Staro se umika novemu Naspnrtj stavbe občinske skupščine je zrasla štirinadstropna ovna zgradba — stare pritlične hišice se umikajo bodočemu družbenemu centru Mladina podaja °bračun svojega dela poteka 'eto dni, ko še ok£ 0 mladinski aktivi na-la obračun svojega de- bosti8vtaJljajo napake in slabo .elu in skušajo real- deia ceniti pozitivne strani teladinoi ^ratko ocenimo delo Jigotovm‘hH aktivov’ moramo bilo da del0 mladih ni dar nf>, no zadovoljivo, ven-vov P.ehe nekaterih akti-^Iobov vrsta objektivnih vsaj rio,7’ kl Jih bomo skušali J delno prikazati. y°vlj^ ?labostim dela akti-bilnri lahko trdimo, da si Tbesto „lna uspela priboriti ^ažejo '[ paši družbi. ^- »iir^at_eri ^ uvih rv ” v miac ? Boltah gosPodarskil V omanih S ProhufiPclitl vrst No kn^ladi Pri at v Vse se sic( Podrobnosti sovati posamezne probleme, ker so nam več ali manj znani. Navedli bi nekaj važnejših socialnih problemov. Skoraj v vseh aktivih ZM po gospodarskih organizacijah so najbolj pereči problemi neurejene stanovanjske razmere in to posebno mladink. