PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. fnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ekl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Gena 700 lir - Leto XLII. št. 204 (12.529)
Trst, sobota, 30. avgusta 19«
I TRST
| Ul. Montecchi 6 - pd K,:n
Glede pristojnosti sa vojsko
Craxi je odgovoril predsedniku Cossigi
RIM — Predsednik ministrskega sveta Bettino Craxi je včeraj odgovoril na pismo, ki mu ga je bil poslal državni poglavar Francesco Cossiga. in v katerem je spodbujal na razjasnitev pristojnosti državnih institucij v zvezi s poveljevanjem vojski in z vodenjem obrambne politike, ki v ustavi niso točno opredeljene. Craxi v odgovoru obvešča Cossigo da bo vprašanje postavil na dnevni red prihodnje vladne seje, nakar pa bo Predložil tudi komisijama za ustavna vprašanja obeh parlamentarnih zbornic, da bo mogla vlada upoštevati tudi mnenje parlamenta.
Vprašanja, ki se postavljajo, namreč zadevajo pomen poveljstva oboroženih sil, ki ga ustava poverja predsedniku republike, sestavo vojaškega vrha, opredelitev pristojnosti vlade v primeru vojne ter ustreznost norm o vrhovnem obrambnem svetu ustavnim določilom, saj ima lahko ta organ le posvetovalne in ne odločilne pristojnosti v zvezi z vojaško politiko.
Ch-
S strokovnega posveta MAJE o černobilski nesreči i	£
Za varnost jedrskih elel 1 nujno mednarodno sodelovanje
DUNAJ — Petdnevni posvet na najvišji ravni, ki ga je priredila Mednarodna agencija za jedrsko energijo o vzrokih in posledicah nesreče v sovjetski centrali v Černobilu z dne 26. aprila letos in na kateremi je sodelovalo 547 izvedencev iz 62 držav z vseh petih kontinentov, se je sklenil včeraj na plenarnem zasedanju z odobritvijo 13 »priporočil«. Dokument bodo prihodnji teden pregledali mednarodni strokovnjaki za jedrsko varnost agencije, ki bodo izdelali »sklepno sporočilo« o zaključkih posveta. Sporočilo bo nato pregledal še svet guvernerjev MAJE, nakar bo prišel v razpravo izrednega zasedanja generalne skupščine agencije, ki bo od 24. do 26. septembra na Dunaju.
Priporočila zadevajo na splošno razširitev mednarodnega sodelovanja na vseh področjih raziskav pri jedrski energiji, njeni uporabi in pri okvarah, do katerih lahko prihaja, ter pri skupnem nastopanju za odpravo morebitnih posledic. Pri tem se zlasti zavzemajo za sklicanje konference o načinih načrtovanja jedrskih central, da bi zmanjšali možnost napak do skrajne meje in pa za mednarodni sistem strokovne vzgoje za osebje. Svetovni izvedenci predlagajo tudi ustanovitev laboratorija za izmenjavo izkušenj v zvezi z dekontaminacijo, za izbiro primernejše metodologije pri določanju ravni obsevanja pri pre-
bivalstvu v SZ in v drugih državah na območju 30 kilometrov od central. Mednarodni laboratorij naj bi tudi proučeval daljnoročne posledice obsevanja, potrebno pa je tudi mednarodno sodelovanje za določitev najprimernejših terapij za zdravljenje prizadetih.
Kot že na začetku so tudi pri sklepu posveta najvišji predstavniki MAJE in številni strokovnjaki poudarili, da je bil njegov namen izdelati priporočila za povečanje varnosti delovanja jedrskih central, zato da se mednarodni javnosti, pretreseni od černobilske tragedije, povrne zaupanje v sodobno tehnologijo tudi v zvezi z delovanjem jedrskih elektrarn, češ da se jim v
tej fazi svetovnega razvoja ni mogoče odpovedati. To je včeraj še enkrat naglasil vodja sovjetske delegacije Legasov, ki je bil osrednja osebnost posveta, saj je na njem in na številnih tiskovnih konferencah tolmačil 380 strani dolgo poročilo, ki ga je SZ poslala na Dunaj o černobilski nesreči. Glede miroljubne uporabe jedrske energije, je dejal, ni mogoče nazaj, ker bi to lahko imelo hude posledice za človeštvo. Tudi generalni direktor MAJE prof. Hans Flix je opozoril, da ni mogoče kriviti za vse le jedrske centrale, saj nevarnost sevanja predstavljajo tudi centrale, ki proizvajajo elektriko iz premoga ali pa iz tekočih goriv.
Novi podatki iz SZ o Černobilu
MOSKVA — Poziv s stolpcev »Pravde« o potrebi boljšega seznanjanja javnosti s posledicami tragedije v Černobilu je bržkone navdahnil intervju Jurija Grigorjeva, podravnatelja inštituta za biofiziko v ministrstvu za zdravstvo SZ, v katerem je podal nekaj novih podatkov. Po njegovih izjavah, ki sicer izzvenijo po pričakovanju pomirjujoče, je vse prebivalstvo, evakuirano iz Černobila podvrženo stalnemu zdravstvenemu nadzorstvu in »za sedaj ni pričakovati znamenj akutnih obolenj«. Možna bi bila sicer nevarnost, da se med ljudmi, ki so bili podvrženi sevanju, pojavijo oblike raka zaradi zbiranja radioaktivnega joda v ščdtni žlezi, toda »le v 40 do 320 primerih od milijona, in še to v ozdravljivi obliki«. Grigorijev je pa vseeno priznal, da bi bilo treba priskrbeti prebivalstvu, zlasti v bližini central, enostavna navodila za obnašanje v primerih takih nesreč, kar v Černobilu ni bilo na'razpolago.
VHarareju se nadaljuje usklajevanje predlogov sprememb dnevnega reda
Neuvrščeni naj tvorneje posežejo v reševanje aktualnih gospodarskih in političnih problemov
Jasnejša dinamika katastrofe v Kamerunu
HARARE — Glavno mesto Zimbabveja sprejema prve Roditelje držav, ki bodo od ponedeljka sodelovali na 8. konferenci predsednikov držav ali vlad neuvrščenih dr-^v. Zunanji ministri so včeraj nadaljevali usklajevanje ^pdatnih predlogov dnevnega reda, ki so jih dali Libija, ^rija in Iran, hkrati pa sta zasedala tudi politični in gospodarski komite.
V političnem komiteju so tudi včeraj izredno laskavo Sovorili o osnutku sklepne listine, za katero je rečeno, je ena najboljših v zgodovini neuvrščenih konferenc, 'pto bo najbrž tudi precej manj dodatnih predlogov in dopolnil kot na prešnjih konferencah, ko je bilo treba o^sih dobesedno preorati osnutek in ga napisati na novo.
Toda kljub splošni ugodni oceni pa bo v sklepno litino vendarle treba vnesti več konkretnih pobud in idej, katerimi bi neuvrščeni lahko po koncu tega vrha tvor-ele in dejavneje posegli v reševanje zavozlanih medna-0dnih političnih in gospodarskih problemov. Med take ob.rodošle nove zamisli sodi tudi predlog, ki ga je vče-J dala v gospodarskem komiteju Malezija, da bi na-ječ ustanovili posebno skupino Jug-Jug, v kateri bi bi a ne dsebnosti iz neuvrščenih držav dajale nove po-Uv?”6- Za krepitev gospodarskega sodelovanja med ne-Vl'sčenimi in državami v razvoju.
O tem, da gibanje potrebuje večjo akcijsko enotnost
prav pri reševanju konkretnih problemov, da samo načela, čeprav dobra in izvirno neuvrščena, niso dovolj, je govoril včeraj v intervjuju za jugoslovansko RTV tudi zunanji minister Dizdarevič. Ne delajmo si iluzij, je opozoril, da bo vrh tukaj v Harareju vse rešil, da se bomo sporazumeli o vsem, pa čeprav sem sicer optimist glede končnega izida tega našega srečanja.
Predsednik zimbabvejske vlade Robert Mugabe, ki bo prihodnji teden postal predsednik gibanja neuvrščenih, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da si bo v 3-letnem obdobju, kar bo predsednik organizacije, čim bolj prizadeval, da bi se dialog med Sovjetsko zvezo in ZDA nadaljeval. Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo veliko število novinarjev, je Mugabe tudi dejal, da bo njegova država, z novo avtoriteto, ki ji daje začasno predsedstvo neuvrščenega gibanja, vložila največji napor v boju proti aparthaidu v Južni Afriki. Mugabe je kot večina afriških voditeljev in večina voditeljev neuvrščenih držav odločen zagovornik gospodarskih sankcij proti Južni Afriki zaradi njene politike rasne diskriminacije.
' Predsednik Mugabe je tudi opozoril na dejstvo, da se položaj v Južni Afriki iz dneva v dan slabša in je izrazil upanje, da bo čedalje več držav uvedlo sankcije proti Pretorii.
Robert Mugabe	(Telefoto AP)
JAUNDE — Okrog vulkanskega jezera Nios vlada irealna tišina. Strupeni plini, ki so se pred tednom dni izpod njega dvignili, so za vedno utišali več kot 1.500 ljudi in na tisoče živali, domačih in divjih. Krajevne o-blasti zagotavljajo, da so ob mednarodni pomoči izvedli vse najnujnejše ukrepe. Pokopali da so v glavnem vsa trupla, nudili ranjencem zdravniško nego in evakuiranemu prebivalstvu začasno zatočišče.
Medtem postaja jasnejša dinamika naravne katastrofe. Skupina italijanskih znanstvenikov, ki jo vodi prof. Barberi, je na osnovi raziskav na terenu ugotovila, da so morijo povzročili ogljikovi plini. Pred njimi naj bi se iz jezera dvignil oblak z žveplo-vodikovo in solno kislino, katerima je treba pripisati opekline na prizadetih organizmih. Prof. Barberi je torej o-vrgel svojo prvotno hipotezo, češ da so opekline povzročile visoke temperature plinov.
Serija izrednih rezultatov na atletskem prvenstvu v Nemčiji
Sa TH^TGART — četrti dan atletske-jZr v Stuttgartu je prinesel serijo sairi' h rezultatov. Močan naliv med tekmovanjem je obetal pravi rlt( 111 in bi utegnil negativno vplivati cj ^zvoj raznih tekmovanj, tekmoval-Eri so se ob koncu le znašli in kot R stav0 dosegali odlične znamke. Ig 7“^ Heike Drechsler se je izkaza-skemorda še za nekaj več kot za žen-v ^^..Csrla Levvisa in zmagi v skoku z jjino dodala prvo mesto na 200 m Stej^ričenim svetovnim rekordom. ValicSk° 50 včeraj močno napredo-tn0x. frivjeti, ki so se znašli tudi v
konkurenci.
atip??ak naprej pa so napravili tudi logjMelike Britanije, ki imajo v za-Zatjn .Se nekaj res dobrih adutov za VztjJ? dva dni. Italija presenetljivo Prjj. -ri Pri boljših. Včerajšnji dan je Sel srebro v teku na 3 tisoč me-
trov čez zapreke in bron v skoku v daljino. Francesco Panetta, ki je vodil tudi z več kot 50 metri naskoka je bil tragičen junak tega teka S svojo pogumno taktiko je navdušil kakih«' tisoč gledalcev, Id so v njem že videli ponovitev teka na 10 tisoč metrov.
NA 10. STRANI
Odlikovanje ZZS
podpredsednikoma
Kmečke zveze
NA 3. STRANI
Čedalje bolj zaskrbljujoče vesti o številu ubitih domačinov v črnskem predmestju Sowetu
JOHANNESBURG - Poslanka opozicijske belske progresivne federalne stranke (PFP) Helen Sužman je po včerajšnjem obisku v Sowetu in pogovorih s tamkajšnjimi prebivalo, obtožila vojsko in policijo, da sta neizzvani povzročili poboj v tem največjem črnskem predmestju v Južni Afriki v torek ponoči in v srede. Helen Suzman, ki je v opozicijskih vrstah zadolžena za pravna in ustavna vprašanja, je zahtevala od vlade v Pretorii, naj uvede preiskavo zaradi zadnjih dogodkov v Sosvetu.
Znana nasprotnica apartheidske politike se je po obisku v Sovvetu strinjala z navedmami največje protia-partheidske organizacije, koalicijske združene demokratske fronte (UDE), da v zadnjih nemirih in spopadih v črnskem predmestju Johannesburga Sovvetu ni umrlo 21 Afričanov, temveč
najmanj 30, kakor zatrjujejo voditelji UDE. Manjšinska vlada v Pretorii je namreč včeraj sporočila, da je v spopadih med prebivalci Sovveta, v katerem živi med poldrugim milijonom in dvema milijonoma prebivalcev, in policijo ter vojsko padlo 21 črncev, več kot 60 pa je bilo ranjenih.
Protiapartheidska organizacija UDE je takoj zavrnila te trditve in pravi, da je smrtnih žrtev najmanj 20. Zato so opazovalci v Južni Afriki zadnje nemire v Sovvetu označili kot najbolj krvave po množičnem poboju Afričanov v Sharpevilleu pred 26 leti, ko sta vojska in policija v enem dnevu pobila 65 Afričanov. Opazovalci nadalje menijo, da manjšinska vlada v Pretorii kljub napetosti, ki so jo med afriško večino povzročili krvavi dogodki v Sovvetu, ne bo uvedla preiska-
ve, ker vztraja pri tem,- da so razjarjeni Afričani izzvali spopad z vojsko in policijo.
Medtem se je napetost zaradi poboja v Sovvetu prenesla na drugo raven, kajti svojci umrlih in protia-partheidske organizacije zahtevajo od Pretorie, naj prihodnji teden dovoli skupen pokop žrtev rasistične politike. Po uvedbi izrednega stanja 12. junija je manjšinska vlada še poostrila določbe glede množičnih pogrebov Afričanov, češ da so se praviloma spreminjali v protivladna politična zborovanja. Protiapartheidski aktivist in generalni sekretar južnoafriškega sveta cerkva Beyers Naude je dejal, da se bo napetost v državi še stopnjevala, če pretorijska vlada ne bo dovolila skupnega pogreba in pokopa žrtev policijsko - vojaške represije v Sovvetu.
Napet položaj v Boliviji po uvedbi obsednega stanja
Sklenjen kongres zahodnonemških socialdemokratov
Boj proti množični brezposelnosti na prvem mestu v programu SPD
NuRNBERG — S potrjenim zaupanjem v moč stranke ter v možnosti svojega kancTdata Johannesa Raua na januarskih volitvah za novega kanclerja so včeraj zahodnonemški socialdemokrati sklenili svoj kongres v Niinbergu. Ob zaključku petdnevnega zasedanja sta Rau in potrjeni predsednik SPD Willy Brandt izrazila trdno prepričanje, da bo socialdemo-kratsk stranki na prihodnjih zveznih volitvah uspelo doseči absolutno večino v Bundestagu, ki ji je potrebna za zamenjavo sedanje koalicije d jmokrščanov in liberalcev na čelu bonske vlade. Brandt je v tem smislu naslovil stranki in njenim članom poziv, naj sedaj vložijo vse napore v tem smotru.
Kanclerski kandidat Rau, ki je na kongresu doživel velik uspeh, je v sklepnem govoru naglasil, da pričakuje od volitev »ljudski odgovor« na program za prihodnost zahodnonem-ške družbe, ki so ga delegati spre-
jeli na tem kongresu. V njem postavljajo socialdemokrati na prvo mesto boj proti množični brezposelnosti s korenitim preustrojem industrijske družbe, pri čemer se bodo tudi zavzeli za postopno opuščanje proizvodnje jedrske energije. Borili se bodo tudi za pravičnejšo »socialno državo«, to se pravi za pravilnejšo porazdelitev socialnih storitev in bremen zanje, prav tako si bodo po svoji tradiciji prizadevali za čedalje večje uveljavljanje državljanskih pravic. V zvezi z varnostjo in zunanjo politiko bo SPD še dlalje vztrajala na smotrih razorožitve in popuščanja mednarodne napetosti.
Na teh osnovah bo Rau skušal odvzeti oblast Kohlu, kar bo seveda vse prej kot lahko. Včeraj so nemški demokristjani in liberalci že kritično o-cenili kongres SPD, češ da se je prevesila še bolj na levo in da pripravlja zavezništvo s stranko »zelenih«.
Predsednik SPD Willy Brandt (AP)
LA PAZ — Od četrtka velja v Boliviji obsedno stanje. Vlada Victorja Paza Estensora se je za ta izredni u-krep odločila skupno z vojaškimi vrhovi. Vojska je zasedla vsa pomembnejša središča v državi, v katerih so uvedli policijsko uro. Oboroženi oddelki nadzorujejo tudi najpomembnejše prometnice, postaje in letališča.
Policija je izvedla vrsto aretacij. Notranji minister Femando Barthe-lemy je izjavil, da so v prvih 24 u-rah zaprli 162 oseb, po podatkih, ki so jih posredovali opozicijski krogi, pa naj bi število aretiranih bilo znatno večje. Barthelemy je aretacije in sploh uvedbo obsednega stanja deloma utemeljil s poskusom prevrata, ki naj bi ga snovali levičarski skrajneži. Pristavil pa je, da se bo položaj normaliziral, kakor hitro bo vojski uspelo razpršiti udeležence protestnega pohoda, kateremu je dala% povod napoved privatizacije oziroma zaprtje večjega števila rudnikov.
S tem je minister nakazal, kateri so resnični vzroki, ki so vladi narekovali
uvedbo izrednega stanja. Bolivija preživlja izredno hudo gospodarsko in družbeno krizo. V posebno hude težave je zabredel rudarski sektor zaradi strmega padca cen kositra ih drugih rud na mednarodnih tržiščih. V okviru stroge stabilizacijske politike, ki jo je v dobršni meri vsilil Mednarodni denarni sklad, se je vlada med drugim odločila za privatizacijo oziroma zaprtje rudnikov, kar bi seveda imelo kot posledico izgubo številnih delovnih mest. Odtod protestni pohod rudarjev, ki bi se po več sto kilometrov dolgi poti moral zaključiti v glavem mestu La Paz. Pohod pa je kaj kmalu prerasel v vsesplošno protestno akcijo, ki se je je vlada o-čitno zbala.
Uvedbo obsednega stanja je obsodila Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov, ki je včeraj formalno prijavila bolivijsko vlado pri Mednarodnem uradu za delo v Ženevi zaradi kratenja sindikalnih pravic.
Smrti v vojašnicah sprožile razpravo o vojaški službi za katero obrambni minister Spadolini napoveduje reformo
RIM — Veriga smrtnih nesreč in samomorov, ki sme jim v zadnjih časih priča med nabornimi vojaki, odpira vrsto vprašanj in zahtev po prenovi vojaške službe. Tako je včeraj član vsedržavnega vodstva Radikalne stranke Paolo Pietrosanti pisal predsedniku republike Francescu Cossigi, naj z vso svojo oblastjo in avtoriteto pjoseže, da bi zaustavil pojav, ki dobiva že razsežnosti »prave morije«. Pietrosanti predlaga kot prvi nujnostni ukrep širše izvajanje zakona 772 iz leta 1972, ki predvideva možnost civilne službe. Prav tako včeraj je mladinska organizacija sindikalne zveze UIL naslovila na obrambnega ministra Giovannija Spado-linija pismo, v katerem predlaga, naj bi naborne vojake v večji meri uporabljali v »vojni proti lakoti v svetu in proti uničevanju okolja«.
Minister Spadolini pa je že pripravil nekaj pre-
dlogov o tem, kako naj bi tehnično in organizacijsko preosnovali italijanske oborožene sile, o čemer je bil sicer že pred dvema letoma vložen zakonski osnutek v parlamentu. Med piomembnejšimi ukrepi, ki naj bi jih nemudoma sprejeli, je obnova in nova teritorialna porazdelitev vojaških infrastruktur, predvsem vojašnic. Poleg tega naj bi izboljšali oskrbovalno in zdravstveno službo ter naj bi s pnomočjo špjortnih, sindikalnih in drugih organizacij v večji meri odprli vojaški svet družbi. Vojaška služba naj bi v vseh rodovih trajala 12 mesecev (v mornarici zdaj traja 18 mesecev), pjoleg tega pa naj bi uvedli manj stroga pravila za oprostitev od nje. Pri tem naj bi se v večji meri ozirali na ekonomske razmere družin, pozorneje pa naj bi opravljali tudi zdravniške in psihološke naborne preglede. Vojaščine bi vsekakor bili oproščeni mladi s
telesno višino do 155 cm.
Vprašanje je, če in kdaj bo vse to postalo resničnost. Razprava o prenovi vojaške službe se je namreč šele začela in ne mine dan, da bi vanjo ne posegli posamezniki in organizacije. Tako je npr. včeraj podtajnik za notranje zadeve Costa opozoril na potrebo, da bi v vojaški službi prišla v večji meri do izraza profesionalnost in z njo ustrezno plačilo opravljenega dela. Costa je ta predlog oprl na dejstvo, da je v zadnjih mesecih kar 100 tisoč, se pravi skoraj tretjina mladih z vojaško obveznostjo zaprosilo za nadomestno službo pri karabinjerjih, px>liciji in gasilcih, kjer lahko opravljajo koristno delo in tudi nekaj zaslužijo. Ob koncu naj še omenimo, da je včeraj tajnik demokrščanske skupine v senatu Learco Sapxrito napovedal, da bo njegova skupina vložila nov zakonski osnutek
Potresni sunek v Venetu
BELLUNO — Nekaj pred 17. uro so včeraj v vsem Venetu in v dobršnem delu tridentinske Južne Tirolske zabeležili dva močna potresna sunka, ki sta dosegla 6. stopnjo pn Mercallijevi lestvici. Po prvih ugotovitvah naj bi epicenter bil nekje pri Bellunu, sunka pn so najbolj občutili v kraju Pieve di Cadore, kjer je bila neka hiša močno poškodovana.
V Ljubljani odprli 32. mednarodni vinski sejem
LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli že 32. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem. 524 razstavljavcev iz Jugoslavije in 22 iz tujine, razstavljajo 1160 vzorcev vin, 180 vzorcev alkoholnih pijač in 95 vzrocev sadnih sokov. Posebna je tudi razstava vino-gradniško-vinarskih strojev, na kateri so odlično zastopani tudi domači izdelovalci te opreme, kajti z marsičem že nadomeščajo drag uvoz in se vse bolj usmerjajo tudi v izvoz. Milan Kne-ževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil slavnostni govornik, je med drugim poudaril:
»Če hočemo obdržati naše tradicionalne kupre vin, p>otem se moramo nujno še bolj usmeriti v kakovost, ki smo jo v zadnjih desetih letih zelo izboljšali. Na tržišču je trd boj, smo 11. na svetu pio pridelavi vin in 7. p» vrsti med prodajalci. . .
Sejem bodo spremljale tudi strokovne prireditve, srečanje vinarjev, sim-pjoziji. Ne bo zapjostavljen niti zabavni del, pripravila p»a se je tudi Ljubljana, ki hoče živeti z veliko, svetovno znano sejemsko prireditvijo, (dd)
Dobri rezultati letošnje turistične sezone v Jugoslaviji
BEOGRAD — čeprav je september pred vrati, turistična sezona ne pxjje-njuje in kaže dobre rezultate. Po zadnjih ocenah turistične zveze je v Jugoslaviji zdaj približno 930.000 turistov, od tega 550.000 tujih, na Jadranu pa letuje okrog 800.000 gostov.
Nekatera obmorska območja imajo za ta čas rekordne rezultate. Dobro o-biskana so letovišča v Istri, veliko gostov pa je tudi v Šibeniku, Dubrovniku in nekaterih delih Črnogorskega Primorja. Prehod iz glavne sezone v px>sezono bo v teh mestih px>vsem sodeč poštop>en, brez velikih padcev.
Hoteli so še nadalje sorazmerno dobro zasedeni. Polagoma p>a se praznijo kampii in zasebne sobe. V hotelih pričakujejo veliko gostov tudi v prihodnjih mesecih. Dober obisk imajo tudi v toplicah, planinskih letoviščih in drugih turističnih mestih v notranjosti države, (dd)
SEPTEMBER ’86
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Nudijo letne obresti v višini 9,25%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nove štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri dru-
gih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Letni donos je v skladu z ostalimi tekočimi na tržišču z obveznicami.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi lahko vnovčijo.
Emisijska
cena
99,50%
V podpis od 1. do 5. septembra
Obrestna	Rok
mera
9,25%	4 leta
Dejanski letni donos
9,62%
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
V okviru mednarodnega sejma v Gornji Radgoni
Priznanje Zadružne zveze Slovenije podpredsednikoma KZ Orlu in Debelisu
Radenci - gornja radgona — v okviru 24. •nednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni se je v četrtek odvijal v prostorih hotela Radin v Radencih strokovni posvet o ekonomiki v kmetijstvu, ki 9a je priredila Zadružna zveza Slovenije. V uvodnem oelu posveta je predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih podelil priznanja Zveze 40 posameznikom in 10 kmetijskim organizacijam za posebne zasluge in pri-zadevnost pri razvijanju kmetijstva.
Glede na tesne stike in že utrjeno sodelovanje med Zadružno zvezo Slovenije in Kmečko zvezo iz Trsta, sta tako priznanje Zadružne zveze prejela tudi podpredsed-n|ka naše Kmečke zveze Alojz Debeliš in Srečko Orel za bjuno vztrajno prizadevnost tako v okviru Kmečke zveze R°t pri uveljavljanju vrtnarstva oziroma cvetličarstva na Tržaškem, Srečko Orel pa tudi kot predsednik Kmetijske zadruge v Trstu. Vse to je bilo poudarjeno v obrazložitvi Priznanja.
Ko se je v imenu obeh dobitnikov priznanja Srečko jTrei zahvalil Zadružni zvezi Slovenije, je med drugim oojal, da »imajo taka priznanja za nas Slovence, ki živimo izven meja matične domovine, še globlji ponlen. So Oamreč izraz naših skupnih prizadevanj po še bolj tes- • hem in vsestranskem povezovanju našega naroda na onotnem slovenskem prostoru, ki ga meje ne morejo lo-
čevati; so pa tudi odraz stvarnega in iskrenega sodelovanja med Zadružno zvezo Slovenije in Kmečko zvezo v Trstu.«
Zastopstvo Kmečke zveze, ki se je za to priložnost mudilo v Radencih in v katerem so poleg obeh nagrajencev bili še predsednik KZ Alfonz Guštin, tajnik Edi Bu-kavec, izvedenec inž. agr. Mario Gregorič in predstavnik uredništva »Gospodarstva«, si je popoldne v spremstvu predsednika Zadružne zveze Slovenije Lea Freliha in drugih gostiteljev ogledalo v Ključarevcih pri Ljutomeru (Križevcih) znano zasebno kobilarno kasaških konjev Marka Slaviča in vzorno urejeni živinski hlev, nato pa še kmetijsko-živinski sejem v Gornji Radgoni. Tu sta predstavnike Kmečke zveze med drugimi pozdravila predsednik razstavišča Ivan Kovač in predsednik komiteja za kmetijstvo IS Slovenije Milivoj Kneževič, nato pa so si ogledali razstavo goveje živine lisaste in rjave pasme, se sprehodili po obsežnem razstavišču in bili gostje pri delovnih organizacijah TOZD Timav-Koper in Droga-Portorož, ABC Pomurka-Murska Sobota in Tima-Maribor.
V dopoldanskih urah si je sejem ogledal tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj.
JOŽE KOREN
Danes bo v Sežani višek občinskega praznika
SEŽANA — Danes bo v Sežani višek praznovanj ob občinskem prazniku. Ob 10. uri bo slavnostna seja vseh zborov Skupščine občine Sežana, še prej, ob 9. uri, pa bodo odprli 2. kraški sejem. Za dobro vzdušje bodo poskrbeli godbeniki iz Divače s promenadnim koncertom ob 9.30.
Po slavnostni seji bo ob 12.30 odkrit doprsni kip narodnega heroja Alberta Grudna-Bliska, ki bo krasil park ob Starem gradu, v soseščini novega kulturnega doma. Popoldne ob 18. uri pa bo v Hotične v Krajevni skupnosti Slivje pritekla dolgo pričakovana voda. Seveda bo za vaščane to še poseben praznik.
Danes bodo ob omenjenih prireditvah potekale tudi nekatere športne tekme. Na strelišču v Divači bo že ob 8. zjutraj tradicionalno tekmovanje z vojaškimi puškami za pokal '28. avgust". V Sežani se bo nadaljeval mednarodni rokometni turnir. V Lipici pa bo občinsko prvenstvo v streljanju.
Jutri bodo v Škofih, Krajevna skupnost Komen, odkrili spominsko ploščo mornariškega obveščevalnega centra, ki je bil med vojno y tej vasici. Ob 17. uri bo v Senožečah prvo srečanje harmonikarjev občine Sežana. Kot gost pa bo nastopil mojster frajtonaric iz Šempolaja Zoran Lupine. Ob 18. uri bodo v vaseh Vrhovlje, Dol pri Vogljah in Dolu zabrneli novi telefonski priključki. Slovesnost bo v Dolu pred Zadružnim domom.
Praznovanja se bodo nadaljevala še prihodnji teden. V četrtek bodo otvorili v Mali galeriji v Sežani razstavo Krištofa Zupeta "Portreti nekaterih sodobnih slovenskih kulturnih delavcev". V soboto, 6. septembra, bo ob 16. uri velika slovesnost v Komnu. Otvorili bodo novo šolsko telovadnico in vodovodno omrežje v KS Komen. Istega dne bo ob 17. uri v vasi Laže otvoritev novega vodovoda.
Vsekakor je letošnje slavje v Sežani dokaj pestro, saj ne prinaša samo zabave, ampak tudi marsikaj konkretnega. Odprli bodo namreč več objektov,ki gredo od kulturnega doma pa do vovovodov, ki so še kako potrebni. Skratka, gre za praznik na katerem bodo lahko občani videli tudi nekatere dosežke skupnega dela.
Že letos naj bi postala novi član
Tudi madžarska dežela Gy6r v DS Alpe - Jadran
GRADEC — Delovna skupnost Alpe ' Jadran, ki jo sestavlja enajst dežel Ralije, Jugoslavije in Avstrije, bo najbrž še razširila svoj delokrog, in sicer na Madžarsko. Še letos naj bi namreč sPrejeli v skupnost južnomadžarski Pokrajini Vac in Gy6r, ki naj bi posta-J1 aktivni opazovalki". Madžarska je tudi že dala svoje načelno privoljenje.
9 tem sta se včeraj v Gradcu pogovarjala predsednik dežele Veneto Car-0 Bernini in predsednik Štajerske Jo-Sef Krainer. Zakaj samo ta dva predsednika? Razlog so pojasnili na včeraj-"Uji tiskovni konferenci in ga uteme-Pli s tem, da je bil Krainer prvi Predsednik delovne skupnosti Alpe -Jadran (1978 - 1980) in ker madžarska uežela meji s Štajersko, s katero je v uobrih prijateljskih odnosih. Bernini Pa je bil drugi predsednik delovne skupnosti, predvsem Pa ie ta čas pred-Sednik posebne komisije za zunanjo Politiko, obmejna vprašanja in izseljenstvo vsedržavne konference italijanskih dežel.
Krainer in Bernini sta se izrekla za teritorialno kontinuiteto znotraj Alpe -Jadran, vendar pod pogojem, da le-ta Se naprej zasleduje cilje, ki so botro-vali nastanku delovne skupnosti: obramba teritorija, urbanistika, prevoz-Uištvo, okolje, kultura in turizem. Kot zuano je delovna skupnost Alpe - Jadran uradno nastala v Benetkah leta tt^S na pobudo Veneta, Koroške in
Štajerske. Nazadnje je v skupnost vstopila tudi Lombardija. »Skupnost je sedaj, s predvidenim vstopom omenjene madžarske dežele, skoraj popolna,« je dejal Bernini. S tem je soglašal tudi predsednik Štajerske Krainer, ki je dejal, da gre za zelo pomemben korak, ki ga je treba uokviriti v srednjeevropski duh. Oba sta sicer poudarila, da so na Madžarskem še nekateri problemi operativnega značaja, ki pa jih bodo premostili, tudi zahvaljujoč se vlogi in delu, ki ga je v zadnjih mesecih opravila SR Hrvatska.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta Bernini in Krainer med drugim naglasila tudi, da bo morala imeti delovna skupnost Alpe - Jadran še naprej stike z drugo skupnostjo, in sicer Arge Alp, ki združuje zahodne alpske dežele. Sicer pa je bila to tudi priložnost za predstavitev manifestacije "Ljudstva Evrope", ki bo v Benetkah in Venetu od 14. do 21. septembra, ko bo na sporedu več mednarodnih srečanj. Med dvajsetimi državami, ki se bodo udeležile srečanja (med drugimi je med organizatorji tudi italijansko zunanje ministrstvo) je tudi Sovjetska zveza. Na seznamu najrazličnejših prireditev je tudi srečanje med uradnimi predstavniki EGS, COMECON in EFTA, to je treh najpomembnejših povojnih evropskih organizacij za gospodarsko sodelovanje.
Pred pričetkom sejma v Pordenonu
PORDENON V tem kraju bodo sredi prihodnjega tedna, 5. septembra, odprli mednarodni sejem, ki bo že štirideseti po vrsti. Sejem bo trajal do 14. septembra. Z vsem tem kar bomo lahko videli na sejmu nas je seznanil predsednik upravnega odbora odv. Giacomo Ros.
Sejemski prireditvi so hoteli letos dati poseben poudarek, saj se sejem odvija nepretrgoma že štirideset let. Z majhno razstavo obrtne dejavnosti in z razstavo kmetijskih strojev so pričeli takoj po zadnji vojni. Pordenon je bil takrat majhno središče z veliko kmečko okolico. Šele v kasnejših letih so tu bile zgrajene velike tovarne, ki imajo danes evropski in svetovni sloves. Ta gospodarski razvoj je dal zaleta tudi sejemski prireditvi.
Sejemski prostor so širili. Na novem prostoru izven mesta, nedaleč od vpadnic vanj, imajo danes 100.000 kv. metrov razstavnega prostora. V zadnjem času so zgradili še nekaj paviljonov, druge pa imajo še v načrtu. Precej prostora so pridobili tako, da so zgradili novo upravno zgradbo. V domeni z občinsko upravo so že pred časom uredili v neposredni bližini sejmišča veliko parkirnih prostorov.
Letos so vsi razpoložljivi razstavni prostori oddani. Razstavljalo bo kar 450 podjetij. Kot vedno bodo tudi letos razstavljeni stroji za kmetijstvo, za gradbena podjetja, gospodinjski stroji, naprave za urade, stroji za čiščenje tovarniških hal, stroji za skladišča, stanovanjska oprema. Prisotni bodo tudi
Od ponedeljka posezonske cene
PORTOROŽ — Reka turistov je zdaj že dodobra obrnila if?er in konec tega tedna bo gotovo tudi najbolj drla proti ‘hodom iz Jugoslavije. Zaradi slabega vremena pa je že v ®trtek in včeraj na vseh cestah, ki vodijo od morja proti 'ejnim prehodom bil promet veliko gostejši. Na petih ko-P^skih mejnih prehodih so na primer v četrtek zabeležili, ta Je v državo vstopilo 30 tisoč tujcev, istočasno pa jih je iz tjSJpslavije odšlo 45 tisoč. Najdlje, približno eno uro, je eba čakati na Kozini, kamor prihajajo gostje iz Dalmacije, c Sicer pa je zdaj konec avgusta ob morju več turistov, I °t so sprva pričakovali in celo več kot lani. Kljub dežju jih (i na primer na Obali in Krasu te dni po podatkih informa^ Za Pisarne obalno-kraške turistične poslovne skupnosti a tn odstotke več kot lani. Vse zmogljivosti so zasedene v Poprečju 56-odstotno. V hotelih, zasebnih sobah, kampih ■ * počitniških domovih pa je še približno 16 tisoč gostov, Slaki6 Približno 40 ostotkov manj kot je bilo v konici. Naj-abse so zasedeni kampi, in sicer 35-odstotno, od koder
gostje zaradi dežja tudi najraje bežijo. Več gostov je tudi v drugih sosednjih turističnih središčih, v Poreču kakih 10 odstotkov več, v Pulju za 5 odstotkov več, v Rovinju in Umagu je trenutku približno tako kot lani, avgustovski podatki pa so izredno pomembni za končni uspeh turistične sezone, saj mnogi ocenjujejo, da lahko en dober avgustovski dan prinese večji iztržek kot ves december ali januar na primer.
Turistični delavci zdaj veliko pričakujejo od septembra, ko naj bi še zmeraj toplo vreme in primernejše posezonske cene privabile tudi veliko več domačih in tujih gostov. Posezonske cene bodo na Obali in Krasu začele veljati 1. septembra in bodo v povprečju okoli 30 odstotkov nižje od sezonskih. Ravno tako bo tudi v Opatiji, v Senju, na Krku, na Rabu, Crikveni, Malem Lošinju in drugih jugoslovanskih turističnih krajih.
B. Š.
založniška dejavnost in seveda domača enogastronomija.
Sejem v Pordenonu, ki je bil v začetku krajevnega značaja, je potem dobil vsedržavno obeležje, že več let pa ima mednarodni značaj.
To je tudi razumljivo, saj pordenon-ska industrija veliko izvaža, istočasno pa tu potrebujejo veliko tega kar je izdelanega v drugih državah. Sejem je dobil mednarodno priznanje tudi v uradnih forumih.
Letos bodo iz tujine prisotni Avstrijci (Štajerci, Korošci in Salzburžani), Jugoslovani ter Kitajci. Razstavljeni bodo tudi izdelki Mehike in Indije. Nizozemska se bo na razstavišče v
Pordenon vrnila po nekaj letih odsotnosti. Prvič bosta na tem sejmu uradno sodelovali Sovjetska zveza in Madžarska.
Štiridesetletnico sejma bodo počastili tako, da bodo podelili priznanja osebam ter ustanovam, ki so pripomogle, da se je ta tako razvil. Izdali bodo tudi spominsko knjigo. Istočasno bodo izdali tudi knjižico o pršutu iz San Daniela.
V sejemskih dneh bo tudi nekaj strokovnih posvetov. Nekaj jih bo posvečenih kmetijstvu in obrtnikom. Za veselo počutje bodo v večernih urah pripravili tudi nekaj zabavnih prireditev.
MARKO VVALTRITSCH
Jutri, 31. avgusta, popoldne
ZAČETEK ZIMSKE SEZONE V POPOLNOMA PRENOVLJENI DISKOTEKI Z NAJBOLJŠIMI D.J. IN RAZNIMI PRIVLAČNOSTMI.
Vstop in pijača brezplačna.
Poleg tega pa Valentinis zate prireja od petka, 19. 9., dalje vsak teden petkov sprint
IL VENERDI’ SPRINT
To je nagradna igra, ki jo bo vodil DARIO DIVIACCHI in v kateri boš lahko dobil motor cagiva elefantre in druge bogate nagrade, če boš dvignil izkaznico zvestobe »fedelta« pri vhodu.
DANES ZVEČER bo v dvorani Lido velika prireditev, na kateri bo nastopil MIC-HELE s svojo novo skupino.
JUTRI ZVEČER bo igral zabavni orkester GIANNI FOOR BAND.
TRŽIČ (GO) — Tel. 0481/790443
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
SLOVENIJALES
Philipp Vandenbergi
Hetera
/e? “Kaj je gnalo Kaliasa tisto noč v maratonsko močvir-
»Verjetno skriven sestanek zarotnikov, ki so se upirali
^movini.«
tokl»Mar ni mogoče, da bi bil Kalias prežal nate, Temis-
Temistokles je molčal. Razmišljal je. Atenci v klopeh počeli razpravljati. Tedaj je vstala Dalne, kakor da bi e^Q nekaj povedati, in v hipu je bilo spet vse tiho. jo i ^etera ie govorila glasno, z zanesljivim glasom, da so jjj- ahko slišali do zadnjih vrst: »Arhonti areopaga, odlični-iz Aten, poslušajte me: Kališ, elevzinski svečenik, je bil sbJV ta^° ma^° v°hun barbarov, kot sem jaz. Nesrečni „ usode me je naredil za pričo grozovitega zločina. V. n Cj Po bitki pri Maratonu, ko me je nezavestno naplavilo Po rri0rsko obalo, sem v mesečini odkrila dve človeški cnrSjavi- Izgubljen barbar je vodil Kaliasa na tisti kraj pri Cvirju, kjer so Perzijci skrili svoj vojni zaklad. Toda
komaj je barbar izkopal dragocenosti iz zemlje, že mu je svečenik zabodel meč v hrbet. Hotela sem zbežati, vendar sem stala kot ukopana in nisem mogla narediti niti koraka, in tako me je Elevzinec odkril. Odkril me je kot pričo in zanesljivo bi me bila doletela enaka usoda kot barbara, ko me ne bi bil vsemogočni Zeus rešil tako, da se je Kalias spotaknil na loku. Zbežala sem in prišla do tabora.«
Rdeče oblečeni arhonti so vznemirjeni staknili glave in Eponimos je rekel: »Nenavadna zgodba, zares!«
Dafne pa je nadaljevala: »To, kar sem do zdaj povedala, lahko potrdijo tele moje oči. Naslednje pa je rezultat mojega razmišljanja: če je hotel Kalias obdržati zase perzijski zaklad, je moral mene, edino pričo, po najhitrejši poti odstraniti. Zato se je plazil okoli šotora heter, kjer je Melisa požrtvovalno skrbela zame. Potem je izstrelil smrtonosno puščico mogoče je videl najini senci na platneni steni, ali pa je nameril proti glasu — in zadel Meliso. Ko je Temistokles pozneje srečal svečenika v Mataronu, je Kalias hotel skriti barbarski zaklad. Kaj drugega bi neki iskal tam Demetrin svečenik? Toda bogovi kaznujejo zločinca.«
»Hetera laže!« je zadonelo iz občinstva. »Govori kot razlagalec sanj na stopnicah svetišča.« Atencem se je zdela ta zgodba tako nenavadna, da so stiskali pesti in glasno dajali duška svoji jezi.
Kljub temu pa je Dafne poskušala doseči, da bi jo poslušali: »To je seveda teorija, vendar ni nič manj verjet-
na, kot je obtožba. Vam, arhonti, prav tako manjkajo dokazi kot meni. Razen če...«
»Razen če?« Arhont Eponimos je vprašujoče pogledal Dafne.
»Ali bi verjeli mojim besedam, če bi vas odpeljala na kraj, kjer leži zakopano perzijsko zlato?«
Arhont je negotovo gledal okoli sebe, toda drugi sodniki so bili videti neodločni. »Bitka pri Maratonu leži že skoraj osem poletij za nami,« je odgovoril Eponimos. »Ali res misliš, da bi lahko našli zaklad barbarov?"
»Prepričana sem o tem!« je odgovorila Dafne. »Ko bi bila vohunka, ste lahko prepričani, da bi se bili barbari obrnili name, da bi spet dobili v roke svoj vojni zaklad.«
Sodniki so pritrjujoče pokimali.
Tedaj je Dafne dvignila roke proti nebu in vzkliknila: »O, vi olimpijski bogovi, dajte resnici viden znak in dopustite, da bom spet našla zlato barbarov!«
Daleč zunaj Mileta, kjer ravna obala prehaja v svetlo rjavo gričevje, so Perzijci postavili velikanski vojaški tabor. Kakor daleč je segel pogled, so temni šotori barbarov pokrivali gričevnato obzorje. Na stotisoče vojščakov, konj in voz se je stiskalo med njimi, nad vsem pa je ležal oster smrad tabornih ognjev, ki so jih kurili s posušenimi živalskimi iztrebki.
Dva voza s konjsko vprego sta hitela iz Mileta po vzpetinah navzgor proti v nižini ležečemu taboru, da se je za njima dvigal oblak rdeče-rjavega prahu.
Politični položaj v Trstu vse bolj zapleten
Nasprotja med PSI in demokristjani pogojujejo pogajanja za rešitev krize
Medtem ko so načelniki svetovalskih skupin v četrtek zjutraj razpravljali o dnevnem redu seje občinskega sveta, ki se bo sestal 10. septembra, in sklenili, da bo kot prva točka razprava o odstopu župana Agnelija, so se postopno stopnjevala nasprotja med strankami, ki naj bi oblikovale novo večino in z vključitvijo LpT dale tržaški občini trdno upravo. Kot smo poročali, je bil sestanek z Listo odpovedan, namesto plenarne seje pa bodo v prihodnjih dneh bilateralna srečanja med KD in ostalimi partnerji. Na eni strani so bili ustvarjeni pogoji za reševanje krize (odstop župana Agnellija), na drugi pa so se vezi v šestrankarski koaliciji rahljale.
"Po posvetu z ostalimi političnimi silami," se je glasilo sporočilo krščanske demokracije, "in ob upoštevanju stališč, ki so v teh dneh prišla na dan, je KD ocenila kot neproduktiven plenarni sestanek in bolj koristna dvostranska srečanja". V seznam sil, s katerimi se bo sestala, pa je KD poleg partnerjev, s katerimi sodeluje v deželni vladi, vključila še LpT in Mestno listo.
Korenine spora, ki je preprečil plenarno srečanje, so že prišle dokaj jasno do izraza med ponedeljkovim srečanjem, na katerem so se KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk dogovorile za enotno kandidaturo za župansko mesto. Socialisti že tedaj niso bili zadovoljni z imenom Franca Richettija, saj so ocenili, da te kandidature kot katerekoli kandidature predstavnika KD Lista ne bi mogla sprejeti in bi ta predlog pomenil le poskus zavlačevanja. Zato so menili, da bi najbolje, če bi kandidirali sedanjega župana Agnellija, dasi so dodali, da ne postavljajo veta na nobeno drugo ime. Od ponedeljka do četrtka pa so se že rahle vezi med strankami še bolj zrahljale tudi zaradi stališč, uradnih ali poluradnih, ki so se pojavila v dnevnem časopisju. Demokristjanom namreč niso bila prav nič všeč mnenja, ki so jih novinarji pripisovali PSI. In kaže, da so se zato o odgoditvi srečanja posvetovali z vsemi partnerji razen s socialisti, katerim so baje samo sporočili, da je srečanje z LpT odloženo.
Od tod jezna reakcija sekretarja PSI Segheneja, ki je v izjavi za tisk obtožil KD, da je s komunikejem v bistvu pokopala dogovor, ki je bil teževano dosežen julija v Rimu ob prisotnosti vsedržavnih predstavnikov strank. Kaže celo, da so pri PSI razmišljali, kako bi plenarni sestanek organizirali brez KD, vprašanje pa je, ali bi na tako pobudo lahko pristali ostali partnerji.
Iz izjav, ki so jih dali Pacor (PRI), Berni (PLI) in Berce (PSDI) pa je očit
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je vabila za predstave Kresne noči, ki bodo 5., 6. in 7. septembra na starem devinskem gradu, mogoče rezervirati teleionsko na št. 201018 v dopoldanskih urah.
no, da bi taka pobuda neuresničljiva. Vsi trije namreč govorijo o nujnosti posredovanja med nasprotnimi stališči, o nujnosti trdne večinske uprave za Trst. Berce je tudi dodal, da se mora PSI izviti iz svojih protislovij, Pacor pa je v imenu republikancev protestiral "proti brezizhodni situaciji, ki je nastala z izvolitvijo Agnellija" .
V polemiko se je vključil tudi Ar-naldo Pitoni, vodja manjšinske struje v tržaški federaciji PSI, ki je zahteval sestanek pokrajinskega vodtva stranke. Pittoni meni, da je razčiščevanje med socialisti nujno zlasti v sedanjem obdobju hudih sporov med strankami. Bivši sekretar ocenjuje, da mora stranka potrditi linijo solidarnosti med strankami deželne večine in v tem okviru iskati rešitev tržaške krize. Zdi pa se mu tudi neupravičeno, da sedanje socialistično vodstvo išče zavezništvo z desničarskim avtonomističnim gibanjem, namesto da bi skušalo vključevati komunistično opozicijo za zaščito demokratičnih ustanov in opravljivosti mesta v sedanji kočljivi fazi.
Problem upravljanja tržaške občine in pokrajine, kot je bilo pričakovati, v teh dneh ni bil razvozlan, nasprotno je
postal še nekoliko bolj zapleten in res je vprašanje, ali ga bodo stranke na kajevni ravni znale rešiti. Medtem pa začenjajo vse bolj pritiskati zakonski termini in nerešena vprašanja. Pokrajina je povsem paralizirana in pokrajinski svet se v bistvu ne more niti sestati, shema proračuna ni bila pripravljena. Občina je z upravnega vidika sicer nekoliko na boljšem, vendar tudi njej problemov ne manjka. Za 10. september dnevni red, ki so ga odobrili načelniki skupin, predvideva namreč po razpravi o odstopu župana tudi začetek razprave o proračunu. Osnutek je bil že setavljen 23. junija vendar na osnovi norm tedanjega finančnega odloka, ki je zapadel. Ali občinski svet lahko odobri tak proračunski dokument? In če ga ne bi mogel, kdo naj sestavi novega, ker tudi Občina nima odbora? Časa za ukrepanje pa ni veliko, saj je med drugim nadzorni odbor že opozoril Občino, da mora čimprej odobriti proračun.
Seja 10. septembra pa bo zanimiva tudi z drugega vidika. Kaže namreč, da se je župan obvezal, da bo odgovoril na vprašanje svetovalca Parovela o nedavni manifestaciji pred spomenikom Nazariu Sauru.
Dunajska glasba na Opčinah navdušila številno občinstvo
Lepo število ljudi se je v četrtek zvečer udeležilo koncerta komorne skupine Vecchia Vienna, ki ga je v okviru openskih glasbenih večerov priredilo SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah. Mladi izvajalci so s skladbami Johanna Straussa mlajšega in očeta, Josepha Straussa, Franza Lebarja in Valdteufla navdušili občinstvo, ki mu je bila predvajana glasbena zvrst še posebno priljubljena.
Skupino Vecchia Vienna so na openskem koncertu sestavljali violinisti Vittorio, Alfreda in Annalisa Clemente, Steve Molet, Roberto De Majo, in Gian-carlo Maria Frison, čelist Peter Filipčič, kontrabasist Fabio Serafini, flavtistka Daniela Brussolo, klarinetist Giovanni Tomatis, hornist Giorgio Raseni in pianistka Damjana Kralj. Izvajalce, ki so večinoma pred kratkim dokončali študij na glasbeni šoli, je občinstvu predstavila Nives Košuta. Openski koncert je bil zanje dobra generalka pred zahtevnim nastopom v Neaplju, kjer bo skupina Vecchia Vienna gostovala v prihodnjih dneh.
Pogovor s prof. Leljo Sancin - Rehar
Uspehi in težave tečajev slovenščine pri Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture
Profesorica Lelja Sancin-Rehar si že vrsto let prizadeva, da bi se naši italijanski someščani seznanili s slovenskim jezikom in da bi se ga učili. Dalj časa že poučuje na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače pri Tržaški univerzi. Zelo dejavna pa je tudi pri Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture (Ulica Valdirivo 30), kjer poučuje v tečajih za slovenski jezik. Naša sogovornica man je povedala, da na Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture poučuje že šestnajst let, tako da si je nabrala že kar precej izkušenj na tem področju. Na tečaje slovenskega jezika se vpisujejo ljudje najrazličnejših poklicev in z najrazličnejšo izobrazbo. Prav ta razlika v izobrazbeni stopnji tečajnikov povzroča največ težav pri pouku, ker je zaradi teh razlik zelo težko ustvariti homogeno skupino. Tečajniki so včasih sinovi iz mešanega zakona ali taki, ki se nameravajo poročiti s Slovencem in bi se zaradi tega radi naučili jezika svoje druge polovice. Nekateri tečajniki se zanimajo za slovenski jezik izključno iz kulturnih in intelektualnih razlogov. Nekaj ljudi prihaja iz poklicnih razlogov. Največkrat so to poslovni možje ali mlada dekleta, ki iščejo zaposlitev v trgovinah. Na žalost so to pogosto otroci slovenskih staršev. Nekaj tečajnikov je
že obiskovalo tečaje slovenščine, ki jih občasno prirejajo nekatere italijanske osnovne in srednje šole. Povprečna starost tečajnikov se iz leta v leto niža. Trenutno ne obiskuje tečajev noben otrok. Gospa Lelja je pri tem pripomnila, da je poučevanje otrok zelo težavno, ker ponavadi niso motivirani, da bi se naučili slovenščine. Otroke bi morali vključiti v slovensko družbo, tako da bi jih same okoliščine skorajda prisilile, da si zapomnijo, kar so se v tečaju naučili.
Pri poučevanju ima profesorica Rehar-Sancin težave predvsem zaradi pomanjkljivih učbenikov in študijskih pripomočkov. Idealno bi bilo, da bi imeli tečajniki na razpolago učbenik, ki bi izrecno upošteval razlike med italijanskim in slovenskim jezikom. Saj na primer čut za uporabo dovršenega in nedovršenega glagola manjka celo zamejskemu Slovencu. Sicer pa sklanjatve in druge posebnosti naše slovnice povzročajo Italijanom številne preglavice, posebno mlajšim tečajnikom, ki se v šoli niso seznanili z latinsko slovnico. Prvi letnik tečeja je posvečen sklanjatvi in praktični uporabi sklonov, ker ni mogoče, da bi brez osnovnega slovničnega znanja tečajniki lahko bogatili svoj slovenski besedni zaklad. Drugo leto je name-
njeno slovenski sintaksi; tu je največji problem pravilna raba glagolov. Program tretjega letnika predvideva utrjevanje snovi in prve začetke konverzacije. V četrtem letniku pa tečajniki izpopolnjujejo svoje znanje. Tečaj ima 50 do 60 ur pouka na leto.
Naša sogovornica nam je povedala, da pri »Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture« kulturna dejavnost ni posebno razvita zaradi
:
/ /
I /
/ /
f /
n ■ /
kroničnega pomanjkanja sredstev. Sicer pa skušajo seznanjati tečajnike s slovensko zamejsko kulturo in umetnostjo. Več tečajnikov redno obiskuje naše gledališče in gostovanja jugoslovanskih gledališč v Rosettiju. Tačejni-ke usmerjajo tudi v branje slovenskih knjig in literature. Najbolj priljubljeni pisci so Jurčič, Levstik in nekateri sodobnejši avtorji. Najtežje pa berejo Preglja.
Na koncu nam je profesorica Sancin povedala, da si srčno želi, da bi se naše organizacije nekega dne vendarle zavedale, kako važno je, da čim več Italijanov aktivno obvlada slovenščino. Ze več let so se pojavljali na raznih italijanskih šolah fakultativni tečaji slovenščine (seveda na voljo staršev). Ti tečaji so skoraj vsi prej ali slej propadli, ker niso imeli strokovne podpore slovenskega šolstva, ki k1 lahko te poskuse usklajevalo in ustrezno pomagalo učiteljem. Učitelji na teh tečajih ponavadi niso imeli izkušenj s poučevanjem slovenščine in verjetno niso vedeli koga bi povpraša; li za strokovni nasvet. Ce bi izboljšal) pouk na takih in podobnih tečajih; ]°x se krog italijanskih someščanov, ki gledali na našo manjšino drugače, bistveno povečal, kar bi nedvomno ustvarilo boljše pogoje za demokratičn0 sožitje med tu živečima narodoma. (wj
Drevi ansambel Pro Arte v Zgoniku
Drugi dan festivala komunističnega tiska v Zgoniku se bo začel ob 16. uri s turnirjem v briškoli, ki bo štirim pr-vouvrščenim parom navrgel bogate-nagrade. Ob 17.30 bodo prišli na vrsto šoloobvezni in predšolski otroci, ki bodo na mladinskem slikarskem ex tempore prijeli za svinčnik in barvice ter dali tako duška svoji umetniški spretnosti in domišljiji. Nastopajoči bodo seveda prejeli v dar koristne didaktične pripomočke. Ob 21. uri se bo začela velika atrakcija večera, ko se bo občinstvu predstavil in igral za ples do 1. ure zjutraj znani jugoslovanski ansambel Pro Arte. Ta skupina je širom po Jugoslaviji in tudi pri nas zaslovela predvsem s popularno melodijo Tike tike tačke, pa tudi drugi mo-
tivi iz bogatega narodnozabavnega in pop repertoarja so na isti valovni dolžini. Ansambel se bo predstavil v svoji izvirni zasedbi na čelu z afirmiranim vokalistom Čobijem (Vladimirom Sau-čičem). V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku.
Jutrišnji popoldanski spored predvideva nastop znanega New Swing kvarteta, politični shod in ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, (bs)
V sredo razstava o tržaški modi
Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova pripravlja pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in veleblagovnice COIN razstavo »Tržaška moda od 16. stoletja do tridesetih let«. V razstavni dvorani na Gradu sv. Justa bo od 3. septembra do 5. novembra razstavljenih okrog šestdeset oblačil raznih modnih stilov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh stoletjih. Na ogled bodo srednjeveški suknjiči iz srebrnih tkanin, dolga čipkasta krila, obuvala, svilene srajce ter druga moška in predvsem ženska obačila, ki sta jih nosila tržaško plemstvo in meščanstvo od belle epogue do modne dobe char-lestona, pa tudi preproste delovne obleke, ki so jih uporabljali pripadniki revnega sloja.
Razstava bo odprta ob delavnikih od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure.
Septembra zasedanje o izobraževanju in vzgoji v večjezičnem prostoru
"Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem prostoru" je naslov zasedanja, ki bo v ponedeljek, 8. septembra, v hotelu Europa pod Nabrežino. Seminar, za katerega sta dali pobudo in ga tudi organizacijsko pripravili slovenski operaterki pri Deželnem zavodu za raziskave, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na šolskem področju (IRRSAE), je namenjen slovenskim šolnikom s Tržaškega in Goriškega, da bi skupno z znanimi strokovnjaki poglobili vprašanje šolanja in vlogo šole na narodnostno mešanem območju.
Na zasedanju bodo s svojimi posegi, poročili in referati sodelovali prof. Riccardo Luccio, docent uporabne psihologije na tržaški univerzi, Albina Nečak Luk, raziskovalka na ljubljanski pedagoški akademiji in Emidij Susič, docent sociologije na tržaški univerzi. Poleg teh bo verjetno prisotna tudi prof. Schiavijeva, docentka pedagogike na videmski univerzi, medtem ko bo po vsej verjetnosti odpadel poseg evropsko znanega raziskovalca pariškega mednarodnega inštituta OCSE Etienna Verna.
Doslej se je na seminar prijavilo skoraj petdeset zamejskih šolnikov. Med prijavljenimi je še največ učiteljev, medtem ko je število prijavljenih profesorjev manjše. Šolniki bodo na dan zasedanja dopoldne in popoldne sledili predavanjem, po posegih predavateljev pa bodo lahko posegli v razpravo. Da bi udeležencem omogočili primerno pripravo sta slovenski operaterki pri IRRSAE zaprosili predavatelje za kratko a izčrpno obnovo njihovih posegov. To gradivo bosta poslali ravnateljstvom posameznih šol, kjer bo na razpolago udeležencem zasedanja.
Delo udeležencev zasedanja se ne bo zaključilo s septembrskimi predavanji in razpravami. Nadaljevalo se bo namreč skozi vse šolsko leto in sicer po številnih delovnih skupinah. Le-te bodo obravnavale predvsem štiri aspekte vzgoje iz izobraževanja v večjezičnem prostoru: vprašanje
osebnostnega razvoja dvojezičnih otrok, vrednotenje ®at?n rinščine, govorne motnje in težave ter raziskave metod 1 oblike dela v večjezičnem okolju.	. ka
V programu sta predvidena nadalje še dva študij5^ dneva (po vsej verjetnosti decembra letos in aprila Pri^°.g njega leta), na katerih naj bi udeleženci zasedanja prevet1 delo opravljeno v delovnih skupinah.
Pobuda zavoda IRRSAE je vsekakor nadvse zanimiv3 predstavlja za naše šolnike lepo priložnost, da iz razlit11 zornih kotov osvetlijo nekatere aspekte vzgojnih in izobr^ ževalnih procesov v prostoru, v katerem tudi sami živij0 delujejo.
Prihodnji teden se bo pric^ tečaj praktične oceanologije
Laboratorij za morsko biologijo iz Nabrežine prirej3.^, tos šesti poletni tečaj praktične oceanologije za univerz1 . ne študente. Pri pobudi sodelujejo oddelek za biolog1!0 tržaškem vseučilišču, Sperimentalni vremenoslovski j)1 tut, Inštitut za geologijo pri tržaškem vseučilišču in KZ13 Na letošnjem tečaju bodo sodelovali ugledni znan® niki, med katerimi profesorji Aldo Avazzini, Guido BreJjS ,, Donatella Del Piero, Serena Fonda-Umani, Giuliano O ^ Mario Specchi in Ennio Vio. Vabilu na tečaj pa so s® odzvali študentje iz številnih italijanskih univerz.	j,a
Tečaj, ki bo trajal od 1. do 6. septembra, je razdeljen ^ razne oblike praktičnega in teoretskega pouka. Na za^1ie0-ni slovesnosti, ki bo v soboto, 6. septembra, bodo udele ci tečaja dobili potrdila o rednem obiskovanju.
Okrogla miza CGIL o gospodarskem razvoju Trsta
Z izdelavo integriranega razvojnega načrta zagotoviti povezavo med obstoječim in novim
»Da bi se rešil gospodarske in družbene krize, ki ga pesti že celo desetletje, potrebuje Trst integrira-ni razvojni načrt, ki bi upošteval vse Sospodarske dejavnosti in možnosti r a Tržaškem. Pristanišče, raziskovalne dejavnosti, turizem in industrija so dejavnosti, ki jih moramo med seboj uskladiti če hočemo, da bo tržaško go spodarstvo uspešno. Pri tem pa mora-uio upoštevati potrebe prebivalstva m edinstvene naravno okolje, v katerem živimo«. S teni: besedami je tajnik tržaške CGIL Roberto Treu strnil bistvo svojega uvoda na včerajšnji javni razpravi »Integrirani razvojni načrt za Trst« v prostorih Trgovinske zbornice. Maratonska razprava (začela se Je bo 9., končala pa ob 14. uri) spada v niz prireditev v počastitev 3P-let-hice ustanovitve CGIL. Na govorniškem puku pa so se zvrstili sindika-'isti, gospodarstveniki, javni upravi-telji in razni predstavniki družb z državno soudeležbo.
Predloge, ki jih daje sindikalist CG Ib. za g .spi danski preporod Trsta je Treu nazoi.no strnil v tri točke. Naj-Prej bi morali sklicati tretjo Pokra-Jhisko gospodarsko konferenco, kjer naj bi se vse tržaške družbene sile strnile okoli skupnega razvojnega na crta za Trst. Drugič, ustanoviti bi uioral; tako upravno telo, ki bi usklajevalo delovanje vseh javnih ustanov ■u družb, ki sedaj skrbijo za gospodarski razvoj Trsta (EZIT, SPI, Friu-ba itd.). In tretjič, skrbeti bi morah za smotrno uporabo teritorija. Treu le izrecno omenil zaplete v zvezi z nameravano gradnjo sinhrotrona pr' Bazovici. Po njegovem mnenju bi mo rale pristojne oblasti upoštevati zah--eve Kraške gorske skupnosti in dru-gih organizacij, ki zastopajo stališča slovenskega prebivalstva.
O sinhrotronu je spregovoril tudi izcedni komisar za raziskovalno obmo-cie Fulvio Anzelotti. Dejal je, da zUanstveniki Raziskovalnega območja uPajo, da se bo gradnja sinhrotrona Načela že prihodnje leto. Zagotovil je. da bo njegova ustanova pri lokaciji sinhrotrona upoštevala teritorij in pozebe slovenskega prebivalstva in se Pohvalil, da je s Slovenci imel vedno demokratične odnose ter da se bo odločno zoperstavil vsaki partikulari-stačni zahtevi. Anzelotti je še povedal, da se je posebni znanstveni odbor končno le odločil za tip tržaškega sin-hrotrona.
.Anzelottiju je kasneje odgovoril zgo-JUski župan in predsednik KGS Miloš Budin, ki je v svojem posegu pouda-rd. da mora vsak globalni razvojni ?ačrt upoštevati značilnosti teritorija u predvsem prebivalcev, ki na njem (hdjo. p0 njegovem mnenju je odlo-£itev, da se zgradi sinhrotron pr; Ba-‘Ovici, predvsem politična izbira in e znanstvena, kot trdi Anzelotti.
racij druge kategorije, ki bi lahko zadovoljili potrebe manj petičnih gostov. Za Barisonom je govoril vodja tržaške podružnice finančne družbe SPI inž. Zachigna, ki se je zavzel za večjo povezavo med znanstveno-razi-skovalnimi dejavnostmi in industrij). Predsednik tržaške Pristaniške ustanove dr. Zanetti je v svojem dolgem posegu obljubil, da bo do konca leta predstavil načrt za popolno informa tizacijo vseh pristaniških dejavnosti. Predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono Deo Rosi je izjavil, da bi morali še enkrat preučiti, kakšne pristojnosti imajo pri upravljanju tržaškega gospodarstva razne javne u-stanove.
Po mnenju tajnika sindikata UIL Trebbija mora sindikalno gibanje aktivno sodelovati pri vseh načrtih za gospolarski razvoj Trsta. Tersar (CI SL) pa je mnenja, da bi morali uspo-staviti v Trstu boljše razmerje med državnim in zasebnim gospodarskim sektorjem.
Kaj pa menijo javni upravitelji? Deželni odbornik Carbone pravi, da se dežela zadnje čase bolj zanima za
»Zdaj se bomo poslovili, drugo leto spet vrnili; ne pozabite pa nas, kakor mi ne bomo vas«.
S to pesmico, ki jo je spisala in u-glasbila glasbena pedagoginja Tatjana Mihelčič iz Ljubljane, ki je letos že drugič sodelovala s tržaškimi o-troki v poletnem centru in ki jo je zapelo okrog 80 otrok, različnih starosti in iz različnih krajev tržaškega območja, se je včeraj popoldne v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah,
razvoj Trsta, da pa ta prizadevanja ne brodijo zaželenih rezultatov zaradi zmede v tržaškem političnem življenju. Miljski občinski odbornik Mi-chelazzi se je zavzel za večje sodelovanje med krajevnimi ustanovami, devinsko - nabrežinski župan Bojan Brc agar pa je spregovoril o načrfh za turistično dejavnost v Sesljanjem
nato pa še na dvorišču, zaključil letošnji, že tretji poletni center, ki ga je tokrat samostojno organiziral Sklad »Mitja Čuk«.
Koliko nas je bilo, ki smo prisostvovali tej prireditvi? Bila nas je polna dvorana: polovica je bila otrok na odru, ki so peli in se tudi sami spremljali na razna orf in ritmična glasbila, ostali pa smo sedeli ali stali v dvorani, strmeli nad tem, česar so se otroci v tako kratkem času nauči-
zalivu. Dejal je, da se občinska uprava zaviema za različne oblike turi stičnega razvoja občine, da pa je dala lastnikom Sesljanskega zaliva šest mesecev časa za predstavitev načrtov o turistični izrabi zaliva. Če lastniki ne bodo upoštevali tega roka, bo občinska uprava sama predstavila svoje načrte. (w)
li, se navduševali nad vzdušjem, ki jt vladalo nad otroci, si med seboj pritrjevab, da so takšni centri potrebni, da si jih naši otroci želijo, da si jih želijo starši in da si jih končno želimo tudi mi vsi.
Prireditev, s katero so se želeli mladi udeleženci tokratnega centra predstaviti svojim staršem, babicam in dedkom, pa tudi številnim dobrotni-kom, s katero pa so se želeli tudi med seboj posloviti in si še enkrat povedati, da so prijatelji, bila je tokrat glasbene vsebine, kar pomeni, da tmo slišali otroKj peti razne pesmice, ob spremljavi orf in ritmičnih inštrumentov, ki so se jih tudi naučili dobro uporabljati
Celotni program je bil tokrat v rokah glasbene pedagoginje Tatjane Mihelčič iz Ljubljane, ki je spisala in uglasbila tudi pesmico, s katero so se otroci poslovili od svoje ravnateljice, vzgojiteljic, animatork in spremljevalk za prizadete otroke, s katero pa so se med seboj tudi pozdravili in se zahvalili vsem, ki so prispievali, da je tudi letošnji poletni center na Opi-činah, tako lepo uspol.
Šest je bilo skupin, ki so se predstavile s svojimi pesmicami in s svojo spremljavo; od mišk, pikapolonic, ježkov in že starejših pand, orlov, vse do koal. Vodile so jih vzgojiteljice, a-nimatorke in spremljevalke: Adriana, Katja, Monika, Fausta, Srečka, Irena, Mirjam, Vanja, Maurizio, Dunja, Clau-dio, Tanja, Erika, Igor, Andrej, Lorc-dana, Daniela, Tanja in Elena. Vse to je lepo povezovala Miriam, glasbeno pa je otroke vodila Tatjana.
Nekaj besed v px>zdrav gostom in vsem, ki so dali svoj prispevek k u-spehu letošnjega p»letnega centra, je px)vedala na začetku prireditve tajnica Sklada »Mitja Čuk« Stanka Čuk, ki se je zahvalila najprej vsem, ki so v centru delali, nato pa še KD Tabor in ŠD Polet, ki sta dala na razpolago prostore, gospe Valeriji, Zadružni mlekarni na Repientabru, prof. Lih čeb,u-lec, našemu dnevniku, agenciji Alp>e A-dria. Radiu Trst A, Radiu Opčine, gostilni Veto, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, ravnateljici osnovnih šol na Goriškem Miroslavi Brajnik in še posebej predsedniku rehabilitacijskega središča iz Vidma, ki se je želel udeležiti zaključne prireditve in izraziti tako svojo pohvalo organizatorjem centra.
Če povemo, da je bila prireditev lepx) pripravljena in lepo podana, povemo veliko, a še vedno premalo. Vsi otroci so sodelovali, vsi so se potrudili, da bi dobro peli in igrali, vsi pa so se tudi zabavali. Pokazali so vse, kar so v tem času napravili: od risb, izredno lepih izdelkov, ki si jih je vredno ogledati.
Ob koncu so se nam javile še Ema, Tamara, Martina in Katerina, ki so nam povedale, da so pripravile vrsto predmetov, ki so jih dale na loterijo. Izkupiček 70.000 lir je šel Skladu »Mitja Čuk«.
Ko smo odhajali, smo pustili na dvorišču PD na Opčinah še veliko staršev in otrok, ki se kar niso mogli ločiti in ki so se vsi z nami vred strinjali, da je letošnji px>letni center res lep« uspel.	N. L.
Naš praznik danes in jutri v Nabrežini
Na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini bo danes in jutri tradicionalni »Nas praznik«, ki ga prireja devinsko-na-brežinska sekcija Slovenske skupnosti. Praznik se bo pričel danes ob 16. uri s turnirjem v briškoli. Ob 19. uri bo nastopila nabrežinska godba na pihala, uro kasneje bo nastop kotalkarjev ŠD Polet z evropskim prvakom Samom Kokorovcem, ob 21. uri pm bo ha vrsti ples ob zvokih ansambla Pomlad.
Jutri ob 10.30 bo v občinski čitalnici v Nabrežini okrogla miza o agrotu rizmu. Večerni spjored praznika se bo začel ob 19 uri, ko bodo ob glasbeni spremljavi godbe Ljubljana - Bežigrad nastopile ljubljanske mažoretke. Po tej predstavi bosta ob 20. uri govorila devinsko - nabrežinski župan Bojan Brezigar in deželni tajnik SSk Ivo Jeviiikar. Ob 21. uri bo spet na vrsti ples, tokrat ob zvokih ansambla Zvezde.
»Pasji dnevi«
Ob glasbeni spremljavi skupine E-vening Noise (večerni ropot) se bodo jutri na Opčinah zbrali vsi tržaški psi. Naslov srečanja dop»lnjuje pripis »z lastnikom na vrvici«
Tržaška sekcija LEAL, združenja proti vivisekciji za Lombardijo, obvešča vse udeležence srečanja, da bo »pasji dan« piotekal v območju zavoda Villaggio del fanciullo, Ul. di Conco-nello 16. Tekmovalci (v tem primeru piši) morajo biti cepljeni proti pasji steklini. V pirimeru slabega vremena bo srečanje vseh tržaških psov preloženo na nedeljo, 7. septembra.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in nono
Josip Bandi
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 13. uri, iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Dolino.
Žalostno vest sporočajo: žena Justina, sinova Paolo in Ennio z družino, sestri Karla in Marija ter drugo sorodstvo.
Prebeneg, Lakotišče, Ljubljana 30. avgusta 1986
30. 8. 1985	30. 8. 1986
Ob prvi obletnici smrti dragega nepozabnega moža in očeta
Ivana Hrvatiča
se ga z žalostjo v srcu spx>minjata žena Pierina in hči Mariza z družino Ricmanje, Trebče, 30. avgusta 1986
Ob bridki izgubi Pepija Bandlja izreka iskreno sožalje družini in svojcem KD J. Rapotec - Prebeneg.
Ob. smrti dragega Josipa (Pepija) Bandlja izrekata iskreno sožalje družini in svojcem družini Klun.
Ob izgubi drage mame izreka bivšemu sošolcu Marku Pisaniju in družini najglobje sožalje razred 5 B.
Ob smrti Marinke Theuerschuh izražajo sožalje možu Franku in sinovoma Ana in Ivan z družino, Licia in Gigi z družino ter Martina in Franko z družino.
Ob izgubi drage Marinke izrekata prijatelju Franku ter Andreju in Marku iskreno sožalje
Silva in Livio Valenčič
Predsednik Tržaške letoviščarske u tanove Alvise Barison je pjoudaril, da hia Trst omejeno turistično pjonudbo 11 da nima dovolj hotelov in restav-
Praznik Primotor kluba v Hribenci
PriHtttor klub vabi tudi letos na jriduevni praznik v Hribenci oz. Za-ežcu. Začel se bo danes ob 15. uri jPBprtjem kioskov.
D “Dtštvo primorskih motoristov je too'i,	letoma nastalo kot mo-
pF. listični klub, kmalu pa se je eimenovaio v »motoristični«, ker se že od začetka ukvarjalo z razni-^javnostmi, ki so v kakršnikoli u,.®2! z motorjem. Sedaj šteje pri-iz tj0 ^ članov, večina teh pa je [j Brega; prav zato je izbira padla (j, tak prireditveni prostor, ki je d Bregom in Krasom,
. Pored, ki ga ponuja letošnji dru-paznik Primotor kluba, je bogat sko azf10Bk. Poleg gastronomskih kio-r0['/ 111 pivnice v prostoru pod od-ston na sporedu dva plesna nastalo danes ob 18.30 se bodo pred-p p raladi gojenci plesne šole KD rešeren iz Boljunca, jutri ob
sk0Ulu	d°do zaplesala dekleta Di-
Vsg teuPtee s Proseka in Kontovela. Selo tri večere pa bo za ples in ve-tezPoloženje poskrbel ansambel de te. Privlačnost za stare in mla-sPoreH- Jlotovo jutrišnji zabavni ske .f' zvečer se bodo moški in žen-b0 Po*erili v vlečenju vrvi, še prej komisija izbrala in na-Oajbop ižvirnejši motor, potem pa Vacjg J svojevrsten in najbolj nena-za Par motociklistov. Prava paša grajn* “0 Popoldanski »pujsolov«, na-sj u 0 tekmovanje v spretnosti, kjer Pajkr ^Sak lahko prizadeval, da v Pteši(?kISem času zgrabi hitronogega kredit3' ^eg vsega tega bodo na staj.; tVenem prostoru razstavljeni še teotor^teorji, dirkalni motorji in pa ZInaj, ki ga bodo, če bo vre-
me dopustilo, tudi pognali v zrak.
Člani Primotor kluba so že ves teden na delu, da bi čimboljše opremili prostor v Hribenci, ki čaka le na ljubitelje motorjev in prijatelje prvega zamejskega kluba motoristov. Vsi pa bodo lahko sodelovali na bogatem nagradnem žrebanju, ki bo najsrečnejše obiskovalce prijetno presenetilo. (dam)
Za zapahe zaradi borih 28 tisoč lir
Agenti letečega oddelka so ob svojem običajnem nočnem obhodu v včerajšnjih prvih jutranjih urah opazili razbito šipo na izložbenem oknu bara v Drevoredu XX septembra 35. Na tleh so opazili opeko, v notranjosti bara pa osebo, ki so jo nemudoma pozvali, naj pride ven. Agenti so ugotovili, da je moški, M je prišel na piano skozi razbitino v oknu,^ 39 leta Romano Lombardo, stanujoč v Ul. Molino a vento 134. V pojasnilo svojega položaja je izjavil, da je vdri v bar zato, da bi lahko skozenj posel v notranjost neke bližnj’e agencije, kjer je nameraval krasti...
Lastnik oškodovanega bara, 30Jetni Adriano Krapel, stanujoč v Ul. Orse-ra 21, ki je prihitel na klic policijskih agentov, je ugotovil škodo: raz^jte šipa nad vhodnimi vrati lokala (60 x 80 cm) in izginotje nedoločene vsote iz blagajne na točilni mizi. Pri Lombardiju so agenti našli le skromen znesek 28.310 lir, ki so ga zaple-nii, njega pa priprli pod obtožbo kra-ie v obtežilnih okoliščinah.
Konec repenskega poletnega centra
»V poletnem centru se zabavamo, pojemo in kričimo na ves glas, da nas sliši cela vas ... po travnikih se lovimo in skačemo, dokler opoldne domov ne gremo . . .« Tako so veselo prepevali otroci v repenskem poletnem centru, ki ga je priredilo domače društvo Kraški dom. Le včeraj, ko se je center po dveh tednih končal, so bili malčki manj veseli, saj so se neradi ločili od prijateljev, s katerimi so preživeli lepe in zabavne dopoldneve.
Deževno vreme zadnjih avgustovskih dni sicer ni dalo, da bi se otroci igrali na prostem in hodili na sprehode. Zatekli so se zato v repensko telovadnico, kjer so se igrali z žogo, telovadili, peli in delali ročna dela. Po navodilih Vilme, Tamare, Mojce in Roberte so sestavili lepljenko iz blaga, naredili pisano piramido iz storžev, skupinske likovne izdelke, herbarij, o-grlice in okrasili stekleničke sadnih sokov. Te izdelke si bomo lahko ogledali jeseni na razstavi, ki jo bo pripravilo KD Kraški dom.
Včeraj dopoldne, zadnji dan poletnega centra, so animatorke pripravile bogato malico, nato pa so otroci odhiteli na travnik. Vesela družba se je odločila, da pojde na sprehod in nato še na sladoled. Nekaj čez poldne pa so se poslovili z upanjem, da se bodo spet srečali na tretjem repenskem poletnem centru.
• V okviru svojih predstavitvenih obiskov je novi tržaškj kvestor dr. Vito Mattera včeraj obiskal generalni konzulat SFRJ v Trstu, kjer se je zadržal z generalnim konzulom Dragom Mirošičem v prijateljskem razgovoru.
Včeraj se je zaključil poletni center na Opčinah
»In tako prišel je našega slovesa čas peli smo, igrali se, bilo zares veselo je...«
Obisk v EMS Recording Studio kjer snemajo plošče in kasete
V	našem mestu je mnogo skupin, ki izvajajo vse zvrsti lahke glasbe, a nimajo možnosti, da bi doma tudi snemali plošče in kasete, ker Trst enostavno ne razpolaga s strukturami za tovrstno dejavnost, če izvzamemo, edini profesionalni tržaški glasbeni studio, ki je pri Sv. Jakobu v Ul. del Pozzo 5 in ki se imenuje EMS Recording Studio. Trije tehniki (Graziano Fillini, Gigi Castellana, Paolo Montrone) delajo v njem praktično ves dan, studio pa deluje kaki dve leti, ima najsodobnejše snemalne naprave z osmimi kanali, kar zagotavlja visoko profesionalen proizvod.
V	studio sva se pred nedavnim podala z zamejskim kan-tavtorjem Ivom Tulom, ki je snemal dve pesmi kot radijski sigli za neko oddajo na slovenskem Radiu Trst A. Medtem ko se je Ivo »potil« s kitaro, teksti in s petjem, sem izkoristil priložnost, da sem se na kratko pogovoril s tehnikom Gigi-jem Castellano, ki je za mešalno mizo pazljivo sledil Ivovemu izvajanju. Pogovor je potekal nekako takole: »Gigi, kako in zakaj si se odločil, da ustvariš glasbeni studio, ki je pravzaprav edini zasebni profesionalni studio v Trstu?«
»Pred leti sem igral v neki glasbeni skupini in takrat sem se zavedal, da pri nas ni prostorov, kjer bi pevci in glasbene skupine izven uradnih kanalov in velikih glasbenih založb lahko snemali svoje pesmi. Če si hotel posneti ploščo, si moral biti že uveljavljen avtor, ali pa si moral potrositi ogromno denarja, da si si na lastne stroške plačal snemanje v kakem velikem uradnem snemalnem studiu. Tako smo si omislili majhen studio, ki pa smo ga tako izpopolnili, da je postal popolnoma in v vsem profesionalen. V njem smo že snemali velike in majhne plošče, predvsem pa snemamo poskusne trake, ki jih nato pevci predstavljajo založbam plošč. Pri nas smo že snemali pevce kot sta Gino D Eliso in Alfredo Lacosegliaz ter skupine kot Steel Crown, ki je trenutno verjetno najboljši italijanski ansambel zvrsti "heavy metal".«
Medtem, ko je Ivo snemal, mu je Gigi Castellana dajal nasvete, saj si je s svojo dolgoletno dejavnostjo na glasbe-
nem področju pridobil velike izkušnje. Najbolj pa me je presenetilo, ko je še sam sedel za svoj elektronski inštrument, potem ko je opazil, da manjkajo vložki bobnov. Vprašal sem ga, kako to?
»V studiu razpolagamo z vsemi bistvenimi instrumenti, lahko pa "najamemo" tudi glasbenike in pevce, ki dopolnijo neko nepopolno delo. Takoj moram povedati, da cene niso visoke, ker se nam zdi važno, da lahko vsi snemajo ploščo ali kaseto, če si pač to želijo in se čutijo pripravljeni.«
Ivo Tul je že zaključeval snemanje svojih dveh radijskih sigel in sogovornika sem za zaključek še vprašal: »Kaj pa sedaj?«
»V načrtu imamo razširitev in posodobitev studia, saj je žal pretesen. Kmalu bomo najeli snemalno napravo s 16 kanali, tako da bo naše snemanje opravilo še nadaljnji kakovostni skok. Želim pa si lahko le to, da bi tudi ta studio po svojih močeh pripomogel k glasbeni rasti našega mesta.«
Dušan Jelinčič
kino
ARISTON - 21.00 Fandango, dram., ZDA 1984; r. Kevin Reynolds; i. Kevin Cos-tner, Judd Nelson.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	AlTinseguimento della pietra verde, pust., ZDA 1984, 90'; r. Robert Zameckis; i. Michael Douglas, Katleen Turner.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Ercole a New York, kom., ZDA 1980; i. Arnold Schwarzenegger.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 15.45, 22.00 Mesec srhljivke: Venerdi 13, il terrore conti-nua.
EDEN - 15.30, 22.00 Oriental Blue in 60 centimetri: Tuorno-elefante, porn.,
□ □
GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Fuga in-fernale.
CAP1TOL - 16.30, 22.00 Mad Max, oltre la sfera del tuono, fant., Avstral. 1985, 108'; r. George Miller, George Ogilvie; i. Mel Gibson, Tina Turner. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Un bel pas-ticcio, kom., ZDA 1986, 110'; r. Blake Edwards; i. Ted Dansen, Howie Mandel.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Scuola di sesso, er. dram., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 II miele del dia-volo, dram., It. 1986, 100'; r. Lucio Ful-ci; i. Corinne Clery, Stefano Madia;
□ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Choose me, kom., ZDA 1984, 100', r. A. Rudolph, i. Keith Carradine, Lesley Ann VVarren. ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - 16.30, 20.10 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 120'; r. Woody Allen; i. Woody Allen, Mia Farrow.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Love you, er. kom., ZDA 1986, 110'; r. John Derek; i. A. Raven, L. Bovee. □ □-RADIO - 15.30, 21.30 Pleasure Channel,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
A *-J\J d11	lil JLi.Ll.lj 01 • L« Ul«j
na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini.
Današnji spored: ob 16. uri odprtje kioskov in začetek turnirja v briškoli; ob 19. uri koncert nabre-žinske godbe na pihala; ob 20. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet z evropskim prvakom Samom Koko-rovcem; od 21. do 1. ure ples ob zvokih ansambla Pomlad.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSK
NAŠ PRAZNIK
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra na Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30 - 2. nadstr., tel. 61011.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet k Sv. Gregorju pri Sodražici ob priliki zbora osme Levstikove brigade in odkritja spomenika padlim. Vabljeni bivši borci in ostali. Vpisujeta Marjo Zahar - tel. 228481 in Milka Žerjal - tel. 228230.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
ZADRUGA BAN
priredi danes, 30, in jutri, 31. t. m., pri Banih
Tradicionalno šagro pod kostanji
Zabavala bosta ansambla TAIMS
in NOVI BARONI
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 30. avgusta
SREČKO
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 - Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 17.40.
Jutri, NEDELJA, 31. avgusta
RAJKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.19 najnižja -35 cm, ob 9.57 najvišja 21 cm, ob
14.45	najnižja 6 cm, ob 19.26 najvišja 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1010 mb narašča, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Valentina Fabiana Madžar, Aliče Natali, Gilda Maione, Ni-cole Cusimano.
UMRLI SO: 71-letni Marcello Guštin, 78-letna Armida Brus, 70-letni Giusto Starec, 87-letna Giuseppina Buias, 75-let-ni Davide Romano, 81-letna Lina Politeo, 84-letna Maria Bradaschia, 50-letna Maria Theuerschuh, 73-letna Rosalia Stanič, 86-letni Francesco Fon, 86-letna Maria Kosmerl.
OKLICI: dninar Silvio Carone lurisse-vich in uradnica Susanna Esposito, pro-gramater Luciano Hager in študentka Gabriella Vogrig, trgovec Steni Ricatti in točajka Leena Marina Bertani, mehanik Danilo Krmac in tekstilna delavka Nerina Cramasteter, mehanik Alfieri Sbadin in uradnica Elena Bramuzzo, agent JV Alfredo Esposito in knjigovodi-nja Susanna Franzelli, urar Luciano Ri-moli in uradnica Rosa Delia Tamborino, mehanik Stefan Popa in uradnica Gabriella Parenzan, klepar Paul Turella in prodajalka Loredana Volsig, trgovski potnik Gianni Lapaine in vzgojiteljica Marzia Alessio, upokojenec Giuseppe Furlan in upokojenka Aice Sandrigo, zdravnik Arnaldo Roberto Fiuni in prevajalka Chiara Maucci, obrtnik Mauro Dagri in študentka Giovanna Pizzignac-co, delavec Fabio Giorgini in arhitekt Maria Palladini, bolničar Dario Orsini in bolničarka Paola Rumiz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Ros-setti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (TEL. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren obvešča, da se pričnejo 1. septembra popravni izpiti; ob 8. uri pismena naloga iz slovenščine za znanstveni licej in pismena naloga iz slovenščine in nemščine za klasični licej.
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence od 1. do 10. septembra od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in oddelka za geometre sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: italijanščina (1. a, 1. b, 1. geom., 2. c, 1. c, 2. geom., 3. a, 3. geom., 4. b, 4. geom.), trgovsko rač. (2. a, 2. b., 2. c.), stenografija (1. b); TOREK, 2. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: slovenščina (1. b, 2. b, 1. geom., 2. geom.), trgovinstvo (3. a, 3. b, 4. a, 4. b), strojepisje (1. a, 1. b,
1.	c, 2. c), angleščina 2. t. j. (1. c), stenografija (2. a, 2. b, 2. c); TOREK, 2. septembra, ob 8.30 na oddelku za geometre: tehnično risanje (1. geom.), gradbena tehnolog. (3. geom.), cenitve (4. geom.); SREDA, 3. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: nemščina 1. t. j. (1. a, 2. geom.), angleščina 1. t. j. (1. b, 1. c, 1. geom., 2. b), angleščina 2. t. j. (2. a, 2. c, 4. a), knjigovodstvo (3. a, 4. a); matematika (1. geom.,
2.	geom., 4. geom.). Podroben razpored tako pisnih kot ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da morajo učitelji in vzgojiteljice, ki so v lestvici suplentov predstaviti na ravnateljstva izjavo o bivališču do 9. 9.
Danes, 30., in jutri, 31. t. m.
Praznik
komunističnega tiska v Zgoniku
DANAŠNJI PROGRAM:
ob 16. uri briškola z bogatimi nagradami;
ob 17.30 mladinski slikarski ex tempore;
od 21. do 1. ure ples z ansamblom
Pro arte.
Danes se vzameta naša
VILMA in MATJAŽ Vso srečo!
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor
Danes se vzameta
VILMA PADOVAN in
MATJAŽ ŠČEK
Da bi vztrajno, zagnano in navdušeno »dirigirala« novo skupno življenje jima želi ZSKD
Draga
MATJAŽ in VILMA
da bi vama v življenju vedno zvenela sproščena pesem vama želijo
pevke in pevci MPZ I. Gruden.
VILMA in MATJAŽ!
Srečno vama želi
SKD Primorec Trebče
S AGRA
%m\ws\ow

30. in 31. avgusta ter 1. septembra HRIBENCA - ZABREŽEC
Danes, 30. t. m.
ob 15. uri odprtje gastronomskih
kioskov in pivnice;
ob 18.30 nastop plesne šole KD F.
Prešeren iz Boljunca;
od 20.30 dalje ples z ansamblom
Akordi.
Jutri, 31. t. m.
ob 15. uri odprtje gastronomskih kioskov in pivnice; ob 17. uri »Pujsolov« lov prašiča na kronometer - sledi nagrajevanje;
ob 19. uri nastop Disko skupine s Proseka in Kontovela; ob 20. uri nagrajevanje najzanimivejšega motorja in para motociklistov;
od 20.30 dalje ples z ansamblom Akordi.
V ponedeljek, 1. septembra
ob 15. uri odprtje gastronomskih kioskov in pivnice; od 20. uri dalje ples z ansamblom Akordi.
Razstava starih motorjev.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor
obvešča vse svoje člane, da bo prva vaja letošnje sezone v sredo, 3. septembra, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Obenem vabi vse mlade ljubitelje zborovskega petja, da se ob tej priliki pridružijo.
Skupnost vinogradnikov iz Podlo-njerja Ul. Masaccio 24, priredi v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri predavanje na temo »Priprave na letošnjo trgatev«. Predaval bo inž. Miran Vodopivec, direktor kleti Vina Kras iz Sežane. Vabljeni vsi vinogradniki.
Mladinska skupina P. Tomažič vabi vse stare in nove pevke in pevce na prvo vajo nove sezone, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa vabi vse člane in prijatelje na REDNI SESTANEK, ki bo v torek, 2. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
Sekcija KPI M. Matjašič - Barkovlje priredi danes, 30., jutri, 31. t. m., ter v ponedeljek, 1. septembra, pri Rumeni hiši (Strada del Friuli 293) PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Danes, 30. t. m., ob 20. uri »Mali cabaret« z Maro, Nevo in Germanom. Jutri, 31. t. m., ob
19.	uri bosta spregovorila prisotnim Edvin Švab, član pokrajinskega tajništva KPI in dolinski župan ter Ester Pacor, članica pokrajinskega vodstva. V ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri večer solidarnosti z Nikaragvo ob izvajanju južnoameriške glasbe. Razstava in prodaja slovenskih in italijanskih knjig. Delovali bodo dobro založeni kioski
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je še jutri na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so še jutri 31. t. m., razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
čestitke
razne prireditve
Mešani pevski zbor Primorsko prične z vajami v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni so tudi novi člani in ljubitelji zborovskega petja.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1986/87 v Trstu sledeče tečaje:
1.	drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur);
2.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne urednike (900 ur);
3.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur);
4.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur);
5.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
6.	izpopolnjevalni tečgj za dopisnike v angleščini (150 ur);
7.	tečaj ažumiranja za zunanjo trgovino (40 ur);
8.	tečaj ažumiranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur);
9.	izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardware-ja mini in mikro računalnikov (300 ur);
10.	izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur);
11.	izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
mali oglasi
DIPLOMANT trgovskega zavoda I. Cankar, z odsluženim vojaškim rokom, išče zaposlitev kot knjigovodja ali uradnik. Tel. 0481/798026.
PRODAM fiat 128 v dobrem stanju, cena po dogovom. Tel. 211893 v večernih urah.
DEKLE išče manjše stanovanje v najem -lokacija mestno središče, Opčine ali Prosek. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 69392.
KUPIM staro hišo z vrtom na Krasu. Tel. 568047.
PRODAM ali zamenjam za ape 50 ford transit diesel, karoserija v dobrem stanju, cena po dogovom. Telefonirati p°
20.	uri na št. 576546.
VAJENCA starega 15/16 let (obvezno znanje slovenščine) išče trgovina jestvin v predmestju Gorice. Pismene P°' nudbe na Upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Vajenec«.
16-LETNO DEKLE išče prvo zaposlitev. Tel. 040/213182.
15-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot cvetličarka ali kakršnokoli resno delo-Tel. ob uri obedov na št. 040/200882.
PRODAM puhalnik za seno. Tel-040/229279.
IŠČEMO vajenca za mizarska dela. Tei-040/228183.
HOTEL v Gorici sprejme v službo g°s/ podično za hotelsko recepcijo. Pogoj1-znanje jezikov, korespondence in hotelskega dela. Pismene ponudbe pošlj1' te ali prinesite v Palače hotel, Korz° Italia 63, 34170 Gorica.
PRODAM licenco za trgovino s sadje111 in zelenjavo, jestvinami in drogerijo z možnostjo obratovanja na Krasu. Tel- v večernih urah na št. 040/225972.
IŠČEM knjige za prvi razred vzgojitelj' ske šole. Tel. 040/212633.
PRODAMO rabljene lesene sode za vino. 10 hi - 15 hi, izredna priložnost. Za nakup obrnite se do vinske kleti Urši«. Ul. Giusti 20/A (Rojan), Trst.
DANES ODPRE v Dolini osmico J°siP Sancin - Šarnek.
Danes praznuje KARLO KALC svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želijo žena Gina, mama, tata ter sestri Anica in Zofija z družinama.
menjalnica
IŠČEM MAJHNO stanovanje ali mansardo v okolici Barkovelj, Grete ali mestu. Klicati ob urah kosila na = -040/57511.
NAKUPNI TEČAJI 29. 8. 1986
Ameriški dolar............. 1.390.-
Nemška marka .............. 686.—
Francoski frank............ 208.—
Holandski florint -........ 607.—
Belgijski frank............ 32.—
Funt šterling.............. 2.065.—
Irski šterling............. 1.885.—
Danska krona............... 180. -
Grška drahma .............. 10.—
Kanadski dolar ............ 990.—
Japonski jen......
Švicarski frank ....
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
DP I UD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Du I K D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-1-'
KNJIGARNA - PAPIRNICA
»LEONARDO«
popolna izbira šolskih in pisarniških potrebščin igrače — knjige
MILJE — Korzo Puccini 6 — Telefon 274688
Sprijazniti se s svojimi zmožnostmi
Psihoterapevtsko obravnavanje problemov otrok in mladine, kakršno izvajajo v Ambulanti za motnje v razvoju v Novi Gorici, prinaša obremenitve tudi za celoten tim. O tem mi je pedopsihiater dr. Viljem Ščuka povedal:
»Naše timsko delo poteka tako, da se enkrat tedensko zberemo, ne le zato, da bi po strokovni plati razčistili probleme posameznih otrok, pač pa da tudi mi, kot skupina, zorimo.
Uvajamo namreč tako imenovane senzibilne treninge. Lastne treninge torej, lastno notranjo dinamiko. Naše delo je namreč včasih tako utrudljivo, tako predvsem čustveno obremenjujoče, da tudi sami rabimo nekoga, kateremu se moramo izpovedati. Zato pa so potrebni tedenski timski sestanki. Poleg tega pa za probleme, ki jih sami ne moremo reševati, prihaja enkrat mesečno k nam iz Ljubljane super-vizor. To je sedaj docentka Martina Tomori, znana pedopsi-hiatrinja, član konzultant našega tima.
Vsak psihoterapevt za mladino se sam marsikdaj znajde v hudih čustvenih stiskah. Ne da bi ne vedel strokovno, kako naprej, ampak čustveno. Tudi mladostniki, ki jih obravnavamo, so osebnosti, ki se jim mi psihoterapevti kot osebnosti približujemo. Ker je gotovo, da imamo tudi mi svoje lastne pomanjkljivosti in ob mladostnikih tudi sami dejansko zorimo, sem ob svojem delu ugotovil, da nobena Stroka, nobena univerza mi ni mogla dati tega znanja, ki mi ga daje mladostnik neposredno.«
»To delo verjetno pomeni tudi nenehno posodabljanje svojih misli?«
»Venomer si moramo postavljati vprašanje, kako razumeti pop glasbo, kako razumeti pank, ali odporniške skupine, ki nastajajo. Kako razumeti mladostnika, ki si je ustvaril klapo v diskoklubu. Tega se ne naučiš nikjer razen od njih samih. Zato moraš ostati večno prožen in mladosten in zraven — tako rekoč večno njihov. Ne morem si zato predstavljati, da bi me v ambulanti mladostniki dobili v beli halji, vsega okrašenega z medicinskimi simboli, ali pa, da bi me dobili kot olikanega gospoda s kravato. Moram se jim približati z vsem svojim vedenjem, zato da me sprejmejo. Predvsem pa moramo biti z njimi odkriti in jasni. Smo odrasli, izkušeni, predvsem pa odkritosrčni. To oni rabijo. Dokler bomo taki in če smo taki, potem nas sprejemajo. Ce smo pa podobni ostalim institucijam, kjer eno govoriš in drugo delaš, potem te ne sprejmejo.«
»Torej ste skušali svojo ambulanto narediti čimbolj domačo, da bi bil pristop lažji; po drugi strani pa vemo, da je treba do problemov ohraniti neko terapevtsko distanco. Kako lahko to doziramo in kako vi to delate?«
»Ta distanca se stalno kaže. Kajti če hočem biti mlademu človeku svetovalec, se moram vendarle obnašati kot odrasel. Ni pa nujno, da sem tako zelo koformističen, da bi to njega motilo. Ne smem biti tipičen predstavnik odtujene družbe, pač pa odrasel, ki je sicer sproščen do mladostnika, Pa tudi strog in direkten, ko ga mora konfrontirati z realnostjo. Naših fantov in deklet mi ne pestujemo, pa tudi jih ne zavijamo v vato, navadimo jih na realnost. Taka je danost, to moraš sprejeti — naučimo jih, da so čimprej na teh tleh sami. Tako oni kot mi ne bomo sveta spremenili: oni
morajo sebe sprejeti v danem okolju. Distanca mora seveda ostati, kajti če ni distance in je domačnost prevelika, se izjalovi vsako strokovno delo. Poleg tega je za način slovenskega kontaktiranja značilna spoštljivost, vendar tako, da sem tudi sam do teh mladih spoštljiv. Tako da spoštujem vse njegove čustvene ali druge vedenjske značilnosti, včasih njegovo sramežljivost, njegove skrivnosti in če mi jih zaupa, je to zame velika čast. To so najine stvari in te skrivnosti ne gredo iz te sobe niti na terapevtski klub.«
»Tukaj torej ne gre le za nekakšno terapevstko distanco, pač pa za neko doziranje, ki naj bi bilo značilno tudi za vzgojo, kjer moraš dobro vedeti koliko lahko dopustiš svojim učencem, da ne bo trpelo delo.«
»Seveda določena mera zaupnosti ostane, vendar tako daleč ne, da bi škodila meni ali mladostniku. Tudi zato, ker v procesih psihoterapije poznamo vedno dvoje: moment zbliževanja in moment oddaljevanja. Zbliževanje, ko se pacientova osebnost prekriva s terapevtovo zato, da terapevt pomaga reševati probleme. Te probleme pa rešuje skozi sebe. Zato mora biti terapevt realen in se ne sme loviti, kajti v nasprotnem ne bo rešil pacientovega problema. Če pa ta problem terapevt preveč prenese na sebe, na svojo lastno osebnost, potem ga osvoji, in ga mora nekje drugje razrešiti kot lasten problem.
Ko se problem reši, pride do oddaljevanja. Ves čas pa ohranja s pacientom tisto primerno distanco, ki je simpatična in prijetna obema. Lahko bi rekel, da se terapevt in pacient obnašata kot dva ježa, ki zaradi bodic prideta sicer lahko blizu, če pa bo stik pretesen, se bosta nabodla.«
»AH to delo vpliva na vaše privatno življenje?«
»Ker mi je delo všeč, ga prenašam, čeprav me okupira celih 24 ur. Dejansko ga vnašam v življenje svoje družine, posebno svojih otrok, pa tudi žene. Prepričan sem, da sem kot osebnost pri tem delu profiliral in da mi to pomaga, da kot oče lažje razumem svoja dva otroka, ki sta tik pred puberteto ali že v njej. Lažje z njima komuniciram, lažje delam. Morda sem bil prej, samo kot zdravnik, bolj strog ali bolj tog, sedaj sem do njiju bolj elastičen.«
»Torej vas to delo bogati.«
»To lahko rečem - zelo me bogati, kajti daje predvsem veliko življenjske svežine in optimizma. Ce je namreč kdo optimist, je to mladina. Če bi mladina ne bila optimistična, potem bi bilo za umret. To delo daje človeku elan, elan pa dajejo tudi terapevtski uspehi. Uspehi pa so vidni. Vsak problem mladega človeka je treba gledati kot prehodno motnjo, ki bo slej ko prej izbrisana iz njegovega vedenja, iz njegovega čustvovanja. Zato se mi nikakor ne trudimo, da bi dajali kakršnekoli diagnoze ali pismene izvide ali neke etikete. Diagnoze, če so, ostanejo naša stvar in če komunci-ramo z vzgojitelji, starši in učitelji, delamo to vedno samo ustno in čim manj z dokumenti. Dokumenti so pozneje vedno lahko neka usedlina, ki je človeku nepotrebna in bi mu bili čez čas lahko le v škodo, ko njegove motnje že zdavnaj ne bi bilo več.«
(Se nadaljuje)
JELKA CVELBAR
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
RAI 3 — TUTTO IN DIRETTA. VENEZIA XLIII RAI 3 — Neposredni prenos. Benetke XLIII
Režija: Massimo Scaglione, Giacomo Cadore, Mariangela Carone, Ivana Suhadolc, Carlo Tagliabue. Vodijo: Irene Bignardi, Patrizia Carrano, Enrico Mentana.
RAI 3 vsak dan ob 20.30, od 30. avgusta do 10. oktobra.
RAI 3 kot vsako leto pripravlja posebno oddajo tudi ob 43. izdaji beneškega mednarodnega festivala. V neposrednem prenosu bodo voditelji Irene Bignardi, Patrizia Carrano in Enrico Mentana dnevno poročali o glavnih dogodkih na Lidu. Filmi v in izven konkurence so glavna atrakcija festivala: prav tem bodo posvetili največ prostora s predvajanjem odlomkov, intervjuji z režiserji in glavnimi igralci. V oddajo bodo povabili številne goste, ki so te dni prisotni v Benetkah. Poleg tega je poseben kotiček namenjen zanimivostim, med drugim tudi publiki, kako je sprejela in reagirala na predvajane filme. Največji italijanski manifestaciji se tako pridružuje tudi državna televizijska hiša, ki je sicer postala že eden glavnih filmskih proizvodnih podjetij in ki prav na Lidu prikazuje več svojih filmov. Oddaja je zamišljena kot majhen spektakel za popularizacijo filma in temu odnosno prilagaja tudi pristop; gostje oddaje nastopajo v sprejemni sobi in pogovor teče kot ob kavi ali ob čaju. Kako bi drugače lahko tudi bilo, saj je RAI, oziroma televizija kot medij, postala že prava »sprejemna soba«» celotne filmske ustvarjalnosti.
SIBERIADE - Sibiriada - Sibirijada, 1979
Režija: Andrej Michalkov-Končalovskij. Igrajo: Vladimir Samojlov, Maša Ba-burov, Vitalij Soiomin, Natalija Andrejčenko, Ljudmila Gurčenko, Nikita Michalkov.
RAI 1, danes ob 22.50.
Na sporedu je drugi del štiri in pol urnega filma, ki prikazuje zgodbo dveh sibirskih družin od začetka stoletja do leta 1960. Skozi življenje dveh nasprotujočih si družin steče tok najvažnejših dogodkov tega stoletja: revolucija, vojni, nemška okupacija, povojna industrializacija. Skozi zgodovinske pretrese se spreminjajo tudi razmerja in odnosi med družinama; povezuje pa ju ljubezen mladih Alekseja in Anastazije in otrok, ki se jima rodi. Nabita in obsežna dogodivščina vzbuja gledalčevo pozornost v vsakem trenutku; groza, ljubezen, ponos, nasilje in druga čustva stalno pronicajo iz dogajanja te epsko razvite zgodbe. »Na eni strani so protagonisti ljudje, prebivalci majhne vasi na robu zgodovine in ki ostane skoraj nespremejena v letih, na drugi pa zgodovinski dogodki, ki padajo nanje kot meteoriti, ne brez posledic.« (izjava režiserja)
DOGODIVŠČINE ROBINZONA CRUSOJA - Dobrodružstvi Robinsona Crusoeja namornika z Yorku, 1983 Režija: Stanislav Letal.
TV Ljubljana, danes ob 18.00.
Dogodivščine Robinzona Crusoja so najbrž vsem znane. Defojev roman iz leta 1719 je bil preveden v vse svetovne jezike in razne skrajšane izdaje, prilagojene za okuse bralcev našega stoletja, prikažejo zgodbo najslavnejšega brodolomca zlasti v ilustrirani obliki. Češki film je kombinacija risanega in lutkovnega filma, ki Defojev roman prikaže v celoti, ko pripoveduje oziroma zapisuje dnevnik. Zanimiv poskus drugačne traspozicije slavnega romana prihaja iz države, ki ima dolgoletno tradicijo in svetovno uveljavljeno »šolo« animiranega in zlasti lutkovnega filma.
GANDHI - Gandhi, 1982
Režija Richard Attenborough. Igrajo: Ben Kingsley, Candice Bergen, John Gielgud, Trevor Howard, Edward Fox in drugi.
TV Ljubljana, v nedeljo ob 16.10.
Izvrstno filmsko delo o žvljenju Mahatme Gandhija smo že predstavili ob prejšnjih televizijskih predvajanjih. Tokrat bo zanimivo pogledati izvirno verzijo filma v angleškem jeziku (s slovenskimi podnaslovi), kar je za uživanje in doživljanje filma vse drugo kot gledanje sicer dostojno sinhronizirane verzije v italijanščino.
□I ram____________________________
11.15	Televideo
13.00	Balet: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Funerale a Berlino (krim., VB 1966, r. G. Hamilton, i. M. Caine, P. Habschmid)
15.30	Mladinska oddaja: Cinema
16.25	Dokumentarec: Tutti in pista
17.00	Mladinska oddaja: Speciale II sabato dello zecchino
17.50	Risanka: Le avventure di Pitfall
18.05	Izžrebanje loterije
18.20	Informativna oddaja: Italo Calvi-no - II barone rampante
18.40	Nadaljev.: La certosa di Parma
19.40	Almanah in vreme
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.50	Dnevnik
22.00	Dokumentarec: Espana - Guerra civile (5. del)
22.50	Film: La siberiade (dram., SZ 1979, r. A. Mihkalkov -Koncia-lovskij, i. S. Sakurov, N. Andrej-cenko; 2. del)
24.00	Dnevnik
0-10 Film: La siberiade (3. del)
^ RAI 2	n
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Bella Italia
13.45	Izžrebanje loterije
13.50	Nanizanka: Saranno famosi
14.40	TV film: Paula (r. R. Knights, i. F. Finlay, D. Stoke)
15.35 Film: Avanti c' e pošto (kom., It. 1943, r. M. Bonnard, i. A. Fabrizi, A. Benetti)
17.00	Športna oddaja: Sabato šport, vmes kolesarstvo, gimnastika, atletika
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Inferno sul fondo (dram., ZDA 1958, r. J. Pevney, i. G. Ford, E. Borgnine)
22.05	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Sereno va-riabile
23.10	Filmske novosti: Appuntamento al cinema
23.20	Dnevnik
23.30	Športne vesti, vmes boks in jahanje
L	RAI 3	j
11.45	Televideo •
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.25	Informativna oddaja: Archivio dellarte
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Iz Benetk: XLII. Mostra Interna-zionale del Cinema
21.30	Dnevnik
21.55	Opera: Madame Butterfly (glasba: G. Puccini)
Ob 20.30 prenos otvoritve beneškega filmskega festivala
RTV Ljubljana
15.05	Poročila
15.10	Akvarij
15.30	Video serija: Vroče-hladno
16.00	Življenje v kapljici vode
16.20	Miškolin - Mišonovi
16.30	Narodni parki: Skadarsko jezero
17.00	Dokumentarec: Kondorjev let
18.00	Mladinski film: Dogodivščine Robinzona Crusoja (pust., ČSSR 1983, r. S. Latal)
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Dokumentarec: Turčija - Človek in Bog (4. del)
20.20	Zrcalo tedna
20.40	Lutkovna serija: Muppet Show
21.05	Aruba (M. Steamroller: Lumen)
21.15	Cabaret (pleše Tatjana Boškin iz
ŠPK Kazina)
21.20	Samba, rumba, passodoble
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri
22.00	Film: Dekleta (glas., ZDA 1957, r. G. Cukor, i. G. Kelly, K. Kendell, M. Gaynor)
jlPj TV Koper______________________
16.25	Stuttgart: Evropsko prvenstvo v atletiki
18.55	TV Novice '
19.00	Nanizanka:’ Avventure in alto mare
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Start - Muoversi come e perche
20.30	Stuttgart: Evropsko prvenstvo v atletiki
22.00	TVD - Vsedanes
22.25	Koncert Iva Pogoreliča
23.05	Nanizanki: II brivido dell impre-visto, 23.35 Lucy
Iz nanizanke Mork e Mindy, na sporedu na Euro TV ob 18.30
Ca;
CANALE 5
8-	25 Nanizanke: Mary Ty-
ler Moore, 8.45 Maude, n 9.10 Aliče
9-	40 Film: II re dell Arena
(kom., 1933, r. Leo McCarey; i. Eddie . Cantor)
U.30 Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
3.30	Film: La nonna Sabel-la (kom., It. 1957, r. Dino Risi; i. Peppino De Filippo, Paolo
l5-30 FilmfLa nipote Sabel-la (kom., It. 1958, r. Gi-orgio Bianchi; i. Tina Pica, Renato Salvatori, Peppino De Filippo)
■30 Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 18.00 L albe-ro delle mele, 18.30 Dalle nove alle. cin-<lue, 19.00 Arcibaldo, 2q 19.30 Kojak
88 Zabavnoglasbena oddaja: La corrida, vodi
23 on Corrado J-U<J Nanizanke: Fifty Fifty,
24.00	Sceriffo a New York, 1.30 Ironside
0GV RETEOUATTRO
8-30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.20 Mary Benjamin
10.10 Film: Autobiografia di Jane Pittman (dram., ZDA 1974, r. John Kor-ty; i. Cicely Tyson, Richard Dysart)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Wheres Huddles, Wheelie and the Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei dinosauri
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Susan (krim., . ZDA 1977, r. Richard Lang; i. Donna Mills, Will Sampson)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-que, 19.30 New York New York
20.30 Film: Addio alle armi (dram., 1957, r. Charles Vidor; i. R. Hudson, J. Jones, V. De Sica)
23.20 New York: Turnir v tenisu - U.S. Open Flus-hing Meadows
<^> iTALIAI____________
8.25 Nanizanki: Sanford & Son, 8.50 Daniel Boone
9.40 Film: II pistolero di Dio (vestern, ZDA
1969, r. Lee H. Katzin; i. Glenn Ford, C. Jones)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Športna oddaja: Šport spettacolo
15.15	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan il signore della giungla, II elan di Charlie Chan, Lo specchio magico
17.55	Nanizanka: La famig-lia Addams
18.15	Glasbena oddaja: Musiča e
19.15	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanke: A-Team,
21.25	Dimensione Alfa,
22.20	Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.15 Glasbena oddaja: Dee-jay television
gEjM TELEPADOVA
13.30	Risanka: Šport Billy
14.00	Nadaljevanka: La cit-tadella
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Šport Billy
19.30	Nanizanka: Laredo
20.30	Film: II sigillo di Pec-hino (pust., 1968, r. F. Winterstein; i. E. Som-mer, M. Arena)
22.30	Športna oddaja: Catch - svetovno žensko prvenstvo
23.30	Film
1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick
| ^ TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: California Fe ver
19.30	Dnevnik
20.40 Film: Le avventure di Tartu (vojni, r. H. Bac-guet; i. R. Donat, V. Hobson)
22.30	Dnevnik
23.00 Nanizanka: The Bold Ones
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40-10.00 Glasbeni almanah (1. del): Iz sence večnosti (ponovitev); 10.10 Koncert; 11.10 Sovodenjski nonet, vodi Zdravko Petejan; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12h: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka: Filipike in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album;
18.00	Dramska vetrovnica: Boginja iz sesljanskega zaliva (8. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 1L00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; Radio danes, radio jutri; 15.10-
15.25	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00‘ Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Greentown jazz band; 20.00-23.00 Slo-
vencem po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 - 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba;
6.10	Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z...; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette;
15.45	Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00-6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda;
15.00	Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? -vodita Gabrijela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Romuni so v zadnjem trenutku odpovedali
Zanimiv posvet o ljudskih pevcih odkriva marsikatero zanimivost
Včeraj se je v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici pričel posvet o ljudskih izročilih, ki ga tukajšnja Pro Loco prireja istočasno z mednarodno folklorno prireditvijo. Letošnji posvet, ki se odvija že trinajstič, je pbsvečen ljudskim pevcem in pesnikom, ki jim Italijani pravijo »cantastorie«. Teh je bilo kar precej pri vseh narodih. Še zlasti je bila njih prisotnost važna tam, kjer so bili ljudje nepismeni in so radi poslušali pevca, ki jim je na kmečkem borjaču, na vaškem trgu ali na sejmu v mestu, pripovedoval zgodbice.
Kot smo lahko čuli na včerajšnjem delu posveta je bila ta navada ljudskih pevcev živa še do nedavnega v Evropi. Pravzaprav ni še zamrla. Veliko teh pesmi, ki so se prenašale iz roda v rod, pa se danes izgublja. Zaradi tega je že zadnji čas, da raziskovalci zberejo vse to kar je še v spominu starejših oseb. Iz ust poročevalcev smo čuli kako to poteka v Italiji, v Franciji, v Združenih državah Amerike, ter še kje drugje.
Žal nismo v seznamu poročevalcev zasledili imena kakega slovenskega strokovnjaka. Lahko bi bil namreč povedal, da smo Slovenci zelo zajetno zbirko ljudskega izročila dobili že pred prvo svetovno vojno s Štrekljevim delom, da se pri nas za to zanimajo razni strokovnjaki (omenili bi le
prof. Merkuja iz Trsta ter Matičetove-ga iz Ljubljane), da je pri nas zbiranje narodnega blaga zelo resna stvar, ki ima oporo v znanstvenih institucijah. Prav bi bilo, da bi bilo na takem posvetu povedanega kaj imamo Slovenci ohranjenega na tem ozemlju. To zaradi tega ker bodo akti posveta tiskani v knjigi. In ne nazadnje tudi zaradi tega, ker bomo prihodnje leto najbrž imeli v Gorici svetovni kongres o ljudskih izročilih.
Posvet je trajal včeraj ves dan. Nadaljeval se bo in zaključil danes dopoldne.
Sinoči se je pričel tudi tradicionalni folklorni festival. V Gorico ni prišla prijavljena romunska skupina. Le skop telegram je prireditelje obvestil, da romunske skupine letos ne bo. Drevi ob 21. uri bo v dvorani UGG drugi del tekmovanja. Nastopile bodo skupine Pram iz Avstrije, Goro Lilybetano iz Maršale na Siciliji, Kopponen iz finske prestolnice Helsinki, Makrygiannis iz grškega mesta Arta, ter Phralipe iz Škopja.
Jutri bodo na vrsti večje prireditve s popoldansko parado po mestnih ulicah.
V prostorih v Šolskem domu
Sredi septembra pričetek pouka pri Glasbeni matici
Pri Glasbeni matici bodo s poukom pričeli 15. septembra. Tudi na to šolsko leto so se pripravili z njim že ustaljeno resnostjo. Vpis v šolo je že v teku, trajal bo do 12. septembra. Pravočasni vpis je potreben zato, da bodo lahko pravilno razporedili gojence, tako da se bo lahko pouk pričel v predvidenem roku.
Tudi letos bodo na voljo profesorji za klavir, harmoniko, flavto, violino, violončelo ter stranske glasbene predmete. Če bi bilo povpraševanje za trobila in tolkala bi pri Glasbeni matici poskrbeli za pedagoge.
Kot je znano nudi Glasbena matica strokovno in resno glasbeno vzgojo. Mnogo gojencev si je pridobilo to vzgojo v dolgih letih dela te ustanove. Nekateri med njimi so nadaljevali študij na višjih glasbenih šolah in do
fc,	GLASBENA
MATICA ■	GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE se prične 1. septembra in zaključi 12. septembra. Vpisovanje je vsak delavnik v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu (št. 84508).
Naknadno bo vpisovanje v podružnicah v Sovodnjah, Doberdobu in Štandrežu.
Skupščina KZE
Po poletnem premoru se obnavlja dejavnost krajevnih uprav in raznih izvoljenih organov. V petek, 5. septembra, se bo sestala skupščina Krajevne zdravstvene enote. Seja je v drugem sklicanju napovedana s pričetkom ob 18. uri v sejni dvorani go-riškega občinskega sveta.
Na dnevnem redu je ratifikacija nekaterih sklepov upravnega odbora v zvezi z letošnjim proračunom, prilagoditev prejemkov konvencijskega osebja in nekaj drugih točk.
Razdeljevanje mesa proste cone
Trgovinska zbornica obvešča, da bodo kontingent govejega mesa proste cone za dvomesečje september-oktober dali v prodajo od ponedeljka, 1. septembra, dalje. Upravičenci bodo meso lahko kupili s predstavitvijo sledečih kuponov: št. 44 bele barve v Gorici in Sovodmah, št. 44 zelene barve z rdečo črto v Števerjanu in št. 43 zelene barve v ostalih občinah.
Prodaja tega kontingenta se bo zaključila 31. oktobra, trgovci pa bodo nato imeli čas še do 5. novembra, da oddajo prejete kupone.
Goriški Zeleni križ uspešno prestal vrsto težav ob velikošmarnih praznikih
Pozornost predvsem prostovoljnemu osebju
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
2.	tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški);
3.	tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84 - tel. 83495, vsak dan razen sobote od 9. do 12.
Goriški Zeleni križ doživlja v zadnjem času obdobje korenite preosno-ve v svojem delovanju, kar bi moralo po uspešni premostitvi krize v prejšnjih mesecih omogočiti tej humanitarni ustanovi kvalitetno izboljšanje storitev in delovanja. O pomenu te ustanove, ki je nastala v Gorici pred 64 leti kot prostovoljno združenje za nudenje pomoči v sili, zgovorno pričajo podatki o njenem delovanju v tednu ob velikem šmarnu, ko so bili zaradi povečanega prometa mobilizirani tudi reševalci Zelenega križa.
V tednu od 10. do 17. avgusta so opravili kar 273 raznovrstnih posegov: v to skupno število sodijo prevozi ranjencev v prometnih nesrečah, nujnos-tni prevozi bolnikov v najbližjo bolnišnico, premestitve iz ene v drugo bolnišnico in podobno. V nekaterih primerih so ranjene turiste po prvi pomoči v tukajšnjih bolnišnicah prepeljali v razna mesta Italije in celo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo. V tednu, o katerem je govor, so rešilni avtomobili Zelenega križa skupno prevozili nekaj več kot 10 tisoč 500 kilometrov.
Največ . posegov (152) je opravilo osebje goriškega sedeža, 87-krat so posegli reševalci s sedežem v Cervig-nanu, 34 posegov pa je bilo iz Grade-ža, kjer so predvsem zaradi povečanih potreb v zvezi s turistično prisotnostjo zagotovili stalno prisotnost reševalnih vozil in specializiranega osebja. Poleg redno zaposlenih reševalcev so bili v tem času stalno prisotni tudi prostovoljci, ki so v tednu ob velikem šmarnu zagotovili 168 prisotnosti ali skupno 786 neplačanih delovnih ur.
Prav z vprašanjem prostovoljnega osebja se največ ukvarjajo v zadnjem času pri Zelenem križu. S tem v zvezi je namreč bilo pred nedavnim tudi nekaj nesporazumov. To je privedlo do določenih trenj in odstranitve nekaterih ljudi, ki po mnenju voditeljev Zelenega križa niso pravilno doumeli ali upoštevali načel prostovoljnega dela
in nesebičnosti, na katerih se je humanitarna organizacija svojčas osnovala. Selekcija osebja je bila boleča v trenutku, ko ustanova krepi svoje delovanje, bila pa je nujna, pravijo voditelji Zelenega križa.
S tem v zvezi nam je predsednik Gi-ampiero Licinio izjavil sledeče: »Naša ustanova ne sme biti nikomur cilj za reševanje problema brezposelnosti. Žal pa nekaterih vrednot niso vsi pravilno doumeli, tako da je bil upravni odbor prisiljen odpovedati se pomoči desetine prostovoljcev, ki so k Zelenemu križu pristopili v zadnjem času in - nepoznavajoč naše programe -niso znali počakati na njim namenjen trenutek za strokovno pripravo osebja, ki poteka redno s kvalifikacijskimi tečaji in stalnim izpopolnjevanjem.«
Po tem notranjem razčiščenju nameravajo seveda nadaljevati s progra-
mom preosnove. Finančno krizo so že uspešno rešili, v teku je program za obnovo reševalnih vozil in opreme, ki bi ga morali zaključiti že do jeseni. Tretja faza presnove, ki naj bi se nato pričela, zadeva prav osebje in sicer večjo specializacijo tako redno zaposlenega kot prostovoljnega osebja. Prav prostovoljci naj bi še naprej ostali gonilna sila Zelenega križa. Zaradi tega so pričeli z akcijo sprejemanja novih članov, ki bi bili pripravljeni z nesebičnim delom dati svoj doprinos pri uresničevanju vedno širših in zahtevnejših dejavnosti, ki jih nudi dobrodelna ustanova.
• Na sedežu Zelenega križa v Gorici, Ul. Crispi 7/B, deluje služba za injekcije v poletnem času s sledečim urnikom: ob delavnikih vsak dan od 8.15 do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
V prodajalnah COOP na Tržiškem
Namesto plastičnih papirnate vrečke
Če je res, da je vsak državljan v prvi osebi odgovoren za čistočo okolja in ohranjevanje ekološkega ravnovesja, lahko najnovejšo pobudo deželne potrošniške zadruge COOP označimo kot koristen izziv javnosti. Te dni je namreč vodstvo zadruge, ki šteje skoraj 70 tisoč članov v deželi in razpolaga tudi v goriški pokrajini, predvsem na Tržiškem, s številnimi prodajnimi centri, uvedlo nove papirnate vrečke, ki naj bi s časom nadomestile sedanje plastične.
Gre seveda za poseben papir, ki nima kaj zavidati sedanji plastiki, saj bodo kupci v vsako vrečko lahko strpali tudi do 15 kilogramov blaga. Za razliko od plastike, ki je neuničljiva, tako da se v naravi kopičijo milijarde vrečk, so papirnate vrečke stoodstotno razkrojljive. Zakon že določa, da bodo morale čez pet let tovrstne vrečke in embalaže v celoti nadomestiti nerazkrojljive snovi. Vodstvo COOP se je torej s to pobudo predhodno prilagodilo novim določilom.
Papirnate vrečke so za malenkost dražje od plastičnih, kupci pa bodo lahko izbirali med enimi in drugimi. Zadruga, ki je že tudi z drugimi pobudami pokazala občutljivost za ekološka vprašanja, priporoča seveda izbiro papirnatih. Želeti je, da bodo kupci to priporočilo upoštevali in tako z majhnim konkretnim dejanjem pokazali drugačen odnos do narave.
segli lepe uspehe. To je dokaz, da sojih v Glasbeni matici pravilno vzgojili.
Na voljo imajo lepe prostore v Šolskem domu v Ulici Croce 3. Tam imajo več učilnic.
Za sedaj vpisujejo le v goriško šolo Glasbene matice. Kmalu zatem se bo pričel pouk tudi v podružnicah v Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu. Tudi v teh krajih so imeli že kar precej gojencev.
