Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2026, številka 1, letnik 15 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2026 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Milan Grlica, Marjana Mirkovi}, Darko Mohar, Boris Rejec, Barbara Riman, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Rožman Fotografija na naslovnici: Slavica Vukovi} Ba~i} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.400 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 7 Iz pouka DPS 18 In memoriam 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Snežnika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Odranska 12, 19000 Zagreb zveza@slovenci.hr Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321 slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 Pevski zbor: ponedeljek 18.30–21.00 Folklorna skupina: sreda 19.00–21.00 Dramska skupina: torek 17.30–19.00 ali po dogovoru Glasbena skupina: torek 18.00–20.00 Planinska skupina: torek 20.00–21.00 Likovna skupina: ~etrtek 17.00–19.15 Fotografska skupina: vsaka druga sreda v mesecu ob 17.00 ali po dogovoru; Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture: ponedeljek 17.00–21.30 Mladinska skupina: sobota, po dogovoru (popoldanske ure) Slovenske urice in pouk slovenš~ine za otroke: po dogovoru (popoldanske ure) Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 IZ POUKA DPS M inulo leto se je izteklo z obi~ajnim, prazni~no obarvanim decembrskim dogajanjem in sprejemi z dobrimi željami, nekaterih se je udeležilo tudi vodstvo krovne organizacije in na Reki KPD Bazovica. Med pomembnimi obeti za Zvezo slovenskih društev na hrvaš­kem (ZSDh) velja omeniti soglasno sprejeto novelo Zakona o odnosih Republike Slovenije (RS) s Slovenci zunaj njenih meja, ki med drugim napoveduje podporo slovenskim gospo­darstvenikom in skupnosti nasploh. Za~etek leta je marsikje med drugim znova zaznamovalo mrzli~no pisanje obveznih poro~il o vrsti izpolnjenih programov v letu 2025, v Lovranu in širše pa žalostna novica, da nas je nepri~akovano zapustil vsestransko deja­ven tamkajšnji rojak in ustanovitelj društva Vasja Simoni~. Sopotja sicer spremljajo dogodke v okviru zamejskih koordinacij in kulturne ve~ere v KPD Bazovica ali njegovi so­organizaciji: posebej velja omeniti odmevno razstavo in film o generalu Boroevi}u ter omizje o soški fronti, uvod v mesec kulture pa sta bili razstava in knjižna predstavitev znanega alpinista in pisatelja Vikija Grošlja na povabilo planinske skupine (PS), ki poleg izletov uspešno organizira tudi te vsebine. Kulturni praznik je KPD Bazovica sve~ano in prešerno proslavil, znova z gosti z Bistriškega, pozneje tudi z gostujo~o baletno suito v hrvaškem kulturnem domu (hKD) na Sušaku in dnevi slovenske kulture, a o teh ve~ v prihodnji, junijski številki Sopotij. Spremljamo tudi ve~ nastopov, od glasbenega dueta Zdenke Kallan Verbanac in Ivana hareja – harryja, med drugim na slovesnosti v po~astitev dvajsetletnice delovanja SKD Lipa v Zadru, in tamkajšnje predstavitve monografije o druš­tvu do folklorne skupine (FS) na osrednji prireditvi narodnih manjšin v Zagrebu, uprizoritve dramske skupine na doma~em in gostujo~ih odrih ter obnovljenega delovanja fotografske skupine (FoSk). Posebej zanimiv je bil obisk Bralne zna~ke pri reškem dopol­nilnem pouku slovenš~ine (DPS), enako tudi pestre in igrive vsebine, ki jih k pouku slovenskega jezika in kulture po modelu C na šolah v Primorsko-goranski županiji (PGŽ) na veliko zadovoljstvo u~encev prinaša prizadevna u~iteljica Barbara Turk. Literarni koti~ek namenja vsebino reškemu karnevalu, rubrika Si-T pa odmevni razstavi o italijan­skih fašisti~nih koncentracijskih taboriš~ih v PGŽ, seji Sveta za narodne manjšine Republike hrvaške (Rh) ter literarnima ve~eroma v reški in ilirskobistriški knjižnici. Spo­minjamo se nedavno preminulega kulturnika z Bistriškega Dimitrija Bonana, ki je s svojim posluhom in podporo predvsem po osamosvojitvi RS in Rh obeležil tudi dejavnost KPD Bazovica. Dragica Jakseti~ se tokrat ozre na pomen verodostojnih informacij in branja, gost rubrike Sre~anja Damijan Malnar pa na dejavnost društva Gorski kotar in zamejske športne koordinacije ZAŠKO. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki se ukvarjate s prozo, poezijo, fotografijo ali likovno umetnostjo ali pa bi se želeli vklju~iti v literarno-recitatorsko skupino Reci. Iskreno vabljeni! y Uredništvo POPRAVEK V zadnji lanski številki Sopotij je bilo v rubriki Sre~anja napa~no zapisano ime ~lanice mladinske skupine (Ema). Pravilno je Emili Kralji}. Za napako se iskreno opravi~ujemo. Uvodnik 21. november Državni zbor (DZ) RS IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Dejavnost ZSDH 8. december, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), Ljubljana Prazni~ni prejem P odpredsednik Vlade RS in minister, pristojen za Slovence v sosednjih državah, Matej Ar~on je gostil tradicionalni sprejem ob novoletnih in boži~nih praznikih ter dnevu samo­stojnosti in enotnosti RS. Sre~anja so se udeležili predstavniki slovenskih krovnih organizacij iz Italije, Avstri­je, Madžarske in hrvaške ter predstavniki civilnodružbenih organizacij, novinarji in vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev RS v sosednjih državah. Matej Ar~on se je go­stom zahvalil za dobro sodelovanje v letu 2025 in poudaril pomen skupnih prizadevanj. Dogodka se je med drugimi ude­ležila tudi predsednica ZSDh Barbara Antoli} Vupora. Ve~: www.gov.si Marjana Mirkovi} D Z RS (www.dz-rs.si) je soglasno sprejel Zakon o spremem­bah in dopolnitvah Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Gre za drugo prenovo zakona v zgodovini RS, s katero Vlada RS uresni~uje svojo ustavno zavezo skrbi na tem podro~ju in jo jasno postavlja med temeljne nacionalne interese države, pomen tega pa potrjuje tudi soglasna podpora politike. Novela prinaša konkretne, razvojno usmerjene rešitve, ki bodo pomembno izboljšale pogoje življenja, dela, povezovanja, gos­podarskega sodelovanja in ohranjanja slovenske identitete med ve~ kot pol milijona rojakov v sosednjih državah in po svetu. Med drugim vzpostavlja pravno podlago za izvajanje programa spodbujanja gospodarske osnove v sosednjih drža­vah, za kar je v programskem obdobju 2026–2029 pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) na~rtovanih 10.000.000 evrov, namenjenih odpiranju novih delovnih mest, razvijanju turisti~nih produktov, razvoju mikro in majhnih podjetij z namenom gospodarske in splošne druž­bene okrepitve manjšin ter pove~anju javne rabe slovenskega jezika. Program bo oblikovala Zamejska gospodarska koordi­nacija (ZGK), ki združuje krovne gospodarske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav. y Marjana Mirkovi} 17. december, Brdo pri Kranju Po~astitev dneva samostojnosti in enotnosti RS S lovesnost je priredila predsednica RS Nataša Pirc Musar (www.predsednica-slo.si) in ob tej priložnosti podelila tu­di najvišja državna odlikovanja za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije. Prejelo jih je petin­dvajset prejemnic in prejemnikov: zlati red za zasluge sta prejela Fran~ek Gorazd Tiršek in Arhiv RS, odlikovanje red za zasluge je bilo dodeljeno osmim prejemnikom, medaljo za za­sluge pa je prejelo petnajst prejemnikov. Med temi je tudi dolgoletni nekdanji vodja sektorja za Slovence v sosednjih dr­žavah na USZS Rudi Merljak. Kot so mu med drugim zapisali v ~estitki na Facebook (FB) strani ZSDh, je bila ta krovna or­ganizacija tudi pobudnica za pomembno priznanje, ker je Rudi Merljak s svojim strokovnim, odgovornim in predanim delom pustil pomemben pe~at. Prejeto priznanje predstavlja izraz spoštovanja in zahvale za njegov prispevek. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi predsednica ZSDh in njen names­tnik, Barbara Antoli} Vupora in Silvester Kmeti}. y Marjana Mirkovi} Dejavnost Združenja za gospodarstvo (ZG) Rast 15. december, DZ RS, Ljubljana Dan s poslanci V odilna predstavnica ZG Rast Lucija Vupora, tudi predsedni­ca Sveta slovenske narodne manjšine Ob~ine Cestica in nadomestna ~lanica Koordinacijskega odbora Zamejske kultur­ne koordinacije (ZKK) in po izobraževanju na mariborski univerzi usmerjena na podro~je socialnega dela, je v okviru de­javnosti Kluba mladih poslancev (KMP) DZ RS (www.dz-rs.si) skupaj z generalnim sekretarjem društva Club Alpbach Senza Confini iz Trsta Mihaelom Vecchietom obiskala 24. sre~anje te­ga kluba, s povabilom gostoma iz sosednjih držav, zainteresiranima za politiko. Preživela sta dan v parlamentu in spremljala vsakodnevne obveznosti gostiteljev ter jim ob tej pri­ložnosti predstavila svoje delovanje v slovenskih skupnostih in na profesionalni poti. Med drugim sta opozorila na pomen bolj­šega pretoka informacij o izobraževalnih in kariernih priložnostih za poznavalce slovenš~ine v njunih okoljih ter izrazila željo po ve~ promocije RS v Italiji in na hrvaškem, tudi na podro~ju turizma, ter po sodelovanju v projektih za mlade. Lucija Vupora z gostitelji, foto: www.dz-rs.si KMP je oblika prostovoljnega povezovanja mladih, mlajših od 29 let na dan konstitutivne seje DZ RS. Temeljni cilji KMP so razpravljanje in oblikovanje ustreznih predlogov, ki zadevajo aktualne teme, povezane z mladimi, ter usklajevanje stališ~ do posameznih zakonov, aktov in sklepov, povezanih s polo­žajem mladih, ki jih sprejemata DZ ali Vlada RS. ^lani KMP v sedanjem mandatu DZ RS so Andrej hoivik, Lucija Tacer, Le­nart Žavbi, Sara Žibrat in Damijan Zrim. Marjana Mirkovi} 14. januar, Kog O turizmu na obmejnem obmo~ju Razkrižje–Cestica V Košarkini hiši na Kogu je potekalo omizje z naslovom Priložnosti in možnosti turizma na obmejnem obmo~ju od Razkrižja do Cestice. Sodelovali so lokalni turisti~ni po­nudniki, vinarji, župani in predstavniki turisti~nih skupnosti s slovenske in hrvaške strani meje. Na sre~anju, ki ga je mo­deriral predsednik Slovenske izseljenske matice (SIM, www. zdruzenje-sim.si), tudi soorganizatorice sre~anja, dr. Boris Je­sih, je sodelovala tudi Lucija Vupora. V imenu ZSDh in ZG Rast je temo sre~anja predstavila v okviru vzpostavljenih za­mejskih koordinacij. Za sodelovanje na podro~ju turizma in iskanje novih prilož­nosti pa ima v Cestici v