3 nč.
61. številka.
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 21 maja 1896.)
Tečaj XXI.
nBDIMOBT«
izhaja po trikrat na teden ▼ ieatili U-ilanjih ob tovhih, četrtkih in aobotaal*. Zjutranjo tadanje izhaja ob H. ari zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje ntane : ta Jeilan mesec . ». 1.—, izven AvHtriJ« f. 1.50 »a tri mesec. . , 3.— , , , 4.o0 *a pol leta . . . «.—	, , 9.—
».» Vhe leto . . . 12,— , , „Is,—
Naročnino je plačevati naprej na narodbe krez priložene naročnine se iprava ne
ozira.
PoftaruiuDA Številke se dobivajo t jho-dajalnicah tobaka v 1r*tu po S tivft, izven Trsta po S nvč.
EDINOST
Oglasi «e račune po tarifu v petitu; za naslove s debelini črkami se plačuje prostor, kolikor ohtega navadnih vrstic. Postana. osmrtnica in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu olioa Caserma it. 13. Ysako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana te ne spre j imajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upriivniitro ulioa Molino pit-colo hSt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proste poatnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
?*„* <«hmM J* mt"
Nadvojvoda Karol Ludovik. +
In zopet so združena srca zvestih podanikov avstrijskih v harmonijo. Kakor ob veselih dogodkih v prejasni vladarski hiši, istotako kakor ob veselih dinastičnih slavnostih in prilikah, tako soglašajo srca v dnevih, koje britka žalost prekoračila prag cesarske rodbine naše. Vez ljubezni in sočustvovanje med ljudstvom in dinastijo se pojavlja v nas ob vsaki priliki.
Srca avstrijskih podanikov so združena danes v harmonijo — žalovanja! Danes se spominjamo iskrenim sočutstvom Svojega vladarja, ki je zgubil najodličnejega člena v Svojem sorodstvu, ki je zgubi) Svojega brata.
Nadvojvoda Karol Ludovik je preminol predvčerajnjem zjutraj ob 7. uri. Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip je bil "to zadrega hipa na strani Svojega umirajočega brata. Vest o smrti nadvojvode raznesla se je hipoma po vsem mestu dunajskem, vzbujaje povsodi najiskreneje sočutje. Pokojni nadvojvoda je bil med MUpoznauejimi in najpopularnejimi členi cesarske hiše, kajti zastopal je navadno ob slovesnih prilikah svojega brata-cesai ja, zlasti pa je otvarjal vse veče razstave; otvoril je tudi tržaško v letu 1882.
Pokojni nadvojvoda se je porodil leta 1833 v gradu Schonbrunn, star je bil torej 63 let. Bil je jak iu trdne konstitucije, m vendar ga je kruta
bolezen položila na mrtvaški oder I *
• *
Vse mesto dunajsko si je nadelo žalovalno obleko; na mnogih hišah vihrajo črne zastave — cesar pa je molil včeraj ob mrtvaškem odru. Poslanska zbornica in občinski zastop sešla sta se v posebno sejo. V poslanski zbornici je naglašal predsednik Chlumetzkj, da je Avstrija zgubila najplemenitejega, najdobrotnejega in najljubezni-vejega princa. Istotako se je župan Strobach ganljivimi besedami spominjal pok. nadvojvode. Obe skupščini sti se takoj razšli v znak žalovanja. —
~ PODL1STFK. Zgrešeno življenje.
(Slika iz velikomestnega življenja.)
■Pazi!... Skoro da nisi prišel podvoz!"
Toliko da ga res ni sunil konj s prednjo nogo ter ga vrgel na tla, kjer bi ga kolo neusmiljeno razmesarilo. Šel je preko ceste ter zrl v neke novine, ves utopljen v branje. Prijel je še ob pravem času svojega prijatelja Mirana Hinko, ki je prav takrat hodil po drugi strani ceste in ga videl v nevarnosti.
,Kaj-li je tako važnega v listu, da niti ne vidiš, kaj ti preti ?w vprašal je Hinko svojega prijatelja, ko sta hodila vkupe dalje po potu, „zopet kaj o vstajah na Kubi ali o kužni mrzlioi v Ameriki ?u
.Ne! Ćitaj!«
Hinko bral je pokazani odstavek v novinah : Včeraj izvlekli so ribiči iz Donave truplo neke mlade ženske. Poizvedelo se je, da je to gospa Luiza Ebertovka, poročena z barone m Ebertom. Vzroka samomoru je najbrže iskati v družbinskih razmerah.
„Je-li to tako važno ? To je vendar nekaj
Mrtvo truplo se je balzamovalo včeraj in se je položilo potem na mrtvaški oder v palači. Pristop je dovoljen vsakomur. Danes se prepelje v dvorno kapelo, a jutri v grobišče oo. kapucinov. Pogrebna slavnost bode jutri ob 4. uri popoludne
Brzojavka, s kojo je st. Oče podelil blagoslov, se glasi: Z izjavo očetovske naklonjenosti pošilja Njegova svetost apostolski blagoslov nadvojvodi Karolu Ludoviku, pros£ Gospoda, da bi zopet ozdravela Njegova Visokost".
No, Božja previdnost je sklenila drugače! Brzojavka je bila podpisana po kardinalu Rampolla.
Shod volilcev v Podgradu
dne 10. maja 1896.
(Dalje).
Za Jenkom se je oglasil za besede bivši deželni posl. Matko Mandid:
Naše slovensko in hrvatsko ljudstvo po Istri nima večih mest in krajev, kjer bi se moglo zbirati. Zato morajo poslanci zahajati med ljudstvo, prirejati shode, poučevati je o pravicah in dolžnostih. Ako se na takih shodih izjavi večina za poslance, ako odobruje postopanje poslednjih, potem imajo poslanci tem več toli potrebne zaslombe. Ako stojć volilci zvesto za svojimi zastopniki, vedno in v najviharniših časih, tedaj smemo računati na to, da se izpolnijo naše želje prej ali slej, ako so iste opravičene.
Povsodi morajo imeti zastopniki svoj program. Tudi mi imamo svoj stalno določeni ptogram. Naš program je verske, uarodno-politiške in gmotne nravi. Mi moramo delovati za duševno in gmotno blaginjo naroda: v cerkvi, v šoli in v javnem življenju. Mi moramo braniti verske svetinje in politi-ška in narodna prava našega naroda. Mi moramo priboriti našemu jeziku pristojna mu prava v šoli, v uradu in v vsem javnem življenju. A ne le navadnih ljudskih šol moramo zahtevati, ampak tudi takozvanih srednjih šol. Kajti sedanje stanje šol
navadnega, vsakdanjega-, opomnil je Hinko začudeno.