Izgubljeno-najdeno
V uradu goriških mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo sledeče najdene predmete:
tri motoma kolesa, ogrodje motornega kolesa, dve ženski, dve zložljivi in eno moško kolo, štiri pare očal za vid, zapestno uro, tri ženske torbice, torbo z denarno vsoto in raznimi predmeti, majico, tri zapestnice, denarno vsoto, štiri denarnice z denarnimi vsotami, fotografski aparat.
Predmete lahko dvigne kdor lahko dokaže, da je njihov zakoniti lastnik.
razna obvestila
Vpisovanje gojencev v Dijaški dom v
Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, se nadaljuje vsak delavnik od 10. do 13. ure.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja v nedeljo, 21. septembra, od 16. ure dalje, tradicionalni piknik v Dolu, pri Jožefu Croselliju na Palkišču. Prijave sprejemata Ettore Moro in Marjo Semolič.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško priredi v torek, 9. septembra, enodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje 1. in 2. septembra od 10. do 12. me na sedežu v Ul. Croce 3. Istočasno bodo sprejemali prijave tudi za piknik ob Soči, ki ga v nedeljo, 7. septembra, prireja pobrateno dmštvo upokojencev iz Solkana.
Doberdobska sekcija VZPI-ANPI priredi 13. in 14. septembra izlet v Zagreb (ogled velesejma), Jasenovac in na Kozačo. Prijave in podrobna pojasnila pri Mili do 31. avgusta.
KD Briški grič iz Števerjana priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet na Brione. Vpisujeta Silvan Pittoli in Romano Jure-tič.
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, v nedeljo, izlet v Karnijo z vzponom na Coglians. Odhod ob 6. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi.
Društvo nadalje obvešča, da bo 5. in 6. septembra delovna akcija za dograditev petega objekta Doma pri Krnskih jezerih. Informacije pri predsedniku društva.
kino
Gorica
VERDI 18.30 - 21.30 »La mia Africa«.
CORSO 18.00 - 22.00 »Nightmare 2. La rivincita«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Telefono rosso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Prve izkušnje«, 21.00 (Pu*i po Pulju) »Ples na vodi«, 22.30 »Emanuela 2«.
DESKLE 19.30 »Ženska v rdečem«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C.Cosulich, tel. 711315-
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Valnea Pica-mus vd. Picciulin iz glavne bolnišnice v cerkev sv. Roka v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Stanislav Bastiam iz glavne bolnišnice v notredamsko cerkev in na pokopališče v Podgori.
e na krožni poti pod mont blancom
Tudi naslednjega dne nas je čakala dolga in še kar zahtevna pot, čeprav ni bilo treba več sestopati in se vzpenjati. Do večera bi morali prispeti v gorsko vasico les Contamines v dolini Montjoie, v nadmorski višini okrog 1200 metrov.
Steza, z markacijami TMB in GR 5, se ves čas spušča v dolgih in ne prestrmih ovinkih. Na začetnem delu nas nekaj časa spremlja gosta megla, ki pa se kmalu razblini. Zaradi zgodnje ure lahko precej od blizu opazujemo svizce, ob stezi pa občudujemo raznoliko cvetje. Transverzalo zapustimo za nekaj časa na planini Jovet. Škoda bi bilo, če ne bi obiskali čudovitih ledeniških jezerc, kakih 200 metrov više, od koder pada v močnem slapu hudournik. Pokrajina je enkratna in ni nam žal, da smo semkaj lezli v opoldanski pripeki.
Pogled iz kabine žičnice nad Mar de la Glace proti Mont Blan-cu, oziroma proti vrhnjemu grebenu. Vrh na levi je Mont Blanc de Courmayeur, ki je za okrog 40 metrov nižji od glavnega vrha, ki je bolj proti desni.
Do večera nas čaka še dolga pot, saj moramo premagati še več kakor tisoč metrov višinske razlike do naselja v dolini, spotoma pa oddati še našega štirinožnega spremljevalca. V zavetišču Hotellerie de la Balme, kjer si vendarle privoščimo pošteno pivo, nas sprejmejo precej neza-upno, naši zgodbi o psu pa ne verjamejo. Skratka, pes ni
njihov. Steza se ves čas spušča tik nad hudournikom Bon Nant, ki se prebija v dolino skozi globoko tesen. Okrog !'■ ure smo vendarle na velikem parkirnem prostoru, na dnu doline, kjer se začenja asfaltirana cesta. Do 'vasi sta še dobra dva kilometra, ki pa sta neverjetno dolga.
Ožgani od sonca,' žejni in utrujeni si želimo le še dlud' no prho in posteljo v planinskem domu CAF (francoski alpinistični klub), ki je prav sredi vasi. Po izkušnjah PreT. šnjega večera v zavetišču du Bonhomme, smo pripravljeni na vse. Sprejme nas na prvi pogled sila strog in siten oskrbnik, Italijan, upokojeni rudar. Za prenočišče plačamo kot skupina, prizna nam tudi popust kot članom SPD, loh-ko se okopamo. Vse skupaj pa je ceneje, kakor v slavnem Refuge du Bonhomme. V bližnjem hotelu si naročimo (P° priporočilu Giuseppa) menu za 40 frankov (odličen) in zfl' lijemo z vinom. Najtežji del poti je za nami. Do Chamoni xa je le še kakih šest ur hoje.	. .
Ura je že 21. ko se sprehajamo po gorski vasici, ki 1 obdajajo lepi gozdovi, občudujemo konje, ki jih je v te krajih veliko in gledamo v led okovane vršace na nas desni, ki še dolgo žarijo v večernem soncu: Domes d Miage, Aiguilles de Bionasay, Aiguilles de la Trelatete. P naše bi slednje pomenilo Škrbino nad Tremi glavarnu Kljub številnim hotelom, penzionom in zasebnim sobam, ni opaziti turističnega vrveža.
Se zlasti po zaslugi razstave Canalettovih in Visentinijevih slik
Goriški grad in njegov grič turistično ovrednotena
Čudno se sliši, a je vendarle res. Goriški grad in njegov grič sta spet postala zanimiva. Marsikdaj pjjeveč opuščena mestna četrt, najstarejša v tem mestu ob Soči, saj so tu gori, na griču sredi ravnine, bile že v davnini zgrajene prve stanovanjske hiše z utrdbo, v poletnem času spet zaživi. Vendar najbrž ne v tolikšni meri kot bi si mi vsi želeli. Še vedno je prisotnost omejena na dnevne ure, ko prisopihajo na vrh griča avtomobili s turisti. Zvečer pa ostaja grad domena maloštevilnih prebivalcev, v glavnem že starejših oseb, ki bivajo v starih bivališčih od katerih je le kako med njimi prenovljeno. Tudi lepo gostišče ne privablja veliko gostov, razen ko gre za kake uradne ali družabne večerje. V zimskem času se sicer skoro vsak večer srečajo v društveni hiši člani raznih društev, ki tu domujejo. Po sestanku, pogovoru, vaji, pa odhitijo v svojih železnih konjičkih spet v nižino.
Lani poleti smo na gradu imeli poletne prireditve. Pred morebitnim dežjem je obiskovalce teh prireditev varovala platnena streha na grajskem dvorišču. Ljudje so se zabavali na istem kraju, kjer so se v prejšnjih stoletjih zbirali vojščaki, ravno tam kjer so med drugo svetovno vojno nacisti streljali talce, predvsem naše slovenske ljudi. Platnene strehe letos ni, ker mora občinska uprava narediti vse, da bo prostor ustrezal varnostnim
predpisom, ki so zadnje čase precej strogi.
Kaj privablja torej turiste v goriški grad? Skoro ob vsakem času v teh dveh poletnih mesecih, tako dopoldne kot proti večeru, je na parkirišču kar veliko avtomobilov z najrazličnejšimi registracijami: Milan, Turin, Brescia, Verona, Asti, Alessandria, Como, Va-rese, pa še in še. Poleg teh pa vidimo tudi avtomobile s tujo registracijo, predvsem nemško in avstrijsko.
V Gorico prihajajo v tem letnem času predvsem turisti, ki letujejo v Gradežu ali v še bolj oddaljenem Lig-nanu. V svojem petnajstdnevnem dopustu si izberejo vsaj nekaj dni, da obiščejo razne kraje in si ogledajo spomenike v naši deželi. Saj počitnice vendarle niso samo sončenje in kopanje. Goriški grad je seveda ena izmed turističnih točk v deželi. Čeprav ni več tak kot je dejansko bil v preteklosti, čeprav so ga nacionalistično obarvani arhitekti po prvi svetovni vojni, ko je bil poškodovan, obnovili tako, da ima bolj italski stil, je grajska utrdba vendarle zanimiva.
Obiskovalci so na grajski grič prihajali tudi prejšnja leta. Vendar se je zanimanje zanj v zadnjem času povečalo. Še zlasti zaradi razstav, ki jih Goriška občinska uprava tu prireja v poletnem času. V občinskem svetu smo čuli več kritik o umestnosti teh ter podobnih razstav. Pravzaprav ni
bil nihče proti razstavam. Pomisleke so nekateri svetovalci izrazili v zvezi z vsebino teh razstav. Lani razstava Tiepolovih jedkanic, letos spet podobna razstava del beneških vedutistov osemnajstega stoletja Canaletta in Visentinija. Obe je uredil goriški strokovnjak, sicer sodnik Dario Succi, ki je poskrbel tudi za lepa kataloga. Obe sta bili prirejeni v sodelovanju z muzeji iz Benetk. Succi je prava avtoriteta na tem področju.
Najbrž bo že res, da bi bilo prav v prihodnjih letih poskrbeti za kaj drugega, prikazati goriški in tuji publiki, kako drugo umetniško zvrst, kakega
drugega umetnika ali umetniško skupino iz naše ali kake sosedne dežele.
Dosedanja praksa pa kaže, da so ljubitelji umetnosti pozitivno sprejeli dosedanje pobude. Že res, da veliko turistov pride na ogled goričkega grada, ker je o njem bralo v raznih turističnih prospektih in vodičih. Mnogi pa pridejo v Gorico izrecno na ogled sedanje razstave Canalettovih in Visentinijevih del.
O njej so pisali številni ugledni italijanski dnevniki, tedniki ter druge revije. Nanjo opozarjajo transparenti čez cesto v Gradežu. Propagandni
material je mnoč dobiti v skoro vsaki turistični agenciji. Zaradi tega toliko obiskovalcev iz obmorskih letovišč, še zlasti v dneh, ko je vreme muhasto.
Medtem ko so lani zabeležili okrog petdeset tisoč obiskovalcev so jih letos zabeležili že precej preko dvajset tisoč. V trenutku ko pišemo te vrstice jih bo najbrž že kmalu kakih trideset tisoč.
Ker smo v poletnem času ni dijaških skupin, ki bi prihajale na ogled razstave. Nadomeščajo jih vojaki, saj skoro ne mine dneva, da ne bi na grad prisopihalo nekaj vojaških avtobusov. Tako je tudi prav, saj se morajo tudi vojaki soočati s kulturno realnostjo. Sicer pa bo ogled razstave tudi dijakom omogočen, saj bo ta odprta tja do novembra. Šole pa odprejo vrata že sredi septembra.
V okvir razstave sodijo tudi nekatera predavanja o umetnikih, katerih dela so na ogled v Dvorani deželnih stanov. Na voljo pa je, kot že omenjeno, zajetni katalog.
Grajski grič je bil torej v zadnjem času spet ovrednoten. Še bolj bo takrat, ko bodo ponovno postavili platneni šotor na grajskem dvorišču, ter bo Pokrajinska uprava odprla vse povečane in prenovljene muzejske prostore. Pa še kako drugo gostišče bi morali tu gori odpreti. Pa še kak obrtnik bi lahko tu odprl svojo delavnico. Le tako bi grajski grič zares zaživel.
Domači vodnjaki za Doberdobce
V Novi Gorici predstavili načrt novega vodovoda za Brda
Doberdobski občani, ki uporabljajo večje količine vode za namakanje vrtov ali celo njiv, se lahko težavam v Poletnem sušnem obdobju izognejo tako, da si zgradijo cisterno za zbira-hje deževnice. To rešitev so že izbrali hinogi, predvsem na območju sovo-denjske občine, kjer se v poletnih mesecih tudi pojavljajo težave zaradi manjše dobave in večje porabe vode. O vprašanju je bil govor na zadnji seji doberdobskega občinskega sveta, na kateri se je župan Lavrenčič izrekel za to, da bi se posamezniki opremili s cisternami.
Problem je načel svetovalec Franko Ferfolja, ki je ugotovil, da vsako leto v Poletnih mesecih primanjkuje vode in je zato občinska uprava prisiljena z odredbami omejevati porabo, tako da Prepove zalivanje vrtov. Predlagal je, naj bi občani, ki potrebujejo vodo za oamakanje, zgradili cisterne, Občina Pa bi jih v tem primeru deloma razbremenila davčnih obveznosti, na primer z zmanjšanjem ali oprostitvijo davka Bucalossi.
Župan je v odgovoru pojasnil, da vode za rabo, kateri je namenjena vodovodna dobava, ne primanjkuje. Letos - za razliko od lanskega leta, ko je bilo zaradi izredne suše stanje drugačno - je voda zmanjkala le za kak dan samo na območju Sabličev. To se ni zgodilo zaradi majhne zmogljivosti vodovoda, ampak ker so mnogi občani uporabljali velike količine vode za zalivanje vrtov, medtem ko je voda v prvi vrsti namenjena izključno hišni uporabi, za kuhanje, umivanje, sanita-
rije in se lahko samo morebitni presežek uporablja v druge namene.
Naravno je torej, da uprava, ko velika poraba za namakanje ogroža dobavo vode za osnovne potrebe, prepove črpanje iz vodovoda za vrste uporabe, ki jim ta voda ni namenjena. Kdor bo torej želel v bodoče v sušnih obdobjih nemoteno in obilno namakati vrtove in njive, si bo moral vodo zagotoviti s cisterno. Glede pa davčnih olajšav, je še dejal župan, občine nimajo nobene možnosti ukrepanja, saj o njih lahko odloča samo zakon.
Na sedežu Goriških vodovodov v Novi Gorici so časnikarjem predstavili značilnosti in podrobnosti novega vodnega vira, črpališča, ki ga je raziskal Geološki zavod iz Ljubljane in ga bodo uporabljali za preskrbo prebivalstva in gospodarstva v Goriških brdih. V pogovoru so poleg predstavnikov Goriških vodovodov, strokovnjakov Geološkega zavoda, Zavoda za socialno medicino in higieno iz Nove Gorice in predstavnice občinske uprave Majde Metličar, sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Brd.
Za raziskave novega črpališča vode so se odločili zato, ker je sedanji briški vodovod tehnično izrabljen in zastarel, ima premajhne zmogljivosti, zlasti pa ne zagotavlja dovolj čiste oziroma neoporečne vode. Včeraj so na primer povedali, da Goriški vodovodi po sedanjem omrežju lahko preskrbijo največ do tisoč kubičnih metrov vode dnevno. Sedanji vodovod pa bodo opustili zlasti zaradi tega, ker uporablja vodo iz reke Soče, ki je kot vir pitne vode sporna oziroma nezanesljiva.
Geološki zavod je odkril ogromno, skoraj neizčrpno nahajališče vode, ki doteka iz podtalnice v apnenčastih podzemelj ih gmotah. Vrtali so v globino okoli 200 metrov. Voda iz vrtine je kemično primerna, bakteriološko pa bo potrebna manjše obdelave. V analiziranih vzorcih vode niso ugotovili nobene organske nesnage, to je vpliva civilizacije. Uporabljali bodo dve vrtini iz katerih bi lahko načrpali od 40 do 45 litrov vode na sekundo oziroma okoli 1.200 kubičnih metrov dnevno. Vrtini bosta tehnično izdelani tako, da ne bodo možni morebitni vdori podtalnice, neposredno iz reke Soče.
Vodo iz novega nahajališča bodo izkoriščali po novem modernem omrežju, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto. V sklopu omrežja in naprav za dobavljanje vode v Brda, bodo na Vr-hovljah zgradili novo čistilno napravo z zmogljivostjo 50 litrov vode na sekundo. Seveda pa bo naložba za zgraditev novega vodovoda in omrežja zelo velika in bi, denimo, že po sedanjih izračunih stala okoli 65 milijard starih dinarjev. MARJAN DROBEŽ
Pobuda za zgodovino odporništva
Tudi v Gorici bodo ustanovili odsek za preučevanje zgodovine delavstva v goriških tovarnah v času odpora proti fašizmu v letih 1940-1945. Doslej je bilo to zgodovinsko obdobje malo obdelano. Pravzaprav je z italijanske strani bilo malo obdelano vse protifašistično delo na Goriškem nasploh. Nekaj več je bilo povedanega na posvetu, ki ga je priredil Zavod za preučevanje cerkvene in socialne zgodovine. Seveda smo tam čuli marsikaj nam neprijetnega. V soboto, 6. septembra, ob 16. uri, se bodo v knjižnici v Stražicah zbrali zastopniki nekaterih ustanov, raziskovalci ter nekateri protagonisti tistih časov. V pripravljalnem odboru so Salvatore Furlan, Stanko Maligoj, Mario Muto, Giovanni Pausig, Silvino Po-letto in Angelo Punteri. Svojo prisotnost so obljubili nekateri strokovnjaki.
Pogovor z mladim vinogradnikom Stankom Radikonom z Oslavja
S kvaKtetnim vinom in dvojezično etiketo osvaja trg
. Le nekaj vinogradnikov iz naših Brd lIna na etikateh, s katerimi opremljajo steklenice z žlahtnim vinom, poleg obveznega italijanskega, tudi sloven-ski napis. Marsikdo, ko smo o tem z njim govorili, nam je dejal, da ne bi v Dstu prodal niti ene steklenice, če bi ?tlo na njej tudi slovensko besedilo. Urugi so nam rekli, da zakon o vinih z Zaščitenim poreklom dovoljuje na etiketi le italijanske nazive. Tu pa tam nam je kdo bolj rezko dejal, da se s akimi malenkostmi ne bo ukvarjal: da Jtak ima na etiketi svoj priimek s črkami K, H, J, ali takimi, ki sicer ne sodijo v italijansko abecedo, ter da že zaradi tega sodi med Slovence. Pa smo oo takih priložnostih pomislili na juž-Ootirolske vinogradnike ter na etikete Uhovih vin, kjer je nemščina enakopravna z italijanščino. Pomislili smo Oai na tistega našega vinogradnika, tadega Joška Gravnerja z Oslavja, ■ ® ,erega vino smo videli dobro proda-E" v najbolj ekskluzivni restavraciji v rareggin Gostje so se sicer čudili li ozimnemu besedilu, vsi pa so deja-.■'. oa so zadovoljni, da pijejo tako od-• o° vino. Dvojezično besedilo na eti-v-11 Pa je dodalo nekaj eksotike temu
neV *'em roislim smo se povrnili pred nam^ ^ebni, ko smo v Trstu, v eni med vin skskluzivnimi tržaškimi trgo-žaštm*’ na Gn' najbolj prometnih tr-brjN .nlic, kjer prodajajo veliko do-nii * V*n domačih ter tujih žganih ba O' videli, da je bila ena cela izlož-in posvečena vinom našega pridnega n Poznanega vinogradnika Stanka gj^kona z Oslavja. Naš prijatelj je dv-? izmed maloštevilnih, ki imajo bra J^ično etiketo. Vina so seveda domet rUC^ V Trstu gredo dobro v pro-' Pa »čeprav« imajo dvojezično eti-
keto. Videli smo torej, da dvojezična etiketa ni razlog, da ne bi v tem velikem mestu prodajali briškega vina. Razlog za prodajo je očitno v tem da je vino dobro in kvalitetno. Seveda se bodo našli tudi taki, ki jim slovensko besedilo na etiketi ne prija. Najbrž pa ti ne pijejo kvalitetnih vin.
Pa smo se, tudi zaradi tega, napotili na Oslavje, na obisk k Stanku Radiko-nu. Od njega smo hoteli izvedeti kdaj je prevzel kmetijo, kako se je odločil, da bo prodajal samo ustekleničeno vino, zakaj se je odločil za dvojezične etikete, kako ocenjujejo njegova vina, kako gre s prodajo, kako bo z letošnjo trgatvijo.
Sprejel nas je kot vedno nasmejan, na dvorišču stare briške kmečke hiše na Gorenjem Borjaču, »pri Maraževih« so nekoč pravili temu kraju, v hiši, ki je na Oslavju predzadnja preden prideš v števerjansko občino. Intenzivneje se je lotil pridelovati vino pred do-
brimi sedmimi leti. Spoznal je, da mora pridelati kvalitetno vino, če hoče prodreti. To je za malega kmeta še posebej važno. Leta 1979 je pričel z ustekleničenjem vina. S prijateljem Joškom sta se domenila, da bosta dala izdelati dvojezične etikete. Radikonu je etiketo narisal domači učitelj ter umetnik Silvan Bevčar. Lep kozarec krasi njegovo etiketo, na kateri je napisan z velikimi črkami priimek Radi-kon, potem pa najdemo še vse kar zakon predpisuje. Besedilo je dvojezično, slovensko in italijansko.
Seveda je za vinogradnika in tudi prodajalca zelo in bolj važno kaj je v steklenici. V njem mora biti dobro vino. Vseeno pa nas je nekaj srbelo. Zanimalo nas je izvedeti kako gre prodaja vina s tako etiketo.*
»V začetku je zares šlo nekam težko,« nam je dejal Stanko Radikon, »kajti nekaterim dvojezična etiketa ni
šla v glavo. Nekateri so trdili, da ne zadošča zakonskim predpisom, ker da je na njej, poleg od zakona zahtevanega besedila, še kaj drugega, kar normativ ne predvideva. Drugi so mi odsvetovali, da bi s to etiketo nadaljeval, češ, da ne bom prodrl na trgu. Škrivali so se za določenim oportunizmom. Vztrajal pa sem, in ker je bilo vino dobro, sem prodrl. Dandanes svoja vina prodajam predvsem v Lombardijo, v Ligurijo, v Rim in v Veneta. Našel sem precej dobrih klientov, tako med boljšimi gostinci kot med trgovci, in ni težav s plasiranjem proizvoda. Pri nas, v deželi, sicer res prodajam manj vina. A najbrž ne zaradi dvojezične etikete. Bolj zaradi tega, ker tu so že veliko prej v restavracije ter trgovine prodrli veliki proizvajalci in imamo zaradi tega na domačem trgu veliko konkurence. Uspelo pa mi je prodreti v nekatere dobre trgovine tudi pri nas. Prav tržaški primer mi je zagotovil dobro klientelo tudi v tem mestu. Problem dvojezične etikete se torej ne postavlja niti pri nas. Še manj pa v notranjosti Italije, kjer posebnost še bolj vzbudi zanimanje potrošnika.«
Prav takrat, ko sva se pogovarjala, je na dvorišče prišel tovornjak, da bi naložil pošiljko več sto steklenic za nekega trgovca znotraj države. Stanko in žena Suzy sta s pomočjo šoferja špeditersko-avtoprevoznega podjetja kmalu uredila stvar in spet smo bili v pogovoru.
V Brdih seveda pridelajo največ belih vin. Stanko Radikon ni izjema. Na njegovih steklenicah vidimo etikete z napisom sivi pinot, rebula, tokaj, sau-vignon, traminer (pokusili smo ga, je kar odličen!). Zanimala pa nas je etiketa z napisom: slatnik. Kaj je to, smo
ga vprašali? »Pripravil sem mešanico tokajca, sauvignona in chardonnaya,« nam je odgovoril. »Kaže da gre,« je pristavil, ter hitro dodal, da to ni vino z zaščitenim poreklom DOC, ker gre za mešanico, sicer dobrih vin. Poleg belih vin pridela še eno sorto črnega, merlot.
Stanko Radikon nam je tudi povedal, da je škandal z metanolom hudo prizadel italijansko vinogradništvo nasploh. Vendar so Brici tu častno izvzeti, kajti pri nas ni bilo takih škandalov. Nekaj trenutnih težav s prodajo je bilo tudi na italijanskem trgu, vendar so te za kvalitetna vina že mimo. Težje je za tiste, ki prodajajo v tujino. Tako v ZDA kot v Nemčiji in tudi drugod zahtevajo popolno garancijo. Te si ne pridobiš le s kvaliteto marveč s celim kupom papirjev, ki sledijo analizam. Vse to pa je zamudno in stane precej. Sicer pa ostaja v inozemstvu precej nezaupanja v italijanska vina nasploh. Kupec v ZDA ne loči vina, ki pride iz naše dežele od tistega, ki pride iz Piemonta ali kake dežele na apeninskem jugu.
Na Gorenje Oslavje smo na obisk prišli, ko je že dva dni deževalo. »To je za nas vinogradnike prava mana, saj smo več mesecev imeli sušo. Tako jaz kot drugi briški vinogradniki seveda upamo, da se bo v prihodnjih dneh vreme ustalilo. Potrebujemo še nekaj sonca, da bomo lahko pridelali dobro vino. Kakšen bo letošnji pridelek bomo lahko ugotovili že čez nekaj tednov.«
Poslovili smo se od prijaznega in nasmejanega mladega gospodarja ter od njegove prav tako mlade žene z željo, da bo letošnja bera dobra. Seveda enako želimo vsem našim briškim vinogradnikom.
