------   277    -----
Kmetijstvo.
Zboljšanje travnikov.
Večkrat se slišijo pritožbe, da so travniki vedno slabši, da se pridela vedno manj krme. Po nekaterih travnikih se ne nakosi niti toliko sena, da bi se splačala košnja, po drugih je pa seno tako slabo, da ga živina ne mara jesti. V tem, ko se skrbi za gnojenje in obdelovanje njiv, se pa večkrat za travnike nikdo ne zmeni in zatorej ni čudno, če ne rode. Travnike, ki so bolj podobni pašnikom, je treba pridno zboljševati. Če bi se dosti skrbi obračalo na travnike, bi se pridelalo tudi več sena.
Pred vsem je treba travnike skrbno čistiti. Večkrat se pusti na travniku kamenje, mah, grmovje itd. in potem se pa hoče imeti še obilo sena. Travniki morajo se očistiti spomladi ali pa pozno jeseni. Posebno skrbni gospodarji celo travnike čistijo pomladi in jeseni.
Pred vsem je pri čiščenji treba poravnati razne kupce, ki so nastali po tem, da so krti ali pa miši na-rile, ali pa mravlje napravile svoje domovišče, ali jih je pa voda nanesla. Tudi nastanejo kupi na travniku, če se pase po njih v mokrem živina. Včasih tudi podzemeljski studenci, ki nimajo izhoda, vzdignejo zemljo. Po kupih navadno poraste mah, grmovje ali pa slabše trave.
Če tacih kupov ni veliko, se presekajo navzkriž, vzdigne se ruša in izpod nje izkoplje zemlja, kolikor jo je preveč, in potem vse lepo poravna in potepta. Če je pa dosti kupov, se pa odkopljejo z lopatami in znosijo na velike kupe, kjer se pokrijejo z gnojem ali apnom. Čez vse leto se vse to dobro pregodi in naredi se dober gnoj, kateri se razstrese po travniku. Kjer so bili kupi na travniku, se zemlja malo pognoji, in potem prebrana in poseje s travo. Najboljši gnoj za take slučaje je pepel.
Staro grmovje se prav pri tleh poseka, mlajše pa izruje s koreninami. Če ne rabimo grmovja za kurjavo, ga zložimo na kupe in ko se posuši, sežg^mo. Pepel se pa razstrese po travnikih. Samo ob bregovih rek in hudournikov, kjer voda izpodkopuje tla, se mora puščati grmovje in včasih celo zasajati.
Za večje kamne izkopljejo se jame, tako globoke, da se potem lahko zasujejo, ko se denejo vanje. Manjši kamni se pa zvozijo na kraj travnika, da se potem porabijo kje za gospodarstvo, za kako popravljanje potov ali sploh za kako zasipanje.
Prodovina in pesek, ki ga nanosi voda na travnike, mora se hitro odpraviti, kakor hitro se travnik posuši.
Mah imenujejo nekateri gospodarji šiba za travnike. Sicer pa mah raste le na slabših travnikih in je znamenje,   da je zemlja že izsesana.    Travnik,   na  katerem
raste mah, moramo pomladi ali pa jeseni preorati in potem pognojiti s pepelom ali gnojnico. Brananje se bo de moralo dvakrat ali trikrat ponavljati, dokler se popolnoma mah ne iztrebi.
Za zatiranje mahu po travniki je dober železni vi-trijol. Za 500 kvadratnih sežnjev zemlje zadošča kilogram železnega vitrijola ali zelene galice. Vitrijol se stolče v prah, pomeša mej suho prst in raztrese po travniku. Še bolje je pa, če se vitrijol razstopi v vodi in sicer funt v šestnajstih vedrih vode in se ta tekočina polije po travnikih. Lahko se pa tudi raztopi vitrijol v manjši meri vode. S to raztopljino se potem namoči mnogo prsti in ta prst se, ko se posuši, potrosi po onih mestih, koder raste mah.
Polivati z vitrijolovo vodo mora se v vlažnem vremenu. Od vitrijola začne mah črneti in izpadati, trava pa bolje raste, nego je poprej. Navadno zadošča, da se jedenkrat polije ali posuje z vitrijolom, le redkokdaj je treba še drugo leto ponavljati. V hladnih krajih bolje pomaga to sredstvo, kakor v gorkih in najboljši je polivati jeseni. Mah mora s travnikov preganjati vsak gospodar, ker se sicer hitro   razširja in ves travnik spridi
Če se pokaže na travniku plevel, naj se izžge. Mesta, na katerih se plevelj pokaže se pokose, potem se nanje nanosi slame, ki se polije s petrolejem in zažge. Škodljive trave se morajo odpravljati s travnikov, dokler ne odcveto. Kujejo naj se z roko, odrezavajo s srpom ali koso ali z lopato izrujejo iz zemlje s korenino vred.
Kjer pomladi dolgo stoji na travniku voda, je treba poskrbeti za umetno odvajanje. Če voda predolgo stoji na travniku, ne rasto boljše sladke trave in mah se razširja. Za tako umetno odvajanje vode se vse premalo skrbi. Večkrat se da odpomoči, ako se naredi prekop ne baš posebno globok. Le redkokdaj je treba večjih kanalov. Vselej se pa to dobro izplača. Če je travnik močno močviren, treba je izkopati več odtokov, travnik poravnati in če je po njem mnogo mahu, naj se mah izžge na način, kakor se izžiga plevel. Potem naj se tak travnik obseje z boljšimi travami.
Sploh je treba po travnikih trave sejati, če postanejo preredke. Pri taki setvi mora se travnik prebranati z železno brano. Seme >trav, kakeršne naj se sejejo po travnikih, se dobi v vseh prodajalnicah semen in sicer večkrat že pomešano.
Kakošne trave naj se sejejo, se vselej ne da povedati, kajti odvisno je od zemlje, vlage in podnebja, zato mora vsak gospodar se sam prepričati, kake trave bi za njegove travnike najbolje ugajale. Kupovanje semen precej stane, a se vendar dobro splača. Sicer pa ni treba sejati trav vsako leto, temveč le na kacih 10 let.
Kdor nima denarja, da bi vedno kupoval semena, naj si z dobrimi travami jedenkrat obseje le mali del travnika. To travo naj pusti dozoreti in jo potem požanje, poveže v snope, omlati in tako si pridela semena za ves travnik. Če tudi malo semena ne mora kupiti, lahko nabere raznih dobrih trav izmej žita na njivi, zlasti izmej
rži. Na njivah rastejo nekatere trave kot plevel, ki pa dajo kaj dobro seno na travnikih.
Včasih je to krivo, da trave na travnikih slabo rastejo, ker se je travnik preveč zakoreninil. Travne korenine, ki še niso pognile, so se že tako gosto tesno zapletle mej seboj, da ne more mej njimi več rasti nova trava, pa tudi ne voda se stekati v tla. Taki travniki morajo se spomladi dobro prebranati.
Travnikom tudi škoduje, če gonimo mnogo nanje živine v pozni jeseni ali zgodnji pomladi. Živina ruševino hudo utepta in vje travo prav do korenin. Posebo slabo je tako pasenje zaradi tega, ker živina je le boljšo travo slabšo pa pušča. Vsled tega se na tacih travnikih rada košati slaba trava. Taki travniki se dajo zboljšati jedino z brananjem in prisejanjem boljših trav.
--------   278    -------