„Gotovo! Toda oseba me zanima. Luizo sem jaz poznal — še več — ljubil sem jo. .
„Je-li to Sala ali resnica?'
„Gola resnica!"
Prijatelja krenola sta v bližnjo kavarno ter sedla za mizo. Kakor da bi hotel olajšati srce, počel je tu Miran pripovedovati prijatelju :
Ko sem se prvo leto učil na dunajskem vseučilišču pravice, stanoval sem pri neki vdovi. Ona imela je mlado hčer. K nji je zahajala večkrat, dd pogostoma, druga deklica, Luiza po imenu. Lepe njene rumenkaste lase vile so se v majhne kodre ter obkroževale ujeno nežno obličje. Njeno šibko telo harmoniralo je z vso postavo. S kratka, bila je jako lepa in posebno duhovita v pogovoru. Občeval sem mnogo z deklicama in Luiza mi je zel6 ugajala. Zamaknjeno sem jo poslušal, ko je popevala nežnim glasom kako žalostno romanco ter jo je prijateljica spremljala na glasoviru. S kratka — zaljubil sem se bil v njo.
Toda svojih notranjih čutov jej nisem razodel nikoli.
Kmalu potem moral sem se ločiti, ker sera bil odš^l za spremljevalca nekega mladega grofa na potovanje. Prišlo mi je to tako nenadoma, da
štva po Istri je uprav sramotno. Dasi plačuje ves naš narod davke in doklade za šolo, vendar imamo v tej mali pokrajini nad 20000 otrok, ki ne pohajajo nikake šole. Ob takem zanemarjanju bi morali ostati duševni sužnji. A tega nočemo, mi hočemo biti svoboden narod. Poleg ljudskih šol treba nam tudi viših šol, da dobimo više izobraženih Ijudij: duhovnikov, odvetnikov, zdravnikov, uradnikov itd.
A mi trebamo tudi gmotne podpore. Naši dosedanji gospodarji so popolnoma zapustili naše ljudstvo, brigaje se le za Italijane. Naš narod treba pouka, cest, dobre vode, raznih podjetij — naš narod treba kruha. Brez kruha ni možno življenje, tem manje vspešno razvijanje in napredovanje. Nasprotniki pa nam niso nikdar privoščili ni duševnega ni gmotnega kruha, ker nam ne privoščijo življenja. Smatrajo nas za tujce v tej deželi, dasi smo v večini. Ko se je svoje dni oglasil v zbornici poslancev starina rodoljubov istrskih, velespoštovani dr. Dinko Vitezić, da povzdigne svoj glas za zatirano slovansko ljudstvo po Istri, kar zastrmel je neki minister: .Kaj, tudi v Istri je Slovanov" ?! Nasprotniki so nas vedno potaje-vali, vsled česar vladni možje na Dunaju niso niti slutili o naši ekzistenciji v Istri, dasi so nas našli vsikdar, ko je trebalo plačevati davke in dajati vojakov. Še le naši poslanci so odprli oči vele-slavni gospodi na Dunaju. Danes vedo tam gori, da smo, da živimo. Zato moramo vedeti hvalo našim državnim poslancem.
Tudi v deželnem zboru moramo biti teške borbe. Tudi tam je bilo groznega hrupa, kadar smo se drznili govoriti v svojem jeziku, tolikega hrupa, da smo nekdaj morali bežati. Danes nas morajo poslušati. In ako ostanejo volilci vztrajni in zavedni, priti morajo časi poštenega plačila za vso krivico, ki smo jo morali prebiti.
Tovariš mi Jenko povedal nam je o razmerah v Podgradu in o spetkarjenju nasprotnikov. A meni je izjaviti, da se skoro sramujem, da sem Kastavec, da je Kastavec voditelj narodnih nami ni bilo možno posloviti se od Luize. Bal bi se tudi tega slovesa.
Ko sem leto potem z drugimi tovariši vred srečuo dovršil državno skušnjo, praznovali smo ta dogodek kakor po navadi: po krčmah in gostilnah. Pozno v noči, ko je mesto že bolj mirovalo ter smo ga imeli že malo pod kapo, krenoli smo v neko kavarno, kjer je zbirališče takih ponočnjakov, kjer ni nedostajalo vesele družbe, moške in posebno ženske.
Bili smo vsi dobre volje ; posebno le*ta ženska, navidezno jako živahna ženska družba, prizadevala sV je na vse. možne načine, vzbuditi v nas najboljšega humorja. Toda saj so nam bili tudi predobro znani nameni njihove obilne, da preobilne prijaznosti, ali bolje, predrznosti.
Toda na enkrat čutil sem, da mi je šinila kri v glavo. Zagledal sem bil neko žensko osebo, ki je sedela za mizo ter zamišljeno kadila papi-roško (cigareto). Izgledala je kakor Luiza. Toda, ker je sedela precej daleč od nas in je bil zrak poln prahu in dima, nisem mogel razločiti obraza natanjčneje. Sploh nisem mogel misliti, da bi bila ona v taki družbi. Nehot6 stopil sein bližje — in res: bila je — Luiza....
.Luiza !" vsklikuil sem.
(Konec prih.)
sprotnikov ... da Kaatavee vodi borbo proti poštenjaku .... (vskliki nevolje). Da, Jenko je poštenjak, Jenko je značaj, njega se držite, njega podpirajte in dobro bode za vas! (Hočemo ! Hočemo ! Vedno! — Viharno ploskanje).
Burno pozdravljen je stopil na oder državni posl. Vekoslav Spinčid:
V	zmislu obljube, ki 9ta vam jo dala gg. Slandić in Jenko, prišel sem tudi jaz med vas na današnji shod. Bil sem v Jelšanah, bil sem v Ka-stvu in danes sem tu v Podgradu.
Sem gredć izvedel sem slučajno, da govore naši nasprotniki, da mi zahajamo med vas le v ta namen, da vas varamo, da lažemo. Nam (povzdig-nenim glasom) ne treba ni varati ni lagati. Mi sklicujemo shode, da ljudstvo čuje nas in mi ljudstvo. Tako je povsodi, kjer ljudstvo (potom poslancev) sodeluje na zakonodaji. Mi delamo odkrito, mi ne zakrivamo ničesar, mi ne govorimo niktmur na uho. Naše delovanje, naše nastopanje je javno. Naši nasprotniki so tisti, ki šepetajo na uho in ki spletkarijo po hišah: oni so tisti, ki lažejo in varajo. Sem naj pridejo, da se pogledamo pred vami iz očesa v oko. Tukaj je kraj in mesto za razgovor. Tu smo pripravljeni dajati jim odgovor, tu je kraj, kjer bi morali tudi oni odgovarjati nam in vam. (Klici: Ne upajo si sem! Sramota jim! Slava naiim poslancem A ker nočejo priti sem na pošten razgovor, moramo misliti, da oni lažejo, da so izdajice. Naše delovanje je odprta knjiga; novine vam poročajo o vsakem koraku, ki ga storimo.
