Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2010 352(497.4 Šentjur) COBISS e Knjižnica Mestni trg 5b Šentjur m % * % mm k>MI’AI{lv> Peter Žmaher s p Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 Šentjur Telefon 03/ 749 26 00, Gsm 041 596 790 revija za aktualna lokalna vprašanja; letnik XVII, št. 11; 22. decembra 2010; cena: 2,00 € Božično premirje ali zatišje pred viharjem? Intervju z županom Markom Diacijem Stroški zimske službe letijo v nebo Alpos tudi v letu 2011? Miklavž v šentjurski farni cerkvi ■s;re:gn:o>zq;i naročnik oglasa: SDS Šentjur Naj vam novo leto 2011 uresniči veliko upanja in želja ter vam prinese miru, zdravja in sreče. Pozabite vse slabo kar je bilo in se spominjajte le dobrih in lepi stvari. Vesel božič in srečno novo leto 2011. Čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan mag. Marko Diaci s sodelavci 0 OBČINA ŠENTJUR SDS ^ v*’ •" ffoUotoln) mMm? in enotnosti želimo »;« Občinski ©eDdOF §0®l@Oi*$Q!Fto Srečno 2011! Novoletno voščilo je prijazna in verjetno največkrat uporabljena in tudi zlorabljena fraza. Radodarno si jo medsebojno podarjamo domala z vsakim osebkom, ki nam ob papirnatem obratu leta pride na pot, na silvestrski večer pa jo še celo skoraj obvezno podkrepimo s poljubom. Kako idilična podoba sveta, ki pa se razblini skoraj isti hip, ko jo poskušamo ustaviti. Tistim, ki se jim bo številka na koledarju prvič ali desetič pomaknila za eno naprej, novoletno voščilo ne pomeni niti fraze, morda le spomin na čas, ko sta bila Miklavž ali Dedek Mraz posebno radodarna ali pa izjemno skopa, in prav nič več. S čim se obremenjujejo srednje generacije, to so tiste, ki se gredo med drugim obvezno tudi Miklavže in Dedke Mraze, niti ne poskušam več razvozlati. Že dolgo lebdijo nekje onstran mojega razumevanja vesolja. In, o groza, pravzaprav ne vem niti tega, kaj menjava letnice pomeni meni in moji generaciji. Nekoč, no, morda je to bilo pred desetimi ali dvajsetimi leti, sem še delal nekaj takega, kot so bilance, danes nič več. Razen za Šentjurske novice. Vsak pogled nazaj in na koledar me neusmiljeno uvrsti v kategorijo odpisanih, čemur se seveda poskušam živalsko krčevito izogibati. Zato ves božično-novoletni družabni blišč doživljam razdvojen; je hkrati pozaba in opomin. Toda se vseeno sprašujem, ali ima novi župan Diaci res pravico svojim podanikom odreči običajne novoletne lučke? Če je njegov ukrep znamenje začetka drugačnega občinskega vladanja, bi mu še rade volje oprostil, toda se bojim, da gre le za nekaj takega, kot so Pahorjeve kavice iz lastnega žepa in milijardna proračunsko luknja v državnem proračunu. Ampak pustimo to, morda pa »mali Markec« le ve, kaj dela. Kateri dogodki so zaznamovali »moje« leto 2010? Ne, kriza ne, ker se že predolgo vleče, in je imamo vsakdan polna usta. Pretresle me tudi niso naše občinske volitve. Čeprav je na županskih volitvah zmagal »moj« kandidat, nisem nad zmago prav nič vzhičen; bil je enostavno edina opcija in nič več. Čakam. To, da so Pahorja, ki se mi še vedno zdi tip sprejemljivega vladarja, pustili na cedilu tako njegovi uradni zavezniki kot domala vsi navadni državljani, se mi zdi prav žalostno. Zaskrbljujoč je vzpon Desusa, neodgovorne kombinacije »rdeče« preteklosti, prozaičnega varovanja interesov »odhajajoče« generacije in poceni populizma, ki lahko postane celo pretendent za prevzem državne politike. Prizadel me je debakel Bineta Kordeža, enega redkih »tajkunov«, ki se mi je zdel pošten. Zgrozil sem se nad menedžerskimi pohlepi, še posebej šefov Vzajemne - se še spomnite, da je pred desetletjem Arhar izgubil predsedniške volitve zaradi sedaj »mizerne« plače 3000 DEM? Zgodba o Alposu je tudi tu nekje, toda je še vedno tako skrivnostna, da še zgražanja ne zasluži. Sprašujem se le, se liberalizem oziroma kapitalizem lahko iztečeta v boljšo varianto socializma, kot smo jo že preživeli? Resnično največ se mi je dogajalo na osebni ravni. Soočenje z rakom je stres, ki je zasenčil vse drugo, izzveneval pa je še dolgo potem, ko so mi zdravniki zagotavljali, da sem na konju. Morda mi je tudi zaradi njega zmanjkalo energije za Šentjurske novice. Vse prej kot lahka je bila odločitev, da je dovolj 18 let uspehov, neuspehov, vseh mogočih in nemogočih pripetij, zamer, posmehovanj, odškodninskih tožb ... Nastajanje januarske številke ŠN bo že vodil moj naslednik Jure Godler. Čeprav je že desetletje z nami, mu ne bo z rožicami postlano; eno je biti zraven, drugo je biti za vse odgovoren, tudi za denar. Zdaj bom jaz tisti, ki bo samo lepo zraven. Vesel sem, da se je tako odločil, in upam, da mu boste bralci v začetku prizanesljiv, kasneje pa tudi pravičen sodnik. Pa srečno 2011! F. Kovač Nastajanje januarske številke ŠN bo že vodil moj naslednik Jure Godler. Čeprav je že desetletje z nami, mu ne bo z rožicami postlano; eno je biti zraven, drugo je biti za vse odgovoren, tudi za denar. Zdaj bom jaz tisti, ki bo samo lepo zraven. Vesel sem, da se je tako odločil, in upam, da mu boste bralci v začetku prizanesljiv, kasneje pa tudi pravičen sodnik. Pa srečno 2011! Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Jure Godler Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 26. januarja 2011 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. Kaj se dogaja v občinskem političnem zakulisju, lahko več ali manj samo še ugibamo. Županova služba nas sicer pridno bombardira s svojimi kratkimi sporočili, ki pa so bolj kot ne le promocijske narave in brez tiste sporočilnosti, ki bi nakazala, kakšna zgodba se nam obeta v občinskem svetu. Županov poskus »razbitja« strank? Znano je, da se je župan sestal s predsedniki vseh v občinskem svetu zastopanih strank, toda o vsebini njihovih pogovorov se ne ve skoraj ničesar. Razen tega seveda, da so vsi »pripravljeni sodelovati v korist občine Šentjur in v skladu s svojimi programskimi načeli«, kar v bistvu ne pomeni nič. Je pa nekoliko bolj zanimiva informacija, da so predsedniki, razen predsednika SDS Koržeta, pristali na županovo željo, da se osebno ločeno sestane in pogovori z vsakim od občinskih svetnikov. Čeprav županova zamisel sama po sebi zveni nedolžno, ne nazadnje tudi spodbudno vljudno, je v ozadju uresničevanje nesporno temeljne ideje GOŠ o vzpostavitvi nestrankarske občinske oblasti. Kar je s stališča župana povsem pričakovano in logično, nikakor pa ne bi smelo biti enako logično in sprejemljivo za strankarske liderje. Ločeni pogovori s posameznimi strankarskimi občinskimi svetniki nesporno pomenijo uvod v rahljanje strankarske discipline, na kar pa ne bi smele pristati niti NSi, SD in SLS, ki imajo po enega ali dva občinskega svetnika, kaj šele stranke z več svetniki. Če seveda željo obstajati kot suvereni politični subjekti. Za svetnike razklanega »interesnega« Desusa in prilagodljive SD je pristanek še nekako razumljiv, presenetljivo pa so na »spoved pri županu« med prvimi pristali tudi svetniki LDS. SDS rešuje čast strank, toda ne opozicije Tako predsednik SDS Korže in vodja svetniškega kluba SDS Žafran sta edina gladko javno zavrnila županovo povabilo in s tem formalno stopila v bran strankarske demokracije. Toda obrazložitev te njune odločitve je tako neprepričljiva, da ne zdrži resne kritike. Če je še korektno Žafranovo pričakovanje, do neke mere tudi pogojevanje, da so se z županom pripravljeni pogovarjati le kot skupina o točno določeni temi, torej o tako imenovanih programskih koalicijah, pa je razlog, ki ga navaja predsednik Korže, bodisi diplomatsko sprenevedanje ali pa norčevanje iz župana. Korže je namreč pisno izrazil skrb, da bi Diaci zapravil preveč časa, če bi esdeesovo deveterico svetnikov »spovedoval« posamezno. Zavrnitev te županove namere je s strankarskega stališča sicer vsebinsko povsem razumljiva, je pa manj prepričljiv razlog, »ki ga je pes na repu prinesel«. Če je ta izmikajoča Koržetova zavrnitev mišljena tako, kot je zapisana, lahko pomeni, da se tudi SDS poskuša otresti »nekoristne« opozicijske drže in želi biti zraven pri oblasti. Pa tako spet ne bi imeli nikogar, ki bi vladajočim kompetentno gledal pod prste. Spremembe Statuta (ki jih ne bo) Že na decembrski seji naj bi prišle na dnevni red spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku, ki sta jih Diaci in Polnar omenjala že pred volitvami. Kamen spotike bosta zlasti dva predloga: prvi, da se bistveno zmanjša število t.i. delovnih teles OS, in drugi, ki ga bo verjetno poskušala uveljaviti zmagovalka lokalnih volitev SDS, da je število članov v njih proporcionalno odvisno od volilnega uspeha stranke. Po veljavnem Statutu ima OS 13 delovnih teles, v vsakem so s po enim članom zastopane vse stranke, torej je v njih okrog 90 praviloma strankarsko angažiranih ljudi. Dosedanja praksa je pokazala, da od teh delovnih teles ni koristi in so zgolj nekakšno odlagališče najzvestejših strankarski kadrov, ki se jim stranke poskušajo oddolžiti z obljubljenimi sejninami. Neučinkovitost teh delovnih teles je pogojena tudi z njihovo sestavo, ki ni enaka razmerju sil v OS. Čeprav najbolj angažirani posamezniki lahko v 4 letih pokasirajo skupno tudi do 6000 € sejnin in se skupni stroški s krčenjem s 13 na približno 6 odborov ne bi občutneje zmanjšali, bi to le bila odlična politična poteza, nekaj takega kot Pahorjeve kavice in ukinitev novoletnih lučk v Šentjurju. Ki pa nima pravih možnosti, saj je tihi interes praktično vseh strank in v tem primeru verjetno tudi GOŠ, da iz proračuna potegnejo čim več zase. Podobna usoda čaka tudi predlog, da naj bi število članov delovnih teles bilo sorazmerno številu občinskih svetnikov posamezne stranke. V tem primeru tudi GOŠ in SDS, ki imata skupni interes, nimata dovolj glasov, da bi spremembo Statuta sama izglasovala. Ker sta poleg tega še politična nasprotnika, ki si težko že kar na začetku padeta v objem, sprememba Statuta ni verjetna. Ampak, pustimo se presenetiti, morda bo pa naš OS pod vodstvom civilne iniciative GOŠ vendarle presegel ozke strankarske interese. Zmanjšanje komunalnega prispevka bo lažji zalogaj Čeprav je vprašanje komunalnega prispevka strateško neprimerno pomembnejše od strankarskih sejnin, pa glede na to, da je sedanji komunalni prispevek res visok in so pred volitvami za njegovo znižanje navijale vse stranke, za njegovo spremembo ni pričakovati večjih težav. Vsi županski kandidati (delno tudi Tiselj so že pred volitvami veselo »tržili« njegovo zmanjševanje, med prvimi tudi župan Diaci, ki je sedaj odgovoren za občinske finance in bi po tej logiki moral že zagovarjati višjo številko. Čeprav je znano, da SDS le delno podpira županove predloge, lahko pričakujemo, da bodo vsi svetniki po vrsti le tekmovali, kdo bo predlagal nižjo številko. Za spremembe tega odloka je potrebna le navadna večina navzočih svetnikov, kar pomeni, da ob tem odloku ne bo prišlo do opredeljevanja za župana ali opozicijo. Kdo bo direktor občinske uprave? Ne glede na to, da je Jože Palčnik trenutno prvi in tako rekoč nepogrešljivi mož občinske uprave, je ugibanje o njegovi usodi eno od najaktualnejših ugibanj ulice. To, da bo ostal na svojem delovnem mestu, pravzaprav ne verjame nihče. Interesne povezave, v katere naj bi bil vpet, naj bi bile po splošnem mnenju do te mere obremenjujoče, da ga župan, tudi če bi hotel, kljub lojalnosti, ki mu jo je Palčnik menda že zagotovil, ne bi mogel obdržati, ne da bi ogrozil svojo lastno kredibilnost. Logična rešitev, ki je bila nakazana že pred volitvami, bi bil Robert Polnar, toda njegovo ime je v zadnjem času povsem izginilo iz te kombinatorike. Če bi Diaci resno računal nanj, bi pričakovali, da bi prišel na Občino skupaj z njim. Očitno je vprašanje direktorja občinske uprave še povsem odprto. Če bi prišlo do formalnega povezovanja z LDS, bi se v igri lahko pojavil tudi Edi Peperko. Še bolj skrivnostno je dogajanje okrog imenovanja podžupana. Glede na številčno razmerje v OS bi bila edina logična izbira Jože Korže ali kdo drug iz SDS, toda ta kombinacija ni v skladu z napovedano politiko GOŠ. Morda tudi zato župan Diaci čaka, da se strasti umirijo in da bo čas prinesel tudi to možnost. ■” rJM USral Čeprav je od prevzema županske funkcije minil le slab mesec in od novega župana Marka Diacija skorajda nismo mogli pričakovati atraktivnih odgovorov, smo se vseeno odločili za novoletni intervju z njim, ker se tako pač spodobi. Da bo v njem vsaj malo več izzivov za bralce, smo ga na nek način posredno soočili z njegovim najresnejšim političnim nasprotnikom predsednikom SDS Jožetom Koržetom. Česar seveda nismo povedali ne enemu ne drugemu. G. Diaci, kako kot general po bitki ocenjujete jesenske volilne dogodke, uspeh GOŠ, vaš uspeh in poraz Štefana Tisla? Najprej lahko zatrdim, da smo imeli dober in verodostojen program, potrudili smo se za pristne kontakte z volivci, pri naših stališčih smo dosledno ostajali na realnih tleh, ob tem pa smo imeli zelo racionalno predvolilno kampanjo, ki je verjetno bila kar nekajkrat cenejša od kampanje nasprotnega tabora. Naš uspeh je bil le deloma posledica tudi trenda neodvisnih list, ki so uspevale povsod po državi in predstavljajo nezaupnico klasični strankarski politiki. O tem nesporno govori tudi naša nizka volilna udeležba. V drugem krogu je bila za 2 odstotka višja, kar pomeni, da smo le uspeli vsaj deloma mobilizirati politikov naveličano volilno telo. V resnici se je dogajalo, da so se v drugem krogu prebudili volivci, kijih prej nikoli nismo uspeli pripeljati na volišča. Šlo je pravzaprav kar za tipični efekt, ko so ljudje začutili, da so spremembe vendarle mogoče in so radi dodali svoje glasove. Med slabostmi nasprotnega tabora vsekakor moram omeniti nekatere napake, ki so jih zagrešili že med mandatom, na primer proračunsko megalomanijo in nerealno načrtovanje, neracionalno porabo sredstev (igrišče na mivki, Ipavčeva 17, ...), v določeni meri tudi pretirano zadolževanje. Velik vzrok za poraz je bil njihovo prepričanje, da so nepremagljivi, zato jih je drugi krog povsem presenetil in so reagirali zmedeno. Nasilna predvolilna kampanja po diktatu plačanih profesionalcev se je pokazala kot kontraproduktivna. Tislovo kopičenje raznih plačanih funkcij in imenovanja številnih podžupanov so med ljudmi odmevali izrazito negativno in so bile »kapljice čez rob«. Slišal sem pripombe nekaterih pametnih ljudi, da je na teh volitvah šlo bolj za odločanje proti Tislu kot za podporo Diaciju? Do neke mere to lahko drži, vendar pa mislim, da je bil bolj kot to za moj uspeh pomemben efekt sočutja, ko so praktično skoraj vse etablirane stranke nastopile družno proti Diaciju. Pustimo zgodovino in se vrnimo v sedanjost. Kako je bilo na primopredaji s Tislom in kako so vas sprejeli na Občini? Pomenljivo je dejstvo, da se je primopredaja kar (pre)dolgo odlagala in smo bili glede tega ena zadnjih občin. Zakaj, morate vprašati druge. Primopredaja je več ali manj formalnost, pravo stanje se bo pokazalo šele ob zaključnem računu. Lahko le rečem, da me skupen znesek dolgov in neplačanih obveznosti v višini 8,6 milijona € sploh ni presenetil. Sprejem na občini je bil korekten, toda previden. Občutil se je nekakšen strah pred možnimi spremembami, a se zdi, da je občinska uprava kmalu sprejela dejstvo, da je in mora biti nevtralno orodje volivcev oziroma politike. To sem na sestanku z zaposlenimi tudi jasno povedal. V tem smislu je narejen Etični kodeks, ki sem ga sprejel in so ga vsi tudi podpisali. Na individualne pogovore ste povabili vse občinske svetnike, nekateri menijo, da ste jih poskušali »omehčati« in s tem nekako razbiti strankarski sistem v OS? To o razbijanju strank so neumnosti. Več kot polovica svetnikov je novih, večine od njih še nisem poznal, enostavno sem jih želel spoznati in seveda tudi okvirno oceniti, kaj me čaka v OS. Šlo je več ali manj le za vljudnostno gesto. Ki pa sta jo vodja svetniške skupine SDS Lubo Žafran in predsednik SDS Jože Korže jasno oziroma javno gladko zavrnila. Vam lahko SDS in Jože Korže temeljito zagrenita vaš županski mandat, ki pa temelji na civilni iniciativi in ne na strankah? Kar nekaj stvari še moram razčistiti, preden lahko poskušam odgovoriti na to vprašanje. Smešno je, da svetniki SDS, ki so tudi funkcionarji v KS, LUŠ ali kje drugje, brez zadržkov lahko prihajajo k županu na pogovore, ki se tičejo njihovih funkcij, kot občinski svetniki pa ne. S Koržetom sem imel v preteklem mandatu OS kar nekaj ostrih debat, verjamem, da si drug drugemu nisva preveč simpatična, toda on se bo moral med prvimi odločiti, ali bo sodeloval ali rušil, bo vizionar ali zgodovinar, bo delal za prihodnost ali »prešteval kosti«. Zavedam se, da je SDS svetniška skupina dovolj močna, da lahko na primer brez težav zavrne predlagane spremembe Statuta, toda, povejte mi, kako lahko to naredi, ko pa skoraj v celoti povzemam njihove predloge izpred pol leta? Isto velja tudi za odlok o znižanju komunalnega prispevka (KR). Pred volitvami so vsi, vključno z županom Tislom, obljubljali njegovo znižanje, ali ga lahko sedaj zavrnejo, ne da bi izpadli neresno? Lahko zavrnejo linearno znižanje za vse investitorje, kar menda predlagate vi. Oni pravijo, da zato, ker boste z znižanjem poravnali svoj dolg do Muleja, KEE in drugih, ki so vas materialno podprli. Kakšno znižanje pravzaprav predlagate? O dokončnem predlogu še ne bi govoril, ker ga moramo uskladiti še na koordinaciji političnih strank. Povem lahko le to, da bo šlo za maksimalno možno znižanje, ki ne bo le konkurenčno KP v sosednjih občinah, temveč bo tudi jasno znamenje investitorjem, da smo vlagateljem prijazna občina. Primeren KP je praktično edina možnost, da spet zaženemo razvojni cikel. Ob tem bomo predlagali še dodatne olajšave za mlade družine, kmetijske objekte, nova delovna mesta ... Vse stranke so imele znižanje KP v predvolilnih programih, ker je to edino logično in smotrno. V preteklih letih sem srečal veliko občanov, ki se ravno zaradi tega dejstva niso odločili za investicijo, mnogo pa se jih je tudi izselilo iz Šentjurja. Tista o poravnavanju dolgov pa je zlonamerna in bosa, ker nisem nikomur nič dolžan. Se ne bojite, da bo Korže pridobil večino v OS in z uveljavitvijo svojega proračuna prevzel vajeti v svoje roke? Če uspe narediti boljši program kot mi in z njim tudi prepričati večino v OS, je to njegova legitimna pravica. Idejno vodilo GOŠ je odprtost za konkurenco, za možnost odločanja za boljše variante. Potrudili se bomo, da bomo boljši. Računate, da boste v OS za ključne zadeve vendarle dobili podporo. Na koga vse računate? Ne računam na generalno podporo, računam pa na t.i. projektne koalicije, to je na podporo za posamezne projekte, sedaj na primer za spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku, o drugih projektih pa se bomo usklajevali, ko bodo aktualni. Pred vami je težka naloga, kako v strankarskem sistemu uresničiti »nestrankarske« ali celo »protistrankarske« vizije GOŠ, ki so vas pravzaprav pripeljale na oblast. Recimo, kako boste vzpostavili stike z volivci in jih uspešneje kot stranke vključevali v odločanje? Konkretnemu odgovoru na to vprašanje se bom izognil, ker nakazanih dilem še nismo dorekli. GOŠ kot inštitucijo moramo formalno še vzpostaviti in tudi domisliti prehodnost informacij in odločitev v obe smeri. To je naloga, ki čaka predsednika GOŠ, kar pa jaz ne bom. Kako GOŠ trenutno zagotavlja večjo transparentnost vseh oblastnih odločitev? Obljubljali ste navzočnost javnosti -medijev na sestankih delovnih teles, celo na t.i koordinaciji pred sejo OS, vem da te zadeve tečejo, ŠN pa doslej še niso dobile nobenega vabila? Tudi vaše izjave za javnost so več ali manj brez vsebine, le nekakšen piar? Vsi naši sestanki so odprti za javnost, če boste prišli, vas nihče ne bo preganjal. Osebno se bom zavzel, da bodo mediji obveščeni o vseh sestankih, ki jih bodo vodili predstavniki GOŠ. Kako bodo ravnali drugi predstavnik strank, ne morem reči. Je pa večina aktivnosti objavljena na spletnih straneh, in če temu rečete piar, tudi prav. Bo Jože Palčnik ostal direktor občinske uprave? Kdo bo podžupan? Dokončnega odgovora še ni. Po novem letu bom postavil organizacijsko shemo občinske uprave in se šele potem odločal o morebitnih kadrovskih spremembah. G. Palčniku poteče pogodba o delu šele v drugi polovici leta 2012, do takrat vsekakor računam na njegove izkušnje in sodelovanje. Podžupana bom verjetno imenoval šele v drugi polovici leta 2011, kar je trenutno največji kamen spotike. Prej želim oceniti, kdo bi res rad delal in koga zanima zgolj honorar in pozicija. Iz napak predhodnika sem se namreč veliko naučil. Kakšna bo vloga Roberta Polnarja? G. Polnar se še ni odločil glede svojega bodočega angažmaja. Kaj je novega okrog Kulturnega centra Šentjur (KCŠ), ki ga sam sicer raje imenujem kar Prireditveni center Šentjur (PCŠ), saj je jasno, da knjižnico že imamo, glasbena šola pa bo šla v Zg. trg? KCŠ ali bolje morda res PCŠ je projekt, ki bo realiziran do konca tega mandata. Kakšen in kje bo, ni stvar politike, temveč stvar kulturnikov. Imenoval sem komisijo, ki bo zadevo vsebinsko dorekla, moja naloga pa je, da poskrbim za denar. Verjamem, da ga bom uspel pripeljati v Šentjur. Tudi športna dvorana pri Šolskem centru Šentjurje v igri? Je, gre pa za objekt, ki je v večji meri v državni pristojnosti in ne bo pretirano bremenil občinskih financ. V tem kontekstu nam žal evropsko prvenstvo v košarki 2013 ni ravno najboljša popotnica. Kaj bo z navezovalno cesto Dramlje - Bezovje? Pred volitvami ste bili na strani CIK, ki je odločno zavrnila možnost izgradnje na aktualni trasi skozi Kamensko dolino. Delamo na rešitvi, ki ne bo bistveno spreminjala trase, a bo za prebivalce Kamenega sprejemljiva. Umestitev v prostor je naša naloga, ki jo lahko opravimo v pol leta, izgradnja pa bo seveda odvisna od zdravja državnih financ. Navezovalna cesta je eden od projektov, ki jih bo država med prvimi zagotovo realizirala. Alpos? V ekonomskem smislu je verjetno težko rešljiv. Kot župan sem nemočen in več ali manj lahko le zaskrbljen zaradi grozeče socialne bombe. V tem smislu sem po sestanku z vodstvom in mnogimi, ki imajo kakršenkoli vpliv. Podjetje ima sicer trg, vendar je zgodba lastnikov in upnikov tista, ki ima tu vpliv in odločilno besedo. Vendar se je treba boriti in upati do zadnjega. Lahko rečete kaj bolj konkretnega o drugih tekočih in načrtovanih projektih? Slab mesec sem šele župan, intenzivno šele zbiram vse relevantne informacije, zato je govorjenje o konkretnih projektih, tudi tistih iz prejšnjih vprašanj, rahlo preuranjeno. Dejstvo je, da je Občina v slabi finančni kondiciji, splošna kriza nam bo nesporno še zmanjšala proračunske prihodke, ta hip še niti ne vemo natančno, za koliko, zato zelo težko rečem, kdaj bomo izvedli načrtovano prenovo šole na Planini s telovadnico, prizidek v Dramljah, igrišče v Šentjurju, vrtec v Hruševcu ... Smo pa aktivni pri prijavah na državne razpise, pripravljamo projektno dokumentacijo, in verjamem, da bomo nekatere stvari pričeli že naslednje leto. Je pa dejstvo, da bomo v letu 2011 plačevali veliko investicij, ki so bile izvedene v preteklih letih. Kje vi vidite razvojne šentjurske razvojne priložnosti? Kot sem že rekel, v prvi vrsti v razmahu poslovno obrtnih con ob navezovalni cesti ter v zagonu razvojnega cikla s privabljanjem kapitala s pomočjo znižanega komunalnega prispevka in drugih olajšav za investitorje. V razmah turizma ne verjamem najbolj, je pa dejstvo, da je Slivniško jezero naša edina tržno obetavna niša. S pomočjo javno-zasebnega partnerstva bi jo bilo možno odpreti. In za konec še vaš sporočilo občanom občine Šentjur? Spoštovane občanke, spoštovani občani, želim vam vesel in srečen božič, pozabimo na vse, kar je bilo slabega v preteklem letu, in usmerimo pogled v prihodnost. Srečno, uspehov polno in predvsem zdravo leto 2011! © Jože Korže, 60-letni Ponkovljan, od letos tudi upokojenec, osebne predstavitve ne potrebuje, ker je že vrsto let eden od najbolj poznanih in najvplivnejših šentjurskih politikov. Naj le še enkrat povemo, da je državni svetnik, v občinskem svetu mu teče peti mandat, v preteklem mandatu je bil podžupan, je predsednik šentjurske SDS in drugi mandat tudi regijske SDS. Na letošnjih občinskih volitvah se mu je zgodilo, da je iz njih izšel skupaj z SDS kot veliki zmagovalec, hkrati pa si je hočeš nočeš moral naložiti na svoja pleča boleči poraz Štefana Tisla na županskih volitvah. V tem intervjuju smo ga prikrito soočili z glavnim političnim konkurentom Diacijem. G. Korže, kako sedaj po bitki, ko je lahko biti general, kot pravijo, ocenjujete jesenske volilne dogodke? Kar se uspeha SDS tiče, lahko le rečem, da je res izjemen; v zgodovini šentjurske demokracije še ni bilo stranke, ki bi dobila tolikšno podporo volivcev. Naš uspeh je posledica različnih sinergističnih dejavnikov, kot sta na primer na eni strani rastoči ugled SDS na državni ravni ter večletno načrtno delo našega občinskega odbora, na drugi strani pa tudi slabo delo skoraj vseh šentjurskih strank. Z izjemo LDS so se druge stranke aktivirale šele mesec ali dva pred volitvami, kar je absolutno prepozno, tako se danes politike ni več mogoče iti. Tudi presenetljiv uspeh GOŠ, ki je štartal kot nestrankarska civilna pobuda, kaže na notranjo krizo šentjurske strankarske politike, ki pa se, hvala bogu, SDS ni dotaknila. Pri županskih volitvah smo zagrešili več napak. Prva napaka je bila, da smo volivcem premalo agresivno nakazali spremembe. Kot odločilno napako ocenjujem tudi to, da se nismo že pred prvim krogom dovolj potrudili za vzpostavitev transparentne predvolilne koalicije z dotedanjimi partnerji LDS, Desus in SLS, pa čeprav bi temeljila na nepriljubljenih treh podžupanih. Res Pa je tudi, da oni niso pokazali prave volje za sodelovanje. Ne dvomim, da bi odločen skupen nastop imel velike možnosti. Da tega nismo storili, je gotovo krivo naše podcenjevanje nasprotnih taborov, ki smo se ga zavedli šele, ko je bilo prepozno. Po drugi strani so porazu župana Tisla botrovali številni mali spodrsljaji, ki so se pred drugim krogom združili v nezadržen plaz. Med prvimi bi omenil slovensko tipično fovšijo: očitki o treh županovih plačah, ki vse skupaj ne bi odtehtale njegove plače v Bolnici Celje ob polni zaposlitvi, hkrati pa vtis o razmeroma lahkotnem opravljanju prevzetih funkcij. Sledile so še naše manjše napake na javnih predstavitvah, neprepričljivi odgovori na očitke glede zadolženosti občine in previsokega komunalnega prispevka. Toda ne smemo pozabiti, da so se naši glavni konkurenti iz GOŠ, ki jih takrat še nismo identificirali kot takšne, svojega dela lotili zagnano, temeljito in pravočasno. To jim je treba priznati. Žal je tudi res, da je bila njihova kampanja zelo agresivna in nesramna, česar v Šentjurju doslej nismo bili vajeni. To, kar se je širilo po internetu, Facebooku, vse seveda nepodpisano, nedvomno Pa so za zapisi stali Diacijevi jurišniki, je daleč presegalo meje korektnega političnega delovanja. Tisti t i. incident na Uršuli je bil tipično izzvan in nato do kraja zmanipuliran dogodek. V resnici ni bilo prav nobenega dogovarjanja z župnikom. Da ne govorim o strašljivih govoricah o petih podžupanih, Jelki Godec kot profesionalni podžupanji, grozečih kadrovskih čistkah in o osebnih žalitvah, katerih avtorje smo kljub anonimnosti prepoznali. Večino teh so z natančno predvidenimi učinki lansirali goševci. Povsem enako je bilo z znamenitim soočenjem preko Pešnice. Resnici na ljubo, na teh področjih smo bili šibki in se na pretkano izzivanje nismo znali ustrezno odzvati. Bi potem lahko rekli, da so vam volivci neupravičeno obrnili hrbet? So tiste zgodbe o koruptivni mreži na Občini, v katero naj bi se ujeli Palčnik, Tisel in Kosijeva brez osnove? Ne, volivci se odločajo po informacijah, ki sojih deležni, in imajo na koncu seveda vedno prav, toda v tem primeru so bili preplavljeni z izrazito politikantskimi vestmi. V obeh Tislovih mandatih je bilo opravljenega veliko dobrega, oba mandata sta bila izjemno uspešna, toda volivci so se odločali po drugih kriterijih. Mi jim očitno nismo znali prepričljivo ponuditi relevantnih informacij. Očitki koruptivnosti so plod nedokazanih pouličnih govoric, osebno jih nisem zaznaval in stojim na stališču, da jih ni bilo. Mislim, da sploh niso odločujoče vplivali na volilne izide. Občinska SDS je nedvomno zgodba o uspehu, ki pa temelji prej na nekakšni varianti demokratičnega centralizma, očitno uspešnega tudi na SDS državni ravni, kot na »sproščeni« demokraciji, kot jo razume povprečen državljan. Ali to morda ne pomeni, da bodisi »sproščena« demokracija ni prava izbira, ali pa mi še nismo zreli zanjo? Na to »črno-belo« vprašanje je nemogoče dati brezrezervni odgovor. Dejstvo je, da stranke, ki se gredo po vaše imenovano sproščeno demokracijo, praviloma zapadejo v notranje konflikte in izgubljajo svojo moč in ugled. Za uspešnost stranke je očitno potrebna tudi določena stopnja trde roke. Pustiva preteklost in poskušajva ugotoviti, kaj se bo v Diacijevem mandatu dogajalo v šentjurski politiki. Najprej, lahko tvegate odkrito oceno Diacija kot politika in človeka? Seveda lahko, ker osebno nimam več nikakršnih političnih ambicij in se nameravam postopoma umakniti z javne scene. Rad bi se vrnil nazaj na domačo zemljo, na kmetijo, ki mi jo je oče zaupal zato, da bi živela. Domišljam si, da Diacija dobro poznam in sem prepričan, da ni pravi »civilni« človek na županski funkciji. Poskušal je domala v vseh strankah od LDS, SLS, SD, tudi za predhodnico SDS je že kandidiral, kariero je bolj slučajno naredil le v SMS, ki pa jo je sedaj grdo izrabil za svoje t i. civilno gibanje. Diaci je nesporno strankarski politik in drugače kot strankarsko ne zna in ne more delovati. GOŠ je le trendovska fasada, ki jo bo po potrebi slej ko prej pragmatično prebarval. Česar mu sploh ne velja zameriti, kajti način vladanja, kot sta si ga zamislila s Polnarjem, je praktično povsem neuporaben. Je Diaci vsaj ekonomist, gospodarstvenik? Po izobrazbi je, kaj pa v resnici zna in zmore, do svojega 40. leta še ni pokazal. Vsekakor njegovi poslovni anagažmaji v ŠOUM in Škobernetovem CPM niso nekaj takega, kar bi me vnaprej prepričalo. Vaše predvidevanje, kaj se bo v naslednjih letih dogajalo na Občini? Ima Diaci realne možnosti, da uspešno zaključi ta mandat ali se poteguje celo še za naslednjega? Ta trenutek je v Šentjurju težko biti prerok, toda prve županove poteze kažejo na veliko verjetnost permanentne krize, ki se bo težko dobro izšla. GOŠ je v bistvu na interesih zgrajena muha enodnevnica, ki lahko svoje življenje podaljšuje le s totalnim trgovanjem od točke do točke dnevnega reda vsake seje občinskega sveta. Diaci je volitve dobil s finančno pomočjo podjetnikov in prvi računi za podporo bodo na dnevnem redu že na prvi vsebinski seji OS, pri zniževanju komunalnega prispevka. Pa je to šele začetek. Okrog župana je vse preveč ljudi, ki iščejo svojo eksistenco v poslih ali celo službah na Občini. Takšno stanje je svetlobna leta daleč od tistega, kar sta GOŠ in njegov ideolog Polnar ponujala pred volitvami. Prej kot umirjeno in konstruktivno delo občinskega sveta pričakujem njegovo moralno razsulo in velik razmah županove samovolje. Kot nesporna zmagovalka občinskih volitev je SDS vseeno prva odgovorna za korektno vladanje. Kako boste ukrepali? Ali ne bi bilo najbolj logično, da se Diaci takoj na začetku odpove svoji mesijanski vlogi civilne družbe na oblasti ter ponudi SDS strankarsko koalicijo in podžupana? Ne bi rad bil samovšečen prerok, toda tudi po mojem mnenju je to edina realna opcija. Žal je tako za nas kot za Diacija težko sprejemljiva. Diaci je obljubljal drugačno oblast in seveda od svojih proklamiranih stališč ne more in tudi ne sme zlepa odstopil SDS pa ima tudi svojo vizijo delovanja občinske oblasti, ki ni kompatibilna z županovim »anarhizmom«. O sodelovanju v tem smislu se z županom nismo pogovarjali in verjamem, da se tudi ne bomo, dokler si ne bo nekajkrat pošteno polomil zobe. Ali to pomeni, da v SDS obljubljate županu trdo opozicijsko držo? Če se ne bo odločil za primerno sodelovanje z nami kot z daleč najmočnejšo svetinško skupino v OS, nam dejansko preostane samo še druga možnost. Svetniki SDS smo že s tem, da smo odklonili njegovo ponudbo o individualnih pogovorih, nedvoumno pokazali, da v županovi igri slepih miši ne bomo sodelovali. Mi vztrajamo na organiziranem in transparentnem delovanju občinske oblasti, če tega ne bo ponudil župan, ga bo ponudila opozicija oziroma SDS. Toda zdi se, da v OS za realizacijo svojih opozicijskih načrtov le nimate potrebne podpore? Težko je govoriti o podpori ali celo o večini v OS, dokler ne vemo, o čem se sploh pogovarjamo. Ko bo pred nami županov predlog občinskega proračuna, kije seveda ključni politični dokument, se bo šele pokazalo, kdo je kje in zakaj. Mi ga bomo temeljito preučili, in če ne bo ustrezal našim pomembnejšim programskim točkam, bomo občinskemu svetu ponudili svojo varianto. Verjamem, da bomo zanjo dobili podporo, če bo ustreznejša od županove. Imate pri tem v mislih tudi določene konkretne projekte? Ne bi rad prehiteval, toda poleg splošno sprejetih projektov, kot so Kulturni center Šentjur, navezovalna cesta, nadvoz ... imamo tudi svoje specifične predloge, o katerih pa sedaj še ni pravi čas, da jih razlagam. Tudi kadrovske? Kakšna bo usoda direktorja občinske uprave Palčnika? Me preveč sprašujete. Če bo SDS vključena v sodelovanje, bomo vztrajali, da ostane. Trenutno ne vidim nikogar, ki bi ga lahko uspešno zamenjal. Morda Robert Polnar? Vem, govorilo se je o tem, toda sem prepričan, da s Polnarjem ne bo nič. Polnar in Diaci sta dva povsem različna karakterja in ni nobenih možnosti za njuno tvorno sožitje. Menda boste že na decembrski seji OS sprejemali tudi spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku? Kakšno je stališče SDS? Linearnega znižanja komunalnega prispevka ne bomo podprli. Strinjamo se z nižjo obremenitvijo za individualne stanovanjske gradnje in za kmetijske potrebe, ne pa tudi za trgovine in druge poslovne investicije. Komunalni prispevek je pomemben vir proračunskih prihodkov in ne strinjamo se s tem, da bi z njim kar tako na pamet poravnavali predvolilne račune. Zmanjševanje števila raznih delovnih teles OS je za nas v načelu sprejemljivo, toda le pod pogojem, če bo sprejet naš predlog o proporcionalni zastopanosti strank v njih. Normalno, da ne bomo pristali na to, da bi kot stranka z 9 svetniki imeli v delovnih telesih enako težo kot stranke z enim ali dvema občinskima svetnikoma. Za spremembe Statuta je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da brez SDS ne bo šlo? Seveda, takšna je realnost in zdi se, da se tega župan še ne zaveda. Kako bodo v OS ravnale druge stranke, na primer naj večji LDS in Desus? Čeprav imamo dobre stike z večino, o njihovih dokončnih opredelitvah lahko le ugibam. Z nekaterimi svetniki Desusa bomo očitno lahko sodelovali, o stanju v LDS pa težko rečem kaj več. Zdi se, da se je LDS odločila za podrejanje županu. Gre seveda za njihovo suvereno odločitev, ki jo jaz ocenjujem za zelo problematično. V tej navezi bo LDS skupaj z GOŠ izginila s šentjurskega prizorišča. Realno lahko računam na dobro sodelovanje z SLS, DeSUS, SD in NSi, kar nam zagotavlja povsem solidno pozicijo v OS. Kje vidite šentjurske razvojne priložnosti? Vam je znano, kaj se dogaja v Alposu? Glede Alposa imam premalo informacij, vse pa kaže, da zanj ni rešitve. Njegov propad bi bil za Šentjur hud udarec. Razvojne priložnosti? Ne bi si upal govoriti o njih. Veliko smo že govorili o obrtnih in industrijskih conah, o turizmu ..., a od vsega tega ni bilo občutnejših razvojnih pospeškov. Velikih idej enostavno ni, delati bomo morali na malih projektih, recimo na ogrevanju na biomaso, povezovanju turistične ponudbe, možno racionalizacijo v javni upravi ... Morda tudi pri zmanjševanju stroškov za trenutno aktualno zimsko službo? Gotovo tudi to, stroški zimske službe hitro rastejo in nas služba stane že preko enega milijona evrov. Poleg temeljite preučitve bo verjetno treba znižati tudi standarde. Toda je Diaci župan, ki bi pristal na te male korake, ki jih omenjate? Mislim, da ni. Bojim se, da se bo v svoji zagnanosti, da ne rečem mladostni zaletavosti in izpolnjevanju predvolilnih nerealnih obljub prej zapletel v kakšne večje zadeve, tudi kritično zadolževanje, ki utegnejo kmalu postati prej breme kot spodbujevalci razvoja občine. Za konec še vaše božično-novoletno sporočilo šentjurskim občanom? Glede na to, da bo Šentjur edino predbožično neokrašeno mesto, želim veliko luči in topline v naših srcih. E - 10% POPUST :M Ji. ZAVEŠ Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655 odpiralni čas: vsak dan od 8h do19h sobota od 8h do 13h VELIKA IZBIRA VOLNE, SUKANCEV, ZADRG ... PRESITE ODEJE, VZGLAVNIKI —J - f.ffj % rfeCkl HUMANOST, SOLIDARNOST, PROSTOVOLJNOST in SKRB ZA SOČLOVEKA so v krizi vse bolj potrebne vrednote. K njihovi afirmaciji in pomenu skušamo s svojim delovanjem kar najbolj prispevati tudi mi. v organizaciji mladih liberalnih demokratov v Šentjurju v teh decembrskih dneh zbrano veliko igrač, ki niso več v uporabi, in jih bo Center za socialno delo Šentjur razdelil otrokom družin v našem okolju, ki si teh ne morejo privoščiti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim — darovalcem, organizacijam, kjer so bila zbirna mesta, aktivistom in Centru za socialno delo Šentjur. Obdarovancem želimo, da bi jim skromno darilce polepšalo otroške dni, staršem pa vlilo veliko novega optimizma pri reševanju vsakodnevnih nalog. Vsem Občankam in občanom čestitamo Dan samostojnosti in vam želimo vesele in lepe praznike ter srečno in zdravo novo leto 2011. « ro .o MIKLAVŽEVA REPORTAŽA Parkljev pa ni bilo Prihaja čas dobrih mož Miklavža, Božička in Dedka Mraza z dolgimi bradami, koši daril in prešernimi nasmehi. Ločnice med njimi se iz leta v leto bolj izgubljajo, pomembno je, da se kljub recesiji veča promet z igračami, oblačili, sladkarijami ... Otrok in trgovcev seveda ne zanima, kdo prinaša in kdo plačuje darila, samo da so. Prvi od trojice Miklavž je že olajšal svojo denarnico. Občinski Miklavž Pri organizaciji ..Občinskega" Miklavža je zavihalo rokave kar nekaj občinskih in paraobčinskih organizacij. V letaku smo lahko prebrali, da so pri organizaciji sodelovali JSKD, Razvojna agencija Kozjansko, Turistično informativni center, vse pod pokroviteljstvom občine Šentjur. Na sejmu se je dalo kupiti za zmerne cene vse od izdelkov domače obrti do suhega sadja in vina. V šale in bunde zaviti prodajalci, 25 stojnic in nekaj sto obiskovalcev, večina z kozarcem kuhanega vina v roki, to je bila prevladujoča scena miklavževanja. Stojnice so bile brezplačne, izposojo je v celoti kril RAK. Nobeden razstavljavec ni naredil kakšnega hudega biznisa, roke so si meli le pri prodaji kuhanega vina. Najmlajši so si lahko ogledali v dvorani RAK lutkovno predstavo Čarobna smrečica v izvedbi lutkovnega gledališča Melite Osojnik. Predstavo so odprli koledniki iz OŠ Franja Malgaja pod vodstvom Melite Račečič Prevodnik. Zanimiva igrica je privabila okoli sto otrok in njihovih staršev. Igrica je spretno povezala vse tri dobre može in otroci so na koncu zapeli še Sivo kučmo. Organizatorji so razdelili 100 medenih Miklavžev, ki naj bi jih le ta pustil v košu. Neuradno smo izvedeli, da se je malo zaiskrilo med župnikom Čončem in organizatorji. Prednostno pravico do Miklavža ima pač Cerkev, zato so občinski organizatorji zaradi dobrososedskih odnosov popustili in dobremu možu zaprli vrata. Med organizatorji smo pogrešali novoustanovljeno Turistično društvo Šentjur, ki bi moralo tovrstne prireditve prevzemati na svoja pleča. Cerkveni Miklavž Najbolj uradni Miklavž je obiskal do zadnjega kotička napolnjeno šentjursko cerkev. Lično zavita darila so ležala na velikem kupu in otrokom mamila nasmeške na lica. Otroci iz župniškega otroškega pevskega zbora, pod vodstvom Mojce Maček, in od verouka, s katehetinjo Sabino Zupan, so pripravili igrico. Žal samo z enim mikrofonom, tako, da večina poslušalcev ni razumela niti besede. Najpomembnejši del je bilo prejemanje daril, Miklavž jih je razdelil 250. V darilnih vrečkah se je našla knjiga otroških pravljic in nekaj sladkarij. Darila so bila označena z nalepkami, zanje pa so morali starši odšteti po 6 evrov. Akvonijev Miklavž Obiskovalci so povsem napolnili preddverje Akvonijeve trgovine, pa še zunaj jih je veliko ostalo. Naj bi jih bilo okrog 400. Prireditev so začeli v angelčke oblečeni pevci in pevke Otroškega pevskega zbora OŠ Planina, ki ga vodi Matej Romih. Tudi v Akvoniju so bile težave z ozvočenjem, saj se ni slišalo niti glasbene skupine, kaj šele igre, ki so jo pripravili otroci iz zbora. Večina je bolj kot ne le potrpežljivo čakala na darila. Do malo več prostora smo prišli šele, ko je Miklavž razdelil polovico od 600 daril. V darilnih vrečkah so bile skodelice z motivom Miklavža, ročno podpisane pravljice ter čokoladica. Kar nekaj daril je Branko Zupanc -Akvonij dobrohotno razdelil tudi odraslim obiskovalcem. Kje so parklji? Na vseh miklavževanjih je manjkala zelo pomembna ikona - parkelj. Včasih je bil nepogrešljiv, če ne celo bistveni del Miklavževega sprevoda, danes pa se bogve zakaj izrinja iz miklavževanjske scene, ki s tem izgublja svojo etnološko vrednost in vsebinsko sporočilnost. Jure Godler Sveti Miklavž (tudi sveti Nikolaj iz Mire) je krščanski svetnik znan po svoji darežljivosti. Je resnična osebnost, ki se je rodila ob koncu tretjega stoletja našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji (današnja Turčija). Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še precej mlad. Od takrat naprej je zanj skrbel stric. Kot mladenič se je preselil v mesto Mira, kjer ga je stric seznanil z mirskim škofom. Ta je pomagal mlademu Nikolaju, da se je popolnoma posvetil krščanstvu in ga je tudi posvetil v duhovnika. V tem času je bilo krščanstvo še nezaželeno in tudi svetega Nikolaja so rimske oblasti preganjale, zlasti v času cesarja Dioklecijana in Galerija. Po koncilu je Nikolaj nadaljeval škofovsko službo v Miri. O njegovi smrti ni zanesljivih podatkov. Verjetno je umrl 6. decembra, ker je to tudi njegov godovni dan, letnica pa je sporna (najpogosteje se omenjajo letnice 326, 345 in 351). V letu 1087 so italijanski trgovci prinesli Nikolajeve posmrtne ostanke v italijansko mesto Bari, zato je ponekod znan tudi kot Nikolaj iz Barija. Pravijo, da je bil Nikolaj sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Miklavž tisti, ki obdaruje pridne otroke. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ki je Miklavžev godovni dan. Miklavž se loči od Dedka Mraza in Božička zlasti po naslednjih lastnostih: - Domovanje: Miklavž je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes. - Datum: Otroke obdaruje 6. decembra zjutraj. - Oblačila: Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico. - Spremstvo: Spremljajo ga angeli in parklji (hudiči). - Prevoz: Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh (ki pa jih ne vlečejo severni jeleni, pač pa po navadi konjska vprega). Brezposelni Šentjurčani čakajo na rezultate razpisa V letu 2010 je Občina Šentjur na Javni razpis za izbor programov javnih del za leto 2011 prejela vloge 18 izvajalcev (lani 15 izvajalcev) za 32 brezposelnih oseb. Na podlagi prijavljenega programa javnega dela je občina odobrila sofinanciranje različnih programov, odvisno od vsebine razpisanega programa. Tako je občina v nekaterih primerih podprla samo javni interes, v nekaterih primerih pa sofinanciranje v skladu s sklenjenimi dogovori z izvajalci programov. Občina je podpisala 30-odstotno sofinanciranje za naslednje prijavljene programe: CSD Šentjur (pomoč in varstvo za starejše), VDC Šentjur (družabništvo in spremljanje), RK Šentjur (pomoč pri izvajanju humanitarne dejavnosti), Šolski center Šentjur (ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi), Knjižnica Šentjur (pomoč pri dejavnosti za otroke in mladino), Pokrajinski muzej Celje (pomoč pri obdelavi gradiva Rifnik), Ljudska univerza Šentjur (učna pomoč pri samostojnem učenju odraslih), SOC EKO Šentjur (socialna vključenost posebno ranljivih oseb), PGD Šentjur (pomoč v prostovoljnem gasilstvu), Zavod Etno-Eko (varstvo in ohranitev kulturne dediščine). Brez finančne podpore občine so ostali naslednji programi: CSD Šentjur (laična pomoč družinam), Dom starejših Šentjur (družabništvo in spremljanje v DS Šentjur), Planinsko društvo Šentjur (pomoč društvu pri organizaciji in izvajanju dejavnosti), Ljudska univerza Šentjur (pomoč pri organizaciji in izvajanju izobraževanja občanov o uporabi IKT), OŠ Ponikva (pomoč pri izvajanju nadzora in skrb za urejenost športnih objektov), RAK Kozjansko (pomoč pri izvajanju programa za mlade), Društvo za osvoboditev živali (pomoč društvu pri organizaciji in izvajanju dejavnosti), PPNVO Flosar (razvoj podeželja). »Sofinanciranje različnih programov je občina odobrila na podlagi ocene programov glede njihove širše družbene oz. javne koristnosti, upoštevali pa smo tudi dosedanje izkušnje z izvajalci programov,« je dejala Smilja Vončina, višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti na občini Šentjur. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ni bila odločitev občine, da nekatere programe sofinancira, druge pa ne, subjektivna. Kako lahko na občini dokažejo, da je spremljanje starejših manj družbeno koristno kot učna pomoč pri samostojnem učenju odraslih? Kdo lahko na občini objektivno pojasni, da je delovanje Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, ki deluje v javnem interesu ter opozarja na mnoge pomembne težave v odnosu do narave in živali ter ponuja tudi rešitve (poročilo Združenih narodov 2006 pravi: Živinoreja največja grožnja za človeštvo), manj javno koristno od pomoči pri arheološki obdelavi gradiva Rifnik? Ali ne bi bilo bolj korektno porazdeliti sredstva vsem, ki so zaprosili? Vsaj minimalna za tiste, ki se občinskim funkcionarjem zdijo nepomembni? Damjan Likar Naslov je seveda provokacija, kajti podatki o vsaki četrti pretepeni in vsaki sedmi posiljeni tako vztrajno krožijo v javnosti, kot da smo res družba vsakodnevnega nasilja in je že skoraj bolj novica, da je nekdo miroljuben, kot da smo spet bili priče nasilju. Je nasilja res toliko, ali se pretirava? Slabo obiskana okrogla miza Mladih liberalnih demokratov je na to retorično vprašanje odgovorila, da ga je pravzaprav še več. Ne sicer klasičnega fizičnega ali spolnega nasilja, temveč psihičnega in ekonomskega. V lanskem letu je bilo na območju Šentjurja izrečenih le 22 prepovedi približevanja (letos samo 11), ugotovljenih pa le 29 primerov nasilja v družini. Koliko je od tega bilo deliktov zoper telo in koliko psihičnih in ekonomskih nasilij, nam niso povedali. Vsekakor je bilo nasilju izpostavljenih le 0,05 % šentjurskih žensk, kar je seveda še vedno absolutno preveč, toda bistveno bistveno manj od vsake četrte ali vsake sedme. Koliko nasilja je v resnici v naših družinah, seveda lahko le ugibamo, kajti do policije ali CSD pride morda le vsaka deseta ali celo stota žrtev. Žrtve lahko računajo na solidno pravno in praktično pomoč, toda kaj, ko svoje težave zadržijo zase. PP in CSD, ki lahko ukrepata in tudi ukrepata šele po tem, ko je nasilje že bilo izvršeno in priznano, preventiva pa je stvar kulture, vzgoje ... Brez dvoma nasilja v družini in sploh v medčloveških odnosih ni mogoče odpraviti, ker je tako rekoč neločljivi del človekove narave. Sicer pa je še vedno odprta dilema, kaj nasilje objektivno sploh je, kajti, kar je za nekoga nesporno nasilje, je za drugo okolje nekaj »normalnega«. Zakaj se hokeisti pred TV kamerami lahko nekaznovano pretepajo, mi jim pa še celo ploskamo? Ena po riti za otroka je za ene vzgojitelje groza, za druge pa skoraj obvezni vzgojni ukrep? Kaj pa nasilje nad moškimi, zlasti psihično? Od okrogle mize sem pričakoval bolj odgovore oziroma vsaj izmenjavo mnenj glede takšnih in podobnih mejnih vprašanj, kot navajanje pravih in domnevnih statističnih dejstev in predstavljanje dejavnosti različnih državnih služb. Ki so očitno neuspešne. FK T .. y _ n o Že 8. akciji Mlade liberalne demokracije se je letos pridružila tudi šentjurska MLD. Preko regionalnih medijev so pozvali občane k zbiranju igrač in drugih predmetov v korist otrok, ki si tovrstnega razkošja ne morejo privoščiti. Odziv je bil izjemen. Na zbirnih mestih po šolah, vrtcih in drugje se je nabralo presenetljivo veliko tovrstnega materiala, s katerim so mladi liberalni demokrati dobesedno zasuli CSD, ki bo vse zbrano poskusil razdeliti med potrebne. Zbrali so okrog 1500 kosov različnih igrač, okrog 100 slikanic in knjig ter preko 100 kosov oblačil. Zdi se kar preveč, da bi uspeli vse uspešno razdeliti. FK Organizator se zahvaljuje: OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dramlje, vrtcu Hrušovec, Knjižnici Šentjur, Centru Selič Šentjur, dijaškemu dom ŠC Šentjur, PGD Dolga Gora in Centru za socialno delo Šentjur. © Stroški zimske službe letijo v nebo Prvo letošnjo zimsko pošiljko smo srečno preživeli, povsem brez pripomb, pohvalnih in kritičnih, seveda ni šlo, ampak to je že del »folklore«, zato se izvajalci zimske službe ne mečejo več ob tla. Na splošno velja, da so bile ceste dokaj pravočasno in korektno očiščene in posoljene. Pojavil pa se je drug problem: stroški zimske službe, ki bremenijo občinski proračun, naraščajo s »svetlobno hitrostjo« in so v lanski zimi iz občinske malhe pobrali 1,2 milijona €, to je kar 6,1% vsega javnega denarja. 