrtvovanje hčere? Mnoge hiše% zapro svoja vrata ženi bankirja Juda, ki je morda dostojen človek, toda o njegovem očetu je znano, da je prišel do svojega ogromnega bogastva z raznimi malo častnimi načini. Bodite pamenti, drago dete, vrzite od sebe te nezdrave domišljije, porodile so se v vas ob času tuge in eksaltacije, a zviti in odločni človek jih je znal izrabiti sebi v prid. Jasno je, da si hoče napraviti pot v aristokratski krog, ki mu je zdaj zaprt, in to za vsako ceno. Vi pravite, da se namerava krstiti, toda samo vaša življenska neizkušenost vas more zapeljati, da verujete v iskrenost njegovega izpreobrnjenja; v svojem srcu ostane Samuel Meier vedno zvest svojim bratom. In potem vajino zakonsko življenje... Ali ste pomislili, kaj se vam v njem obeta, če se brez potrebe priključite narodu, ki je od nas odrezan po močnih predsodkih, ki jih ni mogoče uničiti? In ko zginejo ljubezenske sanje, ki se vas sedaj drže, in izginejo gotovo čoz nekaj mesecev, tedaj bo resnično življenje zahtevalo svoje pravo; kaj vam tedaj ostane? Osamljeni bost<\ izrvani iz družbe, v keteri ste se rodil; in za katero ste vzgojeni. A tisti, kateremu boste vse žrtvovali, vaš mož, bo gotovo v domačem življenju vrgel od sebe blesk, ki ga dela navidezno vam enakega. In ta finančnik, ki vkljub svoji mladosti tako dobro vodi svoje posle, gobovo ne bo imel časa vršiti vloge zaljubljenega moža; ko bo sit velike časti, da je poročen z grofico M., in bo v svojem upanju postati član višje družbe prevc^ran, bo kmalu postal ravnodušen. Kot vreden naslednik svojega očeta bo razpredal svoje mreže, v katera se bodo lovile žrtve njegovega pohlepa. Ne odki-mujte z glavo. Vi sami, Valerija, ste živ vzgled tega, kar govorim. Ali ni ta vaš strastni občudo* valeč zbral vseh obligacij vašega očeta in vašega brata, in ko se je tako zavaroval, je sačel baran-tati za vas. Ali pa morete po vesti trditi, da ste radostno sprejeli njegovo ponudbo, ko vam je prvič rekel, da vas hoče imeti za ženo? Ali sc niste obupno temu protivili? Ali ni bil vas ponos zadet? Ali vam ni srce zadrgetalo ob misli, d« boste z dušo in telesom pripadli temu Judu?