dolo~eni meri pomen gotovo tudi Svet slovenske narodne manjšine na ravni tamkajšnje ob~ine, izvoljen na manjšinskih volitvah 7. maja 2023 in katerega ~lanica je tudi Lucija Vupora. Sicer pa so stiki Cestice z obmej­nimi kraji v bližnji Sloveniji dolgoletni in raznovrstni, med drugim nedavno tudi z udeležbo slovenskih maškar na dobro obiskanem dogodku v okviru letošnjega pustovanja. y Marjana Mirkovi} Sodelovanje tudi pri ohranjanju tradicije, foto: www.cestica.hr S sprejema, arhiv ZSDH Predsednica z odlikovanimi, foto: www.predsednica-slo.si IZ DRU[TVA 7. januar, Grajska pristava, Ormož Šport za vse, strokovni posvet V organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) RS ter Ob~ine Ormož in tamkajšnje Športne zveze je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) – Združenjem športnih zvez (ZŠZ) potekal strokovni posvet z naslovom Šport za vse. Kot so med drugim zapisali na spletni strani MGTŠ (www.gov.si), je beseda tekla o dejavnosti države na podro~ju razvoja športa, od vlaganj v infrastrukturo in ve~jih projektov do prihajajo~ih razpisov ter razvojnih strategij na tem podro~ju v lokalnem in širšem okolju, ki jo predvideva 11. februar, Slovenska hiša, Cortina d’Ampezzo Olimpijski mostovi, konferenca ZGK in ZAŠKO nedavno sprejeta Resolucija o nacional­nem programu športa 2026–2035. Po­seben poudarek je bil namenjen ve~jemu vklju~evanju invalidov v športne dejavno­sti, korak naprej v tem prizadevanju pomeni projekt Aktivno inkluzivno, ki med drugim omogo~a brezpla~ne športne programe s ciljem zmanjšati neenakosti, zagotoviti ve~jo socialno vklju~enost in izboljšati kakovost življenja invalidov skozi redno telesno dejavnost. Sre~anja sta se v imenu ZSDh udeležila Barbara Antoli} Vupora in Damijan Mal­nar, v krovni organizaciji pristojen za podro~je športa, tudi predsednik SKD Gorski kotar, ki se je ob tej priložnosti predstavil s temo Slovenci v zamejstvu in možnosti sodelovanja z mati~no državo na podro~ju športa za vse, sicer pa je v tokratnih Sopotjih širše predstavljen v rubriki Sre~anja. y Marjana Mirkovi} program, ki bo športno infrastrukturo in podporo dvignil na višjo raven. Osrednji vsebinski del konference je bil panel Šport kot priložnost za promocijo in gospodarski razvoj v zamejstvu, kot po­memben strateški okvir za podporo razvoju v prihodnje pa je bil predstavljen tudi Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne sku­pnosti v sosednjih državah 2026–2029. V okviru ZSDh sta se sre~anja udeležila Damijan Malnar in Lucija Vupora, s hr­vaške pa tudi predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice (GZ) Zagreb dr. Saša Muminovi}, ki je podal tudi zaklju~ne misli. y Marjana Mirkovi} Lucija Vupora in Damijan Malnar, foto: Mario Stojak 20. november, Slovenski dom KPD Bazovica Glasbeni ve~er V okviru sodelovanja z Glasbeno šolo (GŠ) Ivana Mateti}a Ronjgova Reka je tudi ob koncu lanskega leta v dvorani društva potekal lep glasbeni ve~er z iz­branim programom. V prvem delu je nastopil MePZ KPD Bazo­vica pod vodstvom zborovodkinje Suzane Matušan Avgustini in v repertoar tokrat najprej uvrstil ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj v priredbi Frana Venturinija – solist je bil Boris Rejec. Sledili sta skladba Moj kraj, Josipa Kaplana na besedilo An|elke Grže- Z nastopa MePZ, arhiv KPD Bazovica Soška fronta še vedno zanimiva tema, arhiv veleposlaništva RS v RH ti} in molitev O~e naš, ki jo je uglasbil Jože Leskovar. Drugi del ve~era pa sta zapolnila program GŠ Ivana Mateti}a Ronjgova in nastop u~encev pod vodstvom Ariane Bossi, pro­fesorice na oddelku za pihala, harmoniko, tolkala in petje. Noa Jakši}, tenor, je zapel skladbi Andrea Falconierija in Ludwiga van Beethovna, Bella porta di rubini in La V okviru dvodnevne prireditve, name­njene soški fronti in ~asu prve svetovne vojne, je bila na Reki odprta ob~asna razstava Kobariškega muzeja z naslovom hrvaške enote na soški fronti, potekalo je omizje na to temo in predvajan je bil film o generalu Boroevi}u. Dogajanje je organizi­ralo veleposlaništvo RS v Rh v sodelovanju z muzejem in KPD Bazovica. Kot je med drugim v nagovoru – katere avtorja sta kustosa Mojca Dobravec in Ja­ka Fili, prispevalo tudi pove~ano zanima­nje obiskovalcev iz hrvaške med njihovim dopustovanjem v Poso~ju. Potujo~a in ve~jezi~na razstava na desetih panojih predstavlja navzo~nost hrvaških enot in naborna obmo~ja njihovih polkov, splo­šen pregled dogajanja na soškem bojiš~u ter izpostavlja pokopališ~a, kjer j e poko­panih najve~ hrvaških vojakov. Besedilo je opremljeno s številnimi dnevniškimi za­pisi hrvaških vojakov in fotografskim gradivom. Spremljevalni program razstave je prine­sel tudi zanimivo sre~anje z naslovom Skupni zgodovinski spomin na soško fronto, na katerem so del spoznanj svoje­ga dolgoletnega raziskovanja predstavili slovenski in hrvaški zgodovinarji: dr. Vio­leta herman Kauri} s hrvaškega inštituta Marmotte. Predstavil se je ob klavirski spremljavi profesorice omenjene GŠ z oddelka za klavir Ivane Vrban, ki je tako popestri­la tudi nastop u~enke solo petja, Kiare Varljan. Obiskovalci so prisluhnili skladbama Dolgo v no~ skladatelja Josipa Kaplana na besedilo Dragutina Tadijanovi}a in Maman, dites-moi Jeana-Baptista Weckerlina. Oba nastopajo~a sta lepo obogatila koncertno sezono v društvu in pri~akovati je, da se bo sodelovanje z reško GŠ Ivana Mateti~a Ronjgova nadaljevalo tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 24.–25. november, Hrvaški kulturni dom (HKD) na Sušaku, Reka Soška fronta, razstava, omizje in film o generalu Borojevi}u za zgodovino, ravnatelj hrvaškega leksikografskega zavoda Mi­roslav Krleža dr. Filip hameršak in upokojeni polkovnik hrvaške vojske Nikola Tominac ter dr. Petra Svoljšak, dr. Andrej Rahten in dr. Gregor Antoli~i~, vsi z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti. Drugi dan je sledila predstavitev dokumentarnega filma, življenj­ske zgodbe karizmati~nega branilca So~e, generala Svetozarja Boroevi}a, edinega nenemškega feldmaršala avstroogrske mo­narhije, z naslovom Od slave in zvezd do padca in pozabe. Predvajanje je pospremil uvodni pogovor, ki ga je z mag. Marti­nom Šolarjem vodila povezovalka dvodnevnega programa Eva Ciglar. Film, opremljen tudi s podnaslovi v hrvaš~ini, je nastal leta 2019 v produkciji TV Slovenija, režiral ga je Valentin Pe~enko in je na ogled v arhivu dokumentarnih filmov na spletni strani RTV Slovenija: https://365.rtvslo.si. Udeleženci sre~anja pred Slovensko hišo, arhiv ZSDH O b robu Zimskih olimpijskih iger (ZOI) Milano–Cortina 2026 se je sklenila dvodnevna konferenca Zamejske gos­podarske koordinacije (ZGK) in Zamejske športne koordinacije (ZAŠKO) z naslovom Olimpijski mostovi: povezovanje gospo­darstva in športa v zamejskih skupnostih. Sre~anja so se udeležili predstavniki slovenskega gospodarstva in športa iz Italije, Avstrije, Madžarske in hrvaške. Kot so zapisali na spletni strani Vlade RS (www.gov.si), je dr­žavni sekretar Dejan Židan med drugim napovedal, da bo po pilotnem programu v Porabju pripravljen celovit program za vse zamejske skupnosti, kar omogo~a nov zakon, in bo obmej­no obmo~je obravnavano kot enoten slovenski prostor – v kmetijstvu, gospodarstvu in turizmu, ob tem pa je dodal, da so na podro~ju športa vzpostavili štiri regijske pisarne in zagoto­vili sredstva za trenerje, prav tako je v pripravi štiriletni 30. november, Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski, Zagreb Kulturna ustvarjalnost narodnih manjšin 2025 Dobro organiziran dogodek je privabil veliko zanimanje obiskovalcev in prinesel dober odziv s številnimi ~estitkami in pohvalami, med drugimi pa so se ga udeležili tudi predstavniki mestnih in županijskih ter cer­kvenih oblasti. Velja dodati, da je bila razstava na hrvaškem najprej postavljena na ogled 22. oktobra lani v Mestni knjižnici (MK) Kaštela pri Splitu, po Reki pa je pot na hrvaškem nadaljevala v Pulj, kjer je bila v tamkajšnji osrednji MK odprta 14. januarja. V imenu KPD Bazovica kot soorganizatorja se je dogodka udele­žila tudi predsednica društva Jasmina Dla~i}. y Marjana Mirkovi} 25. november, OŠ Pe}ine, Reka Donacija taktilne in zvo~ne knjige V okviru dogajanja v hKD na Reki je veleposlanik RS v Rh Gašper Dovžan obiskal tudi OŠ Pe}ine, kjer se je sicer že pred ve~ kot desetle­tjem in pol za~el pouk slovenš~ine po modelu C hrvaške zakonodaje ter ravnateljici Snježani Sabljak podaril hrvaški prevod priljubljene slikanice Muca Copatarica pisateljice Ele Peroci. Knjiga je na pobudo veleposlaniš­tva nastala v sodelovanju s Tiflološkim muzejem v Zagrebu in bo kot dragocen pripomo~ek slepim in slabovidnim u~encem te šole odprla nove poti do kakovostnih vsebin za vse otroke, so med drugim zapisali na Fa­cebook strani veleposlaništva. Dogodka sta se med drugimi udeležili tudi nekdanja ravnateljica OŠ Pe}ine Jasna Vukoni} -Žuni~ in u~iteljica slovenš~ine na tej šoli Barbara Turk, ob tej priložnosti pa je stekel tudi pogovor o sodelovanju s slovenskimi šolami Gašper Dovžan na OŠ Pe}ine, in v ~ezmejnem projektu Branje ne pozna meja / ^itanje ne poznaje granice, arhiv veleposlaništva RS v RH ki že vrsto let povezuje otroke obeh držav. y Marjana Mirkovi} 25. november 2025/13. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Darko Mohar, Moja pot/Hribi 2024 P rizadevni in neutrudni vodja PS KPD Bazovica Darko Mohar je zaradi precejšnjega zanimanja ponovil predstavitev svo­jega podviga, ve~ kot {tiristo kilometro dolge pešpoti od rojstne Murske Sobote do Baške na otoku Krku. Pestro in vsebinsko bogato pripoved je tudi tokrat za~inil z ve~ iskrivimi podrob­nostmi ter znova razveselil ~lane PS in društva ter druge obiskovalce. Za vse, ki bi mu želeli prisluhniti, je posnetek prve predstavitve z dne 19. maja lani na ogled na YouTube kanalu KPD Bazovica. Kot skrben zapisovalec in dokumentarist je Darko Mohar izlete in druga dogajanja v okviru PS znova povzel tudi za leto 2024 ter jih z besedo in sliko predstavil in oživil na dobro obiskanem ve~eru na za~etku tega leta. Darko Mohar je tudi za letos pripravil bogat in raznolik program izletov, razstav in drugih dogodkov, za vse zainteresirane je ta 29. november, Kino Sloboda, Lovran Trideset let PD Knezgrad, proslava jubileja štelo ve~ kot sto ~lanov, vodi pa ga Delija Gaguli}. V okviru svoje dejav­nosti PD Knezgrad vzdržuje skoraj petdeset kilometrov planinskih poti in skrbi tudi za planinsko zavetiš~e Babino sklonište na U~ki. Ob obletnici so pripravili slavnostno skupš~ino, v imenu PS KPD Bazovica se je je udeležil Milivoj Filipovi}. Ob tej prilož­nosti se je ~lanstvu PD Knezgrad zahvalil P S KPD Bazovica se na hribovju Liburnije pogosto sre~uje s pla­za dosedanje sodelovanje in vsem zaželel ninci lovranskega PD Knezgrad, ob~asno z njimi tudi sodeluje. varen korak v gorah ter še vrsto let uspeš-Društvo, ustanovljeno pred tridesetimi leti, je ob praznovanju nega delovanja. y Darko Mohar veleposlanik v Rh Vasilj Kirili~. Program v prepolni dvorani sta s himno Evropske unije, Odo radosti, napovedala solista, tenorist Matic Zakonjšek in so­pranistka iz Ukrajine Snizhana Koverha, sopranistka Renata Sabljak pa je inter­pretirala hrvaško himno Lepa naša domovina. Na odru se je s ~udovitim na­stopom najprej predstavil ansambel Lado, zatem so se zvrstile skupine iz vrst šes­tnajstih organizacij narodnih manjšin: albanske, bošnjaške, ~rnogorske, ~eške, madžarske, makedonske, nemške in av­ 2. december, Slovenski dom KPD Bazovica Spomin na izlete, otroška razstava P S je lani organizirala tri izlete za //365.rtvslo.si/arhiv/rojaki/175135283. otroke in starše ter najmlajše ob tej Razstava je bila enodnevna, udeleženci in obiskovalci so bili priložnosti spodbujala k beleženju novih zelo zadovoljni, z glasbenim nastopom na kitari pa sta navzo~e poti in spoznanj v naravi, predvsem z ri­razveselila še u~enca Borna Kalcina Prelec in Alek Okanovi}, ki sbo in fotografijo. Pobuda je uspela in ob ju v KPD Bazovica na glasbenem te~aju kitare uspešno pou~uje koncu leta je petnajst otrok, starih od šti-Luka Verbanac. y Marjana Mirkovi} ri do štirinajst let, svoje dosežke pred­ stavilo na razstavi. Za izbor eksponatov sta poskrbela vodji planinske in likovne skupine, Darko Mohar in Tihana Karlo­vi}. Darko Mohar je uvodoma spregovoril o iskanju poti za pomladitev ~lanstva tu­di v PS – pobuda o izletih za najmlajše je kmalu zaživela, otroci so nabirali kondi­cijo, se spotoma u~ili o rastlinah in ži­valih ter krajini, del doživetij pa prenesli v risbe in fotografije. Dodal je, da bodo tu­di letos pripravili tri izlete, in povedal, da se jim je na izletu na Snježnik pridružila tudi ekipa TV Slovenija (TVS) z novinarko Tjašo Lotri~, ki je pripravila za-nimiv pris­pevek za oddajo Rojaki, predvajan tudi na odprtju tokratne razstave, sicer pa na ogled v arhivu TVS na naslovu https: Slovenski plesi v dvorani Lisinski, arhiv veleposlaništva RS v RH Tokrat na ogled otroška ustvarjalnost, arhiv KPD Bazovica V organizaciji Sveta za narodne manj­šine (SNM) Rh in pod pokrovi­teljstvom hrvaške vlade je po ve~ kot desetletje in pol dolgem premoru znova potekala prireditev Kulturna ustvarjal­nost narodnih manjšin Rh. Partnerska država je bila tokrat Ukrajina, gostitelj ve~era pa priznani hrvaški ansambel na­rodnih pesmi in plesov Lado. Ve~ sto nastopajo~ih in obiskovalce, med njimi visoke predstavnike politi~nega, kultur­nega, družbenega in verskega življenja, so nagovorili predsednik SNM Tibor Var­ga, premier Andrej Plenkovi} in ukrajinski strijske, poljske, romske, rusinske, slovaške, srbske, italijanske, ukrajinske in judovske manjšine ter v imenu slovenske naša FS. Zavrteli smo se v spletu primorskih spletov v koreografiji Anje Verberder, v plesu ustreznih prelepih in zanimivih nošah. Ob spremljavi naših glasbenikov na harmoniki, kontrabasu, klarinetu in tamburici bisernici je bil naš nastop odli~en. Tako smo poleg Matica Zakonjška, sicer ~lana hrvaškega narodnega gledališ~a v Osijeku, tudi mi prispevali k delu slovensko obar­vanega programa na tem vsebinsko bogatem ve~eru. Zaklju~il ga je nastop Zaslužnega prikarpatskega akademskega ansam­bla pesmi in plesov Ukrajine Verkhovyna. Na Reko smo se vrnili v poznih ve~ernih urah, zadovoljni in v upanju, da bomo del te prireditve tudi prihodnje leto. y Slavica Vukovi} Ba~i} IZ DRU[TVA 4. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje Veselo in razigrano, Živžav najmlajših je v društvu odmeval tudi dva dni pozne­arhiv KPD Bazovica je, v pri~akovanju Miklavža in daril ter poznejšega druženja na delavnici. Otroci so si najprej ogledali prazni~no hudomušno predstavo Škrat Lenko in vila Lucija, zaplesali in zapeli so tudi z velikim snežakom, voš~ili vsem sre~no novo leto ter nestrpno ~akali na Miklavža, ki je prišel z nešteto darili in svojim pomo~nikom, 10. december Jubilejno leto PD Opatija Priznanja najzaslužnej-PD Opatija je lani slavila kar dva jubileja, 75 let delovanja in šim, arhiv Milivoja 60 let planinske ko~e na Vojaku, za katero je pristojna. Fiipovi}a Obletnicama so posvetili celoletno delovanje, krona tega je bila organizacija Dnevov hrvaških planincev konec maja na Poklo­nu na U~ki, za kar so po brezhibnem poteku dogodka z ve~ kot sto prostovoljci prejeli številne pohvale in priznanja. PD Opatija je danes eno najbolj organiziranih društev na hr­vaškem, za svoje delovanje je prejelo kar nekaj visokih priznanj, tako od hrvaške planinske zveze (hrvatski planinarski savez, hPS) kot tudi od Mestne ob~ine Opatija, ki delovanje društva 12. december, ^eški dom, Reka Slovaška matica: boži~ prihaja V okviru sodelovanja z organizacijami narodnih manjšin na Reki se je KPD Bazovica tudi tokrat odzval vabilu in sode­loval na prazni~ni decembrski prireditvi v organizaciji reške podružnice Slovaške matice in njene predsednice Miroslave Gr­žini}, sicer tudi predstavnice slovaške narodne manjšine v Primorsko-goranski županiji (PGŽ). Vsebinsko bogat in pester program je potekal v dvorani ^eškega doma na Reki, v imenu KPD Bazovica sta s priložnostnim re­pertoarjem nastopila ~lana glasbene skupine Mimo ritma, mogo~nim in strašljivim Krampusom. Po podelitvi daril s pomo~jo tajnice KPD Ba­zovica Sandre Grudeni} in slikanju z Miklavžem so se otroci udeležili zanimi­ve ustvarjalne delavnice, ki so jo pripravile in vodile vzgojiteljice in u~enke Dijaškega doma Kvarner. Otroci so imeli polne roke dela, rezali so, lepili, risali in barvali, nastajali so volneni angel~ki, diše~e kroglice iz pomaran~ in nageljno­vih žbic, reciklirani boži~ni okraski, ~estitke in adventni zvon~ki za novolet­no jelko. Skupaj z Miklavževimi darili so domov odnesli tudi svoje unikatne ro~ne izdelke, ki so v prazni~nem ~asu krasili njihove domove. Nasmehi na njihovih obrazih so bili najve~ja nagrada in do­kaz, kako poseben je bil ta dan! Dogodek je na ogled na YouTube kanalu KPD Ba­zovica: https://www.youtube.com/watch?v =vSOc-O7Zk9U y Sandra Grudeni} redno podpira, saj PD Opatija veliko pris­peva k turisti~ni ponudbi na obmo~ju Liburnije. Decembrska skupš~ina je bila tudi prilož­nost za podelitev zahval in priznanj najzaslužnejšim ~lanom in organizaci­jam, ki podpirajo delovanje društva. Med drugimi sta zahvalo prejela PS KPD Ba­zovica za ve~letno aktivno sodelovanje in ilirskobistriška reševalna skupina Gor­ske reševalne skupine (GRS) Ljubljana, ki z obema omenjenima društvoma red-no sodeluje pri izvajanju te~ajev hoje v zimskih razmerah na Sviš~akih in Snež­niku. Podelili so tudi priznanja krovne hPS, med drugimi so jih prejeli ~lani PS KPD Bazovica, in sicer zlati znak Milivoj Filipovi} in Boris Rumac, srebrnega pa Mario Ani~i}. y Darko Mohar umetniški vodja Ivan harej -harry in so­listka Zdenka Kallan Verbanac. Poleg njiju in gostiteljske folklorne in pevske skupine Slovenka so se predstavili še predstavniki reške podružnice ^eške be­sede, ukrajinska zborovska skupina z Reke, bošnjaške Sevdalije, KUD Zamet­ski koren, skupina Reške palade in izvajalci iz Istre, vsi nastopajo~i pa so na koncu skupaj zapeli Beli boži~ in nato snovanje novih dogovorov nadaljevali v poznejšem prijetnem druženju. 24. novembra pa je Zdenka Kallan Ver­banac sodelovala na 17. festivalu poezije narodnih manjšin PGŽ v organizaciji žu­panijske podružnice Demokrati~ne skupnosti Madžarov na hrvaškem. Sre~anje je potekalo na sedežu madžar­skega društva v Vili Ana na reških Pe} inah, poleg slovenske in madžarske so sodelovali še pesniški ustvarjalci iz sr­bske, slovaške in italijanske narodne manjšine. y Marjana Mirkovi} 13. december, Celje Planinska skupina na advent v grajsko mesto Z a adventni izlet so v PS tokrat izbrali Celje, lepo štajersko mesto bogate zgodovine. Pester program obiska je pri­pravil Milan Grlica. Najprej so si z vodnikom ogledali celjski grad, nekdanje bivališ~e grofov Celjskih. Spoznali so bogato zgodovino ene naj­ve~jih plemenitih družin na prostorih Slovenije in njihove povezave s hrvaški­mi Frankopani. Obiskovalci so lahko slišali o nesre~ni smrti Veronike Deseniš­ke in marsikaj drugega. Seveda je bil trud popla~an s krasnimi razgledi na Celjsko Na celjskem gradu,kotlino in Kamniško-Savinjske Alpe v foto: Darko Mohar daljavi. V staro mestno jedro so se spu­stili kar peš, tako da je izlet dobil pridih planinskega, saj je spust z gradu do me­sta precej strm. Ogled mestnega jedra je zaklju~il obisk tehnološkega parka, naj­ 15. december, Dvajset let SKD Lipa v Zadru Proslava in predstavitev monografije S lovenska skupnost v Zadru je skupaj s prijatelji in gosti v predprazni~nih dneh slovesno obeležila svoj jubilej, dvajsetletnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so predstavili istoimensko znanstveno monografijo o društvu, ki je nastala v okviru INV, avtorici pa sta ~la­nici KPD Bazovica, vodja reške enote INV dr. Barbara Riman in ~lanica UO društva dr. Kristina Riman. Priprava monografi­ dejavnosti društva nasploh, tudi v okviru širšega konteksta Avtorici monografije,je, ki obsega dvesto petdeset strani, je arhiv KPD Bazovica slovenskih društev na hrvaškem. potekala v sodelovanju s pobudnico, Darja Jusup se je v nagovoru med drugim ozrla na prva letaustanoviteljico in vsa leta tudi predsedni­delovanja s pet~lansko sestavo – danes društvo šteje petindeve­co SKD Lipa Darjo Jusup, tudi urednico. tdeset aktivnih ~lanic in ~lanov, tokratna slovesnost pa je bila Vsebina dela analiti~no in dokumentira­že njihov 279. dogodek. Osrednjo pozornost namenjajo kultur­no govori o nastanku, razvoju in ni in umetniški ustvarjalnosti, za njimi je osemnajst likovnih IZ DRU[TVA V prora~unu Mesta Reka je za leto 2026 za delo svetov in predstavnikov narodnih manjšin zagotovljenih skupno 142.445,00 evra, namenjenih za redne in programske dejavnosti ter sejnine. Po popisu iz leta 202 na Reki živi dobrih dvanajst tiso~ pripadnikov narodnih manjšin oziroma dobra desetina celotnega prebi­valstva. y Marjana Mirkovi} 20. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletna prireditev kolonij, izdali so pet knjig proze in poezije svojih ~lanic, Andreje Malta in Marije Ivoš, kot zadnja v vrsti je izšla dvojezi~na slikanica V ~arobnem gozdu avtoric Vesne Bili} in Evelin Dorkin -Gregov, vsako leto po~astijo kulturni praznik, sodelujejo na zadrskem Dnevu kulturne raznolikosti, v okviru Šole v naravi organizirajo pou~ne izlete in spoznavajo zanimive kraje. Z dopolnilnim poukom slovenš~ine (DPS) pod vodstvom u~iteljice Tanje Bajlo najmlajši in odrasli ohranjajo jezik, z recitacijami pa so u~enci nastopili tudi v kulturnem programu, ki so ga med drugim posvetili dnevu ~lovekovih pravic (10. decembra). Za vedro razpoloženje sta tudi tokrat poskrbela ~lana KPD Bazovica, duo iz glasbene skupine Mimo ritma, njen umetniški vodja Ivan harej - harry in solistka Zdenka Kallan Verbanac. Dr. Barbara Riman je v imenu ZSDh ob jubileju izro~ila posebno zahvalo, kot zanimivost pa velja še doda­ti, da je zadrski kronist in publicist Ferdinand Perinovi} na dogodku spomnil na podatek, da so pred osemdesetimi leti, po osvoboditvi Zadra, slovenski gradbeniki, zdravniki in umetniki prvi prisko~ili na po­mo~ doma~inom pri obnovi porušenega mesta. Sodelovanje se torej nadaljuje, to pa s svojim delovanjem potrjuje tudi SKD Lipa, vsa leta odprto do okolja, v katerem živi tamkajšnja slovenska skupnost, ter sodelujo~e s kulturnimi ustanovami in organizacijami narodnih manjšin, s ~imer prispeva tudi k spodbuja­nju medkulturnega dialoga. y Povzeto po zapisu Darje Jusup za www.slovenci.si 16. december – 11. januar, Galeriji Juraj Klovi} in Garbas, Reka/Galerija DLUM, Maribor 79. letna razstava V galerijah Juraj Klovi} in Garbas v središ~u Reke je bila po­stavljena letna razstava ~lanov reške podružnice hrvaškega društva likovnih umetnikov (hDLU), ena izmed dolgoletnih umetniških prireditev, ki je pomembna osnova za sre~anje ustvarjalcev razli~nih izraznih na~inov in generacij z ve~ podro~ij vizualnih umetnosti. Zaradi števil~ne rasti ~lanstva in vse bogatejše produkcije je razstava postavljena na dveh loka­cijah, poleg galerije Juraj Klovi} še v galeriji Garbas, v prostorih Pozaba, foto: Istog Žorž reškega oddelka za spomeniško varstvo hrvaškega ministrstva za kulturo. Za izbor del in postavitev razstave so poskrbeli ~la-reško podružnico hDLU je nastala prek ni Umetniškega sveta: Silvija Đolonga, Dražen Filipovi} Pegla, odprtega poziva in kuriranega izbora Melita Sorola Stani~i} in Istog Žorž. Tokrat je bilo prijavljenih razstavljenih del, z Reke je bilo sicer iz­petinsedemdeset umetnikov, med njimi sta na razstavi sodelo-branih sedemnajst del. Istog Žorž je raz­vala tudi ~lana KPD Bazovica, Karlo Došen z delom Emmy in stavil triptih fotografije z naslovom hmelj- Istog Žorž s fotografijo Pozaba. ke, v spremljevalnem katalogu (www. Istog Žorž pa je sodeloval tudi na multimedijski razstavi z na-dlum.si) pa je na kratko predstavljena slovom Majhni premiki, odprti 3. februarja v galeriji Društva tudi njegova življenjska in profesionalna likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Izmenjalna razstava z pot. y Marjana Mirkovi} 19. december, Center Gervais, Opatija/Mestna hiša, Reka Novoletni sprejem PGŽ in Mesta Reka med drugimi udeležila tudi predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i}. Istega dne pa je v reški mestni hiši (www. rijeka.hr) potekal sprejem za predstavni­ke in svete narodnih manjšin na Reki. Reška županja Iva Rin~i} je ob tej prilož­nosti med drugim poudarila, da so razli~nosti, ki jih predstavljajo narodne S sprejema pri reški Tradicionalnega sprejema PGŽ v po~astitev boži~nih in no­ manjšine, sestavni del reške identitete in županji, foto: www. voletnih praznikov so se tudi lani udeležili številni pred­ rijeka.hr posebnost mesta, imajo pa tudi zelo po­ stavniki javnega, družbenega in kulturnega življenja ter verskih membno vlogo za ohranitev ve~kulturne skupnosti (www.pgz.hr). Navzo~e je nagovoril primorsko-go­ podobe mesta. Dogodka se je udeležil tu­ranski župan Ivica Lukanovi}, jim ~estital za praznike in med di predsednik Sveta slovenske narodne drugim poudaril, da so trud in delo, vera v boljši jutri in spod­ manjšine (SNM) Mesta Reka Boris Rejec bujevalno delovanje temeljne vrednote, na katerih je mogo~e in pri tem opozoril na administrativne graditi stabilno, pravi~no in uspešno družbo, ki da je posebej težave pri poslovanju sveta, a sodelova­ odgovorna za vzgojo otrok v prepri~anju, da se dostojanstveno nje z mestnimi oblastmi sicer ocenil za in pošteno življenje gradi z delom in zavzetostjo. Sprejema se je pozitivno. Spoznavali smo, kako se pripraviti za fo­tografiranje in izbirati motiv, se u~ili o objektivu, odprtini zaslonke, ~asu zaklo­pa, ob~utljivosti ISO, eni klju~nih nasta­vitev v fotografiji – ob~utljivosti senzorja na svetlobo, ekspoziciji, kadriranju, pra­vilu tretjin in še marsi~em, pomembnem za ~im boljšo in zanimivejšo fotko. Te~ajniki smo za nalogo dobivali razli~ne teme za fotografiranje, nakar so sledili komentarji vodje in njegovi nasveti o tem, kako na razli~ne na~ine ustvarjati IZ DRU[TVA O b izteku leta je v KPD Bazovica tudi lani potekala Prednovoletna priredi­tev, ki v prazni~no obarvanem programu obi~ajno s pesmijo, plesom, glasbo in po­ezijo predstavi del raznoliko zasnovane dejavnosti društva in tako sklene kole­darsko leto. Tudi tokrat so se na odru zvrstile vse ge­neracije, najprej MePZ, ki je pod vodstvom zborovodkinje Suzane Matušan Avgusti­ni za nastop izbral pesmi hitite, kristjani, Glej, zvezdice božje, Beli boži~ in Sveta no~, pri ~emer je solo pela Ljubica Pugelj. Zatem se je predstavila literarno-recita­torska skupina Reci, ki je pod vodstvom dolgoletne in priljubljene u~iteljice pouka slovenš~ine Vide Srdo~ oživela in pripra­vila recital poezije Dragotina Ketteja (1876–1899), pesnika, doma s Prema pri Ilirski Bistrici – letos praznujemo 150-let­nico njegovega rojstva. Pesmi (Na molu San Carlo II, Na poljani, Izprehod II, Novi akordi I, Adrija I, Na trgu, Zimska idila, 8. januar, Slovenski dom KPD Bazovica K PD Bazovica je za fotografsko skupi­no organiziral te~aj o digitalni fotografiji. Potekal je od 6. novembra lani do 8. januarja letos, skupno približno dvanajst ur, udeležilo se ga je dvajset ~la­nic in ~lanov skupine, vodil pa ga je Aleksandar Tomuli} iz reškega Foto klu­ba Color, sicer fotograf s priznanjem vr­hunske fotografske veš~ine s strani Med­narodne federacije fotografske umetnosti (Excellence FIAP) in ~lan reške podružni­ce hDLU. Tam zunaj je sneg) so doživeto interpretirali Karin Baloh Mar­ti}, Ivan harej -harry, Zdenka Kallan Verbanac, Marija Lini} Bujan, Vida Srdo~ in Vitomir Vitaz. Sledil je glasbeni nastop, ki ga je pripravil vodja te~aja kitare v društvu Luka Verbanac, in poleg Mirjane Katalini}, ki je zaigrala etido št. 5, op. 60 Fernan­da Sora, so se predstavili še najmlajši u~enci te~aja: Alek Okanovi} z val~kom št. 2, op. 121 Ferdinanda Carullija, Luka Klari} z Bolerom Bartolomea Calatayuda in Borna Prelec Kalci­na s skladbo habanera Pasquala Rocha. Oder je zatem prevzela folklorna skupina pod vodstvom Nataše Grlica in se ob glasbeni spremljavi in v istrskih nošah veselo zavrtela v ritmu baluna, najbolj razširjenega ljudskega plesa v Istri. Program je sklenil priljubljeni in neutrudni glasbeni duet, solistka Zdenka Kallan Verbanac in Ivan harej -harry na kitari, njun nastop pa je to­krat spremljal še Teo Brusi} na klaviaturah. Program je vodil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazo­vica Vitomir Vitaz, se ob koncu zahvalil obiskovalcem v polni dvorani, ki so nastopajo~e zasluženo nagradili s toplim in dol­gim aplavzom, v imenu društva vsem zaželel lepe praznike in sre~no novo leto ter jih povabil še na ogled razstave likovne skupine, v prihodnje pa na prireditve v društvu. Celoten pro­gram je na ogled na YouTube kanalu KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} Digitalna fotografija, te~aj ~im bolje in kakovostneje. Da bi kar najbolj dojeli uporabo spo­znanj s podro~ja fotografije, je teoreti~no pou~evanje spremljala tudi prakti~na dejavnost na vrtu KPD Bazovica, 29. novembra lani pa smo se odpravili še na u~ni izlet v Istro, obiskali Boljun, Kršan, Dragu} in Pazin ter v lepem son~nem vremenu pazili na uporabo svetlobe in sence ter fotografirali razli~ne motive – z željo vsakega izmed nas, najti Kanon posebnost, ki je morda drugi niso opazili. Ob koncu te~aja smo od vodje prejeli potrdila o udeležbi, vsi pa se veselimo že dogovorjenega novega sodelo­vanja v prihodnje. y Renata Jerkov, prevod in priredba Marjana Mirkovi} Zadovoljni s te~ajem, arhiv fotografske skupine 17. januar/31. januar, Slovenski dom KPD Bazovica/Kulturni dom, Zagorje pri Pivki na~in pa to velja tudi za tokratno razstavo, prvi~ predstavljeno 17. oktobra lani v sklopu muzejskega ve~era SPM z naslovom V znamenju Makaluja in Kunaverjeve zapuš~ine. Slovenski alpinisti so v okviru jugoslovanske odprave leta 1975 osvojili peto najvišjo goro na svetu, vrh Makalu, visok 8481 metrov. Naj­mlajši ~lan odprave je bil Viki Grošelj, knjiga, predstavljena v KPD Bazovica, pa oživlja ~as, ko so slovenski alpinisti preplezali novo prvenstveno smer, eno prvih v velikih stenah osemtiso~akov, se uvrstili med naj­uspešnejše na svetu ter v svojih vrstah spodbudili številne nadaljnje vrhunske dosežke v himalaji in drugih gorstvih. Svojo pripoved je kot obi~ajno obogatil s ~udovitimi posnetki, njegove fotografije pa so bile na ogled še v okviru zelo zanimive razstave, ki je prav tako v naslednjih dneh vzbudila veliko zanimanja in številne oglede z eno samo oceno: izjemno! Knjiga Makalu, 8481 m – prvi slovenski osemtiso~ak in ~as po njem je tudi pomembno obogatila knjižne police KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 7. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Kulturni praznik IZ DRU[TVA Gostujo~a Glasbena šola (GŠ) Kranj se je predstavila z baletno suito ^arobno srce v izvedbi plesnega oddelka, prvi del pro­grama pa je izpolnil nastop mlajše in ve~je skupine ter solistke iz oddelka za klasi~ni balet in sodobni ples reške OŠ Vežica. Gostujo~a predstava, baletna suita sed­mih legend (Makalonca, Vilenica, Peter Klepec, ^arovnice, Perkmandlc, Zlata pti- Branislav Nuši}: Žalujo~i ostali, komedija Predstava je na za~etku leta znova gosto­vala v Sloveniji, tokrat v lepi dvorani kulturnega doma v Zagorju pri Pivki, in sicer kot prvi kulturni dogodek v nizu praznovanj letošnjega kulturnega pra­znika v organizaciji Zavoda za turizem Pivka v sodelovanju s KPD Miroslav Vil­har Zagorje. Kot so med drugim še zapisali na spletni strani www.visitpiv­ka.si, je številno in zadovoljno ob~instvo v uprizoritvi zelo uživalo in potrdilo, da si želi ve~ podobnih dogodkov. Poleg izre~enih ~estitk in pohval nastopajo~im o tem pri~ajo tudi poznejši komentarji na FB-strani. Organizator je ob tem na krat­ko predstavil tudi KPD Bazovica in med drugim poudaril, da sodelovanje s KPD Miroslav Vilhar Zagorje poteka že vrsto let, dramska skupina reškega društva pa je v Zagorju nazadnje gostovala leta 2020. Sicer je Zavod za turizem Pivka na Reki pripravil dve delavnici na temo veli­kih zveri in fotografsko razstavo Medved v naravnem okolju avtorice Marjete Marin~i~ Vilharjeve, z razli~nimi projekti pa nameravajo s KPD Bazovica sodelova­ti tudi v prihodnje, so še zapisali. y Marjana Mirkovi} divom ~lana te odprave, Vikija Grošlja. Vodja PS Darko Mohar je v uvodu po­zdravil goste in obiskovalce v dvorani, znova polni do zadnjega koti~ka, ter po­udaril ve~letno dobro sodelovanje s SPM njegov direktor Aljaž Poga~nik pa je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad uspešno izpeljanimi dosedanjimi projekti in snovanjem novih v prihodnje. Tudi Vi­ki Grošelj je bil, kot je dejal, zelo vesel vabila za gostovanje v dvorani, v kateri je že govoril o himalajskih podvigih, te pa je tudi tokrat predstavil z zelo zanimi­vo pripovedjo in izjemnimi posnetki. Ozrl se je tudi na zgodovino vzponov na naj­višje gore sveta nasploh in za~etke slovenskih odprav ter na sre~anja z doma~ini in njihovo prijaznost, ki jih je vse prevzela – z njimi še vedno tako ali druga~e ohranjajo stike tudi s humani­tarnimi projekti. Med drugim je še izpostavil vodjo odprave Aleša Kunaver­ja, ki je bil spiritus movens, na dolo~en K PD Bazovica je tudi letošnji februar obeležil kulturni praznik, Prešernov dan, znova v lu~i pesniškega velikana Franceta Prešerna. Izbran in prešerno obarvan program je napovedal in ga povezoval Vitomir Vitaz ter se pri tem ozrl na pomen kulture pri Slovencih in nasploh ter med drugim po­udaril, da ta presega zgolj umetniško izražanje, ni le pesem, lepa beseda ali Uspešno gostovanje, foto: www.visitpivka.si D ramska skupina KPD Bazovica je s komedijo Žalujo~i osta­li znova nasmejala ob~instvo v dvorani KPD Bazovica. Kot med drugim navaja gledališki list, je njihova uprizoritev poseb­na zaradi prirejenega besedila, prilagojenega sestavi dramske skupine KPD Bazovica, in so nekateri liki spremenjeni, deli za­pleta pa ponekod poenostavljeni, da bi bila igra nasploh ~im bolj razumljiva. Toda razli~ica ohranja osnovne motive in sporo~ila izvirnika, ki s prstom kaže na vedno aktualno temo, ~loveški pohlep in zavist, ki žalovanje spremenita v boj za dediš~ino. Nastopajo: Vitomir Vitaz (Valentin, okrajni na~elnik), Dubravka Dijani} (Sanja, Valentinova žena), Darko Mohar (Ro­man, trgovec), Milena Licul (Gina, Romanova žena), Milan Grlica (Makso, nezaposlen), Nataša Grlica (Sara, vdova) in Iva­na Ili} (Danica). Režiser predstave je Ser|o Dla~i}, skupaj s Kristino Riman podpisujeta priredbo, šepetalka je Slavica Vu­kovi} Ba~i}, za ton in lu~ pa skrbi Gordan Dla~i}. ples, film ali gledališ~e, temve~ bi morala Romana Turkuši} Škrab. Sledil je nastop folklorne skupine, ki biti tudi na~in življenja in se predvsem se je pod vodstvom Nataše Grlica veselo zavrtela v spletu go­odražati v odnosu do ljudi in okolja. Z renjskih plesov in takšni noši. Najmlajša, literarno-recitatorska željo, naj ozaveš~anje o tem morda spod-skupina Reci, ki jo vodi Vida Srdo~, pa je interpretirala Prešer­budi tudi kakšen Prešernov verz s novo Turjaško Rozamundo – poleg nje so nastopili še Karin prireditve, je na oder najprej povabil Me-Baloh Marti}, Ivan harej -harry, Zdenka Kallan Verbanac, Ma-PZ, ki se je pod vodstvom Suzane rija Lini} Bujan in Vitomir Vitaz. Matušan Avgustini pesniku poklonil s V drugem delu programa so tudi letos, že tradicionalno, gosto­podoknico Luna sije in pesmijo Strunam. vali kulturniki z Bistriškega, tokrat skupina ljudskih godcev Program so zatem obogatili najmlajši, Kerglci izpod Ahca iz vasi Jasen, že znanih obiskovalcem druš­u~enci dopolnilnega pouka slovenskega tva. Z živahnim petjem in igranjem na domiselnih instrumentih, jezika in kulture po modelu C iz matulj­tudi doma~e izdelave, so lepo sklenili program in zadovoljnemu ske osnovne šole Dr. Andrija Mohorovi~i} ob~instvu, ki se jim je kar nekajkrat pridružilo pri petju, za ko­– Ambra Brdovš~ak, Bartol Gluš}i}, Leon nec na prošnjo "vsaj še eno" podarili kar tri, veselo razpoloženje Prosen, Len Stegi}, Ella Sušanj in Mitja pa se je nadaljevalo tudi na poznejšem druženju. Turkuši} –, ki jih je za nastop z Zdravlji­ y Posnetek s prireditve je v celoti na ogled na YouTube kanalu KPD co pripravila prizadevna u~iteljica Bazovica. Marjana Mirkovi} 9. februar, Hrvaški kulturni dom (HKD) ^arobno srce, baletna suita Mesec kulture je obogatilo tudi sodelova-ca in Kralj Matjaž), skuša z glasbo in gibom ~im nazorneje nje šol iz Kranja in Reke ter v hKD tokrat posredovati zgodbe, ~ustva in situacije posameznih nosilnih prineslo zelo lep program baletnega ple-likov, je med drugim zapisano v spremljajo~em, lepo oblikova­sa in številne obiskovalce. nem in informativnem gledališkem listu z vsebinskim orisom Skupina Reci, foto: Marjana Mirkovi} Mladi baletniki navdušili dvorano, foto: Marjana Mirkovi} 27. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Razstava o alpinizmu in knjižna predstavitev Del zanimive knjižne bere Vikija Grošlja, foto: Marjana Mirkovi} V organizaciji PS KPD Bazovica, ki vsa leta spremlja tudi de­javnost v slovenskem planinstvu in dosežkih nasploh ter obeležuje razli~ne kulturne datume, so tokrat kot uvod v mesec kulture v goste povabili tudi v svetu znanega slovenskega alpi­nista Vikija Grošlja in pripravili zanimivo razstavo o razvoju in podvigih slovenskega alpinizma. Viki Grošelj, tudi plodovit pisatelj, za seboj ima namre~ dvajset izdanih knjig, je predstavil zadnjo izmed njih, Makalu, 8481 m – prvi slovenski osemtiso~ak in ~as po njem. Zatem je bila odpr­ta razstava ob 50. obletnici prvenstvenega vzpona na prvi osemtiso~ak – Makalu in 30. obletnici vzpona s smu~arskim spustom na zadnji osemtiso~ak – Anapurna. Razstava Sloven­skega planinskega muzeja (SPM) je nastala v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in z bogatim fotografskim gra­vseh legend. Tako kot liki vseh zgodb tudi nastopajo~i z veseljem premagujejo najrazli~nejše ovire s sr~nostjo in modrostjo, vrlinama, ki sta ve~na želja ljudi vseh narodov, in mo~ tudi resni~nih, ne le mitoloških junakov, je brez njiju pogubna. Predsta­va je plod skladatelja Slavka Avsenika ml., ustvarjena v sodelovanju z idejnim vodjem projekta Tomažem Kukovi~em ter Simfoni~nim orkestrom (tokrat s spremljajo~im posnetkom) in baletnim oddelkom GŠ Kranj. O poslanstvu GŠ Kranj in sodelo­vanju z reško šolo je v svojem nagovoru spregovorila ravnateljica Petra Mohor~i~. Da bi v glasbi in s plesom ter zvo~no v slovenš~ini ponazorjene legende približali tokratnim obiskovalcem, jih je vsebinsko na kratko v hrvaškem jeziku predstavila nekdanja u~enka razreda za klasi~ni balet in sodobni ples na OŠ Vežica Cinta Segulin Štambuk, sicer ve~letna aktivna ~lanica KPD Bazovica, nagrajevana in nasploh vsestransko zelo uspešna, trenutno dijakinja 1. letnika reške Prve hrvaške gimnazije na Sušaku. Zadovoljno in navdušeno ob~instvo v polni dvorani je vse nastopajo~e nagradilo s toplim in dolgim aplavzom, dogodek pa je med drugim prinesel tudi nove dogovore z vodstvom KPD Bazovica za prihodnje. y Marjana Mirkovi} IZ PLANINSKE SKUPINE 22. november, Borisov pohod po ^i~ariji P ravi zimski dan. Temna nevihtna burja nad Kvarnerjem z orkanskimi sunki vetra – vremenska napoved samo za pogumne. V našem primeru Borisove junake ba­zoviške PS. Bilo nas je sedemindvajset pogumnih planink in planincev, udeležencev še enega izmed Borisovih pohodov po U~ki, ki postajajo že tradicionalni. Zbrali smo se okrog pol desetih dopoldan v Veprincu, ob iskrenem nasmehu in polni dobre volje, ki olajša in premaga vse ovire. Pol ure pozneje smo se odpravili proti lovski ko~i Brdo, vzpon je trajal dobro uro s krajšimi postanki. Pot ni bila zahtevna, prešli smo približno 300 metrov nadmorske višinske razlike. hoja pa je morala biti previdna zaradi velike koli~ine mokrega listja ter tu in tam snega, kar je pri~alo o tem, da je ~as resni~no studen oziroma res mesec studeni v pravem pomenu besede. Pogled je bežal na sivo, z nevihto razburkano morje, valove, veter v daljavi in gole veje drevja, ki so se pod vetrom šibile na vse strani ... Korak za korakom smo prispe­li do lovske ko~e, kjer nas je pri~akala še ena dobrodošlica, gostiteljica Marija, ki nas je skupaj z nekaterimi našimi ~lani pogostila s toplim in dobrim ~ajem, okusno sladi­co in sadjem, pa tudi s kakšnim frakeljcem doma~ega. Za vsakega nekaj. Po krajšem postanku smo se vrnili na zbirališ~e, kjer smo pustili avtomobile. Etapo tega pohoda smo sklenili na toplem ter z okusnim kosilom in velikim zadovolj­stvom, hvaležni Borisu za njegov vnovi~ni velik trud pri organizaciji in za prilagoditev poti glede na takratno vreme, da je vse potekalo v prijetnem in dobrem razpoloženju ter okoliš~inah. hvaležni smo tudi dragi Mariji in vsem soudeležencem ter v veselem pri~akovanju nove pustolovš~ine ob letu osorej. y Sandra