MARKO VVALTRITSCH
Medtem ko je Italija včeraj na 14. atletskem EP osvojila srebro s Panetto in bron z Evangelisti jem
Heike Drechsler (NDR) izenačila svetovni rekord na 200 m
Iz Stuttgarta naš dopisnik BRUNO KRIŽMAN
STUTTGART — Četrti dan evropskega atletskega prvenstva je bil na izredni tehnični ravni. Izenačen je bil sve-STUTTGART tovni rekord v žen-1986 skem teku na 200 metrov, v metu kopja je Britanka Whitbread ponovno zablestela in Sergej Bubka je ob koncu dvakrat resno poskušal postaviti svetovni rekord v skoku s palico z letvico na res astronomski višini 6,05 m. Ne gre nato pozabiti izrednega Emijana v skoku v daljino in Bolgarke Donkove v teku čez ovire. Velik dan britanske atletike je dopolnil 20-letni Black na 400 metrov. Z vso silo pa je napredovala Sovjetska zveza, katero so prvi rezultati žensk odločno opogumili.
Met kopja je bil na izredni tehnični višini in Britanka Fatima Whitbread je morala dvakrat pokazati zobe, da je ugnala Vzhodno Nemko Felkejevo. »Tehnično se danes nisem povsem znašla in pred Felkejevo nisem bila varna do konca. Zadnji met je bil sad volje in moči. Računam, da so gledalci ob koncu razumeli moje
plesne vaje. Bile so izraz velikega veselja.«
Zmagi Bolgarke Donkove na ovirah in Vzhodne Nemke Drechslerjeve na 200 metrov sta bili na dlani. Nemška gaze),a je po teku povedala, da ji je žal, ker je svetovni rekord samo izenačila. »Zahvaliti se moram predvsem gledalcem, ki so me prav tako vzpodbujali kot med skakanjem v daljino. Ob boljšem vremenu bi verjetno svetovni rek-jrd popravila. Moja prva panoga pa ostaja še vedno skok v daljino.«
Italijani so bili blizu ponovnega velikega uspeha. Francesco Panetta se je na 3.000 m zapreke zelo tvegano pognal naprej in krepko vodil vse do začetka zadnjega dela. Komaj tedaj je začela njegova prednost kopneti. Zadnja vodna zapreka je bila skoraj usodna, izgubil je prvo in nato še drugo mesto, ob koncu pa je vendarle našel dovolj moči, da si je vendarle priboril srebro. Do brona je prišel v daljini Giovanni Evangelisti. Njegov cilj pa je bil verjetno srebro, kajti rezultat, ki je veljal drugo mesto za Italijana ni bil nedosegljiv. Ostali Italijani se včeraj niso posebno izkazali. Tozzi (14”16) in Fontecchio (13”89) sta izpadla v polfinalnih tekih na 110 m ovire, na progi 400 m ovire pa je Irmgard Trojer dosegla povsem povprečen čas 58”20 in seveda izpadla.
Srednjeprogašica Brunet je dolgo vodila na 1.500 metrov, očitno pa je bilo, da v finišu ne bo imela besede.
Brata Bubka
Skok s palico se je končal z že običajnim zmagoslavjem Sergeja Bub-ke. Tekmovanje pa je bilo izredno napeto in blizu nadvse presentljive-ga razvoja. Za junaka tekmovanja bi lahko imeli Sergejevega brata Vasilija, ki je imel ob prvih dveh neuspehih brata pri 5,70 m veliko nalogo, da reši sloves družine in sovjetske skakalne šole. »Vedel sem, da ima Sergej v zadnjem času nekaj tehničnih težav. Tekmoval sem sicer tudi sam in sem predvsem skušal zbrati misli za nastop. Čutil sem, da lahko popravim morebitno napako Sergeja. Ob vsemu smo imeli vsi skakalci precej težav z dežjem in predvsem zaradi dolgega čakanja.«
»Izdelata z bratom skupni načrt za tekmovanje?«.
»Ne, trenirava sicer skupaj, Sergej pa je močnejši in uravnava taktični načrt po svoji uvidevnosti. Po mojem je bilo zelo tvegano, da je začel skakati pri 5,70 m, nisem pa mogel vplivati na njegovo odločitev. Bil je posebno živčen in njegov izbruh veselja po uspelem skoku je sprostil tudi mene.«
Svetovno kolesarsko prvenstvo v Coloradu Springs
Prvo zlato odličje Malchowu (NDR)
COLORADO SPRINGS — 23-letni Vzhodni Nemec Maik Malchovv je segel po prvem zlatem odličju na letošnji izvedbi svetovnega kolesarskega prvenstva. Premočno je namreč o-svojil prvo mesto v dirki na kilometer s startom z mesta, za nameček pa je dobesedno upepelil svetovni rekord, ki je segal v leto 1980, ko je sam Malchovv prevozil razdaljo v času 1’02”547. Tokrat je z vmesnima časoma 22’69” in 41’31” izvedencem dokazal, da je s svojim tehnično izjemno dovršenim slogom sposoben celo krepko izboljšati najboljši svetovni dosežek, ki po predsinočnji vožnji znaša 1’02”09. E-dini italijanski kolesar, ki se je prebil v finale, bivši mladinski svetovni
im min niiNiniinj!
prvak 19-letni Silvio Boarin, se je dokaj spodbudno odrezal. S časom 1’04" 347 je osvojil dostojno osmo mesto.
VRSTNI RED: 1. Maik Malchovv (NDR) 1’02”09; 2. Martin Vinnicombe (Avtsral.) 1’02”946; 3. Jeans Glucklich (NDR) 1’03”067;	4. Curt Hamett
(Kan.) r03”269; 5. Uidi Bremanis (SZ) 1’03”431, 6. Kenneth Roepke (Dan.) r04”129, 7. Gena Samuel (Tri.) 1’04” 346; 8. Silvo Boarin (It.) 1’04”347; 9. Robert Lecher (ZRN) 1’04”370; 10. Marek Skorski (Pol.) 1’04”516.
Presenetil pa je tudi sovjetski zasledovalec Vjatčeslav Ekimov, ki je v zasledovalni vožnji na 4 kilometre s časom 4’28”953 dosegel novo najboljšo svetovno znamko. Prejšnji rekord je pripadal imenovanemu sovjetskemu kolesarju, ki ga je postavil na sredinih kvalifikacijah z znamko 4’30” 532. Hitrostna vožnja za amaterje je italijanski kolesarski odpravi postregla z nadvse razveseljivo uvrstitvijo v polfinale mladega Andree Faccinija.
Rezultati včerajšnjih finalov
200 m (moški)
1. Krilov (SZ) 20”52; 2. Evers (ZRN) 20”75; 3. Fedoriv (SZ) 20”84; 4. Schrb-der (NDR) 20”89; 5. VVells (VB) 20”89;
6.	Evgvenjev (SZ) 20”91; 7. Prenzler (NDR) 21”00; 8. Emmelmann (NDR) 21”03.
200 m (ženske)
1. Drechsler (NDR) 21”71 (izenačen svetovni rekord); 2. Cazier (Fr.) 22”32; 3. Gladisch (NDR) 22”49; 4. Molokova (SZ) 22”71; 5. Kazprzyk (Polj.) 22”73; 6. Bočina (SZ) 22”87;
7.	Gunther (NDR) 22”98; 8. Sirova (SZ) 23”18.
100 m ovire (ženske)
1. Donkova (Bol.) 12”38; 2. Oschkenat (NDR) 12”55; 3. Zagorčeva (Bol.) 12”70; 4. Theele (NDR) in Knabe (NDR) 12”82; 6. EIloy (Fr.) 12”93;
7.	Grigorjeva (SZ) 12”%; 8. Pogacean (Rom.) 13”17.
Kopje (ženske)
1. Withbread (VB) 76,32 m; 2. Felke (NDR) 72,52 m; 3. Peters (ZRN) 68,04 m; 4. Lillak (Fin.) 66,66 m; 5. Olijarz (Polj.) 63,34 m; 6. Ermolovič (SZ) 62,84 m; 7. Thyssen (ZRN) 62,42 m;
8.	Kostjučenkova (SZ) 61,40 m; 9. Solberg (Nor.) 59,52 m; 10, Verouli (Gr.) 57,06 m; 11. Alizadeh (Fr.)
56,20	m; 12. Thiemard (Švi.) 55,32 m.
Odlična Vzhodna Nemka Heike Drechsler, ki je včeraj zmagala na 200 m in pri tem tudi izenačila svetovni rekord
3.000 m zapreke
1. Nelzer (NDR) 8T6”65; 2. Panetta (It.) 8T6”85; 3. Ilg (ZRN) 8’16”92; 4. Reitz (VB) 8’18”12; 5. Van Di jek (Bol. 7, 8’20”19; 6. Mahmoud (Fr.) 8’20”25; 7. Scbvvarz (ZRN) 8’20”90; 8. Hackney (VB) 8’20”97; 9. Regalo (Fort.) 8’21”41; 10. Ekblom (Fin.) 8’28”32.
KOLAJNE
400 m (moški)
1. Black (VB) 44”59; 2. Schbnlebe (N DR) 44”63; 3. Schersing (NDR) 44”85; 4. Redmond (VB) 45”25; 4. Lubke (Z RN) 45”35; 6. Sanchez (Šp.) 45”41; 7. Canti (Fr.) 45”93; 8. Skarmrahl (ZRN) 46”38.
Palica
1. S. Bubka (SZ) 5,85 m; 2. V. Bubka (SZ) 5,75 m; 3. Collet (Fr.) 5,75 m; 4. Tarev (Bol.) 5,70 m; 5. Kuusela (Fin.) 5,55 m; 6. Lubenski (ČSSR)
5,55	m; 7. Penčer (Bol.) 5,55 m; 8. Ferreira (Fr.) 5,35 m; 9. Janša (ČSS R) in Nikolov (Bol.) 5,35 m.
Daljina (moški)
1. Emi jan (SZ) 8,41 m; 2. Gajevski (SZ) 8,01 m; 3. Evangelisti (It.) 7,92 m; 4. Mellaard (NizJ 7,91 m; 5. Ja-skulka (Polj.) 7,85 m; 6. Brige (Fr.) 7,72 m; 7. Kršek (ČSSR) 7,69 m; 8. Hanacek (ČSSR) 7,59 m; 9. Morinie-re (Fr.) 7,51 m; 10. Haaf (ZRN) 7,48 m; 10. Secchi (It.) 7,35 m.
NDR
Sovjetska zveza
Velika Britanija
Bolgarija
ZRN
Italija
Španija
Češkoslovaška
Portugalska
Švica
švedska
Francija
Romunija
Nizozemska
Z S B 7 8 6 5 5 6 5 12 2 3 1 2 2 3 14 2 1 0 1 10 0 10 0 10 0 0 12 0 12 0 12 0 0 1
DANAŠNJI FINALI
16.00: kladivo; 17.40 : 400 m ovire (m); 17.55: troskok; 17.55: sedmeroboj (800 m); 18.40: 110 m ovire; 18.50: maraton (m); 19.10: 10.000 (ž).
STUTTGART PO TV
RAI 2: 18.30 - 19.35; TV Koper:
16.25	in 20.30; TV Montecarlo 16.10.
Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA
Lendl in Navratilova brez težav
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
FLUSHING MEADOW — Nosilca št. 1 na mednarodnem teniškem odprtem prvenstvu ZDA Martina Navratilova in Ivan Lendl sta po pričakovanju premostila tudi drugo kolo. Navratilova je premagala Američanko Betsy Nagelsen s 6:2, 7:5, Lendl pa je odpravil Američana Terryja Phelpsa s 6:4, 6:1.
POMEMBNEJŠI IZIDI 2. KOLA
MOŠKI: Tim Wilkirison (ZDA) -McNamee (Avstralija) 6:1, 6:2, 6:1; Krickstein (ZDA) - Annacone (ZDA) 4:6, 4:6, 6:3, §:4, 7:6; Česnokov (SZ) -Pemfors (Šve.) 6:4, 6:4, 4:6, 6:3, 6:4; Noah (Fr.) - Ingramo (Arg.) 6:4, 6:1, 6:2.
ŽENSKE: Malejeva (Bol.) - Byme (ZDA) 6:1, 6:2; Jordan (ZDA) - Wer del (ZDA) 6:0, 6:3; Shriver (ZDA) -Bartos-Cserepy (Madž.) 7:6, 6:0; Ga-dusek (ZDA) - Smylie (Avstralija) 6:3. 6:4; Kelesi (Kan.) - Bunge (ZRN) 6:T,
7:5; Bowes (ZDA) - Paradis‘ (Fr.) 6:4, 0:6, 6:4.
Kaže, da John McEnroe na tem turnirju res nima sreče. Potem ko je bil med posameznild izločen že v prvem kolu, je včeraj izpadel tudi v dvojicah, in to ne da bi stopil na igrišče. Zgodilo se je namreč, da sta se on in njegov soigralec Fleming predstavila na teren z 21 minutami zamude (dovoljena zamuda je 15 minut) in tako sta izpadla na tem turnirju. McEnroe in Fleming pa sta zamudila zaradi prometne gneče v New Yorku.
Žensko odbojkarsko SP
RIM — Na bližnjem odbojkarskem svetovnem prvenstvu, ki se bo letos odvijalo na Češkoslovanskem, bo italijanska ženska reprezentanca igrala v Olomoucu v D skupini z ZDA, Japonsko in Severno Korejo.
Rally Piancavallo
PIANCAVALLO — Po drugi etapi rallyja Piancavallo za italijansko in evropsko prvenstvo, je po 17. preizkušnjah na prvem mestu Zanussi (peugeot), ki ima nekaj več kot minuto prednosti pred Bossinijem (lan-cia). Od začetnih 76 tekmovalcev jih sedaj tekmuje še 58.
Japonec Koichi Nakano je včeraj izboljšal svetovni rekord na 200 m z letečim startom s časom 10”57 (prejšnji rekord Francoza Oaharda je bil 10”584).
Svetovni pokal v gimnastiki
PEKING — Danes se bodo v Pekingu pričela tekmovanja za svetovni pokal v gimnastiki, na katerem se bodo zbrali najboljši gimnastičarji in gim-nastikarke, med katerimi tudi mlad Italijan Boris Preti. V moški konkurenci sta favorita domačin Li Ning ter svetovni prvak, Sovjet Korolev. Med ženskami pa se bodo za medalje
potegovale v glavnem sovjetske predstavnice.
Polynice Mitchell »prevaral« Milančane
MILAN — Kazalo je že, da bo temnopolti ameriški igralec Pplynice Mitchell nastopal letos za italijanskega prvaka Tracer (bivši Simac), toda nekaj se je tu Milančanom zataknilo, kajti Mitchell je medtem že podpisal pogodbo z nekim drugim italijanskim društvom. Milanska ekipa bo tako morala poiskati novega Američana in bo nastopila na turnirju v Ro-veretu brez tujcev.
Znižana kazen
MILAN — Disciplinska komisija je znižala kazen nogometašu Pescare 'Re-bonatu od štiri na tri kola.
Scanziani k Genoi
GENOVA — Bivši kapetan Sampdo-rie Sandro Scanziani je podpisal enoletno pogodbo z Genoo, ki nastopa v drugi ligi.
Po odločitvah prizivne komisije
Ogorčenje pokrajinskega odbornika za šport
Od pokrajinskega odbornika za šport Bruna Cavicchiolija smo prejeli pismo, v katerem se zgraža nad odločitvijo prizivne komisije glede tržaškega drugoligaša. Pokrajinski odbornik meni, da je b,ila Triestini napravljena očitna krivica.
Cavicchioli med drugim nadaljuje v svojem pismu, da tudi to ne sme oddaljiti navijačev od svojega kluba. Nasprotno: prav tile so trenutki, ko je treba društvu stati ob strani. Moštvo igra zelo dobro in tudi štiri kazenske točke ne bodo prepreka za dosego začrtanih ciljev.
Horjak in ne Hojek
V včerajšnji številki se nam je vrinila neljuba napaka. Bregov trener je Ivan: Horjak in ne Ivan Hojek. Bralce in predvsem Bregovega trenerja prosimo za razumevanje.
BALINANJE: jutri na Opčinah
Mednarodni turnir Poleta
obvestila
KOŠARKA: MILJSKA RIVIERA
Drevi v Trstu (21.00) Stefanel-Fantoni
V okviru miljske riviere bo drevi ob 21.00 v tržaški športni dvorani srečanje med tržaškim Stefanelom in videmskim Fantonijem.
Za tekmo vlada dokajšnje zanimanje, saj bodo Videmčani igrali s popolno postavo (torej tudi z odličnim Američanom Wrightom), kar bo za Ta-njevičevo moštvo drevišnja tekma zares lepa preizkušnja v tem delu pred-prvenstvenih priprav.
Cena vstopnic za drevišnjo tekmo je 6.000 lir za odrasle in 4.000 lir za mlajše.
Lorenzo Charles jutri v Cantuju
CANTU’ — Vodstvo Arexonsa iz Cantuja je sporočilo, da je premostilo vse birokratske težave glede najema ameriškega košarkarja Lorenza Charlesa. Ameriški center bo namreč že jutri v Cantuju.
Balinarski delavci iportnega društva Polet z Opč:n bodo kot običajno sklenili razgibano tekmovalno sezono z organizacijo mednarodnega balinarskega turnirja, ki bo na sporedu jutri, s pričetkom ob 8. uri. Tekmovanja v četverkah se bo udeležilo kar 16 slovenskih in italijanskih društev, tako iz zamejstva kot iz Slovenije in hrvaškega Primarja. Sodelovali bodo: Skala in Tabor iz Sežane, Repentabor z Dola, Jadran iz Izole, Modri val iz Kopra, šiška in Zarja iz Ljubljane, Trsat z Reke, Nevio in Ferroviario z Opčin, Portuale iz Trsta, Muggiaboc-ce dz Milj, Danica z Vrha, Kras iz Zgonika in dve postavi Poleta.
Kot lahko razberemo iz seznama u-deležencev, bo zasedba dokaj kakovostna in se obetajo res vrhunske balinarske tekme, ki jih številni naši ljubitelji prav gotovo ne bodo zamudili. Moštva, ki jih bodo porazdelil
v štiri skupine po štiri, se bodo pome-rila med seboj na igriščih Poleta in Nevia na Opčinah ter na pokritem balinišču pri Briščikih. Najboljše ekips bodo seveda obdarili z bogatimi na gradami. (bs)
Italijansko prvenstvo B skupine
ludi na igriščih baje
Od 1. do 7. septembra bo tržaški Tennis Club organiziral v okviru ita-lijanskiega prvenstva B skupine za posameznike teniška tekmovanja na Pa-diičah. V ponedeljek popoldne, v torek, sredo in četrtek( ves dan), se bodo tekmovanja odvijala tudi na teniških igriščih Gaje.
Ob tej priložnosti bo društvo Tennis Club priredilo fotografsko razstavo o športnih objektih in prireditvah na Tržaškem.
TK GAJA
organizira začetniški in nadaljevalni teniški tečaj za mladince in starejše. Vpisovanje v torek, 2. septembra, ob 18. uri neposredno na Padrieah ali po tel. 226115 ali 392190.
TPK SIRENA
obvešča, da bo jutri, 31. avgusta, regata za letošnje tečajnike v razredu »optimist«. Vsi zainteresirani naj pridejo v nedeljo ob 9. uri na pomorski sedež. Start je predviden ob 10.30. TPK Sirena obenem obvešča tečajnike, da so treningi vsak dan dopoldan in popoldan. Za pojasnila telefonirati na tel. štev. 422696.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo jutri, 31. avgusta, pred sesljanskim zalivom. Vpisovanje do 9.15, start ob 10. uri.
JK ČUPA
vabi člane na društveni praznik, ki bo danes, 30. avgusta, ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanu.
ŠD PRIMORJE
obvešča, da so treningi za mlade nogometaše (od letnika 1970 do letnik3 1978) ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure na proseškeB1 igrišču.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. sep" tem^ra, na sedežu ŠD Primorec v Trebčah seja nogometne komisije.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR . sporoča staršem, da se bodo otroci, ki so na pripravah v Škofji Loki, vrnili jutri, 31. avgusta, ob 16.30 n3 železniško postajo v Sežani.
ŠZ DOM
obvešča, da bo v torek, 2. septembr3 prvi trening članske ekipe v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom 20. uri.
ŠZ DOM
obvešča, da bo v torek, 9. septembr3 prvi trening igralcev propagand3 ' minibasket (letniki 1872 in mlajši) * telovadnici Kulturnega doma s priče*' kom ob 15. uri.
Pogovor z Meblovim trenerjem prof. Frankom Drasičem
»Računamo na dobro uvrstitev«
V ponedeljek je zamejska združena ženska odbojkarska ekipa Meblo začela priprave na bližnje prvenstvo 1986/87. Dekleta trenirajo vsak večer na Proseku od 20.00 do 22.30 pod vodstvom prof. Franka Drasiča in prav tam smo trenerja poiskali, da bi se z njim na kratko pogovorili ob začetku teh priprav.
»Franko, novosti v ekipi...«
»Ob začetku tega prvenstva ženske odbojkarske B lige smo pridobili izkušeno igralko Beti Hacinovi, ki je zadnja leta igrala v Padovi na najvišjih nivojih, zato pa ni več igralke iz Jugoslavije Ljiljane Markovič. Kvaliteta ekipe je torej ostala ista, saj se ogrodje naše skupine ni spremenilo. Šteje namreč devet igralk, le nekatere lanske mlajše igralke se bodo vrnile k niatičnim društvom.«
»Kako bodo potekale priprave do začetka prvenstva?«
»Sedaj vadimo izključno telesno kondicijo, naš prvi nastop pa bo v dneh 5. in 6. septembra na turnirju Bazoviških žrtev. Meblove igralke Cirila Kralj, Mira Grgič, Neva Grgič, Vesna Klemše, Elena Maver, Aleksandra Per-t°t, Erika Garbini, Lajris Žerjal in Beti Nacinovi bodo imele svoj prvi uradni nastop na Turnirju prijateljstva v Novem mestu konec septembra, prven-stvo pa se bo začelo 25. oktobra. Kot vidiš se bomo torej na zahtevne uradne nastope B lige pripravljali dva me-seca, kar je pravzaprav malo, vendar Pa bomb pripravo nadoknadili.«
»Kakšna bo letos drugoligaška konkurenca in kakšno uvrstitev si obetate?«
»Konkurenca bo pravzaprav podobna lanski, saj so v bistvu ostale iste ekipe kot v prejšnji sezoni. No, ne bo več Pordenona, ki je bil poglavje zase in je zasluženo prestopil v višjo ligo, zato menim, da bosta letošnji najmočnejši ekipi lanska drugouvrščena Ner-vesa in mlada ekipa Mogliana. Uvrstitev kot v lanskem prvenstvo bi bila za Meblo dokaj realna, kar pomeni, da računam na dobro uvrstitev. Zelo sem skeptičen glede napredovanja, saj bi, če bi hoteli računati na A-2 Ugo, morali s pripravami začeti prej. Če ne bo nepredvidenih zapletov, ki jih lahko
povzročajo poškodbe, bolezni ali kaj podobnega, lahko odigramo vidno vlogo v B ligi. Uigranost med igralkami je letos seveda boljša kot lani, drugoligaška konkurenca pa je ostala ista.«
»Vtis imam, da so treningi še precej trdi...«
»Res je. Vadba je naporna, dekleta pa delajo zelo dobro in navdušeno. Zelo so resna in imajo izredno voljo do igre. Važno je tudi to, da so igralke zelo navezane ena na drugo in da so prave prijateljice. To je seveda izredno pomembno za ekipo. Dodal bi še tudi, da je ekipa še precej visoka in da lahko torej tako predvaja dobro in atraktivno odbojko.«
Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
_____________priprave naših nogometnih enajsteric______
Lado Marchi (Juventina): »Zelo razveseljivo je da se je zbralo veliko število mladih igralcev«
Tudi na Goriškem so nogometaši treh slovenskih klubov, Juventine, Sovodenj in Mladosti, že pričeli s pripravami na novo prvenstvo, ki se bo pričelo 28. septembra. Kot smo o tem že Poročali, ideja združitve je splahnela, vsaj trenutno, tako da bomo tudi v naslednjem prvenstvu imeli tri slovenske postave, ki bodo igrale v 3. amaterski ligi.
Z oceno o trenutnem stanju naših društev, smo začeli pri štandreški Ju-ventini, ki beleži največ novosti, organizacijskih, kadrovskih in kar zadeva igralce same. Nepotrebne polemike, ki so jih čezmerno napihovali nekateri bivši odborniki in drugi, so šle že v Pozabo. Novo vodstvo Juventine si je takoj po občnem zboru zavihalo rokave in začelo korenito spremembo, ki le bila nujno potrebna, če se je želelo Ugotoviti štandreškemu društvu boljšo bodočnost. Prvi rezultati so že vidni rn sedaj bo treba počakati še na odziv standreških navijačev, ki bodo morali 5 Prisotnostjo na srečanjih ter z moral-n° podporo pomagati mladim odbor-gikom, ki so si naložili težko breme, ^omagati jim bo treba in jim stati ob strani tudi v trenutkih težav in stisk.
O pripravah ekipe in o društveni stvarnosti smo se pogovorili z novim Predsednikom Juventine Ladom Mar-^hijem, 26-letnim trgovcem iz Štan-dreža.