1,2 milijona € sploh ni mačji kašelj. To je okrog 30% več, kot znašajo bruto plače naših občinskih uradnikov in funkcionarjev, 30 % več kot so občinski stroški osnovnega šolstva, približno enako kot so letos znašali izdatki za vso kulturo (Knjižnica, JSKD, Kulturna društva, muzeji...), vključno z vsemi investicijami (kulturni domovi, vaška jedra, Zg. trg, Ip. Hiša ...). Toda ta znesek še sploh ni vse, okrog 100.000 € (ocena) še dodatno dobijo KS iz občinskega proračuna za zimsko vzdrževanje nekategoriziranih cest. Ti podatki morda sami po sebi niti niso tako vznemirljivi, kot so nekatere primerjave. Te je treba seveda jemati z določeno rezervo, ker je vedno vprašljivo, če so številke res tudi realno primerljive. V spodnji tabeli je nekaj grobih primerjav z dosegljivimi podatki iz leta 2001 in 2010, številke pa se nanašajo na zimski sezoni 2000/2001 in 2009/ 2010). V tem času se Pravilnik, ki določa standarde zimske službe, ni spremenil, gotovo pa se je spremenila dolžina zajetih cest, saj naj bi se zimska služba pred 9 leti opravljala le na 120 km cest, lani pa kar na 386 km. 2001 2010 povečanje Proračun (v milij. € ) 6,87 19,6 +284 % Zimska služba (v milji. €) 0,118 1,2 +1017% Delež zim.sl. v proračunu 1,7% 6,1% + 359 % Iz teh številk se da razbrati, da se je v devetih letih strošek zimske službe povečal v absolutnih številkah kar za desetkrat, obremenitev občinskega proračuna pa za več kot trikrat (3,86 krat). Številke so vsaj vznemirljive, če nič drugega ne. V sezoni 2009/10 so opravljali zimsko službo: JKP na 147 km cest, VOC na 121 km, Kladnik na 103 km in Grobin na 14,5 km. Pogodba za VOC in JKP je narejena na osnovi dejansko opravljenih ur in dejanskih stroškov (posip, delavci), Kladnik in Grobin pa sta plačana na kilometer ceste za vsakokratno akcijo pluženja in posipanja. Po okvirni oceni je zimska služba posipala po cestah okrog 5000 m3 mešanice (pesek + 20% soli) in še dodatno okrog 700 ton soli. Na kilometer vzdrževane ceste je prišlo povprečno 15 m3 mešanice in skupno okrog 6,51 soli. Končni finančni rezultat je nasledn km cest cena v € cena na km JKP 147 398.000 2707 € VOC 121 395.000 3264 € Kladnik 103 350.000 3398 € Grobin 14,5 47.000 3241 € Čeprav so pogoji zimskega vzdrževanja cest primerljivi, nekaj več dela je le na južnem delu občine, so med posameznimi izvajalci razlike še kar v sprejemljivih mejah. Zanimivo je, da se izvajalci sami odločajo, kdaj in kako bodo šli v akcijo oz. na podlagi poročila dežurne službe VOC-a, ki spremlja stanje cest in napovedi vremena, v načelu pa morajo delati v skladu s standardi, kijih določa Pravilnik na državni ravni. Izvajalci so tudi materialno odgovorni za škodo, ki bi nastala zaradi neustrezne zimske službe, toda doslej so bili tovrstni zahtevki v glavnem vsi uspešno zavrnjeni kot neutemeljeni. O zimski službi smo se pogovarjali z odgovorno osebo na Občini Jernejem Tislom in direktorjem JKP Igorjem Gorjupom. Občina: kriva sta narava in zakonodaja G. Tisel, kje so vzroki za hitro rast stroškov zimske službe? Dejstvo je, da je občina po letu 2001 prevzela financiranje zimske službe tudi za javne poti, zato tudi takšna rast stroškov. Od leta 2008 imamo z izvajalci podpisane triletne pogodbe, ki se spomladi iztečejo. Stroški za sezono 2008/2009 so znašali okrog 700.000 €, za sezono 2009/10 pa 1,2 milijona €. Če upoštevamo, da se je zimska služba razširila le za 70 km novih cestnih odsekov, pomeni, da je na ceno vplival sam tip zime. Lanska zima je zaradi poledic zahtevala veliko posipavanja, kar predstavlja največji strošek. Torej bi lahko rekli, da so krive klimatske spremembe? To je eden od možnih vzrokov, toda bolj pomemben je gotovo naš standard zimske službe, ki je kar občutno višji od tistega, ki ga predpisuje državni pravilnik. Pravilnik govori o 15 cm snega kot pogojem za pluženje ter tudi o dopustnih enodnevnih ali celo večdnevnih zastojih pri intenzivnem sneženju, česar si pri nas enostavno več ne moremo privoščiti. Že pri veliko blažjih razmerah ljudje protestirajo, na primer, če cesta zjutraj, ko gredo v službo, ni splužena. Enako velja tudi za primer poledice. Če ne Pravilnik, kdo potem odloča, kdaj plužiti in posipavati? Podjetje VOC Celje d.d. ima na Cestno vzdrževalni bazi v Šentjurju organizirano 24-urno dežurno službo, ki spremlja stanje cest in napovedi vremena, o tem dežurni obvešča tudi ostale pogodbene izvajalce, ki se sami odločajo o začetku akcije, saj so odgovorni za stanje na cestah, Občina jim naknadno potrdi ali tudi zavrne njihove račune, ob dilemah pa se medsebojno G. Tisel, kaj bi naredili, če bi župan od vas zahteval zmanjšanje stroškov zimske službe za 30%? Lahko bi zmanjšali obseg del, to pomeni, da nekaterih cest ne bi več zimsko vzdrževali, ali pa znižali standard, to pomeni, da bi striktno plužili šele, ko bi zapadlo 15 cm snega, posipali pa le ob hujših poledicah, ampak vse ob soglasju župana, ki je prvi odgovoren za stanje na cestah. JKP: O visokih stroških naj razmišljajo drugi G. Gorjup, kaj je po vašem mnenju vzrok za strmo naraščanje stroškov zimske službe? Prvi vzrok je nesporno standard, ki ga na državni ravni določa Pravilnik. Pravilnik sicer navaja določene eksaktne številke, recimo 15 cm snega za začetek pluženja in možne zastoje v času sneženja tudi do 24 ur, toda po drugi strani zahteva od nas, da zagotovimo prevoznost cest in varne vozne razmere. Ker pa za morebitne nesreče, ki so posledica neustrezno vzdrževane ceste, materialno odgovarjamo mi, te standarde tudi zavestno zvišujemo. Da o množičnih zahtevah in kritikah občanov sploh ne govorim; nekateri bi hoteli v službo tako rekoč kar v copatih. Pri zadnjem sneženju smo gotovo imeli vsak 15 takšnih intervencij, eno celo preko župana. Ali izvajalci konkretnih standardov ne spoštujete tudi zato, ker ste finančno zainteresirani, za čim več izhodov, in se o tem, kdaj greste v akcijo, odločate sami? Ne, zaradi samih finančnih učinkov gotovo ne, je pa nesporno, da s pravočasnim pluženjem in posipavanjem, lahko rečete tudi s •t -"^r. * « * e prezgodnjim, občutno zmanjšujemo nujne kasnejše stroške. Kaj predlagate? O načinu in standardih zimske službe mora razmisliti zakonodajalec, kajti rešitev je samo v zniževanju standardov. Mi za zimsko vzdrževanje, kot se od nas zahteva, porabimo za en izhod na teren 10 ur, 15 strojev in 28 ljudi, porabimo posip v okvirih predpisanih normativov, in tu se realno ne da nič prihraniti. Ekologija? Ne razpolagamo s podatki, kaj pomenijo razsute razmeroma kar občutne količine soli za šentjursko okolje, rastline, podtalnico ... in še zlasti za korozijo prometnih sredstev, splošno dosegljivi podatki pa niso spodbudni. Kopičenje kloridov in nekaterih težkih kovin najprej v zemlji, kasneje tudi v podtalnici, je dokazljivo in vse prej kot koristno. Kolikšna je škoda na živih mejah, tratah in še zlasti na avtomobilih, lahko le ugibamo. V JKP so povedali, da jim je sol v 8 letih temeljito načela njihov univerzalni unimog. Če to ugotovitev prenesemo na 12.000 šentjurskih osebnih avtomobilov, bi se dali izračunati milijonski škodni zneski. Ki bi se morda celo lahko primerjali s škodami zaradi slabšega zimskega vzdrževanja Korupcije pri zimski službi ni? Ko cene neke javne službe nenormalno podivjajo, kar se je pri zimski službi zgodilo in na kar sta pred časom opozarjala OS in svetnik Jaklič, je seveda prva pomisel navadnega občana, da javni denar odteka nekam drugam. Pred časom se je namigovalo, na prikrito financiranje športa, toda res samo namigovalo konkretnih informacijo o tem ni bilo, iluzorično pa bi bilo pričakovati, da bi na to temo kaj povedala katera od zainteresiranih strani. Torej nič. Edina oprijemljiva točka za morebitno razpravo, kaj je narobe pri zimski službi, je zgolj način njenega financiranja. Po obstoječem sistemu so izvajalci gotovo zainteresirani, da so njihovi ljudje in strojni park v pogonu, da prinašajo prihodek in ne le stroške, torej tudi takrat, ko njihova intervencija morda ni niti potrebna. Da ta možnost v resnici tudi obstaja, dokazujejo pripombe nekaterih občanov, da se s pluženjem in posipavanjem pretirava. Ne trdim, da je res tako, je pa povsem možno in logično. Toda o sistemu financiranja bi gotovo moral razmišljati plačnik, ne pa izvajalci ali celo občani. Morda 6,1% občinskega proračuna za zimsko službo še ni nič posebnega in ukrepanje ni potrebno, toda dosegljive neuradne primerjave s stroški sosednjih občin le kažejo, da ni tako. Gospod novi župan, evo vam priložnost za razmislek! FK OTVORITEV RAZSTAVE Poletni ex tempore Rifnik 2010 Galerija Zgornji trg je vsekakor dobra prireditvena lokacija, v kolikšni meri pa so dobri tudi naši slikarji, bolje rečeno slikarke, kajti od 33 avtorjev jih je bilo kar 25 v krilih - vsaj pred desetletji bi rekli tako, danes pa so tako več ali manj vsi v hlačah -boste morali presoditi sami. Ker imajo vsake oči svojega malarja, kot pravi ljudska modrost. Čeprav sam menim, da je ta izrek predvsem le znamenje lastne negotovosti, se bom prav zato ocenjevanju umetniške vrednosti rifniške slikarske ustvarjalnosti na daleč izognil. Sicer pa so se tej odgovorni nalogi enako na daleč izognili tudi odgovorni organizatorji, da ne rečem umetniški vodje Ex tempora profesor likovne vzgoje Zvonko Pušnik, Tatjana Cmok in Anita Koleša. Na otvoritvi razstave je bila navzoča le Koleševa, toda le kot voditeljica oziroma razdeljevalka katalogov, in o rifniškem slikarstvu, ali pa vsaj o razlogih, zakaj so prvenstvo namenili sliki Petra Sveta iz Škofje vasi, ni niti muksnila. Uvodne besede v katalogu, pod katere se je podpisal profesor Pušnik, od katerih sem pričakoval v besede ujete rifniške barve, pa so sicer modre, toda tako splošne, da bi jih zlahka prepisal iz kašnega učbenika ali leksikona. Torej, pojdite v Galerijo Zg. trg in nam sporočite, kaj so videle vaše oči! Otvoritev razstave je bila dogodek širših kulturno-družabnih razsežnosti, menda super koncerta Mi2 Toneta Kregarja in Jerneja Dirnbeka dve nadstropji višje (ki pa sem ga sam »prešprical«), ter tudi regijskih, saj kar dve tretjini razstavljavcev geografsko nimata s Šentjurjem nič skupnega. V tem pogledu velja omeniti še nagovor novopečenega župana Diacija, ki se je podobno kot Anita Koleša, in v tem zapisu tudi jaz, previdno in pametno izognil umetniški sferi, in se je dosledno omejil na tisto, na kar se spozna, to je na retoriko, ki mu je tokrat kar dobro uspela. Cisto brez konkretnosti pa le ne boste ostali. Meni sta bili najbolj všeč sliki, ki sta viseli skupaj: »jožijevska« Ob Voglajni Emilije Trontelj in Sestavljanka Ritnika Polone Kitak. FK SREČNO NOVO LETO 201 1 ; PROSINEC IS 4$ ' V- rv*ftu>-- »m v-$ r V f fv £ H k ^ t' b'»-‘ _ .. t=.j ”-rre. >:» .. - 'X -•• ^ -.1 ! L- ~ > ^ «1 t'v • Prosinec nov v Malgajevem naznani novo leto, Luciji naši iz Novic ljubezensko prekleto, pa še tako, v volilno leto, Tisel, avtokrat, zaklel se je, ko rekel je, ne bo več kandidat. Ko taja led se, vidi se, da ženske res od vraga so naše in da jih nihče ne more da premaga, opekel se je Gorečan, kjer dom je ostarel, in Vladotu je intervju od Mire sapo vzel. VELIKI SRPAN S A .4 K f Pomlad v Malgajevo je tak prinesla nam La Toya in z Gibanjem Diaci si obetal je preboja, ob P oinar ju, ki bi postal šentjurski nov Kardelj, a nov ne pride svetli čas za alpoški kartel. MALI TRAVEN Že z zvončki so afere se pojavile na novo, odbor nadzorni v Zgornji trg ne prepozna prenovo, še anonimke, naš okras, so Gorečanu stol odnesle, raje v Ribnico je varno si odšel. KIMAVEC VELIKI TRAVEN Naj lepši mesec, maj, podal na mivki je igrišče, kateremu ne najde, kar odbor nadzorni išče, še Janša nas je obiskal v obdobju tem toplin, da si s Koržetom je prebral na Demos naš spomin. LISTOPAD ROŽNIK Oj, kresni mesec žalostni Piranskega zaliva, v Šentjurju vsaj je narodna zavest nepremagljiva, še bolj: Diaci je odkril, da gre na vse ai’ nič, a Alpos naš je že postal kot brez peresni ptič. GRUDEN Kriminalistom v srpnu smo igrišče žrtvovali, in Ratajeve v Španiji smo zmage se navdali, a smo milijonov v letih teh za ceste vrgli vstran, tako je Artnak rekel nam, na oder zdaj se podan. Novice mesec ta dopust so naše te si vzele, priložnost izkoristiti oblasti niso smele, da baza bi asfaltna kar legalna zdaj bila so sklenili, ob bok Poletja nam Šentjurskega. Jesen nam množico poplav hvaležno podarila je, kar bilo ni cestam mar, da ne bi se gradila, saj kmalu že volitve se pojavijo pred nas in kar lahko se naredi, sedaj je pravi čas. Volitve Vinotoka so tako se pač končale, da era se je Tislova pospravila v predale, Diaci naš je nov župan, krog drugi potrdi, bogovi naj živijo ga, da red nam naredi. Ob Tislu pred volitvami so skoraj vsi še stali, po njih pa vsi na drugo stran najraje bi zbežali, a vinski praznik v Listopad se z Uršule pobral na Javorje je, kjer krepko ga veter je napral. Tako deseto leto se je, bralci, nam končalo, bo vstalo novo spet v pomlad, ko bode sneg pobralo, a vmes pa v praznikih lepo nazdravite si vsi, da naj luči vam svetijo med dolge te noči. * m k Narava nas potrebuje. Srečno novo leto - ... „ p P www.dinos.si O dinos Vsakemu človeku je usojeno najti zaklad, a le tisti, ki posluša svoje srce, bo zaklad v resnici našel. V tem prelepem božičnem času, ki prihaja, si vzemite košček neustavljivega časa in prikličite tisto pozabljeno, prijetno hrepenenje v krogu tistih, ki jih imate radi. Z besedo HVALA se zahvaljujemo za zaupanje v tem letu, z iskreno željo, da najdete v sebi svoj skriti zaklad, vse svoje skrite vire, jih povežete v celoto ter ZDRAVI in SREČNI vstopite v leto, ki prihaja! S$£C\[0 2011 $ 2010 BREZ DLAKE NA JEZIKU Franc Kovač, uvodničar Šentjurskih novic: »Tisel je v mojih očeh pravzaprav pozitivna osebnost. Fasciniran sem nad njegovo dobrohotnostjo in neverjetno količino lahkotnega sproščenega optimizma, ki ga dan za dnem razsipava okrog sebe. Očitke, ki bi koga drugega sesuli, on enostavno presliši in gre nasmejan naprej po svoji poti.