Pet let je že, kar delujem na Dunaju kakor naslednik prespoštovanetru našemu prvaku, dru. Dinku Viteziču. Dovolite mi, da vam spregovorim o tem svojem delovauju.
V	parlamentu smo razdeljeni na skupine ali klube. V takih skupinah je združenih več ali manj poslancev, soglašajočih v svojih nazorih. Dospevši prvikrat v parlament pridružil sem se takozvanemu Hohenwartovemu klubu, kjer so bili združeni tudi ostali slovenski poslanci. Ni mi ugajal posebno ta klub ali vstopil sem vendar, nadejaje se, da bodem mogel v njem vspešno delovati za svoje vo-lilce. V sejah kluba sem se često pritoževal in prosil sem pomoči. Včasih se mi je tudi kaj obljubilo, a ostalo je vedno le pri obljubah* Slednjič sem jel misliti na to, da bodem moral zapustiti to skupino, kajti radi raznih ozirov, na koje je navezan ta klub, bila so mi vezana usta in ni mi bilo dovoljeno primerno pojasnjevati naše razmere. Prišlo je do tega. Kakor vam znano, bil je leta 1891 poznani dr. Vergottini izvoljen poslancem za kmečke občine zapadne Istre. Znano vam je tudi, da so se v tej volitvi dogajale uprav škandalozne stvari. In od tedaj se jeli na izvest-nih mestih grozno obsojati moje delovanje. A kaj sem storil, s čem sem se toli pregrešil? Jel sem delati energično na to, da se uniči tista škandalozna volitev in potem da pride v zbornico na Dunaju kakor zastopnik zapadne Istre mož, drugi slovenski poslanec, ki mi bode zvest tovarifi v hudi in trdi borbi za preporod Istre. Naši napori, hvala Bogu, niso bili zastonj : izvoljen je bil poslancem vredni mi drug dr. Matko Laginja. Tedaj je došel trenotek, da sem izstopil iz Hohenwartovega kluba. Zasnovali smo svoj lastni, sicer mali, ali neodvisni klub, po pregovoru: Moja hišica, moja svobodnical	(Konec prib.)
DOPISI.
Z Goriškega. (Izv. dop.) Vpm, da ste, gospod urednik, že nevoljni na nas sitneže-učitelje, ali soditi morate vendar-le milostno, ako pomislite, da nam gre za kožo. Prosim vas iskreno, dovolite tudi meni besedo o tem predmetu. (Di, a zadnja bodi za zdaj! Uredn.). Nekoliko odgovora torej dopisniku iz Gorice v 66. Št. „Edinosti«. Nekatere fraze so res prešle našim ljudem v meso in kri. Med take fraze spada tudi „ubogi žep* naših davkoplačevalcev, ki se naglaša, kadar treba kaj izdati v skoraj neposrednjo korist davkoplačevalcev samih. Menili smo, da je že pokopau ta , ubogi žep", a motili smo se; dopisnik v 56. štev. .Edinosti* nam zopet kaže nanj, kakor bi hotel reči: „ Glej te ! Ti so, ki vam hočejo obrniti ubogi žep !" Dopisnik iz Gorice pravi, da koristi učiteljstva in
davkoplačevalcev gredo narazen, ko gre za zboljšanje učiteljskih plač; ko gre za to, da bi se dalo učiteljstvu (in sicer v korist davkoplačevalcev samih) to, kar mu gre po zakonu in pravici. Tako govore le ljudje, ki niso naklonjeni ne učiteljstvu, ne ljudski izomiki.
Gospod dopisnik nam šteje v zlo, ker nagla-šamo tu pa tam, da učitelji trpe protizakonito in po krivici. Pri nas na Goriškem se silno zameri lačnemu, ako toži, da je lačen.
Zakon od dne 14. maja 1869. leta določiye: „Najmanjši prejemki, izpod katerih ne sme na nižje iti nobena šolska občina, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučitelji, ne primoraui truditi se s postranskimi deli, lahko vso svojo moč obračajo na svoj poklic, in da je učiteljem še tudi mogoče živiti svojo rodovino primerno okolnostim dotičnega kraja'. Vprašam Vas, g. dopisnik iz Gorice, kako izpolnuje poknežena grofija Goriška in Gradiščanska to zakonito določbo glede na svoje učiteljstvo? Sodnijski sluge in razni drugi služabniki so boljše plačani, nego mi goriški učitelji. Mnogokateri učitelj na Goriškem »luži že okoli 20 let, pa je še vedno v III. plačni vrsti z letno plačo 400 gold. Čas, ko naj bi prišli v višjo plačno vrsto, se nam ne približuje, ampak odmika, ker mladi učitelji in učiteljice zapuščajo to deželo, od starih učiteljev pa ne moremo zahtevati, da bi pomirali mlajšim na ljubo. Mi goriški učitelji očitamo po vsej pravici, da se dežela premalo briga za šolstvo in učiteljstvo ter da pušča svoje učiteljstvo v pomanjkanju. Tako smo prisiljeni pečati se s postranskimi opravili, ker bi drugače ne mogli živeti. A to je na škodo šoli več ali manj. Učitelji na Goriškem ne morejo izhajati se svojo revno plačo, in naj žive še tako varčno; prisiljeni so iskati si postranskih zaslužkov. Pri takih razmerah se izseljuje mlajše učiteljstvo v druge dežele, starejše pa, ki je navezano na družino, cepi svoje moči in omagqje pred časom pod težo opravil.
Poglejmo še, kako je z davkoplačevalci, na katere se vedno sklicujejo tisti, ki ne vedo prav, da je nevednost najdražja reč v deželi. Meui ni znano, da bi bil kateri davek kmetu tako, skorai neposredno koristen, kakor za šolske doklade. Dokler se kmečko ljudstvo ne izobrazi prek in prčk, da bode znalo ločiti prijatelje od neprijateljev ter bode stopalo z združenimi močmi po poti do skupnega blagostanja, ne dočaka isto boljših časov. Gorjš, ako zaostaue naše ljudstvo v izobrazbi, ko na vseh straneh hite po poti napredka ! Geslo sedanjega časa je : „z združenimi močmi naprej !* Stan, ki ni zmožen uravnati svojega postopanja po tem geslu, pride pod sedlo ali v jarem in postane tovorno živinče drugim stanovom. Kako pa n^j napredujejo kmetje brez dobre šolske izobrazbe? Dobrih Šol si pa misliti ne moremo brez dobrih učiteljev. Takih pa naša dežela ne dobi, ako jih vsaj toliko ne plača, da bodo mogli dostojno živeti brez postranskih opravil. Ljudske sole dan danes ne morejo in ne smejo biti to, kar so bile nekdaj, ko je imel učitelj 16 opravil zunaj šole in 8e le šestnajsto v šoli. Ljudske šole dan danes zahtevajo celih učiteljev, a naša dežela jim noče dati takih. Kdor našemu ljudstvu ne privošči dobre šolske izomike, ta ni pravi ljudski prijatelj !