Grus, prevod in priredba Mar- Po ^i~ariji, foto: Milan Grlica jana Mirkovi}, Posnetek: Milan Grlica 8. december, No~ni pohod mladih iz bistriškega PD Snežnik nad Drago P D Snežnik iz Ilirske Bistrice, katerega dolgoletni ~lan je tudi PS KPD Bazovica, je tudi decembra lani v ~asu okrog Miklavža že tradicionalno organiziral no~ni po­hod v okviru akcije Mlad bistr’ški planinc. Tudi tokrat je dogodek naletel na izjemen odziv. Kot sta nam sporo~ila eden izmed planinskih vodnikov izleta Andrej Grlica in podpredsednica bistriškega PD Snežnik Nataša Zidar, otroci ponavadi na izlete hodijo sami, a na no~ne pohode vedno povabijo vse generacije – tudi brate in sestre ter star­še, dedke in babice. hoja v soju lu~k ima namre~ poseben ~ar, tokrat pa je ~arobnost dodala tudi polna luna, ki je pohodnikom še dodatno osvetljevala pot. Kot obi~ajno so pot za~eli pred OŠ Antona Žniderši~a v Ilirski Bistrici, se prek vasi Jasen najprej vzpeli na ^rne njive in od tam nadaljevali še na Drago – nizek, a ra­zgleden vrh nad Ilirsko Bistrico. Tam so si privoš~ili krajši po~itek, se obvezno slikali in se po~asi vrnili do ^rnih njiv, kjer so jih pri~akali topel ~aj in sladki piško­ti. Sporo~ilo je navdušilo tudi ~lane KPD Bazovica, nam je sporo~il Milan Grlica, prav tako snovanje novih podobnih predlogov za udeležence njihove skupine. y Povzeto po zapisu Nataše Zidar Foto: Andrej Grlica Pravlji~no v soju lu~k, foto. Andrej Grlica 19. december, No~ni izlet na Kamenjak P rvi no~ni izlet je PS izvedla leta 2001 na Kamenjak. Takrat je sodelovalo pet ~la­nov. Vreme je bilo zelo vetrovno in mrzlo, a razgledi na Kvarner enkratni. Po štirih letih je kon~no spet uspela organizacija no~nega izleta. Znova je bil izbran Kamenjak, saj je zaradi pristopa po vojaški mulatjeri in lepih razgledov zelo privla~en cilj. Tokrat se je odzvalo šest ~lanov. Žal, je bilo vreme megleno, vlažno, z nekaj ro­senja, tako da od razgledov ni bilo ni~. Ni pa bilo mrzlo in vetrovno. Kot pravi star pregovor, nikoli ne moreš imeti vsega. Vzpon je bil uspešen, ve~ina udeležencev pa je tudi ~lanov fotografske skupine, v ~asu pohoda tudi sodelujo~ih na fotografskem nate~aju, tako da so na vrhu obenem lahko izvedli tudi zanimivo vajo fotografiranja v no~nih urah. Zaklju~ek udeležencev: bilo je lepo, treba bo ponoviti, in to celo tudi na drugih hribih in stezah. Tako da je no~ni izlet znova uvrš~en tudi v na~rt za leto 2026. Ekipa na Kamenjaku, foto: Renata Jerkov y Darko Mohar, Posnetki: iz arhiva Marina Dubrovi}a in Renata Jerkova 1. januar, Mlado leto na Vojake, tradicionalni novoletni za~etek T udi letos je PS KPD Bazovica na novo leto sodelovala na tradicionalnemu pohodu, imenovanem Mlado leto na Vo­jake, ki ga prirerajo planinci okoliških društev, PD Opatija, PD Knezgrad in PD Lisina. Pred ko~o na Poklonu se je zbralo okrog sto pohodnikov, letos nekoliko manj kot prejšnja leta. Tradicionalno jih je pozdravil opatijski župan Fernando Ki­rigin, sledil je vzpon proti vrhu. Pot je bila povsem zaledenela, saj je decembra U~ko pobelil sneg. Vrh je bil v megli, tako da obi~ajnih razgledov na Kvarner oziro­ma proti Istri in Alpam ni bilo. Vse to ni 4. januar, Neznana Istra T udi letos so naši ~lani, Mira Grži} ter Silvina in Ago Babahmetovi}, pripra­vili izlet v neznane koti~ke Istre. Poi­menovali so ga Za zidom, ker U~ka po eni strani kot zid lo~uje Kvarner in Libur­nijo od notranje Istre, po drugi strani pa kraje tudi povezuje. Izlet se je za~el takoj za tunelom, pri jezu Letaj na Boljunskem polju. Jez zapira naj­ožji del kanjona reke Boljun~ice in ustvarja umetno akumulacijsko jezero. Visok je petintrideset in širok devetdeset metrov. Za jezom Boljun~ica te~e na ^epi~ko polje in se dalje skozi ve~ kot štiri kilometre dolg tunel v Plominskem zalivu izteka v Jadransko morje. Zahvaljujo~ ustanovi hrvaške vode je PS dobila dovo­ljenje za sprehod in fotografiranje z jezu. Pot se je nadaljevala v Šušnjevico, pod-u~karsko vasico, v kateri peš~ica vaš­~anov govori istroromunš~ino, ki je zelo ogroženo nare~je romunskega jezika in ima komaj le še kakšnih petdeset govor­cev, vseh starejše generacije. Da bi ga IZ DRU[TVA Na Poklonu, zbrani pred pohodom, foto: Milivoj Filipovi} zmotilo veselega vzdušja na vrhu. ^estitke, skodelica ~aja ali kozar~ek penine in spet se obeta eno lepo planinsko leto. y Darko Mohar Posnetki: Milivoj Filipovi}, Darko Mohar ohranili, enako tudi doma~e šege in navade, so v vasici odprli manjši ekomuzej Vlaš­ki puti. O vlaškem prebivalstvu v teh krajih, njihovem jeziku in zgodovini je v muzeju na zelo topel na~in in zanimivo spregovorila Viviana Brkari}, ena od avtoric postavitve muzeja. ^eprav bi jo lahko poslušali ves dan, je naš program zahteval nadaljevanje poti: mimo baro~nega dvorca Belaj, danes ve~jega vinogradniškega po­sestva, do ostankov srednjeveške utrdbe Possert, v Istri prve v celoti arheološko raziskane in sanirane, a malo znane, tako da je bil obisk pravo doživetje. Za konec je sledil še ogled komaj nekaj kilometrov oddaljenih ruševin kastela Paz nad istoi­menskim naseljem v ob~ini Cerovlje ob stari cesti. Ta je v~asih ~ez sedlo Poklon povezovala Pazin oziroma notranjost Istre z Liburnijo ter Reko in okolico. Še ena znamenitost, arheološko obdelana in delno ohranjena za raziskovanje v prihodnje. Po toliko zgodovine je bilo treba izlet zaklju~iti v lahkotnejšem ritmu, v eni izmed konob v Istri. Vsekakor gre velika zahvala že omenjenim organizatorjem za še eno prelepo potepanje po notranjosti Istre, v kateri se vsaki~ odkrije kakšen prelep koti~ek. y Darko Mohar Posnetki: Darko Mohar Pri jezu Letaj, foto: Darko Mohar 1. december, Slovenski dom KPD Bazovica Bralna zna~ka Slovenije: Berite otrokom! Bralna zna~ka Slovenije (BZS, www.bralnaznacka.si) je kot gi­banje nastalo pred petinšestdesetimi leti z željo in v prizadevanju spodbujati prostovoljno branje in širiti bralno kulturo, je ob predstavitvi tega društva na obisku pri DPS v KPD Bazovica povedala podpredsednica Tilka Jamnik, ki tudi po upokojitvi vneto prenaša spoznanja in dosežke BZS v med­narodnem prostoru. Kot je med drugim dejala, gre za uspešen projekt, namenjen vsem generacijam – to je potrdilo tudi to­kratno sre~anje, ki poglablja vezi in utrjuje osebne odnose. Bralna pismenost je danes, ob obilici najrazli~nejših možnosti in tehnoloških novosti, še posebej pomembna, zlasti za sposob­nost kriti~nega vrednotenja množice besedil, ki so na voljo na spletu. Opozorila je na premajhno skrb za jezik nasploh, od pomanjkanja lektorjev do približevanja pogovornemu jeziku in vsepovsod prevladujo~e angleš~ine, udeležencem pa še sveto­vala: "Berite otrokom!" Zanimiv in pou~en obisk je (pre)hitro minil, gostja je nadalje­vala pot v Zadar, k SKD Lipa, pred tem pa društvu poleg ve~ številk legendarnega Cicibana podarila še izvrstno knjigo, izje­mno primerno za medgeneracijsko branje in smeh, Mali ~rv Oto in druga golazen, s kriti~no in duhovito vsebino. Avtor pesmi in ilustracij je izjemen ustvarjalec, Lovro Mati~/Tomaž Lavri~, ki ga med drugim poznamo kot odli~nega in plodovitega kari­katurista in striparja, pa tudi kot ustvarjalca znamenite Diareje in politi~nih pesnitev v tedniku Mladina. Svojevrstna spodbuda za branje je tudi opozorilo na hrbtni strani knjige, da so pesmi strašno hecne, malce neokusne, pa zato bogato poprane. Posebna zahvala za izbor gostje velja u~iteljici Vidi Srdo~, ki slovenš~ino že desetletja uspešno pou~uje v razli~nih oblikah, zadnja leta predvsem kot DPS v reškem društvu, in svoje dolgo­letne izkušnje še vedno bogati in jih tako ali druga~e prenaša mlajšim rodovom. Dodati velja, da so v projekt BZS uspešno vklju~eni in tudi že nagrajeni u~enci pouka SJK na OŠ Klana, kjer pou~uje u~iteljica Barbara Turk. y Marjana Mirkovi} Zanimiva u~na ura, foto: Marjana Mirkovi} Pouk slovenskega jezika in kulture (SJK) po modelu C na Reki in v Klani U~iteljica Barbara Turk prizadevno in v razli~nih oblikah nad­grajuje pou~evanje osnovnošolcev v Klani in na Reki ter v tem okviru sodeluje tudi s knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici in slovenskimi ustvarjalci. Za Sopotja je strnila dogodke v predprazni~nem ~asu in na za~etku tega leta: 15. december, OŠ Klana: pri pouku SJK smo se imeli "pravlji~no" ter v družbi knjižni~ark Ane Kalister Leskovar in Vlaste Kirn iz ilirskobistriške knjižnice pri~arali boži~no vzduš­je. Gostji sta nas s pravljico Boži~ v gozdu popeljali v ~arobni živalski svet, izdelovali pa smo tudi boži~ne smre~ice in okra­sili u~ilnico. 18. december, OŠ Pe}ine, Reka: u~enci nižjih razredov pou­ka SJK so po vnetih pripravah suvereno nastopili na šolski boži~ni prireditvi z recitacijo ven~ka slovenskih boži~nih pe­smic za otroke (Dedek Mraz, Škratki in Zima, zima bela). 