« Robert Polnar, občinski svetnik: »Če občinskemu vodstvu nastavimo ogledalo, ugotovimo, da mu poveljuje suhoparni vodja, članstvo pa tvori galerija brezupno enoličnih javnih profilov, ki so nenehno v vojni s samimi seboj. Nikoli niso kreatorji, vedno so le sledilci.« Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Šentjur: »Osebno razmišljem, da se odločno premalo pripravljamo na intervencije ob katastrofah, s katerimi nam grozi ekološko « Miha Iskra, nekdanji telovadni učitelj in športno-kulturni organizator: »V vseh teh letih v domačem kraju nisem dobil izkazane pozornosti glede svojih dosežkov v športu, čeprav sem bil v slovenski javnosti poznan in sem dobil precej priznanj.« Vid Slana, mladinski aktivist: »Ne drobijo se samo občine, drobijo se tudi mladinske skupnosti, neformalne skupine so na območju mesta Šentjur pričele rasti kot gobe po dežju. Neverjetno, glede na to, da so mladi danes skorajda klinično mrtvi in apatični. Očitno tiho prenašajo vse vrste kriz, ki pestijo družbo.« Martina Ratej, atletinja: »In ko zaključim s kariero, bom spet stremela k nečemu večjemu. Ena od variant je v gostinstvu, to je tudi moj poklic. Ampak spet - če bom imela gostilno, ne bo mala, pač pa nekaj več.« Februar Franc Kovač, uvodničar: »Prepričan sem, da ni ne v Dobju ne v Šentjurju bralca ŠN, ki mu ne bi bilo povsem jasno, da cilj »Lucijinega napada« niso bila intimna razmerja podžupanovih sinov ali županove trgovke. ... Posledično je namreč do zadnjega kotička Dobja in po vsej Slovenji zakrožila domala humoristična zgodba, ki je menda nasmejala tudi celjsko sodišče, o treh podžupanovih sinovih, ki edini v Dobju ne morejo uganiti, kateri od njih naj bi se zapletel v domnevno ljubezensko zgodbo.« Saša Rečnik, mladinska aktivistka: »Verjetno študent razmišlja drugače od diplomanta, ki mu delo odžira »nekdo z napotnico«, ampak konec koncev naj država poskrbi za strategijo zaposlovanja mladih, če ne že v zakonu o malem delu.« Bojan Guček, Kozjanska domačija: »Prihodnost je v trženju naše »nerazvitosti«, v ljudeh, ki bodo znali prodati to, kar se jim sicer zdi samoumevno.« Mira Jazbec, Kv predsednica občinskega odbora za n. jrj šport: »Nič ne bi bilo . - 'mk narobe, če bi ta skupina Hl-------(v Športni zvezi Šentjur, op.), katere idejni vodja ^l^Hije bil Vlado Artnak, zavihala rokave in začela pošteno delati, toda nasprotno seje prav kmalu pokazalo, da so v ozadju preveč ozki interesi šolskega športa in športnih pedagogov.« Marec Robert Polnar, Gibanje za občino Šentjur: »Strankarska politika na lokalni ravni seje do kraja kompromitirala. Dolgo sem bil v tej politiki in sem lahko dodobra spoznal, da se je strankarstvo zreduciralo na osebne interese voditeljev in da v vodenje občine na ta način ni mogoče pripeljati potrebnih idej in energije.« Eva Kovač, občasna kolumnistka: »Moški v večini dandanes žensk nimajo za bitja, ki potrebujejo njihovo zaščito in pozornost, pač pa razdivjane tekmice, ki se sprehajajo tako po idejnih kot dejansko tradicionalno moških poteh in so nemalokrat v tem početju ne le njim enake, temveč celo boljše. In takrat, kajpak, ne bodo dobile iskrenega aplavza od nikogar drugega, razen od žensk samih.« Tanja Gobec, aktivistka na področju kulturne dediščine: »Po treh letih raziskovanja kulinarike sem prišla do spoznanja, da je v pri nas prisotnih še veliko živil in v trgovini kupim še kvečjemu kdaj kakšno limono ali banano.« Karli Majcen, nekdanji nogometni sodnik: »Zanimivo pri sojenju je to, da se vsi vedno pritožujejo, če čutijo, da so bili oškodovani, toda če je sodnik storil kakšno napako, ki je bila v njihovo korist, potem po tekmi nikoli ne bodo rekli, da jim je sodnik pomagal do zmage.« April Marija Budiša, podpredsednica občinskega nadzornega odbora: »Nadzor Ipavčeve 17 je ustavil sam NO, saj smo dve leti čakali na izsledke Državne revizijske komisije. ... Upam, da zadeva ni ad acta in da bo predana ustreznih službam in se bo končno le ugotovilo dejansko stanje.« Mihela Kotnik, vodja šentjurskega dela akcije Očistimo Slovenjo o sodelovanju z občinsko strukturo: »Bi kar rekla, da se ni pretirano angažirala. Moram pa pohvaliti vodstva KS, še posebej pa so bili aktivni gozdarji, planinci in lovci.« Jože Artnak, občasni kolumnist o predlogu pokojninske reforme: »Več kot 20 let se srečujem z delavci, ki komaj čakajo, da izpolnijo kakršnekoli minimalne pogoje za upokojitev, ker so po dolgih letih dela utrujeni in v vseh pogledih iztrošeni. Resnici na ljubo v nemalo primerih to komaj čakajo tudi delodajalci, saj ne vedo, kaj z njimi sploh početi.« Maj Robert Polnar, občinski svetnik: »Bedaki ne zamudijo nobene priložnosti, da dokazujejo neomejenost svoje omejenosti.« Franc Kovač v kolumni: »Pobuda za dogodek (Dediščina Demosa in izzivi prihodnosti) je bila moja in kot enemu od organizatorjev in voditeljev šentjurskega Demosa se mi je zdelo povsem umestno, da bi ob 20-letnici na odru videli tudi ljudi, ki so leta 1990 sodelovali v naši šentjurski »demokratični revoluciji«.« Peter Lapornik ob »Kemoplast je bil izjemno fleksibilen, imeli smo dobro l dlMk PonL,dbo in predvsem zaloge garaži in v skladišču na Primožu, tako da so naročniki že naslednje jutro dobili material. To je tedaj pomenilo izjemno veliko, večji konkurenti nam niso mogli slediti, in v tem je bila v prvem obdobju glavna skrivnost uspeha.« Marko Diaci ob napovedi županske kandidature: »Problem je v percepciji ljudi, katerih pričakovanja so nizka; na Občini so tako ali tako sami zabušanti ... in je dobro, da sploh kaj naredijo. ... Iz tega humusa potem zrastejo ropotajoča proslavljanja vsake malenkosti in slikanje podobe, ki nima nobene zveze z realnostjo.« Junij Marko Diaci ob napovedi županske kandidature: »Problem je v percepciji ljudi, katerih pričakovanja so nizka; na Občini so tako ali tako sami zabušanti... in je dobro, da sploh kaj naredijo. ... Iz tega humusa potem zrastejo ropotajoča proslavljanja vsake malenkosti in slikanje podobe, ki nima nobene zveze z realnostjo.« Franc Zabukošek, nekdanji »pomladnik«; »Šentjurski Demos je razklalo nezaupanje, mnogi so imeli figo v žepu. Ni bilo druženja, ampak služenje. Ta bolezen v Šentjurju še vedno uspeva. Tisti, ki so nekoč bili povabljeni k pomladnim strukturam, niso hoteli biti zraven, danes pa so na oblasti « Eva Kovač, občasna kolumnistka: Januar 2010 BREZ DLAKE NA JEZIKU »Želele bi si kakšen prostor z okusno glasbeno in drugo ponudbo, npr. dober design, razstave slik in fotografij, glasbeni in dramski nastopi v živo, kar tako na izi, brez razpisov in birokratskih kolobocij - pa s potrebno infrastrukturo in ozvočenjem, ker žalostno je, da v ko Šentjurju hočeš narediti kaj kulturnega zastonj, en teden letaš naokoli, da ti kdo posodi mikrofon, in potem se nadaljnji teden zahvaljuješ, ker so ti posodili Julij Jože Artnak, županski kadnidat LDS: »V začetku prvega mandata sedanjega župana sem postavil vizijo, strategijo, konkreten program in kadrovske zadeve na občini. Pozitivne posledice, ki so si jih največkrat prilastili drugi, se odražajo v velikih investicijah na različnih področjih, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Kasneje, ko so me odrinili, marsikaj je šlo naprej drugače, kot sem si jaz zamislil. Posledice so pretirana zadolženost občine in prenapihnjene občinske investicije.« Franc Kovač v kolumni: »Žal vse bolj kaže na to, da je Alpos desetletja obvladovala dobro organizirana skupina, kiji pripadnost firmi in Šentjurju ni bila pretirana vrednota. Zato tudi ne preseneča dosledno zavračanje relevantnih informacij in hkrati nadaljevano izčrpavanje podjetja.« Ervin Belak, predsednik Ribiške družine Voglajna o problematiki Slivniškega jezera: »Skupščine RTG so farsa, poslovanje neurejeno. Svoj delež v podjetju smo ponudili tudi občini, saj se je z Moserji nemogoče karkoli konkretnega dogovoriti. Ribičem so napovedali vojno, nagajajo nam na vsakem koraku.« Melita Tasič Ilič, direktorica Zdravstvenega doma Šentjur: »Zdravstvena postaja Šentjur je gromozanska zgradba, ki presega potrebe naše dejavnosti na Planini, poleg tega je nujno potrebna popolne prenove, za katero občina in ZD nimata sredstev.« Avgust in september Franc Kovač, uvodničar: »Kdo je zavozil? Jasno, tisti, ki družbo vodijo. Politiki. Prve so odpovedale stranke. Namesto, da bi bile valilnica najboljših zamisli in načel, so postale leglo drugorazrednih karieristov, ki jim je lojalnost trenutnemu vodji prvi zakon in prvi pogoj političnega preživetja. Ker nam prav te stranke izbirajo voditelje po svoji meri, je jasno, kakšna je naša vodstvena elita.« Florjan Cveto Erjavec, kandidat SD za župana Šentjurja: »Že večkrat sem opozoril, da imamo dobro plačane nadzore nad investicijami, ki pa sovjega dela ne opravijo kvalitetno, saj po zaključku investicij prihaja do preveč napak, za katere nihče ne odgovarja.« Štefan Tisel, kandidat SDS za župana Šentjurja: »Namige o dvakrat višjem komunalnem prispevku sem že večkrat odločno zavrnil, saj so izračuni, ki so se pojavljali tudi v medijih, temeljili na povsem drugačnih modelih izračuna. Je pa zanimivo, da bi se želeli po obsegu in kvaliteti komunalne infrastrukture primerjati z bolj razvitimi občinami, po drugi strani pa bi radi imeli nizek komunalni Natalija Plemenitaš Fuchs, neodvisna kandidatka za županjo Dobja: »Dobje potrebuje župana menedžerja, ne zadostuje več samo, da si »ljudski človek«, godec in pevec.« Franc Leskovšek, kandidat SLS za župana Dobja: »Če pogledamo okoli sebe, lahko vidimo, da so še vse strmine lepo obdelane in s tem pridelana ekološka hrana, kar bo v prihodnje lahko strateško Mihela Kotnik, Civilna iniciativa Planinska vas: »Govori se, da ima za nehigieno, ki se nanaša na asfaltno bazo, največje zasluge podžupan Artnak, seveda pa za njim stojijo še strokovne službe, ki si razlagajo zakonodajo na način, da je njim v prid. Dovolj žalostno je, da župan, ki je tudi zdravnik, ne spregleda, da asfaltna baza povzroča ogroženost na področjih kmetijstva, socialne narave, naravnih vrednost, pitne vode in kvalitete življenja.« Oktober Franc Kovač, uvodničar: »Uspehi Diacijevega GOŠ je logična posledica krize strankarstva. Osebno dvomim, da je Diaci, ki je po duši prej strankarski pragmatik kot filozofski revolucionar, sposoben obrniti krmilo naše barke, toda prav je, da je priložnost dobil.« Luka Hvale v kolumni: »Da je Tisel preobremenjen s funkcijami je bilo jasno vsem, le njemu očitno ne, čeprav je tudi sam priznaval, da si tretjega mandata pravzaprav ne želi. Očitno je bil vanj skorajda prisiljen. In to je verjetno tudi eden izmed ključnih odgovorov za njegov županski fiasko. Bolj kot on, so si še štiri leta na občini želeli ostati njegovi sodelavci, kar so ljudje seveda prepoznali.« Jurij Malovrh, v.d. predsednika 00 SLS Šentjur: »Smo desna stranka pomembno.« prispevek.« in podpiramo desno opcijo in njene zgodovinske vrednote. Diaci, ki se je pred časom ponujal celo za predsednika SD, zato zaradi svojih spornih vrednot v načelu ni naša izbira.« Mirjan Bevc, predsednik uprave Alposa: »Danes ocenjujem za napako predvsem dejstvo, da od našega največjega lastnika, družbe Arcelormittal iz Ostrave s pravimi lastniki iz Indije, ki ima 38-odstotni kapitalski delež, nismo odločneje zahtevali, naj postane aktivni lastnik in v Alpos vlaga svoja sredstva, temveč smo razvoj gradili izključno z najetimi bančnimi krediti.« Franc Kovač v kolumni: »Dvojnost mestnega in občinskega praznovanja, ko smo iste dogodke isti ljudje slavili skoraj istočasno na dveh različnih lokacijah, je pokazalo ne le na določeno razmetavanje denarja, temveč tudi na to, da z našo mestno identiteto nekaj ne Štirna. Občina je prevzela mestni praznik, mesto si je prisvojilo občinsko himno, župansko ogrlico nosi predsednik KS ... Končni rezultat izbruhne na dan kot parodija.« Bogdan Rahten v kolumni: »Največja tragedija je, da so novi prazniki v veljavi že pol desetletja, na to pa v tem času niso uspeli postati pozorni ne v občinski vrhuški, ne mestni očetje, ne predstavniki raznih veteranskih oz. drugih (npr. kulturnih) organizacij.« November Franc Kovač v komentarju lokalnih volitev: »Korže je lep primer od oblasti zaslepljenega strankarskega šefa, ki bi ga njegovi podaniki morali odstaviti, če vsaj malo verujejo v demokracijo.« Robert Polnar, občinski svetnik GOŠ: »Oblast razumemo kot sredstvo za delovanje v skupno dobro. ... Če ne bo šlo z močjo argumentov, bomo na pomoč poklicali »glas ljudstva«.« Uvala vam za prijazno podporo in sodelovanje! Srečno in kulturno leto 2011 vam želi Jskd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna Izpostava Šentjur Kulturno društvo Prevorje je v petek pripravilo tretji Anin večer v sicer tretji sezoni tovrstnih večerov, ki jim jih lahko glede na koncept in obiskanost mnogi zavidajo. Tokratna tema je bila izročilo ljudske pesmi, poleg izvajalcev pa so gostili etnologinjo in kulturno antropologinjo Vesno Sever, ki je strokovnjakinja na področju ljudske pesmi, pri JSKD pa je zadolžena za spremljanje pevskih in godčevskih skupin. Svoje delovno področje spremlja tudi kot avtorica oddaje Pevci zapojte, godci zagod'te na Radiu Ognjišče. Kako ne varujemo naravne dediščine? Kdo naj bi jo varoval? Nesporno predvsem mi sami, formalno pa naša občinska oblast in pa seveda Zavod za varstvo naravne dediščine Celje (ZVN) in še vrsta drugih državnih inštitucij. Na predavanju vodje ZVN Mojce Tomažič v Knjižnici na predvečere Ta veselega dneva kulture sem dobil vtis, da je le-teh toliko, da ni nič čudnega, da je naravna dediščina lahek plen cele vrste pragmatičnih interesov. Direktorica Knjižnice Osetova je v uvodu z močnimi izrazi napadla »neizmerni človekov pohlep«, med prvimi tudi intenzivno kmetijstvo, kar je seveda vse res, toda ... Ta toda pa odpira celo vrsto žal več ali manj nerešljivih problemov. Spremljajoča simpatična fotografska razstava Šentjurčana Gregorja Kalana Mavrična doživetja travnikov je kar nazorno opredelila ta toda. Kalan, ki je tudi uslužbenec ZVN, nas je upravičeno navduševal nad mavričnostjo danes še redkih ekstenzivnih travnikov, toda to navdušenje kaj hitro skopni ob dejstvu, da bi ob mavričnih travnikih ljudje umirali od lakote. Težke milijarde ljudi, ki obremenjujejo planet Zemlja, žal zahtevajo drugačno varstvo naravne dediščine. Tako Kalanova razstava kot predavanje Tomažičeve na temo Varstvo narave v občini Šentjur (mimogrede, predavanje je bilo glede na naslov vsebinsko zelo skromno) sta pustila vtis, da so na ZVN bolj občutljive umetniške dušice kot trdi borci za pravice narave. Med 68 varovanimi naravnimi vrednotami je pri nas 26 dreves (nisem prepričan, da na ZVN sploh vejo, koliko od zavarovanih dreves je sploh še živih), 10 jam, 12 hidroloških habitatov, 5 botaničnih vrst, 9 drevoredov .... navadna jarica, velikonočnica, Ponkovški kras, Bohor, Voglajna z zlato nežico in »svojo« školjko ... Je že prav da ZVN bdi nad njimi, toda je vprašanje, koliko moči in volje ima, da jih res obrani in ohrani. ZVN daje le strokovna mnenja, Tomažičeva je rekla, da niti soglasja ne, odločajo pa drugi, občinske oblasti, MOP, ARSO ... Pri vsem tem pa varstvo okolja sploh ni predmet dejavnosti ZVN. ZVN je tako na primer še naprej navdušen nad Ponkovškim potokom (ki ga slučajno poznam), toda jih očitno formalno sploh ne vznemirja, da je danes mrtev, takrat ko so ga vnesli v katalog naravne dediščine, pa je v njem mrgolelo rakov. Po predavanju se je nekaj malega polemike razvilo le ob znanem problemu asfaltne baze (AB) v Planinski vasi. ZVN je bil pred leti tisti, ki je zaradi možnih vplivov na Glijo