Naj k sklepu rečem še jedno na adreso tSoče*, katero drugače jako cenimo. Obupni vskliki posameznih učiteljev, ki že leta in leta učiteljujejo, varčno živć, pa so zagazili v večje ali manjše dolgove, so menda tudi „Sočo" zbegali tako, da je jela misliti, da sklepamo zaroto proti njenim trdniavam. — Na krivi poti je. Mi zahtevamo od nje le to, da podpira ona nas, kakor podpiramo mi njo. Mi ne poznamo zavratnih mislij.
Iz dolinske županije, 19. maja. (Izv. dopis.) — Občinske volitve. — Mnogo se je že pisalo in čitalo o teh „slovitih« volitvah občine dolinske, nakrat pa je utihnilo vse, vzlic temu, da iste niso še pri nikakem koncu in kraju; ravno to mi daje povoda, da črhnem nekoliko o tej stvari. Pol leta je že, kar je bil izvoljen novi občinski zastop, — a še sedaj smo prav za prav brez zastopa in župana. Proti volitvi (vsaj kolikor je meni znano) vložila sta se dva utoka, a do danes ni še nobene rešitve od dotične oblasti. Ni se čuditi, da radi tega vlada splošna nevoja mej občinarji in to ! tem bolj, ker je staremu občinskemu zastopu po-
tekla triletna doba že pred dvemi leti. — Stari župan — viseči mej nebom in zemljo — ne upa si ukreniti nijedne važnejše reči, in vsled tega — gotova istina je — nazaduje občina mesto da bi napredovala. Da je temu res tako, navedel bi lahko mnogo dokazov. Pisati bi imel o marsičem, a omejiti se hočem na najbolj važno željo, da st občinski zbor konštatuira prej ko prej. Kompetentne oblasti naj store vendar-le enkrat svojo dolžnost !
Ako se Vam zdi, da je bil občinski zastop veljavno izvoljen — tedaj čemu toliko odlašanja? Če ste pa prepričanja, da ni veljavno voljen — razpiSite nove volitve, s čemer bodemo zadovoljni tudi mi, da bo le rešena stvar. Slavne c. k. ob-lastnije imajo gotovo mnogo posla, a vendar mislimo, da bi bilo umestno, da bi se slavnoiste r teku pol leta včasih ozrle tudi na našo občino.
Čemu je veleslavni dež. odbor v Poreču pretil z globo pred volitvami, ako se iste ne razpišejo? Ako je bila prej sila — gotovo je sedaj ie večja, a vzlic temu še vse spi!
Predne zaključim — še pametno besedo gg. dopisnikom kolikor s Krasa ravno toliko z Brega. Ne spodtikajte se nad tem dopisom in ne mislite, da imam namen drezati v „sršenovo gnezdo*, kajti „koprive* pečejo vseh enako. Stvar je resna in zasluži resne besede!
Vi občinarji pa, ne bodite zadovoljni samo a tem, da ste vložili proteste, temveč odločno zahtevajte, da se stvar tudi reši čim preje v občni blagor !	Vatroslav Podgorski.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 20. majA 1896.
Državni zbor. Poslanska zbornica je hotela odložiti svoja posvetovanja do po pogreba nadvojvode Karola Ludovika. To se pa ne zgodi, n& izrecno željo cesarja. Tako ima zbornica poslancev sejo tudi danes. Zadnje dni so se vršila posvetovanja med zaupniki velikih strank in vlado, da se določijo stvari, koje bode še rešiti v tem zasedanju. Dočim je zahtevala vlada, da se na vsaki način redita še predloga o borznem davkn in zakon o domovinstvu, uprla se je pa — čemur se pa mi ni malo ne čudimo — nemška levica proti temu, da bi prišel na vrsto borzni davek. Toda zmagala je želja vlade. Omenjeni dve predlogi se torej rešiti na vsak način v tem zasedanja. Zborovanje se utegne vsled tega zaključiti še le sredi meseca junija.
DA, ta nemsko-židovska liberalna stranka. Taka je bila vsikdar in taka je tudi danes: slepa dekla kapitalizmu! Vsi naj plačujejo in se pote za vzdržanje drž. uprave; siromašni kmet in obrtnik naj poneseta bodisi tudi svoj zadnji krvavi žulj v davkarijo; le oni, ki služijo, tako rekoč igraje, svoje tisočake in stotisočake, le oni, ki brez truda in od hipa do hipa nabirajo bogatstva v igri na borzi, le ti izvoljenci naj ne bi doprinašali prav čisto nič ali skoro nič za državno upravo. Najsiromašneji kočar se ne more izogniti obdačenju; ljudje pa, ki žive v grofovskem razkošju, bi se hoteli odtezati vsaki dolžnosti do države. To je vendar prehudo zahte-vanje. Ako imata vlada in parlament le količkaj srca za uboge davkoplačevalce, ostati morata neizprosna nasproti vsemu groženju nemške levice. Davki so visoki na vse strani in višek je naravnost nemogoč. Ako si torej država želi večih dohodkov, obrne naj se tja, kjer je Še mnogo. Igra na borzi je malone jedini predmet, na kojem si vlada lahko pridobi uovih virov svojim dohodkom. In le pravično bi bilo, da se slednjič pritegnejo — in sicet izdatno — k davkoplačevanju oni krogi, ki so uživali dosedaj velikanski privilegij: da so stali lepo za plotom, ko morajo drugi sloji doprinašati žrtve za pokritje državnih potrebščin!
Iz Ogerske. V Budimpešti se vzdržuje govorica, da je omajano stališče ministerskemu predsedniku Banffy-u. Dejstvo — tako piše neki list — da je baron baron Banffj že za časa milenijskih slavnosti dobil odlikovanje in cesarjevo ročno pismo, ki je bilo jako hladno, je jako sumljivo znamenje. Ali še značilneje je dejstvo, da cesar ni odobril skoro nijednega predloga Banffy-a za odlikovanja povodom mileuija. K temu se pridružujejo ie spletke v vladni stranki sami, koja poslednja se
vede skoro ledenohladno nasproti ministerstvu. Povodom razpraye o sporu med Ogersko in Srbijo bila je ta hladnost naravnost demonstrativna. Splošno je menenj'?) da je pričakovati sprememb v ministerstvu ogerskem.