13. januarja sta v okviru pouka SJK šolsko knjižnico obiskali avtorica in ilustratorka slikanice ^ukec Nukec, helena Janeži~ in Polona Kosec. Predstavili sta dvojezi~no slikanico v slovenš~ini in hrvaš~ini in u~enci so tako lahko spoznali vsebi­no zgodbe ter tudi nastanek in delo Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani (helena Janeži~ tam sicer skrbi za Zbirko knjižni~nega gradiva Slovencev v zamejstvu in po sve­tu, op. ur.). Bilo je zanimivo in pou~no. 5. februarja pa nam je "pravlji~no" vzdušje na tej šoli pri~arala knjižni~arka ilirskobistriške knjižnice Ana Kalister Leskovar in skupaj smo obeležili 150. obletnico rojstva pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja. S slikanico Šivilja in škarjice nas je popeljala v ~arobni pravlji~ni svet. Na koncu smo postali tudi modni obli­kovalci, saj smo ustvarili svojo modno obleko. Helena Janeži~ na OŠ Pe}ine, foto: Barbara Turk IN MEMORIAM Dimitrij Bonano (1940–2026) Dimitrij Bonano je zelo zaznamoval, obogatil družbeno, zlasti kulturno življenje v Ilirski Bistri­ci, a tudi dejavnost KPD Bazovica, predvsem v okviru dolgoletnega in uspešnega povezovanja s kulturniki na Bistriškem. Kot so med drugim zapisali na spletni strani www.ilirska.bistrica. si, je leta 1985 prevzel vodenje Samoupravne interesne skupnosti (SIS) za kulturo ter SIS za raziskovanje in razvoj, obenem pa je bil tudi tajnik Zveze kulturnih organizacij (ZKO) in pozne­je Zveze kulturnih društev (ZKD). Po ukinitvi SIS leta 1991 je ostal tajnik ZKO, ki jo je nadomestil Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), pozneje JSKD (Javni sklad za kul­turne dejavnosti), in to enoto sklada vodil do upokojitve leta 2003. V ~asu vodenja ZKD je vpeljal veliko novih projektov, prireditev in dogodkov. Nekatere aktiv­nosti so žive še danes, v številne izmed njih pa je vklju~il tudi bližnje obmejne ob~ine na hrvaškem in KPD Bazovica, od kulturnih vsebin, pevskih revij in gostujo~ih nastopov do sode­lovanja s kulturnimi ustanovami in gledaliških abonmajev v Trstu, Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru, ter tako širil obzorja tudi rojakom na Reki, ki so ga spoznali tudi na glasbenih nastopih v dvorani KPD Bazovica. Pred­vsem nam je vsem, ki smo ga poznali, ostal v izjemno lepem in nepozabno toplem spominu tudi po svojem posluhu za pomo~, nemalokrat tudi za rojake na Reki. Od Dimitrija Bonana se je na pokopališ~u v Ilirski Bistrici 21. januarja letos poslovila tudi skupina KPD Bazovica. y Povzeto po zapisu Dragice Jakseti~ in spominu dolgoletne sodelavke Dimitrija Bonana Ivanke Bratovi~ Vasja Simoni~ (Reka, 1951–Lovran, 2026) V 75. letu starosti se je poslovil eden izmed osrednjih ~lanov slovenske skupnosti na hrvaš­ kem, Vasja Simoni~. Z odhodom tega zanesenjaškega rojaka, ki je naši skupnosti zapustil pomembno dediš~ino, je nastala velika vrzel: kot prvi in edini doslej je leta 2004 za manjšinske volitve v Lovranu sam povezal zadostno število narodnostno opredeljenih Slovenk in Slovencev ter tako poskrbel za izvolitev Sveta slovenske narodne manjšine Ob~ine Lovran, leto zatem tam ustanovil še Kul­turno prosvetno društvo (KPD) Snežnik, ga prizadevno vodil vsa leta in na sve~anosti ob jubileju novembra lani uspešno delovanje predstavil tudi s svojo monografijo (Naših prvih 20 let delovanja), ki jo je napisal za to priložnost, sicer pa je dogajanja v društvu redno spremljal in pripravljal tudi za vsakoletno Liburnijsko prilogo. Med drugim je zaslužen tudi za široko razvejano delovanje KPD Snežnik nasploh, od za~etka sodelujo~ega s KPD Bazovica na Reki, v okviru Istrske koordinacije pa povezanega predvsem s tamkajšnjimi slovenskimi društvi iz Pulja, Umaga, Pore~a, Labina in Buzeta, ter dejavnega tudi v okviru Zveze slovenskih društev na hrvaškem in soorganizatorja letnih sre~anj (2010, 2018). V vseh mandatih, od leta 2004 dalje, je sodeloval v Svetu slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije (2004–2007, 2007–2022, 2011–2015, 2015–2019, 2019–2023, 2023–2027) in bil zadnjih deset let tudi njegov predsednik, a tretjega manda­ta mu na tej dolžnosti žal ni bilo usojeno dokon~ati. S svojimi izkušnjami s podro~ja manjšinske samouprave je h kandidiranju na manjšinskih volitvah in delovanju svetov uspešno spodbudil tudi rojake v Matuljih (2015) in ^abru (2019). Velja še dodati zanimivost iz omenjene monografije, v kateri je Vasja Simoni~ med drugim navedel podatek, ki pri~a, da je s svo­jim dolgoletnim delom za ohranitev in krepitev slovenske skupnosti na dolo~en na~in nadaljeval tudi družinsko tradicijo: njegov o~e Valentin Zdravko Simoni~, doma iz Vipavskega Križa, ki je bil kot uslužbenec avstroogrske cesarske pošte premeš~en iz Trsta v Opatijo v ~asu pred prvo svetovno vojno, je bil namre~ eden izmed ustanoviteljev prvega slovenskega društva na Kvarnerju leta 1911 (Slovensko izobraževalno in podporno društvo Volosko - Opatija). V lepem in spoštljivem spominu nam Vasja Simoni~ ostaja tudi zato, ker se je pogosto znal jasno, brez dlake na jeziku in kriti~no ozreti na aktualna dogajanja ter opozoriti pristojne v Sloveniji in na hrvaškem glede položaja slovenske skupnosti ter možnosti za njegovo izboljšanje. Od Vasje Simoni~a smo se poleg družine, sorodnikov, prijateljev in znancev 31. januarja 2026 na lovranskem pokopališ~u skupaj z vodstvom ZSDh poslovili tudi ~lani in rojaki KPD Bazovica ter ve~ drugih slovenskih društev iz Istre in drugih delov hrvaške. y Marjana Mirkovi} 27. januar, Preddverje HKD na Sušaku Koncentracijska taboriš~a fašisti~ne Italije v Hrvaškem primorju 1941–1943 prepre~evanju relativizacije zlo~inov so med drugim poudarili tudi govorci na odprtju, med njimi je reški nadškof Mate Uzini} spomnil na aktualnost papeževih sporo~il tudi za hrvaško družbo, katere imunski sistem je oslabljen, kar dokazu­jejo pojavi, ki smo jim pri~a, od grafitov do pozdravov in pesmi, maskiranih obra­zov v ~rnih obla~ilih ter odkritih groženj in konfliktov. Odli~no obiskano razstavo, odprto ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, je postavil Mestni muzej Reke v sodelova­nju s hKD in Židovsko ob~ino Reka, v spomin in opozorilo tudi za današnji ~as, poln vojnih strahot. Gradivo na dvajsetih panojih v hrvaškem, italijanskem in an­ R azstava s pretresljivimi posnetki in besedilom, ki doku- Odmevna razstava pretresljive vsebine, gleškem jeziku ter z arhivskimi foto­ mentirano opozarja na strahote fašizma, je nastala na foto: Marjana Mirkovi} grafijami in osebnimi pri~evanji govori o podlagi dela dolgoletnega kustosa in ravnatelja Mestnega mu­štirih taboriš~ih na obmo~ju hrvaškega zeja na Reki (MMR) Mladena Grguri}a leta 2005, ki je izdal tudi primorja, v Lovranu, Bakru, Kraljevici in istoimensko knjigo. Tokratno postavitev sta pripravili kustosi­nja Sabrina Žigo in dizajnerka Vesna Rožman, tudi oblikovalka Kamporju na Rabu. V obdobju od 5. de­ob tej priložnosti izdane dvojezi~ne publikacije, v hrvaš~ini in cembra 1941 do 8. septembra 1943 je italijanš~ini, z njuno priredbo in povzetkom izvirnega besedila, bilo tam zaprtih okrog triindvajset tiso~ postavljenega v zgodovinski kontekst. Publikacija bi – glede na internirancev, Slovencev, hrvatov, Srbov porazne rezultate raziskav o poznavanju zgodovinskih dejstev in Judov, med njimi tudi ve~ kot tri tiso~ med mladimi na hrvaškem – nujno morala postati del u~nega otrok, ve~ tiso~ je bilo smrtnih žrtev, gradiva v osnovnih in srednjih šolah. Pomen izobraževanja pri ve~ina od teh na Rabu. y Marjana Mirkovi} 5. februar, Mestna knjižnica (MK), Reka Predstavitev romana Božidarja Brezinš~aka Bagole izpovedi in zgodovinske širine. Delo sprem­lja mladega semeniš~nika in pesnika, razpetega med poklicnim klicem duhov­ništva in življenjskimi nagibi, ter je ob izdaji (1980) sprožilo mnogo odzivov za­radi svoje drznosti in tematike, ki je v ~asu SFRJ predstavljala svojevrstno lite­rarno provokacijo. Na predstavitvi je bila posebna pozornost namenjena tudi družbenemu in zgodo­vinskemu ozadju romana, za slovenske poslušalce pa je bil zelo zanimiv del o sre~anju s pomembnimi slovenskimi S knjižne predstavitve, Na literarnem ve~eru ob predstavitvi romana Traganje za ustvarjalci tedanjega ~asa, kot so Edvard arhiv dr. Klemna Laha samim sobom priznanega hrvaškega književnika, preva-Kocbek, Janez Gradišnik, Anton Trste­jalca, publicista in pisatelja Božidarja Brezinš~aka Bagole so njak in Franc Rode. V poznejšem pogovoru sodelovali še urednica založbe Fraktura Sanja Jovi~i}, profesor je avtor spregovoril tudi o svojem boga­na reški filozofski fakulteti dr. Klemen Lah in predsednik reške tem prevajalskem opusu: iz slovenske podružnice Društva hrvaških književnikov Davor Grguri}. književnosti je v preteklih desetletjih pre- Predstavitev romana je ponudila celovit vpogled v delo, ki po vedel ve~ pomembnih del. ve~ kot štirih desetletjih ostaja aktualno zaradi svoje intimne y Povzeto po zapisu dr. Klemna Laha 6. februar, Vlada RH, Zagreb Svet za narodne manjšine RH S vet za narodne manjšine Rh, klju~no društvom, in sicer KPD Bazovica (80.500,00 EUR), SKD Ajda iz telo manjšinske politike na hrvaš-Umaga (15.500,00 EUR), SKD Istra iz Pulja (38.000,00 EUR), kem, je na 113. seji sprejel sklep o dode-SKD Nagelj iz Varaždina (4.000,00 EUR), SKPD Snežnik iz Lo­litvi prora~unskih sredstev za letošnje vrana (7.600,00 EUR), KPD Slovenski dom iz Zagreba delovanje organizacijam, društvom in (56.700,00 EUR), SKD Lipa iz Zadra (6.300,00 EUR) in SKD ustanovam na tem podro~ju. Gre za zne-Planika iz Splita (39.250,00 EUR). y Marjana Mirkovi} sek 12.486.362,00 EUR, za desetino ve~ji kot lani, namenjen ve~inoma za programe kulturne avtonomije s podro~ja informira­nja in založništva, ljubiteljske kulture ter za prireditve in programe, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov in pogodb za skupno prijavljene organizacije in ustano­ve v imenu dvajsetih narodnih manjšin. Sklep je objavljen v 14. številki uradnega lista Rh Narodne novine (www.narodne­novine.nn.hr). Za slovenska društva je skupni prijavitelj ZSDh, ki dalje razpore­ja prejeta sredstva, tokrat skupno 261.350,00 EUR, namenjena delovanju krovne organizacije za letošnje sre~anje vseh društev, predvidoma v Zadru (13.500,00 EUR), in osmim prijavljenim 12. februar, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica Kulturna klepetalnica: Na tej in na oni strani meje z dr. Karmen Dela~ Petkovi} K ulturna klepetalnica, skupina, ki de-gim zapisala mentorica kulturne klepetalnice Nevenka L. Uj~i~ luje v okviru bistriške Univerze za in dodala, da so ob koncu sre~anja uživali v branju še neobjav­tretje življenjsko obdobje (UTŽO) in je ljenih zgodb gostje, tako empati~ne, duhovite, prijetne …, ve~krat obiskala tudi KPD Bazovica, je kakršne še niso imeli! y Povzeto po zapisu Nevenke L. Uj~i~ imela v gosteh dr. Karmen Dela~ -Petko­vi~, višjo knjižni~arko, pisateljico in novinarko, dobitnico mnogih nagrad ter predvsem raziskovalko bogate kulturne dediš~ine in zgodovinskega izro~ila Gor­skega kotarja in obmejnih vezi, ki je v zvezi s tem pred leti sodelovala tudi pri ve~ projektih, uresni~enih s svetoma slo­venske narodne manjšine na županijski in mestni ravni. Predstavila je del svoje plodovite dejavnosti, med drugim življe­njepis književnika Ivana Brajdi}a, tudi slikarja, prevajalca iz slovenš~ine in za to nagrajenega z visokim priznanjem, Župan~i~evo listino, spregovorila o vasi­ci Kuti in tamkajšnji najmanjši hrvaški knjižnici in ~italnici, ki je bila navdih za nagrajeno slikanico Sre~na hišica ter se ozrla na svoja leposlovna dela in nove na~rte, za katere pa bi potrebovali veliko ve~ ~asa, je v sporo~ilu o obisku med dru­ Si-T S seje, foto: www. nacionalne-manjine. info Dr. Karmen Dela~ Petkovi} polna znanja in humorja, arhiv UTŽO POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Resnica terja napor, pa še v modi ni P etega marca smo v Sloveniji prvi~ praznovali dan branja. do katerih se je moral verodostojni no- Dan, ki je rojstni dan zdaj že, žal, pokojne Mance Košir, vinar dokopati skozi goro podatkov. velike promotorke branja v Sloveniji. V Ilirski Bistrici se je Ve~ kot je lažnih poro~il o dolgih ~akal­ na ta dan prvi~ sestal tudi krog doma~ink, velikih bralk z nih vrstah, ve~ ljudi se bo usmerilo k idejo, da bi ustanovile bralni klub. zasebnikom, tistim, ki zdravstvo razu- Na televiziji sem pred ~asom opazila, da so na hrvaškem mejo le kot posel. (ministrstvo za kulturo) zagnali promocijsko akcijo branja Do resnice vodijo naporne poti, pa še ^itala~ki izazov "15 po 15: cijela Hrvatska ~ita djeci". moderna ni. Vladati nam ho~e primiti­Odli~na ideja. vizem, proti kateremu se je težko Saj veste, kaj je rekel stari Bertolt Brecht? Knjiga je orožje, boriti. Samo tako, da se spustiš na nje­vzemi jo v roke! ^as osnovnega šolanja je (zadnji) ~as, da se govo raven, za kar pa marsikdo nima otroka prisili brati. ^e vsi "morajo" pose~i po knjigi, se bodo nobenega "apetita". Toda stranke, ki vsaj nekateri nalezli bralnih izzivov, užit­ smo jim doslej o~itali, da ne znajo ko­ kov, navad in uvida, da je branje lahko tudi municirati, nagovarjati ljudi, da nelepo, enkratno potovanje. znajo parirati demagogiji populistov, Kdo pa še neguje in navaja k branju ~asopi­ so se kon~no zbudile in zelo dobro ak­ sov? Branje literature je po svoje eskapizem, tivirale. Tudi na socialnih omrežjih, pobeg, branje verodostojnih ~asnikov (no­ kjer so se lotile pravih tem, ki zanima­ vinarjev) pa bi moralo spadati k splošni jo ljudi, lotile so se razkrivati laži in kulturi državljana, volivca, še posebej v da­lažnivce. Vsak od nas bi moral sodelo­ našnjem ~asu laži. Toda a še kdo v šoli otrokom pove, kaj je ~asopis in zakaj je po-vati v tem ~iš~enju Avgijevega hleva. membno brati tudi te medije, bodisi na ^e ne druga~e, s svojim klikom ali ko­papirju bodisi elektronske? In kaj je pravo mentarjem podpore. novinarstvo? A kdo to pove študentom pe- Dvaindvajsetega marca bomo sloven­dagoške fakultete, ki bodo, ko bodo stopili ski volivci izbrali, kot pravi Milan v šolski razred, vsak po 40 let izobraževali Ku~an, med politiko, ki gradi, in politi­našo mladino? ko, ki ruši. Jaz sem vseeno optimist, pa Dragica Jakseti~ Preplavljeni smo z informacijami in zaradi teh nam ni treba ~eprav bi mi morali komentarji pod ra­kupovati ~asopisov. Z vsakim klikom jih lahko takoj prido­ znimi FB-objavami, vsaj malo politi~no bimo na desetine, stotine. Toda spla~a se dati dva ali tri evre obarvanimi, govoriti, da nam ne gre za verodostojni ~asopis vsaj enkrat na teden, zato ker potre­ preve~ dobro. Ko na ob~ini objavimo bujemo (in v ~asopisu dobimo) komentar, kolumno, da na daljše pojasnjevalno besedilo s prever­tem mnenju, mnenju drugega, izmerimo in preverimo lastni ljivimi podatki ali besedilo o gradnjiodnos do sveta. šole in nove telovadnice, smo deležni Pomembno je, da beremo razlagalna besedila s podatki in nekaj vše~kov in nekaj delitev. Ko številkami, ki razkrivajo lažnivce in njihove lažnive kon-objavimo, da smo v mestu dobili tri strukte, ki jih širijo za svoje politi~ne predvolilne manevre. javna straniš~a ali da je Google preu-Ena takšnih laži, lansiranih v slovenski medijski prostor, v smeril promet iz mesta, pa pod katerem se je na škodo sedanje vlade pojavljala kake tri ted­ objavami zasije na desetine leš~erb ne, je bila, da so hrvaške neto pla~e prehitele slovenske neto modrosti in bakel u~enosti. Kdo se bo pla~e. Namenoma napa~no izra~unana pla~a je postala re­ ukvarjal s šolami, ko pa je s "sekreti" snica. Laž, ki jo ponavljaš in je nih~e ne razkrinka, na koncu vse veliko preprosteje! postane resnica. In ko so ustanove nato objavile resni~ne Nikar se ne izgovarjajte na to, da se nepodatke statisti~nih uradov Slovenije, hrvaške in Evropske ukvarjate s politiko. Ne ukvarjati se sunije, jih mediji niso hoteli objavljati. Bodo pljuvali v svojo politiko je zelo politi~na zadeva. Kupi­(smrdljivo) skledo? te dober ~asopis, lahko tudi spletnoKapital, njihove stranke in novinarji govorijo o ogromnem razli~ico, in se lotite branja komentar­zaposlovanju v tem mandatu v državni upravi in javnem jev, kolumn in intervjujev s pametnimisektorju. Toda berem ~lanek strokovnjaka, da je delež zapo­ljudmi. In ~e boste to po~eli pred otro­slenih v javni upravi v Sloveniji ~etrti najnižji v Evropski kovimi o~mi, mu to vsekakor ne bouniji, da je celo padel, z izjemo šolstva in obrambe. Takšne škodovalo. so tudi laži o objavljenih dolgih ~akalnih vrstah v sloven- y Dragica Jakseti~ skem zdravstvu v nasprotju z dejanskimi ~akalnimi vrstami, dragicajaksetic@gmail.com Damijan Malnar: Mlade privabiti s športom! P redsednik SKD Gorski kotar Damijan Malnar je tokratni gost rubrike Sre~anja. vodstvom Igorja Jadri}a trenira dva-V okviru ZSDh pa ima osrednjo vlogo kot oseba, pristojna za šport v okviru najst otrok, nogomet v Gerovu koordinacije ZAŠKO, ki na tem podro~ju povezuje Slovenijo in krovne organiza-obiskuje devetnajst in v Lokvah ose­cije iz njej sosednjih držav. Pobuda za to koordinacijo je naletela na velik odmev, mnajst otrok, trenira jih Mario Stojak, prvi koraki so spodbudni in veliko je na~rtov, o nekaterih je tekla beseda tudi na pri odbojki je šestnajst otrok, vodita jih nedavnem sre~anju v ~asu zimskih olimpijskih iger. Linda Malnar in Danilo Berlot, med­ tem ko se na treninge nogometa,Pogovor, ki je potekal po telefonu, je bil usmerjen predvsem v pomen športa in rokometa in atletike s hrvaške v Or­mlade v SKD Gorski kotar, ki ga Damijan Malnar, po izobrazbi diplomirani stroj­mož redno vozi dvaintrideset otrok. ni inženir, z ve~ino staža v razvojnem oddelku slovenskega podjetja Kovinoplastika Lož in o~e treh odraslih sinov, uspešno vodi že ve~ kot desetletje. "V društvu sem od samega za~etka, vodenje mi je ~lanstvo zaupalo po mnogo prez-In kako vidi prihodnost društev? "V godnji smrti brata Slavka, ustanovitelja, ki je zagotovil odli~ne temelje za delovanje skupnem prizadevanju in z ve~ entuzi­društva na vseh ravneh, in po najboljših mo~eh se mu trudim slediti. Leta imamo azma pri ohranjanju slovenš~ine v številne vezi s Slovenijo, med drugim je tako že marca pred nami prireditev Dobri družinskem okolju in ob sre~anjih z sosedje v Prezidu in Trstju, v okviru projekta Interreg, s predstavitvijo kulturne rojaki. Sam spoštujem pisano besedo, dediš~ine, doma~ih obrti in kme~kih gospodarstev ter športnimi dejavnostmi, tudi z ve~krat sem tudi zmagal na nare~nih našimi mladimi. Teh je veliko tudi pri DPS, ki ga že leta zelo dobro vodi u~iteljica literarnih nate~ajih – knjige so odli~no Mirjana Žagar, s katero odli~no sodelujemo. Žal pa nam je zamrlo delovanje pevske-gradivo za spoznavanje naše skupno­ga zbora, a kdo ve, morda ga spet sestavimo ~ez leto ali dve." sti in ohranjanje jezika. Zavedati pa se moramo, da ~e pripadnosti slovenstvuNajpomembnejša pridobitev za društvo bo nedvomno Vzor~na turisti~no izobra­ne prenesemo naprej, nam knjige osta­ževalna kmetija (VTIK) v Prezidu, ki je tik pred odprtjem in za katero ~akajo jajo samo kot zgodovinsko pri~evanje,uporabno dovoljenje. Tam bo tudi prostor za pisarno v okviru koordinacije ZA­da smo tukaj živeli Slovenci," je za ko­ŠKO, ki je prav tako velikanska spodbuda za krepitev in delovanje društva, nec podaril Damijan Malnar. poudarja Damijan Malnar. "Sam nisem ravno športnik, a ko sem v ZSDh sprejel y Marjana Mirkovi} to vlogo, sem se potrudil, poiskal ekipo mladih in jih tako pridobil tudi za ~lan­stvo v društvu. Zelo me veseli, da vsi radi nastopijo v slovenskih barvah, pogovarjamo se tako ali druga~e vsi po doma~e, na obeh straneh meje. Šport na najlepši na~in resni~no povezuje in združuje mlade, ki obenem spoznavajo tudi slovensko kulturo, ter jih spodbuja k zdravemu na~inu življenja. Živimo na po­deželju, kjer ni toliko razli~nih možnosti za preživljanje prostega ~asa kot v mestnem okolju, zato je organizacija športnih dejavnosti toliko pomembnejša. Razvoj je tudi v Gorski kotar prinesel spremembe, kmetije so marsikje zamrle, ni ve~ toliko dela, tudi ne v gozdu, kot v~asih. Za mlade je pomembno, da razvijejo ob~utek pripadnosti, nekemu društvu, neki kulturi, a da bi jih spoznali, kako dihajo, je treba iti mednje, navezati osebne stike in jim prisluhniti. Meni je bilo lažje, ker se na vasi vsi poznamo, in na poziv USZS smo se prvi~ prijavili na nogometni turnir leta 2018 v okviru pobude Dobrodošli pri nas – Koroška 2018 v Vidri vasi pri Pliberku na Koroškem. To je bil za nas precejšen izziv, osvojeno drugo mesto pa mo~na spodbuda za naprej," je še dodal. In kje je našel mlade? "V pomo~ sta bila krajevni župnik Marijan Žderi~ in u~itelj verouka v ~abranski OŠ Petar Zrinski Mario Stojak, tudi nogometni trener, ki je do danes ostal moja desna roka pri športnih dejavnostih. Sestavili smo moštvo in postali zgled za druge in opogumili naše mlade," je pojasnil Damijan Malnar. Pohvali se s sode­lovanjem na razli~nih sre~anjih, letos denimo na Madžarskem in Zamejskih zimskih športnih igrah na Kopah, vmes še na dogodku ZAŠKO v Cortini d'Ampezzo. Mlade vedno osebno spremlja, zanj pa je to tudi priložnost za krepi­tev stikov s slovenskimi organizacijami. Na~rtov je tudi za letos kar nekaj. Kot pravi: "Vse to sicer zahteva precej truda in ~asa, a tudi prinese veliko novega duha, druženja, ki povezujejo in nas krepijo, zato sem izjemno hvaležen vsem pobudnikom za koordinacijo ZAŠKO, ki je poleg Agraslomak v kmetijstvu in dveh drugih, v gospodarstvu in kulturi, izrednega pomena za vse nas v sosednjih državah Slovenije! Moramo se povezovati in iti naprej, da nas ~as ne povozi, posebej je to pomembno za mlade, da spoznavajo svet, si širijo obzorja in stremi­jo za svojimi cilji." Upravi~eno je tudi ponosen na dosedanje dosežke: karate pod Damijan Malnar, foto: Marjana Mirkovi} 23 LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA Foto: Boris Verani} Foto: Renata Jerkov Foto: Ivana Ili} Foto: Darko Mohar