jamo ustavil legalizacijo asfaltne baze, sedaj pa se je pokazalo, da teh vplivov ni in CIVO, največji nasprotnik AB, je ostal brez svojega edinega protiargumenta. Toda tudi v tem primeru je značilno, da nobena od inštitucij, vse od Ustavnega sodišča navzdol, realno ni niti ugotavljala, če Glija jama sploh še obstaja oziroma če takšna kot je, sploh še je naravna vrednota. Hočem reči le to, da se zdi, da je ZVN preveč oddaljena in bolj kot ne le brezzoba papirnata inštitucija, da bi od nje v resnici lahko pričakovali konkretnejše učinke. FK Prvi zapisi o slovenski ljudski pesmi datirajo v leto 1775, od leta 1924 pa premoremo Glasbeno narodopisni inštitut. Dr. Karel Štrekelj je pred stoletjem zbral kar 8686 besedil ljudskih pesmi! Severjeva je polni prevorski dvorani med drugim povedala, da se je ljudska pesem od nekdaj spreminjala in se še spreminja, ohranjajo pa jo skupine pevcev na terenu, s čimer se marsikateri okoliški narod ne more več pohvaliti. Ljudska glasba je dandanes na razpotju: priča smo starejšemu načinu petja, po drugi strani pa poustvarjanju, ko je mnogokrat ljudska pesem le izhodišče za ustvarjanje, nastajajo pa zanimivi izdelki, kot je npr. primer skupine Katalena. Po izročilu je bilo ljudsko petje ločeno od igranja, kar je narekoval neenakomeren, robat ritem petja. Priložnosti, ko je prisostvoval godec, so bile redke, takrat pa se je plesalo. Ljudsko petje ima svoj ritem s pospeševanji in upočasnjevanji, če pa bi bilo spremljano z inštrumentom, bi se mu moralo prilagajati. Igranje ob petju je nastalo pod vplivom narodnozabavnih ansamblov. Severjeva je pikro zabelila, da so ljudem žal všeč vse sorte neumnosti, ki nimajo zveze z ljudskim petjem. Veliko se pojavljajo t.i. ropotači, ki igrajo po vsem, kar imajo doma (grablje itd.), to pa zato, ker to znajo vsi igrati. In če se ti okličejo za ljudske godce ... Prav zato je treba v zvezi s spremljavo z instrumenti vedeti, kaj počneš in zakaj. Glede prihodnosti te zvrsti je optimistična, pa čeprav ljudska glasba živi sedaj praktično le na odrih in prireditvah. Občinstvu so se po nastopu ljudskih godcev Vikija Novaka in Ivana Robiča predstavili člani Paridolskih korenin, ki ohranjajo triglasno fantovsko petje (eden poje naprej, eden na čez, ostali basirajo), pojejo pa tudi na »cvik« oz. v ljudskem štiriglasju. Novembra so drugič doslej sodelovali na državnem srečanju pevskih in godčevskih skupin. Torej, stroka jih opazi, in so eni redkih, ki znajo zapeti po starem. V nedeljo so imeli snemalni dan za ekipo JSKD, tako da jih bomo kmalu lahko slišali na nosilcu zvoka. Člani skupine so: Viki Novak (vodja), Miha Pintar, Ivan Robič, Alojz Jevšnik, Karel Žafran, Martin Vodeb, Franc Jevšnik. Prevorjanom so med drugim predstavili pesem Prišla bo vesela pomlad, kjer gre za dve stoletji staro ljudsko pesem, ki se je pela izključno v Paridolu, poje pa o vzgoji trte in spravilu vina. Pred domačim občinstvom so se predstavili tudi Ljudski pevci s Preverja v sestavi Majda Rezec - vodja, Marica Selič, Ivan Tomplak, Robi Borovnik, Janko Magdalene in Martin Magdalene, ki so bili vsebinski pobudniki večera. Po strokovni plati so opaženi po načinu petja - večglasno petje (naprej čez ter prvi in drugi bas), pa tudi po združevanju različnih generacij pevcev. Prepoznavni so po pripovedni pesmi o sveti Barbari, ki je bila doma prav na Kozjanskem in predstavlja redkost. Na državnem srečanju so nastopili lani. Pred kratkim so posneli tretji album z naslovom Pijmo šentjanževca, predstavitev pa bo v pomladnih mesecih, trenutno pa so precej zasedeni z nastopi, kjer jim s harmoniko pomaga tudi Drago Žekar. Večer ljudske ustvarjalnosti so zaokrožili člani Folklornega društva Šentjur, ki so predstavili splet plesov, ki izvirajo z območja Kozjanskega: štajeriš klobuk iz Lahovega Grabna pri Jurkloštru, igra s stoli iz Šentvida pri Planini, ples s »kovtri« je vseslovensko razširjen, zadnja viža pa je bila mazurka, redko viden ritem z Roža na Koroškem. V pahljači raznolikega ljudskega izročila smo poleg pesmi, godčevstva in plesa doživeli še element pripovedništva, ki ga je, seveda v narečju, izvedla folkloristka Polona Vengust. Na koncu so vsi sodelujoči v programu zapeli Pozimi pa rožice ne cveto pri čemer so se jim pridružila tudi mnoga grla v dvorani. Da niso ostala suha, želodci pa ne kruleči, so poskrbeli vaščani Krivice. Predsednica društva Dragica Vračun Hercog je nastopajoče od drugod nagradila s »prevorjančki«, domače akterje pa s prevorskim medom, povezovalka večera Marija Frece Perc pa je napovedala tudi prihodnje druženje, ki bo v znamenju potopisa. br Vinogradnikova učna klet je odprla svoja vrata Slovesna otvoritev skupnih prostorov Vinogradniškega društva Šentjur (VDŠ) in kluba starodobnikov (po šentjursko: old timerjev) Večno mladi, ki je bila v soboto 18. decembra, je očitno pomemben javni dogodek; poleg številnih članov obeh društev so prisostvovali tako rekoč vsi vidnejši predstavniki šentjurskega javnega in političnega življenja s poslancem Tislom, državnim svetnikom Koržetom in županom Diacijem na čelu. Okrog 90 m2 velik kletni prostori pod železničarskim muzejem so urejeni zelo prijetno. Razmeroma nizek prostor z lepimi opečnatimi oboki in z opeko tlakovanim podom ima na enem koncu zamrežen kletni in »kuhinjski« prostor, na drugem pa manjše sejno omizje. Obnova kleti, ki je bila desetletja zapuščena in domala zasipana z zemljo in odpadki, je stala okrog 50.000 €. Od tega sta društvi preko RAK pridobili 20.000 € iz EU programa Leader, 20.000 € so prispevali sponzorji (Jagros, Občina Edicom in drugi), prispevek članov obeh društev pa je bilo okrog 2000 udarniških ur. Zakaj vinogradnikova učna klet in kako bo delovala, je povedal predsednik VDŠ Jurij Malovrh: »Ime je bolj kot ne prilagojeno zahtevam razpisa, bodo pa ti prostori nedvomno dobro služili obema društvoma za njihove sestanke, strokovna predavanja ... Načrtujemo tudi, da bo ob sobotah klet odprta in bo v njej možno kupiti šentjurska vina, buteljke, v rifuzi in po naročilu. Vsekakor moramo še domisliti, kako te zanimive prostore in z njimi tudi svoje storitve ponuditi tudi drugim uporabnikom.« Resnici na ljubo, sicer simpatična klet, v kateri je stalna temperatura okrog Gstopinj, se ne zdi ravno najbolj prijazen kraj za društvena sestankovanja, lahko pa bo skupaj z železničarskim muzejem zanimiv dodatek k naši turistični ponudbi. FK KONCERT OB 20-LETNICI MEPZ ZARJA-AKVONIJ Kam naprej? Ko v svoji dvorani nastopajo Šentvidčani, je le ta vedno pretesna. Koncertu ob 20-letnici delovanja domačega zbora je prisostvovalo preko 200 ljudi, ki so se uspeli nekako stlačiti v šentviško dvoranico. In spet so bili navdušeni. MePZ Zarja-Akvonij je seveda fenomen: 1. aprila pred 20 leti je domači mladenič Matej Romih uspel privabiti na prvo vajo okrog 30 pevcev, kar je za vasico Šentvid nedvomno veliko, v dveh desetletjih pa je s svojimi pevci osvojil vse, kar se v Šentjurju osvojiti da, in bil uspešen na regijski, državni in tudi mednarodni ravni. Zbor, ki sedaj Matej Romih šteje 45 članov, povprečno imajo 24 let, je verjetno trenutno še vedno najmočnejši in najuspešnejši pevski zbor v občini. Zbor sem že v preteklosti, ko še ni bil tako renomiran, kar preveč hvalil, zato je sedaj, ko je že nedotakljivo uveljavljen, morda čas tudi za kakšno kritično besedo. Smer kritike je nakazan v naslovu: kaj lahko zbor, ki je na vrhuncu, lahko še sploh naredi? Seveda, če je sploh treba kaj narediti? Kot prvo ugotavljam, da je zbor nesporno mlad, da pa seje »kritično« postaral njegov ustanovitelj in dirigent Matej. Posledično, se zdi, zbor učinkuje starejše, kot kažejo rosna leta njegovih članov. Drug problem so kvalitetni glasovi. Škripa vsaj pri tenorjih, če ne še kje drugje tudi. Dobro, če so poslušalci navdušeni, in navdušeni so bili, pravzaprav nimam nobene pravice nergati, lahko pa povem, kaj bi si osebno želel: še več kakovostne pevske zabave in šova. Čeprav je bil koncert ob 20-letnici že očitno Polonca Jazbinšek naravnan v to smer. Režiserka in avtorica veznega teksta Urška Tisel je ustvarila soliden humorističen tekst, ki ga je zelo uspešno izvedla zdaj že domala profesionalna kemičarka Polonca Jazbinšek. Poloncine bravure, čeprav za moj okus preveč afektirane, so izzivale pri občinstvu salve smeha in so odlično dopolnjevale razmeroma resnoben pevski repertoar. Očitno so v zboru začutili, da je potrebna »dodana vrednost«, in enako očitno je, da so to dodano vrednost sami sposobni tudi ustvariti. Kar je odlika vsestranske ustvarjalnosti. To pa še gotovo ni odgovor na vprašanje v naslovu. Počakajmo, pa bomo slišali in videli. FK V petek 10. decembra je bil v KD Šentjur drugi plesni večer z Big Bandom Šentjur (BBŠ). Prireditev je bila dobro organizirana, toda presenetljivo skromno obiskana. Le kakšnih 40 parov se je vrtelo po parketu, pa še od teh je bila večina »tujcev«, to je tistih iz Slivnice, Dobja ... Kar nekaj tistih, ki so plesno briljirali, pa je bilo tudi čisto pravih neznancev. Šentjurska politična, gospodarska in kulturna elita očitni že pleše po drugih taktih. Plesni večer, tokrat so ga rahlo ponesrečeno imenovali z Zaplešimo v romantični mesečini, je logična posledica razvoja šentjurske zabavne glasbe in BBŠ, ki se je, hvala bogu, odločil tudi za organizacijo in izvedbo prireditev na višji ravni, kot smo je bili vajeni. V več ali manj že poznani repertoar s svojimi pevci Matejo, Maticem ... je vključil atraktivne plesne nastope Maje Pucelj in Petra Fileša, Fileš je bil tudi voditelj in pevec, kot gosta sta zapela Leskovškova in njusvingovec Petan. Ob pestri in odlični glasbi je pravzaprav manjkala le pika na i, na primer plesno-družabne igre, tudi kakšna šala ali glasbena »finta« bi bili dobrodošli. Še najbolj sem pogrešal nekaj tiste»goršičevske« energije, ki dviga občinstvo na noge. Nastopi Pucljeve in Fileša so sicer poželi nekaj navdušenih aplavzov, toda bi rekel, da so bili za navzoče navadne smrtnike prej deprimirajoči kot vzpodbudni. Potem, ko sta onadva skladno odvršela po parketu, se je marsikdo s svojim rutinskim »tancanjem« počutil kar prehudo nebogljenega. Pa gotovo se to ni dogajalo le meni, kajti že previdno opazovanje plešočih parov je pokazalo, da je naša plesna kultura tako rekoč na psu. Kar pa ni čudno, kajti v moji skoraj polstoletni šentjurski zgodovini se sploh ne spomnim, da bi kdaj zmogli lastne tovrstne prireditve. Pot do plesne kulture je očitno zapletena in dolga, saj vodi preko glasbene šole, orkestra in zlasti ljudi, kot so v Big Bandu Šentjur, ki so za uresničevanje svojega poslanstva in pa seveda za užitek običajnih državljanov pripravljeni narediti nekaj več. FK MIKLAVŽEV KONCERT MERZ BANGARADE Glasbeni dogodek, ki ste ga zamudili Vsi ga seveda nismo zamudili, toda kar nekaj praznih sedežev v KD Šentjurje pokazalo, da so ga mnogi. Skupni koncert skupine Tuned fish, po slovensko Uglašena riba, in šentjurskega MePZ Bangarade je bi glasbeni dogodek prve kategorije tega leta, ki ga je bilo škoda zamuditi. da kar prepišem tisto, kar sem o njih napisal letos poleti po nastopu na vrtu Ipavčeve hiše: »To je bila prava eksplozija pozitivne energije vokalno-inštrumentalne glasbe, nosilni Tuned fish in spremljajoči Bangaradejevci so se dobro ujeli, pa ne le ujeli, na njihovih obrazih se je tudi videlo, da pri tem neizmerno uživajo. In to svoje intenzivno čutenje so uspeli prenesti na občinstvo.« Zdi se, da so tokrat svoj uspeh še nadgradili tako po izboru skladb kot po izvedbi. »Otipljivo« občutene skladbe Matevža Goršiča Aliča v čudežni deželi in balade Stoji učilna zidana ter njegove priredbe (in drugih avtorjev) neminljivih melodij Duke Ellingtona, Freddia Mercurya, Jobima, Tomaža Domicelja in drugih, so nedvomno zgodba o uspehu. Zdi se, da se nam rojeva novi »new svving guartet«. Seveda, če bodo svojo kariero še naprej povezovali s Šentjurjem. Matevž Goršič, skladatelj, pevec, pianist in zborovodja je očitno zadetek v polno, je pravi naslednik goršičevske glasbene ustvarjalnosti, s kakršno nas je dolga leta razveseljeval njegov pokojni oče Edi. Ne nazadnje nas o njegovih odlikah prepričuje tudi Magnolija, zmagovalka letošnjega festivala slovenskega šansona. FK Morda je razmeroma skromen obisk tudi napaka organizatorjev, ki so svoj odličen glasbeni šov bog ve zakaj poimenovali z Miklavževim koncertom. Če so morda pomislili, da bodo »prevarali« katerega od številnih Miklavževih častilcev, so se verjetno zmotili, bolj verjetno je, da je prenekateri ljubitelj Prof. Matevž Goršič temperamentih jazzovskih in rockovskih ritmov ostal doma, ker je pač pričakoval nekakšen »mix« Miklavža in »fantov s Praprotna«, če uporabim izraz voditeljice Anite Koleša. Mimogrede, Anita se je tudi tokrat potrudila in odlično odrezala. Težko bi opredelil, kaj je bilo tisto, kar me je navdušilo v nastopu Uglašene ribe in MePZ Bangarade. Morda bo še najbolje, V športni dvorani Hruševec je bilo živahno: kakšnih 200 osnovnošolcev, nekaj desetin njihovih staršev ter razkošne stojnice domala vseh srednjih in poklicnih šol iz severovzhodne Slovenije so ustvarjali pravi sejemski živ žav. Šolske svetovalke, ki so prireditev organizirale, so si gotovo mele roke. Prireditev je bila oglaševana pod obetavnimi dolgimi naslovi, med njimi se zdi Pred izbiro poklica še najbolj vsebinski in najkrajši. Devetošolcem in njihovim staršem naj bi pomagala pri odločitvi za nadaljnje izobraževanje. Vse regijske poklicne, srednje in višje šole so res delile zgibanke s številnimi prepotrebnimi informacijami, kar sin novega župana, ki si je zasluženo ali pa nezasluženo, prav gotovo pa po treznem premisleku ene od šolskih svetovalk, priboril vlogo voditelja. Puščam ob strani kakovost Vodetovega petja in dosežkov modne revije, punce in gledalci so se vsekakor zabavali, pa čeprav ob mukah mladih manekenk, ki so se junaško borile z je seveda prav in krasno, vsi drugi dodatki, vključno s prikazom raznih šolskih dejavnosti, pa so bili bolj kot ne v stilu EPP. Jasno, šole se »tepejo« za učence, kar je čisto v redu, ni pa prav, da to počno tudi s pretiranim reklamiranjem. Podatkov, ki so jih obljubljali nekateri naslovi glede deficitarnih poklicev in možnosti za zaposlitev po končanem šolanju, seveda ni bilo od nikoder. Je pa tudi vprašanje, če bi bili, ali bi bili uporabni in če bi jih šolarji sploh opazili, saj je bila največja gneča pri stojnici, sploh ni pomembno katere šole, kjer so delili balončke, pa okrog kozmetičnega studia in modne piste, po kateri so paradirale osnovnošolske manekenke, ki so, ali pa naj bi, prikazovale modne trende za valeto, maturantski ples ... Pravi hit je bil »čupavi« najstniški pevec Vode, ki je menda nadebudna vzhajajoča estradna zvezda. In pa visokimi petami in pozibavajočimi boki. Je pa bolj problematično, da je vse predstavljene modele sešila »neka« šivilja s Ptuja. Hej, mar tudi svojih šivilj nimamo? Ali pa »neka šivilja« profesionalno leta po vseh šolah, si dela reklamo in morda tudi služi? Ob modni reviji so zbledeli tudi slaščičarji in peki iz naše Kmetijske šole, ki so pripravili okusno in razmeroma bogato pogostitev, toda slaščice kot da naših šolarjev več ne ganejo. Slaščičarji in peki pa še manj. Še ogromnega traktorja zunaj pred vhodom, katerega prva odlika je »muholovna« satelitska navigacija, je komaj kdo opazil. V avli so pred odhodom šolarjem delili evalvacijske liste, spraševali so jih, kako jim je bilo všeč itd. Malo sem poškilil, kaj so fantje in še bolj pogosto dekleta obkrožili. V glavnem so bili zelo zadovoljni. FK Mladi pevci OŠ Dobje na festivalu ATTACCA Kaj je festival Attacca? »Festival je priložnost za medsebojna srečanja in druženja mladih pevcev. Prioriteto imajo izbrani zbori, ki so bili v sezoni 2009/20010 predlagani za nastop na regijskem nivoju. Festival ne zahteva, pač pa spodbuja izvedbe, ki vključujejo tudi gibalne in dramske elemente. S tem konceptom prihajajo elementi »Choregie« v slovenski prostor. Program mora biti tematsko zaokrožen.