Kronanje ruskega carja. Sleherni vlak dovaja novih knežjih gostov. Jutri bode na dvoru slovesno vsprejemanje posebnih odposlanstev in deputacij. V soboto se slovesno proglasi dan kronanja; v nedeljo se blagoslovi carski grbi in na to bode pregledovanje vojakov. V punedeljek se prenesejo kronski znaki iz orožnice v prestol no dvorano. Zadnje tri dni pred kronanjem, t. j. dne 24., 25. in 26. t. m. se bode carska dvojica postila. Dne 26. bode kronanje. Na to bode banket v čast tujim knezom. Dne 27. bode carska dvojica vspre-jemnla čestitke in zatem bode banket v čast duhovščini in državnim dostojanstvenikom. Dne 28. bode dvorni ples in razsvetljava, dne 29. prenes6 se kronski znaki v slavnostnem sprevodu zopet v orožnico. Dne 30. bode ljudska veselica (pogošče-nje), dne 31. pa ples na avstrijskem odposlanstvu. Potem se bodo vršile razne slav-nosti do dne 7. junija, katerega dne odpotuje carska dvojica iz Moskve.
Za vsprejem carja priredile so se velikanske priprave, toda na izrecno njegovo željo se ni ukrenilo ničesar v osebno njegovo varstvo. Ob dohodu carskega vlaka smeli so vsi evropski časnikarji svobodno pristopiti na kolodvor. Na peronu so se zbrali veliki knezi, princi, dostojanstveniki v bleščečih uniformah in mnogo dam, ki so dobile svoj prostor poleg časnikarjev. Prvi je stopil raz vlak car, kojega simpatične poteze na obrazu spominjajo prav živo na pokojnega nadvojvodo Rudolfa. Za carjem izstopila je carica, krasna, elegantna prikazen. Ogledši si častno stotnijo, ostavila je carska dvojica kolodvor o neopisnem navdušenju nepregledne množice. Na obeh straneh carskega voza jezdil je po jeden pobočnik, za vozom pa je sledila telesna straža in potem v dolgi vrsti vozovi velikih knezov. Ob uhodu v Petrovo palačo napravili so generali, ministri in visoki dostojanstveniki špalir.
Kmalu po dohodu v palačo bila je služba
božja.
V Moskvi nahajajoči se ruski časnikarji, pisatelji in učenjaki so priredili slovesen banket v čast inozemskim časnikarjem. Najlepše pa je povišal to velikansko slavnost car sam, s tem, da je posebnim ukazom — odpravil telesno kazen po vsej velikanski svoji državi.
Razprava proti Baratiergu. Iz Masave javljajo včerajšnega dne: Vojno sodišče, kojemu bode predsedoval general Del Mayno, da sodi Baratierija, sestane se bržkone v selu Adi Kajć. (Kakor znano, pribežal je Baratieri med porazom pri Aba Garimi naravnost do Adi Kajć, t. j. kakih 100 kilometrov severno bojišča.) Baratieri si je izvolil svojim braniteljem-zagovornikom kapitana ženijo Ernesta Cantonija. To sodišče bode sestavljeno tako-le: Predsednik general grof Lu-chino Del Mayno , sodniki: generali Nikola Heusch, Filip Gazzarulli, Tomaž Valles, Pran Mazza, Al. Bisesti. Namestnik: polkovnik Anton Paganini.
Italija v Afriki. Italijanska vlada objavila je včeraj glasom iz Rima došlih poročil te-le vesti iz Eritreje: Danes zjutraj izročil nam je ras MangašA ono malo število ujetih Italijanov, ki so bili ujetniki v najbližih krajih, ostali ujetniki pa se utegnejo vrniti do konca tega meseca. — Utrdba Adigrat je povsem opustošena in v takem stanju jo prevzame šoanski vodja Jesfai, kateri zasede glasom pogodbe s svojimi četami nekdanjo italijansko utrdbo. — General Baldissera je odredil, da se njegova vojska umakne proti severu do utrdbe Senafš, kajti sodi, da so zasedaj končala vojna pod-vzetja, kar pa je bolehnih in sploh nepotrebnih vojakov, odpošljejo se domov, v Italijo. — Baldissera odposlal je z dovoljenjem ras Mangašd čete ženije, da pokopljejo ostanke onih vojakov, ki so padli v bitki pri Aba Garimi. Tem žrtvam postavijo pozneje male spomenike na vladne stroške.
Različne vesti*
Kje je resnica? Prejeli smo in priobčujemo: Gospod uredniki Rekli ste sicer, da nočete odgovarjati dalje, ali jaz zahtevam od Vas kategorično
—	sicer bi moral dvomiti na Vaši iskrenosti —, da uvrstite te-le vrstice v našo „Edinost". Ob gotovih prilikah treba odkrite besede, da odvrnemo zlo o pravem času. Čujte torej: Tudi jaz sem kar strmel, ko sem čital v .Prim. listu* toli strupeni napad na našega „Sokola" — napad, sestavljen tako, da je bil prav blizu na meji nespodobnosti —, strmel sem, in uverjen bil, da toli krivičnega in neopravičenega napada že dolgo nismo doživeli Slovenci. Za božjo voljo, saj vendar nismo bili vsi, kar nas je bilo slovenskih m6ž in ienk na „Sokolovi" akademiji, same moralne propalice, saj imamo vendar tudi mi, kojim je sveta dolžnost skrb za pošteno vzgojo svoje rodbine — saj imamo tudi mi nekoliko zmisla za razlikovanje med spodobnim in nespodobnim: in vendar nismo opazili ničesar, niti najmanjše stvarice ne, pred kojo bi morala povešati svoje'oči pošteu mož in poštena žena. Nasprotno: vse je bilo tako spodobno, tako decentno, da smo kar na glas peli slavo sedanjemu vodstvu vrlega našega telovadnega društva. Mi, ki smo prišli na akademijo čistim srcem in čistim očesom, mi nismo videli ničesar.....in reči moramo kar naravnost,
da je moral imeti sila razgreto fan-tazijooni, ki ai je na akademij i mislil - kajti videl ni ničesar — kaj nespodobnega. Ali kam pridemo, ako bi hoteli poslušati ljudi z razgreto fantazijo?! Ako bi hoteli obvarovati take ljudi „pohujšanja", odrediti bi morali n. pr., da moški ne sme stopati za ženskami po mestni ulici — kajti vzbuditi bi se mu utegnile nespodobne misli —, prepovedati bi morali vsako sha-janje ljudij obojega spola (tudi v cerkvi), zapreti bi morali vse javne kopelji itd. itd. In kaj še le delo na polji! I tam si morajo — da govorimo s „Primorskim listom" — „pretegavati ude" moški in ženske, i tam je nepretržna prilika, da misli pregrešno, kdor — hoče pregrešno mislit i* Ali kam pridemo, ako bodemo tako rekoč z Rontgenovimi žarki iskali prilike za — pohujšanje?!