»Pred dnevi ste pričeli s priprava-"g za novo sezono. Kakšne so novosti?«
»Mislim, da je novosti kar precej. 'Najbolj razveseljivo pa je, da še je na Prvem sklicanju igralcev zbralo skoraj rideset mladih, pretežno Štandrežcev,
katerim so se pridružili nekateri igralci, ki so lani že igrali za našo ekipo. Najbolj zanimivo pa je, da so se našemu vabilu odzvali nekateri mladi domačini, ki so iz enega ali drugega razloga v zadnjih letih zapustili Juventi-no. Trenutno razpolagamo s kakovostno vrsto igralcev, tako da se nam ni treba bati za bližnje prvenstvo.
Druga novost pa zadeva trenerja. Zaradi delovnih obveznosti je Rudi Vižintin zapustil mesto trenerja, ki ga je prevzel dolgoletni igralec Caprive in zadnja leta tudi njen trener Rugge-ro Grion, kateremu bo pomagal Danilo Nanut.
Tretja novost pa zadeva naše najmlajše. Zaradi težav z igriščem in številom igralcev bodo naši mladi nastopili v Doberdobu z Mladostjo. S tem pa uresničujemo, vsaj delno, zamisel o združevanju.«
»Čez mesec dni se bo pričelo prvenstvo. Kako se nanj pripravljate?«
»Trener Grion je pripravil načrt treningov, ki bodo trajali petnajst dni zapored, potem pa bomo skrčili število treningov in se udeležili nekaterih turnirjev in prijateljskih tekem. 14. in 21. septembra, denimo, se bomo udeležili turnirja v Zdravščini, kjer bodo, poleg nas, sodelovale enajsterice iz Sovodenj, Zagraja in Zdravščine.«
»Vprašanje igrišča predstavlja veliko težavo. Kako bo v letošnjem prvenstvu in kako daleč so dela za obnovitev igrišča v Štandrežu?«
»Skoraj gotovo je, da bomo vse domače tekme odigrali na podgorskem pravokotniku, treninge, do začetka del, pa bomo imeli v vasi. Pred dnevi sem na občini dobil zagotovilo, da se bodo obnovitvena dela igrišča pričela nekje aprila-maja naslednjega leta. Ta naj bi trajala približno 6 mesecev, nakar bo treba počakati še dobro leto, da se igrišče uredi in je nared za igro. Skratka, naša ekipa bo morala še precej časa "gostovati" za domače tekme. Upam, da naši vaščani bodo razumeli težave, ki niso odvisne od nas, in da bodo ekipi stali vedno ob strani.«
Kot nam je Lado Marchi povedal, niso še dokončno izdelali organigrama igralcev. Težave imajo predvsem z vratarjem. Trenutno pa trener Grion razpolaga z naslednjimi igralci: Cin-gerli, Lauri, Costa, Chizzolini, D. Brajnik, P. Brajnik, G. Makuc, F. Marvin, T. Bastiani, M. Krpan, M. Zavadlav, P. Šturm, L. Medeot, F. Russo, V. Nanut, B. Nanut, Travagin, Del Negro, Vitale, Devetta, Grano, P. Peteani, Panico in Sermino.	Rudi Pavšič
Pred železniško postajo nas obkoli truma Indijcev, drug čez drugega vpijejo in sprva sploh ne vemo, kaj hočejo. Potem se izkaže, da so taksisti, očitno že vejo, da smo namenjeni k velikemu indijskemu dvorcu, pravzaprav grobnici, k slavnemu Tadj Mahalu. Obljubljajo, da bodo poskrbeli, da si ogledamo še vse drugo, kar je v Agri zanimivega, da nas ves dan vozijo okoli, do popoldanskega vlaka, ki se vrača v Delhi. Za 60 rupij nas možakar spravi v avto in nas najprej odpelje na kosilo. Izbira hrane je sicer pestra, toda za nas čudna in nenavadna. Ko nekdo vpraša za meso, ga fant, ki nam streže, čudno pogleda, kot bi bila izrečena kaka kletvica. Pač, zašli smo v gnezdo pravovernih vegetari-ancev. Na silo nekaj spravimo vase in odhitimo k znamenitosti, zaradi katere slovi Agra.
Tadj Mahal nas vsekakor preseneti. Zgradba, ki jo je menda dal sezidati perzijski šah, v čast svoji žeji in kjer sta tudi oba pokopana, je veličastna in mogočna. Baje jo je gradilo dvajset tisoč ljudi celih sedemnajst let, zbrani pa so bili arhitekti in mojstri obrtniki od Sredozemlja do Kitajske. Celotna zgradba je iz belega marmorja z vdelanimi dragimi kamni. Toda Indija je vedno Indija. Le malo stran, pod visokim zidom Tadj Mahala, kateremu se vrednost najbrž ne da izračunati, živijo pod cunjasto streho ljudje, revni, na pol nagi otroci pa stegujejo roke in prosijo.
Popoldne zaidemo nekam po svoje in znajdemo se sredi izredno revne mestne četrti. Štirje smo, z Bogdanom, Matevžem in Benijem, hodimo po ozkih uličicah med nizkimi belimi hišami, polno je ljudi in za nami se podi velika gruča otrok. Očitno smo zašli preveč v notranjost in ti ljudje nas ne morejo sprejeti. Vse večji hrušč nastaja, vpitje in vsi samo še v nas gledajo, iz vseh koncev pritekajo ljudje in kažejo s prsti, neko dekle celo v strahu pristopi in se me dotakne, kar povzroči množičen izbruh smeha in vpitja. Kajpak se je na koncu končalo tako, da smo morali skoraj pobegniti, mlajši fantje so nas pričeli kar kamnati. »Kakšen geto«, se je glasil Be-nijev cinizem.
Zvečer se vozimo nazaj proti Delhiju. Indija, kakšna dežela, kot sem jb sam videl v teh dveh dnevih, bi rekel ena sama zmešnjava. Ogromno je ljudi. Pravijo, da je v Kalkuti v eni ulici skoraj dva milijona ljudi, toliko kot nas je vseh Slovencev, in da kar množično umirajo. In se rojevajo. Turisti prihajajo v Agro, ogledajo si Tadj Mahal, nato pa brž nazaj, na ravno, v hotele, kjer je toplo in ustrezna higienska toaleta. Milijonska mesta pa životarijo v bedi in lakoti.
Ne vem, sprašujem se, ali je treba res vse skupaj jemati zgolj tako, kot se prikazuje, enostavno svet sprejeti z vsemi podobami življenja, ne glede na ogromne razlike, ki zevajo med njimi. Sprašujem se, ali sploh obstaja kakšna resnica, ...vedno znova: zlato je gnoj, gnoj je zlato, vse je to, to ni tisto. Kajpak je najlažje ne zastavljati vprašanj. To smo storili mi in naslednji dan zapustili Indijo. Tako rekoč skoraj pobegnemo, v varno naročje stare Evrope, kjer je življenje moderno. Čeprav se navidez delamo, kaj vse zanimivega smo videli v tej Indiji in da bi bilo dobro ostati še kak dan. V resnici pa smo izmučeni, do kraja izmučeni. Do vrh glave imam že tega Orienta, gre mi že skoraj na kozlanje.
Zgodaj zjutraj v Parizu nam skozi stene in okna udari vonj rezkega, mrzlega zimskega zraka. Že sam ta vonj je domač. Nakar letimo dalje, popoldne smo nad Karavankami, pod nami pa v svežem poprhu jasne podobe Julijcev. Domače gore, norimo od veselja, vsak vršiček prepoznamo, celo smeri v stenah razločimo, tam dol, sredi meglic, nekaj časa iščem, potem jo najdem, kot vedno mogočno, odmaknjeno in samotno, podobo Snežnika. Veliko nas je zbranih tu na kupu in gledamo skozi okenca, nekateri se veselijo, drugi skorajda resno molčijo. Vsaka vrnitev prinese s seboj težo daljnih obzorij. To pa pomeni dvojno izgubo, daljnega in domačega obzorja. V občutku zbeganosti pristanemo, vse bo treba začeti znova. Zdaj sem spet tu, pri Srečkotu: »Pod sivo Triglavsko steno počivamo. Naše misli: onstran.«
KONEC
Sestop v dolino
Na hitropoteznem šahovskem turnirju obmejnih mest
Več kot 20 štiričlanskih ekip
i ®KUA — Slovenska športna zveza športno društvo Pliberk bosta v ^Vlru letošnjega sodelovanja s Pri-orsko šahovsko zvezo - Koper orga-zirala v nedeljo, 7. septembra, ob 9. y v Prostorih gostilne pri Florijanu v jjTrčah pri Pliberku (Avstrija) 23. ob ^Ven* hitropotezni šahovski turnir Pj.rnejnih mest in krajev slovenskega kr ^10riai dežele Furlanije-Julijske avstrijske Koroške in Porabja '^džarska).
Po a letošnji turnir so organizatorji seri a- vee Kot 30 moštev s štirih so-p(j Thh dežel ob meji in pričakujejo Ljj. ežbo več kot 20 štiričlanskih ekip. ijpojPotezni turnir — vsak igralec bo ^ minut časa za razmišljanje za bo potekal po Bergerjevem
£tijo
Ho ®Inu v eni skupini, če bo prijavlje-0 24 moštev ali v dveh skupinah, 0 sodelovalo več kot 25 moštev, šest ekip bo organizator
boljših
nagradil s pokali, trije najboljši šahisti na posameznih šahovnicah pa bodo prejeli spominske medalje.
Prvi mednarodni turnir obmejnih mest in krajev so odigrali avgusta 1963 v Bovcu. Na dosedanjih 22 turnirjih je sodelovalo 90 ekip iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske. Na vseh 22 turnirjih je sodelovala samo ekipa Nove Gorice, a največ točk so zbrali šahisti Kopra 895 iz 20 nastopov na turnirjih, slede: Trst 857,5 (16), Nova Gorica 824 (22), Idrija 775 (17), Piran 768 (19), Postojna 703 (15), Tolmin 687 (20), Sežana 610,5 (17), Ajdovščina 609 (16), Anhovo 544,5 (15) itd.
Z mednarodnim šahovskim turnirjem v Pliberku, ki bo letošnja najbolj množična manifestacija šahistov štirih sosednjih dežel, se pričenja tudi pestra jesenska šahovska sezona.
Silvo Kovač
Ambiciozni načrti Fabia Ruzzierja
Po kratkem poletnem premoru, ko ni bilo v deželi pomembnejših atlet-skih tekmovanj, se bo konec tedna pričela druga polovica sezone, v kateri sicer za absolutne kategorije ne bodo več na vrsti razna deželna ter državna prvenstva, ki so jih zaradi evropskega prvenstva opravili že pred avgustom, vseeno pa bodo na sporedu še številna tekmovanja državne ter celo mednarodne vrednosti.
Če le bežno pogledamo v minuli del sezone, lahko rečemo, da je bila tudi slovenska atletika, s sicer redkimi predstavniki v absolutni kategoriji kar precej uspešna. Omeniti gre najprej Sonjo Antoni, ki je bila letos odlična v svoji disciplini 400 m ovire z osebnim rekordom pod minuto ter številnimi dobrimi uvrstitvami na raznih državnih tekmovanjih s svojim klubom Olio Sigillo Ancona. Nato bi omenili članico tržaškega CUS Ireno Tavčar z deželnim naslovom v metu diska ter drugim mestom v metu krogle ter končno še Fabia Ruzzierja, ki je bil na dežel-
nem prvenstvu tudi drugi s pokrajfh-skim rekordom v hoji na 10 km. Ruzzi-er bi na bližnjem državnem prvenstvu v hoji na 30 km kmalu poskrbel za presenečenje, ko je bil dve tretjini tekme na odličnem drugem mestu, a ga je ob koncu tako zdelala vročina, da je moral popustiti, čeprav je vseeno
uspel dospeti na cilj v skupini najboljših.
In prav Ruzzier ima v prihodnjih tednih na programu vrsto važnih tekmovanj z dokaj ambicioznimi načrti. Najprej bo skušal danes na Valmauri izboljšati lastni deželni rekord v enourni hoji (12,808 km) s ciljem prebitja zidu 13 km, že nekaj dni pozneje pa bo nastopil na mednarodnem tekmovanju v Vidmu, kjer bo nastopila vrsta svetovno znanih atletov. Tekmovanje za trofejo "F. Costa" bo potekalo 3. septembra na stadionu "Friuli". V soboto, 6., bo Ruzzier spet na startu na drugem mednarodnem mitingu za trofejo Rauber , ki ga bo na Kolonji organiziral tržaški CUS. Tekmoval bo v hoji na 10 km, kjer upa spet izboljšati lastni pokrajinski rekord, in končno bo 14. septembra v Bologni spet na startu: tokrat na razdalji 5 km, kjer bo na sporedu državno prvenstvo CUS in kjer bo naš atlet branil naslov prvaka CUS, ki si ga je prilastil pred dvema letoma v Pavii.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - -žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
30. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L. -Jztt
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V SZ razsaja moda vzhodnjašldh mističnih doktrin
Afera je močno in mučno odjeknila v švicarski javnosti
'W
Švicarska ustanova za mladino dolga leta odvzemala otroke romskim družinam
. ŽENEVA — Še pred nekaj desetletji so poredne otroke strašili takole: Če ne boste pridni, vas bo Ciganka spravila v bisago in vas odnesla. Etnologi in sociologi so že zdavnaj pojasnili izvor tega mita.
Malo pa je znano, da je v Helvetski federaciji, ki se ponaša s svojimi humanitarnimi akcijami za varstvo manjšin in osnovnih pravic ljudi, desetletja trajala legalizirana strašna kraja romskih otrok, da bi jih »prevzgojili«, »normalizirali« in »utopili« v švicarski družbi.
Šele dolgotrajna raziskava, ki se je s težavo premaknila zaradi odpora ustanove Pro Juventute (Za mladost), glavnega ideologa, organizatorja in izvajalca tega kulturnega genocida, bo dokazala, kako je bilo mogoče, da ga vodijo v demokratični evropski državi.
Najbolj preseneča dolžina trajanja tega pojava in dovoljevanje te rasistične prakse; trajala je od 1926. leta, (začela se je torej pred nacistično-rasističnim genocidom v Evropi) in je trajala vse do leta 1973.
Po objavi obtoženega dosjeja o divjaškem lovu na romske otroke, je švicarski tednik L Ebdo v uvodniku zapisal: Zgodovina, ki jo boste odkrili v tem dosjeju, je komajda verjetna. Od 1926. do 1973. leta je ustanova Pro Juventute poskušala odpravljati nomadi-zem v Švici z odvzemom otrok roditeljem. To je počenjala ob soglasnosti konfederacije in številnih kantonov.
V 15 letih je Pro Juventute minimizirala in skrivala afero, ki je imela rasistične cilje. Medtem ko so nacisti likvidirali 650.000 Romov, so Švicarji povsem osveščeno lovili svoje nomade, razbijali njihove družine.
Obtoževanje ustanove Pro Juventute, ki je vedno uživala uradno podporo in prejemala finančna sredstva in je tako za pol stoletja postala »stroj za
drobljenje nomadskih otrok«, so časnikarji tednika L'Ebdo začeli takole:
»O romskih otrocih se je govorilo, da so kradli kokoši. Mi pa smo Romom kradli njihove otroke. Šlo je za zakonito krajo v okviru sistema in ustavnosti, za najbolj umazano stran naše družbene zgodovine. Zakaj se zaradi tega nismo uprli veliko poprej? In zakaj smo tudi sedaj tako zadržani?«
Švicarski časnikarji vidijo omejen odgovor v nezadostni obveščenosti javnosti. Temu je težko verjeti, kajti lov na ljudi iz domnevne nevarne skupnosti je trajal celega pol stoletja.
Poleg tega so ustanovo Pro Juventute vedno vodile prve osebnosti kon-
federacije, vštevši njenega bivšega predsednika Rudolfa Friedricha in znanega bankirja Fritza Leutwilerja. Švicarski tisk je obsodil sedanjega predsednika te ustanove Rudolfa Frei-edricha, da poskuša zatajiti to sramotno dejanje, ki ga proglaša za zgrešeno. Na tiskovni konferenci pa se ni hotel oprostiti žrtvam te rasistične dejavnosti.
Hitro pa so se oprostili na državnem vrhu; oprostil se je sam predsednik konfederacije Alphons Egli. Povedal je, da so del arhiva o tej aferi zapečatili, kar predstavlja prvi resen korak k uradni preiskavi. Po časnikarskih virih je Pro Juventute priznala, da je star-
šem vzela 619 otrok, časnikarji pa zatrjujejo, da je več tisoč romskih otrok v starosti od dveh do šestih let bilo ugrabljenih staršem.
Nekaterim so do takšne mere oprali možgane in vcepili gnus do svojega etničnega porekla, da zavračajo povratek v materino naročje. Skozi vse otroštvo in mladost so jih vzgajali, da so njihove matere »slabe ženske«.
Ideolog tega »mentalnega holokavsta nad Romi« dr. Alfred Siegrid, ki se je za svoje akcije navdihoval pri nacističnih teoretikih o rasni higieni, je zapisal, da je vloga matere nomada zelo primitivna, da ne rečem živalska.
MOSKVA — Tudi v Sovjetski zvezi se je razširila moda vzhodnjaških mističnih doktrin. Zlasti joga vedno bolj zaskrbljuje oblasti. To je mogoče sklepati po tisku, ki temu pojavu posveča precejšnjo pozornost.
O tej temi sta se prejšnji dan razpisala kar dva ugledna časopisa. Mos-kovskaja Pravda objavlja zgodbo nedavno obsojenega guruja, Sovjetskaja Rosija pa opisuje dogodivščine mladenke, ki ji je spodletela igralska kariera, in se je z uspehom predstavljala kot poosebljenje znane popevkarice Pugačove, ki je med drugim živa in zdrava.
Moskovski inženir 45-letni Arkadi Brinblat se je proglašal za guruja in je pridigal povezovanje z nadnaravnimi silami, v zameno pa je od svojih privržencev zahteval 12 rubljev. V nekaj letih je zbral 27.000 rubljev (60 milijonov lir). Obsodili so ga na pet let zapora, ker je ustanovil neregistrirano versko sekto.
Na razpravi je moskovski guru poudarjal materialistični značaj svojega delovanja, ki je v skladu s partijsko direktivo o vlogi človeškega dejavnika v socioekonomskem razvoju družbe. Dodal je, da je s svojimi 300 privrženci na daljavo skrbel za zdravje članov vlade. Šodnikov ni prepričal; zanje so njegove ideje mešanica hinavščine, svetohlinstva in nevednosti.
»Takšna nekritična in navdušujoča dela, piše list, ki se, žal, pogostoma pojavljajo v sovjetskem tisku, pospešujejo jogo in druge podobne dejavnosti. Za razliko od inženirja-guruja je Zakharova od svojih privržencev zahtevala samo to, da ji vas zbere po 12 novih članov.
Najbolj pa se časopis čudi dejstvu, da so vsi ti nadangeli, Mohamedi in utelešeni Bude mladi ljudje, ponavadi univerzitetni študentje.
Na sledeh protisandinističnih gverilcev
MANAGUA — Stanje v Srednji Ameriki in še zlasti v Nikaragvi je izredno napeto. ZDA skušajo na vsak način zrušiti sandinistični režim v Ma-nagui in v ta namen podpirajo ter urijo protisandinistične gverilce, ki imajo svoja glavna oporišča v Hondurasu. Nikaragovski voditelj Ortega te dni med svojim potovanjem po evropskih, azijskih in afriških državah tudi opozarja na možnost ameriške invazije, kot se je zgodilo v Grenadi. Sami gverilci niso zmožni strmoglaviti demokratičnega režima, trdi Ortega, zato bi nujno potrebovali neposreden poseg ameriških oboroženih sil. Po njegovem mnenju je Reaganov namen poskusiti z agresijo v Srednji Ameriki, če pa mu tam uspe bi se iste metode poslužil tudi v Afriki in drugod.
Na sliki (telefoto AP): nikaragovska patrulja na sledeh protisandinističnih gverilcev
Ob verski tudi sociološka razlaga vse pogostejših dozdevnih prikazovanj
RIM — Zdi se, da se število Marijinih in Kristusovih prikazovanj v zadnjih časih veča. Sveta stolica oziroma Kongregacija za verski nauk je vzela pod »posebno nadzorstvo« 11 takšnih primerov, ki so se pripetili v zadnjih dveh letih. »Pojav se brez dvoma veča,« je potrdil podtajnik omenjene kongregacije msgr. Jožef Zlatnansky. »Točneje, povečalo se je število znanih primerov. Mogoče jih v preteklosti ni bilo manj, le da so se izpeli na krajevni ravni.«
Zadnji primer so zabeležili letošnjega 20. avgusta v Fosforii, malem središču v zvezni ameriški državi Ohio. Prikazal se je Jezusov obraz na stenah cisterne s sojinim oljem. Marca 1983 se je podoben pojav pripetil v mestecu Hidalgu v Teksasu. Kristusovo obličje so zagledali v »tortilji«, značilni mehiški jedi iz koruzne moke. »Tortillo« zdaj hranijo v stekleni posodi, ki je izpostavljena čaščenju vernikov. Prišlo je že na tisoče in tisoče romarjev. Večina jih je pripravljena priseči, da je gospa Paula Rivera, ki je prva doživela dozdevni čudež, s polaganjem rok ozdravila številne bolnike, med njimi nekaj hromih.
Po družbenopolitičnih posledicah, ki jih je izzval, dokaj izstopa primer, ki so ga zabeležili v letošnjem marcu in aprilu v Kairu. V koptski cerkvi sv. Damjane se je prikazovala Mati božja, pojav pa je priklical toliko ljudi, da so oblasti uvedle izredno stanje y celotni četrti, v kateri stoji cerkev. Med drugim so se zbale, da'bi prišlo do spopadov z muslimani, ki so tam v večini. Sicer pa se od tega primera veliko ne razlikuje dozdevno Marijino prikazovanje v nam bližnjem Medjugorju.
Tudi Italija je prizorišče prikazovanj. Lanskega 24. maja sta v Olivetu Citri v pokrajini Salerno dvojčka Dino in Carmine Acguaviva zagledala Marijo, ki se jima je potem prikazovala vse do novembra. Kot je povedal domači župnik msgr. Giuseppe Amato, jim je celo uspelo posneti Marijino petje. Trak so poslali v Vatikan. Zadnji takšen primer se je pripetil letošnjega junija, prav tako v pokraji-
ni Salerno. Mater božjo so zagledale nune samostana sv. Antona v Paganiju. Takoj se je odzvalo na tisoče romarjev.
»Prikazovanja so vsekakor kompleksen pojav,« pravi podtajnik Kongregacije za verski nauk msgr. Zlatnansky. »Cerkev se o njih ne izreka globalno, marveč od primera do primera, potem ko je ad hoc ustanovljena komisija preučila vsa razpoložljiva pričevanja in poročila, ki so jih sestavili upravitelji župnij, v katerih se je primer pripetil«
A pustimo pristop, ki ga ima katoliška Cerkev do teh pojavov. Z njimi se neodvisno ukvarjajo tudi znanstveniki, ki seveda versko dimenzijo načelno postavljajo v oklepaj (kar ne pomeni, da jo nujno zanikajo). V Italiji se z njimi med drugimi sistematično bavi skupina sociologov. Vodi jo prof. Franco Ferrarotti, ki je izdelal svojo teorijo. »Obstaja jasna povezava med tako imenovanimi nadnaravnimi pojavi in potrebami ljudmi v kriznih obdobjih. Kot izhaja iz naših raziskav, gre za potrebo po osmišljenju življenja, po napotkih "od zgoraj" in j redvsem po nekakšnem duševnem povračilu, ki jo občutijo emarginirani družbeni sloji.«
Ferrarotti opozarja, da se prikazovanja praviloma pripetijo na podeželju, v gorskih vasicah ali v predmestjih, vsekakor zunaj velikih središč. Gre skratka za kraje, ki so emarginirani. Z zemljepisnega vidika je tudi zanimivo, da takšnih pojavov skoraj nikoli ne zabeležijo severno od določenih vzporednikov. Poleg tega imajo vizije zelo pogosto otroci, ki so v večji meri podvrženi sugestijam.
Skupina italijanskih sociologov skuša z družboslovnega vidika obrazložiti tudi stališče, ki ga katoliška Cerkev zavzema do teh pojavov. Cerkev je vsekakor do njih zelo stroga: v zadnjih časih je priznala le prikazovanja v Lour-desu in v Fatimi. Po Ferrarottijevem mnenju Cerkev skuša doseči nekakšen monopol na področju vere. Zato odločno obsoja vse tiste dozdevno čudežne pojave, ki se ne skladajo z njenim naukom in zgodovinsko danostjo. Tu je treba iskati izvor njene selekcije, kakor seveda tudi v nevarnosti, da bi se zaradi površnih pristankov ali odobritev ne zamajala njena verodostojnost.
I •
sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhnnn - surovo šunko
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUkE
grandi marche
NEKAJ CT4I POZNEJE SE JE URŠULA HENIN-EOVft V 5PREM5TVU ZETA 5TJEPKA IN KRALJEVEGA KOMISARJA VRNILA NA 5U5JED6RAP.