« (JSKD) Mladinski pevski zbor OŠ Dobje se je uvrstil v regijski koncert mladinskih zborov na Ptuju, ki je bil ob koncu novembra. V skladu s pravili so pevci z zborovodkinjo Slavico Rajh oblikovali tematsko zaokrožen program z naslovom »S pesmijo o življenju po svetu«. Pri koreografiji je pomagala mentorica Magda Doberšek, pri oblikovanju vokalne tehnike in pri spremljavi pa pianistka Mateja Rajh Jager. Skupna pesem na koncu koncerta je izzvenela iz grl vseh štirih pevskih zborov - pevcev OŠ Dobje, Markovcev, Gorišnice in iz Nove Gorice. Pevci OŠ Dobje so še vedno polni prijetnih vtisov in spominov, zato si želijo še več takšnih nastopov. Pohvalijo prijetno vzdušje na festivalu, krasno dvorano, druženje po koncertu in ohranjajo nova prijateljstva, ki so se stkala s pevci drugih pevskih zborov. s.r., foto Magda Doberšek V soboto, 4.12.2010, so mladi liberalni demokrati iz Šentjurja uspešno izpeljali svojo akcijo z naslovom Ne vozi pijan. Akcija je bila med množico obiskovalcev pozitivno sprejeta in je z velikim zanimanjem mladih presegla vsa pričakovanja. Potekala je tako, da je lahko vsakdo pristopil k testiranju alkohola v krvi in prejel za sodelovanje simbolično nagrado. Namen mladih liberalcev je bil seznaniti mlade, kakšne nevarnosti lahko povzroči vožnja pod vplivom alkohola. Akcija je bila zaključena v pozitivnem druženju organizatorjev in predstavnikov Policijske postaje Šentjur. P.J. Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 ‘tfaj bo Vaše življenje v Cetu 2011 bot matematika: seštevajte srečo, odštevajte žaCošf, (Cefite vesele in V£S££ vozač avf savEčvfo 20111 Najugodnejši naiuaodnejsim ISKSHE MtIL Ul. Tončke Čečeve 17, 3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, fax.: 03 749 17 11, mulej.dejan@siol.net g ■r.i im%|f 11 Prijetne praznike in zadovoljstva polno prihajajoče leto 2011 vam želi Naj leto 2011 premosti vse ovire in vse oddaljeno postan^dosegljivojj Neuresničen^eliggBIffifPofTaneio duhu uoania. vztrainosti in ooauma! rW Si želite praznike preživeti v novem domu? Izberite čudovito hiško v naselju TABORSKI GAJ. Za ogled vašega novega doma pokličite Atrij 031 360 072 ali 041 329 179. ATRIJ wn’w. sz-atrij. si \ umni’. sloveniapropertyatrij, si Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo VESELE PRAZI\JKE ter SREČNO IN USPESNO 2011! Namesto voščilnic in daril smo darovali v dobrodelne namene. Sobivamo z vami. Atrij. Tel.: 03-747-23-50 Milka čokoladne praznične kroglice, 110 g Srebrna radgonska penina, 0,75 L , srebrna ‘gon " Čokolada Milka Noisette, 100 g Kolektiv trgovin ■- Iti W™mmP —o SE Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 03.01.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo! 0 Uspešni Monika in Eva Monika Volarič je na 6. mednarodnem glasbenem tekmovanju Paolo Spincih v Trstu v disciplini »flavta« (B kategorija) odlično odigrala svoj program in med 18 soudeleženci, ki so prišli iz Slovenije, Italije, Srbije in Litve, zasluženo dosegla 96 točk in s tem 1. nagrado. Na tekmovanje jo je pripravila njena profesorica flavte Diana Štih. V glasbenem programu, s katerim se je predstavila, jo je pri klavirju spremljala profesorica Mojca Krajnc. Dva dni kasneje, ko so bila na sporedu godala, je odigrala program na violini tudi druga naša nadarjena mlada glasbenica - Eva Vrečko. Nastopila je v A starostni kategoriji, v kateri so tekmovali mladi glasbeniki iz Slovenije, Italije, Srbije, Rusije in Avstrije. Za dovršen nastop in lepo uvrstitev je zaslužna njena mentorica profesorica Elizabeta Rauter in korepetitorka Mojca Krajnc. Za njen odličen nastop ji je žirija namenila 92 točk in s tem 2. nagrado. Povzel FK Z besedami in slikami o politiki Šentjurski literati bodo na svitlo dali nov zbornik, enajsti po vrsti. Tokratna tema se je ponujala kar sama, tako da je kar 32 avtorjev načeloma ustvarjalo na vodilo »Z besedami o politiki«. Spominski traktat preminulemu pišočemu rojaku je posvečen aktualnostim v povezavi s Franjem Malgajem. Z novo dekado se pričenja tudi nekoliko drugačen koncept, ki bo omogočal boljše vključevanje slikovnih podob. Tokrat so to nekoliko temačnejše podobe Šentjurskega, od katerih mnoge že leta brez prave potrebe vztrajajo v našem okolju. Glavni urednik zbornika in avtor koncepta fotografij ter obenem predsednik Literarnega društva Šentjur Bogdan Rahten upa, da se bo kdo ob tem morda le zamislil in reagiral. Predstavitev zbornika bo v ustreznem okolju, saj se ima zgoditi v občinski sejni dvorani v četrtek, 6. januarja, ob 19.30, v programu pa bodo sodelovali: ekipa Tedenskega osirja Radia Celje, aforist Jože Mastnak - Marjan, Odreni -videoprojekt MC Šentjur in plesna sekcija Jabuke. * js Znova odmevna plakatna akcija Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je 14. decembra pričelo z akcijo v kateri so po večjih slovenskih mestih namestili veleplakate z motivom kravjega mesa in sloganom: Meso - telo ga ne potrebuje! Praznujmo brez klanja! Izobešeni bodo do 28. decembra, z njimi pa bi radi opozorili na problematiko odnosa med človekom in živalmi. Stališče največjih svetovnih prehranskih organizacij je: K][!§®d TBOdS) IBS P(šMS@B[i[p ‘v PRAZNUJMO @il CM!p\ www.oevobodltsv-zlvall.org Pri omenjenem društvu so izdali tudi 20. številko revije Osvoboditev živali, ki je brezplačno na voljo v trgovinah z zdravo hrano, knjižnicah, lokalih, zdravstvenih domovih, ... Na njihovi spletni strani so objavili tudi protiargumente na 13 najbolj pogostih izgovorov ob uživanju mesa (npr.: Brez mesa človek ne dobi dovolj beljakovin in esencialnih aminokislin). 11 12=€ aperitiv dobrodošlice novoletni šampanec •nagradno žrebanje Kult.dom GORICA PRI SLIVNICI PETEK 31.12. ob 20.00 uri. ZA HRANO POSKRBITE SAMI, ZA PIJAČO PA Ml. PRIJAVE SPREJEMAJO V TRGOVINI KZ v GORICI, Informacije na telefon: 031 619 333-Zoran Org: ŠPORTNO DROŠTVO GORICA PRI SLIVNICI Sponzorji prireditve: OBČINA ŠENTJUR, KS SLIVNICA PRI CELJU trpini VCd Si E 31.12.2010, ob 21. uri, NA MESTNEM TRGU V ŠENTJURJU ANSAMBEL DORI, DIVJI ŠTRUDL, TRIO ADIjO, PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR ZA PIJAČO IN JEDAČO POSKRBLJENO! 11 8 S&šsP' A OBČIN* icNTlUt OGLAŠANJE V ŽIVO « ^raje-r^ki X, Prireditev bo potekala v šotoru ' POVOLILNI AFORIZEM: “Za tiskovno predstavnico SDS lahko rečem le to: račun s korenom je zanjo nerešljiv.” JMM 0 Preteklo nadaljevanje je opisovalo predavatelja Ivana Vebra, toda ni bilo zaključeno,ker je bila stran zapolnjena. Dodala bom še nekaj besed za zaključek. Ivan Veber je bil predavatelj, ki je imel avtoriteto in zato nobenih problemov z učenci. Kar je bilo planirano, to je moralo biti tudi storjeno, brez ugovorov in razprav. Naši učenci so imeli predavatelje dobro preštudirane. Da pristavim še svoje mnenje: Imeli smo pridne in vestne učence, ki nam strogosti niso zamerili, ker so vedeli, da jih imamo radi in da jim želimo dobro. Tudi sama z učenci nisem imela podobnih težav, kot jih navajajo danes učitelji in se pedagogi sprašujejo, kaj storiti, da bi izboljšali disciplino in odnos do učenja in dela? Učencem je potrebno pokazati, da jih imamo radi in da hodijo v šolo zato, da jim bo v življenju lepše in lažje, skratka da bodo srečni. In če nas poiščejo za razgovor v stiski, jim prisluhnimo, in vse kar smo slišali, dobro in slabo, ohranimo kot zaupano. Tako ostanemo ljudje in prijatelji. Bodimo torej prijatelji, ne samo učitelji! Pomembno delo Ivana Vebra na KŠ je bilo tudi, da je pri ustanavljanju in formiranju Društva absolventov kmetijske in gospodinjske šole Šentjur. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1971 in uspešno deluje še danes. Do odhoda v pokoj je Ivan Veber opravljal tudi funkcijo mentorja društva. Srečanje ob 25-letnici Društva absolventov šole za kmetovalce. Od leve proti desni: drugi Veber Ivan, govori ing. Degen, peti predsednik Zore Franc. Pogled z Vrha proti Šmarju. Na sliki so vsi sodelujoči pri obnovi vinograda. Predsednik društva je bil dolga leta Franc Zore. Ob koncu svojega mandata je Zore zapisal in komentiral staro, znamenito misel: „Narod si bo sodbo pisal sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« Rekel je: talar našemu kmetu že dolgo ne piše več sodbe, frakov pa se je namnožilo toliko, da jih bo zelo težko preživel. Najbolj črnogledi nam obetajo, da bo v bližnji prihodnosti propadlo več kot polovica slovenskih kmetij. In če se bo to res zgodilo, če bo naše podeželje obubožalo, če bo naša krajina poseljena s tujci, če na naših hribih in dolinah ne bosta odmevali slovenska beseda in pesem, bodo fraki za svoje početje nekoč vendarle morali odgovarjati. Žal bo takrat že prepozno. Upajmo, da se njegova napoved ne bo uresničila. V šolskem letu 1950/51 je pouk ponovno doživel reorganizacijo, in sicer se je šola preoblikovala v dvoletno živinorejsko šolo in kot takšna je delovala 2 leti. Šolsko leto 1953/54 je prineslo novo precejšnjo spremembo. Ponovno so ustanovili enoletno splošno kmetijsko šolo in po dolgem času je zaživela tudi enoletna splošna kmetijsko-gospodinjska šola. Takšna oblika izobraževanja je brez sprememb potekala do konca šolskega leta 1957-58. Leta 1956 je dobila šola nazaj v svojo upravo in upravljanje svoje nekdanje, deloma povečano šolsko posestvo, kot glavni učni objekt, ki se je nato vse bolj prilagajal potrebam, namenom ter učnim smotrom šole. Z odločbo Občinskega ljudskega odbora, ki je bil ustanovitelj ustanove, je nastal „Zavod s samostojnim financiranjem Kmetijska šola Šentjur pri Celju". V svojem sestavu je imel več enot: splošno kmetijsko šolo, kmetijsko-gospodinjsko šolo, internat in šolsko posestvo. Leto je prineslo tudi spremembo v vodstvu. Novi ravnatelj je postal ing. Jenšterle. Zavod je dobil kredit iz republiškega sklada za kadre, za popravila na zgradbah in prostorih, za nabavo opreme, strojev in inventarja. Leta 1956 in 1957 so obnavljali šolski vinograd na Vrhu nad Šmarjem, ki je bil kupljen leta 1932. Pod vodstvom ravnatelja Jenšterla so ga obnavljali učenci ob sodelovanju skrbnika vinograda Jožeta Smoleta, ki je opravljal vsa dela sam, s pomočjo najete delovne sile in z učenci pri praktičnem pouku. Obnova šolskega vinograda na Vrhu nad Šmarjem, prvi z leve strani ing. Jenšterle, zraven stoji Jože Smole. Šele v šolskem letu 1957-58 je pričel pouk potekati v prenovljenih prostorih. V sistemu nižjega kmetijskega šolstva so v šol. letu 1958-59 nastale pomembne spremembe, ki so se močno odrazile na zavodu. Enoletna Splošna kmetijska šola je postala dvoletna Živinorejsko-sadjarska šola. Enoletna Kmetijsko-gospodinjska šola pa se je reorganizirala v triletno strokovno šolo in se izločila iz sestava finančno samostojnega zavoda. Le internat je ostal za obe šoli skupen. Prišlo je leto 1960, ko se je teoretični pouk odvijal po predmetniku in učnem načrtu prve stopnje kmetijske srednje šole. KŠ je s šolskim letom 1960-61 postala srednja kmetijska šola s prvima dvema letnikoma prva stopnja tehniške šole. Zgrajen je bil tudi nov, za tiste čase moderen hlev za krave molznice. Obnovljena je bila zunanjost obeh šolskih stavb, ki sta bili zgrajeni 1910 in 1932. (Se nadaljuje) LUCIJINA REPORTAŽA 'm Ja, kako neusmiljen je čas. Komaj smo si malo oddahnili od volilnega cirkusa, otvarjanj cest, vseh sort zborovanj, soočenj preko Pešnice, celo koncertov .... ko se je spet začelo. Najprej je udaril Miklavž, takoj za njim pa se je nad nas spravil preostanek Veselega decembra, ko so spet dobili veselje do nastopanja vseh sort pevci, big bandi, pleharji, da o hudem navalu otroških pravljičarjev niti ne govorim. To je bil vedno tudi čas, ko je Suli po vseh kandelabrih in smrekicah razvesil svoje pisane lučke, kar se nam je zdelo čisto lepo in spodobno. Toda le do letos, ko je mladi županček Markec rekel: »Suli, ker nisi pravilno volil, nas tvoje pisane lučke ne morejo več prav razveseljevati, pa tudi tako velik tajkun si že, da te povprečni občani med prazniki težko prenašajo. Ja, saj res, ko sem že pri denarju, ti je Branko plačal tisti dom v Ribnici, ali pa si mu ga dal na lizing?« Tako bo Markec tistih Sulijevih deset tisoč evrov in še nekaj raje porabil za naše skupno veselo pričakovanje novega leta z Doriji, Divjim štrudlom in Vladimirjevi pihalci. Tisto, kar bo pobasal Beline, me niti ne vznemirja, ker bodo evri ostali doma, bolj me skrbi, kako bo šparoviti Markec nategnil dorije in štrudlovce, ki niso navajeni za Silvestrovo špilati v svoje zadovoljstvo. Pa tudi če jih ne bo, saj to sploh ni važno, ker smo te fičnike tako prišparali pri lučkah in je vseeno, če jih veselo tudi zagonimo. Tu lahko nazorno spoznavate, da Markec sploh ni do županskega stolčka po župi priplaval, ampak se je tako rekoč že narodil nanj. Da samo vidite, kako modro se je lotil iskanja svojega podžupana: tisti med občinskimi svetniki, ki ga bo prvi premagal v šahu, bo podžupan. Hej, tako se to delo, skoraj kot v najboljših pravljicah o raznih kraljevičih. Do sedaj ga še ni bilo važiča, ki bi uspešno prestal ta preizkus, zato nam za podžupana slabo kaže. Pa brez panike, saj smo jih zato v prejšnjem mandatu imeli preveč. Tako se je Markec na pošten način znebil tudi Robija, ki menda o šahu nima pojma. Z Robijem bi tako ali tako imel same težave, zato bo raje za določen čas kar zadržal na Občini direktorskega Jožefa, katerega prva naloga bo, da mu bo usposobil svetovalno ekipo izmed intelektualno neobremenjenih prvoborcev iz SMS, kot so Sandi, Klemen, Bača ... Pa tudi nedeljskih beril mu ne bo treba brati, ker ima v ekipi za to Saško, ki je neprimerno strokovno bolje podkovana, kot je bil Štef. Mimogrede, ste opazili, da je blaženi Slomšek že našel svoje mesto tudi v županski novoletni čestitki? Markec ve, da umetnost vladanja pač ni v tem, da vse sam narediš, temveč da pametno zajameš vse sfere duhovnega življenja, delo pa razsodno razdeliš med podrejene. Njegovi mladci naj garajo, on pa bo, kot je že nakazal od vsega začetka, bolj dosledno in bolj civilno kot nekdaj nesrečni Štef hodil po raznih prireditvah, govoril in govoril, škoda je le, da je brez pevskega posluha, se slikal s tem ali onim pomembnežem ali kulturnikom itd.. Štiri leta bodo namreč kot blisk hitro mimo, potem je pa veliko vprašanje, če ga bo kdo še sploh pripravljen poslušati. Še sedaj, ko je župan, se pojavljajo nekateri kulturno zaribani osebki, takšni kot sta na primer slivniški Lubo in ponkovški Jožef iz SDS, ki so jima volitve tako v glavo stopile, da sta zavrnila celo Markecovo vljudnostno povabilo na civilno kavico. S takšnimi primitivci mora Markec rigorozno razčistiti od vsega začetka, sicer mu bodo vsa štiri leta skakali po glavi. Najbolj učinkovito bi bilo, da jih zaradi pomanjkanja civilno-politične kulture kar z odlokom prepove, toda jaz bi mu vseeno položila na srce bolj mehko varianto, da jih začne počasi prevzgajati in enega po enega vključevati v GOŠ. Če to le ne bi ratalo, pa naj jim v skrajnem primeru za kakšno leto brezplačno posodi Robija za predsednika, pa bodo kmalu vsi pri nas. Pa naj še potolažim tiste, ki jih muči dvom, ali je Markec dovolj star in izkušen za šentjurskega vladarja. Seveda je, če pa bi mu tu pa tam le kaj malega cvirna zmanjkalo, ima v občinskem svetu pravo zakladnico stare modrosti v obliki vedno razpoložljivih Jurija, Cvetota, Lojza, Jožeta, Staneta ... Če za Markeca sploh ne skrbim, je pa čisto drugače v Dobju. Tam menda hočeta Natalija in Karl dobesedno razcufati župana Merija. Za uvod sta brutalno pobasala kar vse odbore in komisije občinskega sveta, kar je na dobjanski občini povzročilo grozen preplah. Če se Merij še kar hrabro drži in vljudno sklicuje številne njemu nenaklonjene koordinacije, pa je čisto odpovedala šefica Andreja, ki je že kar začela pokati kufre. Ker sploh ni znano, kaj naj bi jo pravzaprav tako grdo povozilo, so se začeli pošteni Dobjani spraševati, če punca res nima kakšnega masla na glavi. Ker tista zimska služba pa res ni toliko težka. Ampak nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato Merij in Andreja, ne obupat! Če je kaj pravice tudi v dobjanski politiki, vama bosta Natalija in Karl, tako kot je navada v Šentjurju, še pred koncem mandata iz roke jedla. V tem pogledu so v zosu dobjanski lovci, ki so ostali brez predsednika. Prejšnji predsednik je neodgovorno umrl, preden je predal funkcijo, brez njegovega odstopa pa ne morejo ustoličiti novega predsednika, ker bi potem imeli dvovladje. Kar pa je za dobjansko divjad, ki še enega predsednika komaj prenese, absolutno nesprejemljivo. Ker s pomočjo Merija te kolobocije menda še niso uspel razrešiti, bosta verjetno v kratkem morala vanjo ugrizniti sama Natalija in Karl. Tako, spoštovane bralke in dragi belci, konec je, božič in novo leto sta pred durmi, no, tudi dan samostojnosti in enotnosti, kar pa ni važno, ker ga tako ali tako ne praznujete. Lepo se imejte, pa srečno! Lucija PS: z novim letom dobim novega urednika in sploh vsesplošnega šefa Jureta. Malo me sicer skrbi, da mojih reportaž ne bo skapiral, ker je še bolj rosnih let, in me bo poskušal po svoje disciplinirati. Ampak ne bo mu uspelo, ker Lucija je Lucija. L. POLICIJSKE CVETKE T PISALI SO NEKOČ Nova stanovanja Samoupravna stanovanjska skupnost v šentjurski občini predvideva v naslednjem srednjeročnem obdobju izgradnjo 200 stanovanj in to 125 v Šentjurju, po 20 v Dramljah in na Slivnici pri Celju, 16 na Planini pri Sevnici, 14 na Ponikvi, po 2 na Kalobju in Loki pri Žusmu in 1 na Prevorju. Za vzdrževalna dela in posodobitev starejših stanovanjskih hiš v katerih je 64 stanovanj predvidevajo izdatek v višini 21 mil. dinarjev. Novi tednik, 4. 