Ali jaz sem uverjen, da si tudi člankar „Prim. lista" ni mislil ničesar slabega, in da mu je bilo tisto namišljeno „pohujšanje" le dobro došla pretveza za jeden tistih navadnih in toli priljubljenih napadov na — slovenska društva 1
Meni vsaj je stvar jasna popolnoma. Leta in leta že prirejajo laška in nemška društva iu tudi letos sta priredila tržaška „Ginnastica" in „Turn-verein" telovadbeni akademiji popolnoma slični .Sokolovi" akademiji, a v nijednem konservativnem listu primorskem nismo čitali ni žal besede radi tega, pač pa obilo hvale v takih glasilih, o katerih smo opravičeni misliti, da so prav blizu jednake sodbe o naših narodnih stremljenjih, kakor-ino sodbo gaj o oni gospodje, ko/im je glasilo — „Primorski list* !!! I — Le proti „Sokolu" divja vihar! Zakaj ? Zato, ker hočejo uničiti to izborno delujoče — slovensko društvo!! Ta gospoda ne privoščajo narodu raznovrstnih sredstev za vzbujanje, ker sploh ne hotć, da bi se razvijal naš narod. Čehi in Poljaki, Hrvatje in Srbi, Rusi in Francozi, Italijani in Nemci, vsi vsi kulturni narodi smatrajo telovadna društva najvažnejim Členoin v svoji organizaciji — le mi siromašni Slovenci naj bi se razvijali popolnoma drugače, le mi naj bi rahljali zemljo
—	brez motike. Tako morejo zahtevati le ljudje, kine hotć, da bi mi kedaj obdelali svojo narodno ledino!
Le v zavezništvu teh izvestnih ljudij z vplivi, nasprotnimi povzdigi avstrijskega slovanstoa, je iskati vzroka večnim napadom, večnemu ovajanju naših društev.
To je resnica, to je nago dejstvo, vse drugo pa so „ takole" I
Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti bode drugi Binkoštni praznik t. j. dne 25. t. v prostorih otroškega vrta v Rojanu ob 11. uri predpoludne se sledečim dnevnim redom: 1* Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni nasveti in želje. 5. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
.Slovanska čitalnica1' v Trstu poziva vse čestite društvenike na glavni zbor, ki bode v nedeljo dne 31. maja 1896. ob 11 ^ uri dopoludne. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta 3.
Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6, Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. V Trstu, meseca maja 1896.	Odbor.
„Slovanska Čitalnica" v Trstu nam naznanja, da napravi na binkoštno nedeljo dnć 24. maja 1896. izlet v Rodi k. Odhod bode ob 2 uri 20 min. popoludne po državni železnici s postaje sv. Andreja. Povratek v Trst ob 8. in 31. min. zvečer s postaje Rodik. Slovanski gostje dobro došli. V Trstu, meseca maja 1896.	Odbor
Izlet v Boljunc priredi prihodnjo nedeljo po-poludne več tržaških rodoljubov in prijateljev slovenske pesmi, da prežive tam prijetnih uric v prijateljski družbi in prepevaje lepo našo pesem. Popeljejo se v Boljunc z vlakom cb 2«/t. uri po-poludne.j
Zopet nov načrt elektrlike Železnice na Opčine. Ako nam v Trstu primanjkuje vsega, imamo vendar obilico načrtov za vodovode in za lokalne železnice v gornjo okolico. Železnica na železne žice, ki naj bi šla iz Trsta preko Opčin v Sežano, bila je že izmerjena, toda, kakar vse kaže, zaspalo je to podvzetje še pred svojim rojstvom. Sedaj si je zmislil nek inženir, imenom Julij Modern, da bi bilo dobro zgraditi iz Trsta (Via del Torrente) elektriško železnico na Opčine. Mož je izdelal vse potrebne načrte za tako železnico. Ti načrti bodo od dne 20. do 28. t. m. izloženi na tukajšnjem mestnem magistratu (III. nadstr.) na javen ogled.
Nov poitni urad v Gorici. Dne l. junija 1.1. odprč v Gorici v Gosposki ulici hšt. 10 nov era-riški filijalni poštni urad, ki bode imel znamenje .Gorica 3". Ta poštni urad bavil se bode z vsemi opravili, pripadajočimi v delokrog poštnega urada.
Iz Ši>arij pri Kopru nam je došlo sporočilo, da se je odložil za minolo nedeljo napovedani shod volilcev, ker je vsled sila slabega vremena došlo premalo volilcev. Vendar pa je do-šel v Šmarje naš deželni poslanec, preč. g. dekan K o m p a r e.
Isti gospod je Sel peš do Pomjana, kjer je tudi prenočil. Ob prihodu so ga sprejeli tamošnji labončki s prav hripavimi vskliki .Avviva V Ištria bela!" Zavedni Slovenci so pa zbrali hitro nekoliko prahu in počastili prihod svojega poslanca se streljanjem iz topičev. To je bil najlepši odgovor zapeljancem.
Iz Tomaja nam pišejo: Pred par meseci osnovalo se je tudi pri nas toli potrebno pevsko društvo, obstoječe brez male izjeme le iz naših vaških mladeničev, koji se dokaj pridno vadijo dnevno po dokončanem delu in sicer pod vodstvom nadobudnega pevovodje g. Viktorja Šonc-a, kateri se brezplačno žrtvuje edino le v probujo prepo-trebnega nam narodnega petja. Naša najtoplejša hvala mu torej! Enako čast tudi našim tomajskim mladeničem. Le tako naprej! Volil se je začasni odbor in odposlala so se tudi pravila že visoki vladi v potrjenje. Srce se mi dviga veselja, ko opazujem, da se že tudi med našim priprostim ljudstvom probuja narodna zavest, ker z enakimi društvi, ne le da se ljudstvo navdušuje z milim narodnim petjem, temveč se širi zajedno tudi omika. Prirejanjem društvenih veselic odpravijo se prav lahko tisti, kmečkemu stanu toli škodljivi javni plesi. Želeti bi bilo torej, da bi povspeševali tako plemenito podjetje tudi višji činitelji v naši vasi, če ne drugače, pa vsaj z dobrimi sveti, a žal, da se ravna ravno nasprotno; mesto da bi se vaška mladina navduševala k vstrajnemu delovanju (čujte goap. urednik!), ljubše je našemu gospodu obč. načelniku sejati prepir med isto s tem, da si dovoljuje on, le kot odbornik omenj. društva, samooblastno izbacivati člene istega in to cel6 brez nikakega vzroka. — Gospod, vprašamo Vas, čemu je voljen odbor, čemu so tudi pravila? — Ako Vas je morda nekoliko presenetil vrli dopisnik iz Tomaja v tem cenjenem listu, radi tega pa vendar ni prav, da tirate svojo osebno politiko in osebne mržnje tudi v naše še le ustanovljono pevsko društvo! Spolnite raje svojo dolžnost do društva — kakor je to storil do sedaj vsaki, tudi najrevniši kmečki fant. — Ali pa ostanite doma, pa : „mirna Bosna" ! Pravicaljub.