12. 1980 Skrbi dedka Mraza V šentjurski občini je od tretjega do šestega leta starosti nad tisoč otrok, 2300 pa je šoloobveznih, vsi pa prihajajo v poštev za obdaritev dedka Mraza. Če bi hoteli teh 3.300 obdariti s paketi v vrednosti 25 dinarjev, bi zato porabili 82.500 dinarjev. Teh sredstev pa občinska zveza društva prijateljev nima, napravila pa je točne sezname delavcev iz posameznih KS, ki so zaposleni v celjski občini, njihovi otroci pa bodo obdarovani v KS, kamor spada njihova delovna organizacija. Novi tednik, 18. 12. 1975 V nedeljo glasujmo ZA! Pred leti so se v šentjurski občini odločili za samoprispevek, s katerim so v krajevnih skupnostih posodobili in zgradili nove ceste, uredili vodovode in kulturne domove. Vendar pa je ostalo cel kup problemov, ki jih ne bodo mogli rešiti brez samoprispevka. Zato so se odločili, da razpišejo referendume za podaljšanje krajevnih samoprispevkov. Programi krajevnih skupnosti so realni, od glasovanja v nedeljo pa je odvisno, ali bodo uresničeni in ali bodo ti kraji v razvoju sledili razvitejšim. Novi tednik, 5. 12. 1985 Izobrazbena struktura V Šentjurju so uvedli anketo o izobrazbi zaposlenih. Tako je v občini zaposlenih 1.521 oseb, od tega 644 žensk ali kar 42 odstotkov. Visokošolsko izobrazbo ima 1,61 odstotka, višjo 2,8, srednjo 12,7. Največ, ali kar 614, je nekvalificiranih delavcev. Porazna je ugotovitev, da se izobrazbena struktura v zadnjih štirih letih ni bistveno izboljšala. Seveda je s takšno strukturo težko pričakovati občuten napredek. Poleg vsega tega je močno prisotno tudi dejstvo, da visoki in višji kader močno fluktuirata zaradi nizkih osebnih dohodkov. Novi tednik, 9. 12. 1970 Krajevni činitelji so premalo seznanjeni z delom društev TVD Partizan v Šentjurju ima veliko težav zaradi pomanjkanja sredstev. Navzlic temu so bili delavni in pripravili več tekmovanj oziroma sodelovali drugih nastopih in proslavah. Problem društva je telovadnica, zlasti pa še pomanjkanje orodja. Uporablja ga tudi osnovna šola, ki pa zanj vsa leta še ni nič prispevala. Društvo v Šentjurju je edina partizanska organizacija v celotni občini, pa še za to društvo se odgovorni krajevni činitelji premalo zanimajo. Ne glede na to imajo v občini vse pogoje, da bi ustanovili društva Partizan še na Planini, v Dobju, Dramljah itd. Celjski tednik, 16. 12. 1960 Motokrosisti s priznanji za sezono 2010 Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150 Šentjur, 16. 11. - Učenko osnovne šole je med športno vzgojo v telovadnici dijakinja ŠC Šentjur udarila, zlasala in brcnila______________________ Planina pri Sevnici, 16. 11. -S Konjske glave na pobočju Bohorja so neznanci odpeljali 35 kubikov belega javorja, vrednega 3.000 EUR. Šentjur, 18. 11. - Voznica avtomobila je trčila v otroka, ki je vozil kolo, vendar na srečo ni utrpel hujših poškodb. Gorica pri Slivnici, 19. 11. - Voznik avtomobila je prehiteval v »škarje« in pri tem trčil v nasproti vozečo voznico, udeleženca pa sta utrpela lažje poškodbe. Proseniško, 19. 11. - Iz gradbenega kontejnerja na gradbišču novega naselja so odtujili za 10.000 EUR električnega orodja. Dramlje, 23. 11. - Na avtocestnem počivališču Zima so policisti zasačili dva uživalca heroina. Šentjur, 24. 11. - Izpred ene od trgovin so odtujili manjšo kaminsko peč. Šentjur, 24. 11. - Lovski čuvaj je naznanil, da je v lovišču naletel na sledi nezakonitega lova.________________________ Ponikva, 26. 11. - V bližino stanovanjske hiše je nekdo vrgel petardo, pri tem pa je bilo poškodovano okno.____________ Šentjur, 27. 11. - Po pobegu z mesta prometne nesreče v Črnolici se je storilec po dveh urah premislil in javil policistom. Ponikva, 27. 11. - Domačin se je pritožil, da ga je med popivanjem nekdo brez razloga pretepel in poškodoval. Podgrad, 28. 11. - Nekdo je na dveh parkiranih vozilih prerezal pnevmatike.__________ Šentjur, 29. 11. - Voznica je med vožnjo po luži poškropila pešca, kar ga je zelo vznejevoljilo. Pristopil je k njenemu vozilu, ki je čakalo v koloni, in se ni hotel umakniti vse do prihoda policistov. Šentjur, 30. 11. - Oče je pretepel hči, ki je iskala zdravniško pomoč. Izrekli so mu prepoved približevanja, isti storilec pa je dan poprej grozil uslužbenki centra za socialno delo. Dramlje, Šentjur, 2. 12. - Spečemu poljskemu tovornjakarju so na Zimi iztočili večjo količino goriva, podobno nakano pa so neznanci izvedli še pri gradbeni trgovini v Šentjurju, pri enemu od avtov pa so bili neuspešni in poškodovali le zadnje steklo. Šentjur, 6. 12. - Zaradi spora na podlagi neurejenih finančnih razmerij sta se na Cesti Kozjanskega odreda stepla podjetnika. Šentjur, 6. 12. - Policisti so morali iz dveh lokalov pospremiti parkljasto razpoložena gosta. Šentjur, 7. 12. - Policisti so obravnavali nasilneža, ki je napadel zunajzakonsko partnerico, obračunati pa je hotel še z nesojeno taščo. Ob intervenciji so ga morali pridržati, izrečena pa mu je bila prepoved približevanja. Šentjur, 8. 12. - Občan je prijavil, da je na željo kupke avtomobila, ki je bil poškodovan, tej dal denar za popravilo, Ljubljančanka pa je pozabila na plačilo avta kakor tudi na popravila Šentjur, 10. 12. - Policisti so z vlaka odstranili pijanega potnika, ki se je vračal v Obsotelje. Šentjur, 11. 12. - Trojica mladeničev iz Hruševca je petardirala središče Šentjurja, policisti pa so jim municijo zasegli in vročili položnice. V konferenčni dvorani Avto moto zveze Slovenije je bila 9. decembra svečana podelitev priznanj najboljšim trem v posamezni kategoriji Pokalnega prvenstva Slovenije v motokrosu. Med prejemniki so bili tudi člani TRK Tajfun šport. Nick Škorja je prejel priznanje za 1. mesto v kategoriji MX 85 podmladek, Uroš Horjak za 2. mesto (MX Open R2), Alojz Vogrinc 2. mesto (MX veterani nad 35 let) in Borut Bele za skupno 3. mesto v kategoriji MX 125 R1. Predsednica Tajfun športa Jasmina Durakovič je prevzela priznanje za skupno drugo mesto, tekmovalo je 38 društev, med ekipami. Serija treh porazov prekinjena Po odličnem pričetku sezone je serija treh porazov šentjursko vrsto potisnila proti robu lestvice, ki še vodi v ligo za prvaka, na zadnjem srečanju koledarskega leta pa je morebitni izbruh večje krize preprečila zmaga s Parklji. Do Silvestrovega bo ekipa trenirala z nekoliko zmanjšanim ritmom, saj se bosta tuja igralca za nekaj dni zglasila k družinam, strokovni štab pa bo skušal angažirati centra, ki bi po novem letu pomagal ekipi. 27. 11.: Šentjur : Hopsi Polzela 71 : 83; Šimovič 15, Sebič 12, Držič 10, Jovanovič 10, ... Po kar 35 dneh je Hruševec znova gostil prvenstveno tekmo, kije postregla s polnimi tribunami in slabšo predstavo obeh ekip, domače pa v zadnjih 19 minutah ni bilo za prepoznati, tako da je poraz povsem zaslužen. Domači ekipi se je zelo poznala odsotnost Blaža Ručigaja, ki mu je očitno »razštelala« merilne naprave, saj je v naslednjih tekmah le redkokdaj zadel. Domačo obrambo je v tretji četrtini brez težav prebijal Kobale, brez prave obrambe pa je bil tudi Thondigue, ki je ob 24 točkah, večinoma izpod obroča, vknjižil kar 15 skokov. Na drugi strani je bil v drugem polčasu domači met za tri točke 0/14, gostiteljem pa ni pomagalo niti to, da so trije gostje tekmo končali predčasno. 3. 12.: Maribor Messer : Šentjur 93 : 72; Harmason 18, Šimovič 13, Hohler 10, ... V hladnem mariborskem hramu športa so šentjurski košarkarji pustili izjemno slab vtis, saj so jih novinci v ligi, ki so resda imeli izjemen strelski dan, pokorili brez večjih težav, opozorili pa so tudi, da uvrstitev v ligo za prvaka ni samoumevna. 11. 12.: Šentjur: KK Zlatorog 93 : 101; Šimovič 31 (10 skok., 11 ON nad), Hohler 17, Držič 16 (8 skok.), ... Lokalni derbi je znova privabil številno občinstvo, ki je pred pričetkom srečanja z dolgim aplavzom izrazilo zahvalo domačega kluba Luki Laporniku za dolgoletno sodelovanje, mladi mož iz Bezovja pa je bil s 25 točkami poleg Vujasinoviča glavni režiser laške zmage. Srečanje so zaznamovale številne sporne sodniške odločitve, ki so odmevale še dolgo po tekmi. Košarkarski parketi že zelo dolgo ne pomnijo tudi vdor navijača, vendar do resnejšega incidenta ni Leta 1983 se je peščica ljubiteljev malega nogometa v Šentjurju začela organizirano ukvarjati s tem športom, 20. decembra 1990 pa so tudi uradno registrirali klub malega nogometa Juventus Šentjur. Ob 20-letnici smo se pogovarjali z Marjanom Budišo. Marjan Budiša: Ustanovitelji kluba smo bili Šentjurčani, ki še danes delujemo v nogometnih krogih; Ivan Jug, Franci Zupanc, Karli Majcen, Slavko Brečko ... Kasneje so medse povabili tudi mene. Iz ljubiteljskega konjička je igranje malega nogometa preraslo na višjo raven. Suvereno smo postali šentjurski pokalni in prvenstveni prvaki, osvajali malonogometne turnirje po različnih krajih Slovenije, nato pa v sezoni 1994/95 zmagali v Celjski medobčinski ligi ter pridobili pravico do igranja v 1. slovenski malonogometni ligi. Klub se je redno pojavljal v medijih (Radio Celje, Štajerski val, Novi tednik, Ekipa, Sportske novosti), pridobil generalnega sponzorja, trgovsko podjetje MILA iz Maribora in se igralsko okrepil. Trener je postal Darko Križman, ki je bil tudi selektor državne malonogometne reprezentance, pridobili smo tudi legendo malega nogometa Boruta Simiča. Kapetan moštva je bil sedanji selektor reprezentance Andrej Dobovičnik. Naslov najboljših v državi so osvojili: vratarja Milko Verboten in Branko Ozis, kapetan Andrej Dobovičnik, Klavdi Cepuš, Zoran Lazič, Predrag Vasič, Zvonimir Vidmar, Drago Štravs, Aleš Hrastnik, Matjaž Zendzianowsky, Branko Kovačič, Janko Dolenc, Silvester Lapornik. Kljub temu, da občinski veljaki niso imeli posluha za delovanje našega kluba, smo večkrat osvojili naslov najboljše ekipe na Celjskem, v prvi ligaški sezoni dvoranskega nogometa 1995/96 pa smo postali državni prvaki, kljub dejstvu, da smo zaradi prekratke dvorane bili prisiljeni svoje domače tekme igrati v Celju. Takratni župan Jurij Malovrh in podžupan Oto Pungartnik nam še čestitke nista poslala. Po osvojitvi naslova državnih prvakov smo dobili pravico sodelovanja na evropskem dvoranskem prvenstvu na Slovaškem, toda za nas denarja ni bilo. Ko so nam kasneje na občini zavrnili tudi pokrivanje stroškov telovadnice, smo ogorčeni prenesli sedež kluba v sosednjo občino Sevnica, kjer klub še danes deluje in tekmuje v 1. Slovenski ligi malega nogometa. Ko so v Hruševcu pričeli graditi novo telovadnico, sem ugotovil, da nova dvorana ne bo primerna za mali nogomet, temelji so bili prekratki (34 m). Uspel sem prepričati našega generalnega sponzorja MILAd.o.o. iz Maribora, da bi prispeval 100 tisoč mark za razširitev telovadnice v Hruševcu, toda tudi za to na občini ni bilo posluha. Navdušenje za dejavnost kluba Mila Juventus je počasi ugašalo, kot predsednik kluba sem takrat predlagal združitev šentjurskega in sevniškega kluba. Igralci so se preregistrirali in uspešno igrajo še danes v 1. Slovenski malonogometni ligi. Dejstvo je, da nikoli do danes nobenemu članskemu športnemu kolektivu iz Šentjurja ni uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v ligaškem tekmovanju, kot smo ga osvojili mi, in to brez finančne pomoči domače občine. Iskreno upam in želim, da ne bo potrebno čakati še 20 let, da bo mesto Šentjur pridobilo Športno dvorano, ki bo primerna za igranje dvoranskega nogometa ali rokometa, kot jo imajo sosednje občine Šmarje, Rogatec, Podčetrtek, Senovo, Sevnica.« Na fotografiji predsednik Košarkarskega kluba Šentjur Jože Palčnik in Luka Lapornik s sliko vrha Rifnika, ki ga bo spominjala na domači kraj. prišlo. Držič je z metom iz obupa poskrbel za podaljšek, kjer se je najbolje znašel ravno Lapornik. 18. 12.: Šentjur: Parklji 87 : 77; Harmason 28, Držič 16, Šimovič 15 (15 skok.), Pelc 14, ... Z zadnjeuvrščeno ekipo je bila zmaga nujna, vendar so ekipe, ki pred tekmo menjajo trenerja vedno nevarne. Gostom je znova pomagal 35-letni Eržen, ki ob Krejiču in Paravinji tvori »mlado« ljubljansko ekipo. Domači so se odlepili v zadnji četrtini. Po dveh slabih domačih predstavah je blestel Harmason, ki se bo čez praznike vrnil v ZDA, izpostaviti pa velja tudi neobičajno odločnega Pelca. Lestvica: 1. Zlatorog 7 zmag : 1 poraz, 2.-4. Elektra Šoštanj, Helios, Geoplin Slovan 6:3, 5-6. Hopsi Polzela in Šentjur 5:4, 7. Maribor Messer 3:6, 8. LTHcast Mercator 2:7, 9. Parklji 0:9 Kdšijem prvič spodrsnilo Druga šentjurska košarkarska ekipa je doživela prvi poraz proti izkušeni vrsti Lenarta. Verjetno tudi posledica maloštevilnih treningov in slabših ostalih nasprotnikov. 28. 11.: ŠRK Koši: Nona Lenart 61:68; Polenek 13, Zorko 10, Pirih 10, 18.12.: Primafoto Slovenj Gradec : ŠRK Koši 69:85 Lestvica: 1. Nona Lenart 8:0, 2. ŠRK Koši 6:1, 3. Komenda 5:2, 4. Ivančna Gorica 5:3, ... br NAGRADNA KRIŽANKA J35KS r , ~ ~ Šentjurje , 0 NOVICE , Nagradna križanka lDECEMBER 10j Za novembrsko križanko so bili izžrebani: Milan Leskovšek iz Stopč, Vera Gradišnik s Ponikve in Marjeta Trnovšek iz Dramelj. Postrvi, lignji in sardelice vas čakajo pri Kajzlerju. V y SCjEKMA Vseh nagrad pa res ne moreš dobiti ti! Marko, ti si pa duhovit govornik Samo če sem malo fajhten. 100 let moraš biti star, pa župani kar letijo skupaj. Odkar nisi na občini, Jurij, si moramo takole služiti plače. družina Ta božič. www.licilvfockcrs.nei OGREVANJE) GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur tel.: 03/ 749 21 51 fax.: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151 d.o.o. V Planetu Tus od 16.12. KLIMATSKE NAPRAVE SREČNO 2011 Rezija: Joseph Kosinski 1 TUS / Igrajo: Jeff Bridges, Garrett Hedlund, Olivia Wilde, I »ui ' Bruce Boxleitner, James Frain, Beau Garrett kjer so zvez* doma Morda ju otroci zbližajo? Robert Ben DeNiro Stiller V Planetu Tuš od 23.12.2 Rezija: Paul vveitz Igrajo: Robert De Niro, Ben Stiller, Owen Wilson, Blythe Danner, Jessica Alba, Laura Dern, Harvey kjer so zvezde doma Keitel.Teri Rolo, Barbra Streisand