2% no državno poeojito in novi stavbenik! red za mesto Ljubljano. Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da se je minoli petek pečal
aiinisterski svet na Dunaji z načrtom zakona, ki se ima glede nadaljnje podpore za Ljubljano predložiti te dni zbornici poslancev. Ministerski svet sprejel je načrt zakona, ki je sestavljen po načelih, katere je deputacija občinskega sveta ljubljanskega dogovorila s finančnim ministrom. V istem ministerskem svetu bil je sprejet tudi novi stavbenski red za mesto Ljubljano ter se se ta teden predloži v najvišjo sankcijo. ,81. Narod."
Drugo primorsko veteransko društvo v Gorici je imelo svoj občni zbor v nedeljo. Predsedništvo je poročalo o svcjem delovanju povdarjaje, da je pričelo akcijo, da povzdigne spomenik slovečemu sodeželami baronu Čehovinu, da tako proslavi spomin petdesetletnega vladanja Njeg. Veličanstva. Odkritje spomenika je že zagotavljeno, kajti doneski prihajajo sicer po malo, vendar gotovo. Glavna razprava na občnem zboru je bila naperjena proti vstopu v zvezo avstrijskih veteranov pod naslovom „Reichskriegerkorps". Predsedništvo upiralo se je ustopiti v to zvezo, ker je opazilo, da taka zveza ne bi dcnašala koristi. Društveno premoženje znaša nad 2000 gld. in šteje društvo 396 izvršujočih članov. Društvo ima tudi po deželi svoje podružnice. — Tako so nam sporočili iz Gorice,
.Vulkan" — na ljubljanskem močvirju. Iz Ljubljane poročajo dnč 16. t. m.: Dve uri hoda, južno - zapadno mesta, vodi železnica sredi močvirja preko Ljubljanice. Tam, tik prvega železniškega mostu, dogodilo se je nekaj, kar je osupnilo vso okolico. Strokovnjaki so namreč navrtali na dotič-nem kraju tla, ker so se hoteli prepričati o kakovosti sveta. Pokazalo se je, da je tam prilično debela plast ilovi ne, pod njo pa šota. Veščaki pravijo, da se na takem svetu, pod ilovino, razvija mnogo plinov, posebno vodenega ogljenika. Tako torej tudi na ljubljanskem močvirju, kjer so navrtali svet. Iz luknje je hkrati šinil rezek dim in pokazal se je visok plamen. Delavci so pred nepričakovano prikaznijo zbežali prestrašeni. Pozneje je izmetaval novi „vulkan" blato in sem in tje se je zopet pokadilo in zašvigal je plamen, v globočini pa je grgljalo. To je trajalo ves dan in ljudje so strmeli na dozdevnem ,vulkanu*. Seveda nihče ni mislil na to, da se je vnel osvobojeni plin. Tako smo čitali vsaj v nekem listu.
Zopet potrea na Kranjskem. Iz Ljubljane pišejo due 17. t. in.: Minola noč nas je zopet prav živo spomnila na strahote, ki smo jih preživeli lani o Veliki noči. Takoj po polunoči namreč občutili smo močan podzemski sunek, ki je osupnil in preplašil marsikoga. Zajedno čuli smo ono, nam že tako dobro znano podzemsko bobnenje. Kljubu močnemu sunku pa ni slišati o koji novi škodi ; le tu pa tam odkraslla se je koja skorjica zidu. Potres so občutili tudi na deželi, v okolici Ljubljanski. Ljudstvo, ki je prišlo danes v mesto, pripovedovalo je, da je bil sunek jako močan, toda nihče ne zna, da bi bil najnovejši potres piovzročil kakšno škodo.
UČitel) in nekdanji učenec. Te dni obiskal je italijanski naučni minister Gianturco mesto Turin. Profesorji tamošnjesra vseučilišča priredili so slavnosten obed ministru na čast. K temu obedu pa ni prišel jeden najznamenitijih sedanjih profesorjev vseučilišča Turinskega. Zbrani učenjaki čudili so se temu iu ugibali po vzroku takemu, dozdevno .demonstrativnemu" izostanku. Minister pa se temu ni čudil čisto nič in bržkone mu je bilo cel6 prijetno, da ui došel stari profesor v družbo. Isti profesor je namreč pred leti, ko je bil predsednik vseučiliščne izpraševalne komisije — vrgel pri izpitu tedanjega kandidata za vseučiliščno stolico in današnjega naučnega ministra. Čuden je ta svet! Gianturco je padel na izpitu, a kljubu temu je danes minister nauka, v tem ko je njega bivši učitelj osivel v svoji službi in je vedno še to, kar je bil.. .
Samomor. Predvčerajšnjem zjutraj vrgel se je 521etni umirovljeni policijski stražar Boguslav Nadaia raz okno svojega Ktanovanja, nahajajočega se v ulici Pozzo bianco hšt. 2. Nesrečnež si je razbil črepinjo, si polomil ude in se v obče pobil jako hud6. Umrl je še predno je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Nadaia je bil minolega leta dokaj časa v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, ni dolgo temu pa, odkar je ostavil tržaško bolnišnico, kjer so ga opazovali, ker mož ni bil pri pravi pameti.
Nesreča. 521etni težak Anton Mersnic je že dokaj časa slep na desnem očesu. Včeraj pa je siromak oslepil še na levem. Nesreča je hotela, da mož ni opazil nekega droga, nabitega z žeblji in pričvrščenega na hodniku Mersničevega stanovanja v namen razobešanja perila. Mersnic je stopal naglo in butnil z glavo baš v drog tako nesrečno, da mu je žebelj prodrl levo oko. Zdravnik z zdravniške postaje dal je ponesrečenega prepeljati v bolnišnico.
Pevaje v smrt. „Slov. Narodu« brzojavljajo iz Oseka, da so tam obesili tamošnjega posestnika Glišo Stojkoviča. Obsojen je bil na smrt, ker je zavratno umoril nekega orožnika. Ko so ga peljali k vislicam, je prepeval veselo in ni nehal peti, dokler mu ni krvnik zadrgnil zanjke krog vratu/ —
Kitajsc v avstro -ogerski vojski. Iz Berolina javljajo: Mladi*nečak odposlanika Hsi -King-Kenga in atašć cesarskega kitajskega odposlaništva v Berolinu, H*i - Tin - Čung, vstopi v kratkem v avstro - ogersko vojsko, da se izvežba v vojnih vedah. Dodeljen bode 6. pešpolku, ki je v Gradcu. Hsi - Tin - Čung govori in piše nemški jezik.
Drzna tatvina na Kontovslju. Po noči med 16. in 17. t. m. ulomili so doslej še nepoznani tatovi v prodajalnico jestvin in tobakarno Jakoba Štoke na Kontovelju nad Trstom, nahajajočo se v hiši št. 152 omenjene vasi. Tatovi so našli razmerno bogat plen. Ukradli so namreč 100 gld. v gotovini, 15 kilogramov kave, 4 kg. sladkorja, več kilogramov gnjati in druzega suhega mesa, jeden cel omot viržink in več omotov duhana za zavitke. Tatvina je prijavljena tukajšnjemu redarstvu.
Sodnijsko. 381etni mehanik Ivan Damiani iz Trsta dobil je v ponedeljek pred tukajšnjim sodiščem zaradi javnega nasilstva in žaljenja policijskih stražarjev 4 mesece ječe.
Kmeta Ivan Cuzza in Peter Pobega, oba iz Krkavc, ata si neizprosna nasprotnika. Dn6 5. a-prila t. 1. pod večer sta se sprla, Cuzza je udaril Pobego s pesljo po glavi, a Pobega je zabodel svojemu nasprotniku nož v levo roko. Včeraj ga je obsodilo tukajšnje sodišče zaradi težkega telesnega poškodovanja na 4 mesece ječe.
Koledar. Danes (21.): Valens, mučenec. — Jutri (22.): Helena, devica; Julija, devica. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 27 min., zatoni ob 7. uri 29 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16-5 stop., ob 2. pop. 24 stop. C.
Narodno-gopodarske stvari.
Istarska posujiliiica u Puli, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje, izdala je svoje poročilo in obračun za V. upravno leto (1895.) Iz poročila tega važnega denarnega zavda v Istri posnemamo: Dnć 1. julija 1895. pričela je delovati v Pazinu prva podružnica puljske posojilnice. Vspeh je povoljen. Vseh zadružnikov bilo je koncem 1894. leta 597 s 673 zadružnimi deleži, do konca leta 1895. pa je naraslo število zadružnikov na 715, število deležev pa na 814. — Prometa imela je posojilnica (uštevši promet podružnice) 263.811 gl. 14»/i nč Hranilnih ulog dobila je posojilnica 54.037 gl. 04 nč., izplačala pa je 26.528 gld. 37 nč. Posojil, večinoma na kmetijske hipoteke, dala je ta posojilnica tečajem leta 1895,: 63.606 gld. 51 nč., a vrnenih je dobila 40.050 gl. 73'/, nvč. Čistega dobička bilo je tečajem leta 1895. pri matici v Pulju 851 gld. 417, nč., a pri podružnici v Pazinu 66 gl. Skupno torej 917 gl. 411/, nč.
Najnovejše vesti.
Dunaj 20. Njegovo Veličanstvo cesar je potrdil zakon, ki ga je bil sklenil deželni zbor goriški gledć povrnitve stroškov za policijskim potom iz dežele odpravljene osebe in uravnanja takih izgonov.
Dunaj 20. Železniški odsek razpravljal je danes o vladni predlogi gledč onih železnic niže vrste, ki se imajo določiti tekom leta 1896. Odsek sklenil je preiti v podrobno razpravo ter je vsprejel zakon z nekaterimi spremembami, koje je bil predložil poročevalec.
Trftovlmkn brsojnvke In veiti
Buaimpaita. Pšenic* z« jenon 6.84—6.85 Ptani«» 7» maj-juni 1896 6 74 do 6 75 —Oves za jesen 5.50—6.52 14/. za jesen 5.76 5.77 Koruza za juli-avKust 4.05—4.06 .— inaj-juni 18»6 3.93 3.94
Pienich. nora od 78 kil. f. 7' — 7 IG od 79 kil. f 7.05—7.10., od t)0 kil. f. 7.10—7.15 od Sl.kil. i. 7 15
— 7-25 od 82 kil. for.—.--.—.— Ječni*:« —•--.—
proso 6*15—«50.
Pšenica: Ponudbe srednje. Povpraševanja obilna. Prodaja 2 OOO mt. st. Vse druge vrsti žita nespremenjene. Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 15.25, oktober-december 14.60.
Pr«ga. Centrifugal novi, poaUvl jne v Trst « carino vred odpoiiljatev pr«nnj f, 34'25—34.75 Coneame 36.25—36.50 Četvorni 37*--37.50. V gUvaii (sodih) 3825
Havre. Kava Samou g<M»> averatju y.a maj 82"—, za september 78.—.
Hamburg. Santo* goud >»t»-ir.i . maj 66.50 z« september 61.75 za december 57.75.
Dun^Jak« bonaao :	maja lflue.	
Državni dolg t papirju . . .	včeraj	danos
	101.25	101.20
„ „ T srebru . . . .	10110	101 15
Avstrijska renta v zlatu . . .	122.55	12*2 55
» „ v kronah . . .	101.80	101.20
Kreditne akrtje.......		346 —
	120.15	1 '20.05
		9.53
20 mark ....	11.75	11.75
100 italj. Ur ......	4 t 40	44-37'/,
£ Akviziter ja z
za iivljensko zavarovanje
proti izdatni stalni služninl vsprejme takoj po vsem slovenskem ozemlji razširjena zavarovalnica. Pogoji : znanje slovenščine in nemščine, neomadeže-vano življenje, sposobnost za občevanje z vsemi stanovi ter resna volja, marljivost in vztrajnost.
Ponudbe poi naslovom: „Resna volja* upravništvu tega lista.
V
M. FONN
ulica Poz«o del tnare štev. J.
Pripopoča slavnemu slovenskemu občinstvu Trsta in okolice svojo prodajalnico vsakovrstnih
klobukov in kap
Henrik Stiebil
pekarna in sladčičarna, v Trstu, piazzetta S. Giacomo hšt. 3
iina vsak dan svežih kolačev in raznovrstnih biskotov. Zaloga rozolije in vsakovrstnih finih likerjev. Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno za na-ročbe za birmo in pojedine. — Kruh trikrat na dan svež. Sprejema v svojo peč tuđi kruh iz družin.
M

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6 r n I cvet' (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Joden omot za ozdravljanje, stoji &0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Al due Mori" Trst, veliU trg.
m
*
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripozuano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva n»< pu 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ne blagovoljno to gplo&no priljubljeno domače sredstvo t u kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
ter naj se previdnostno vsprejmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ PiH zlatem levuu v Pragi.
Richterjev
LINIMENT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.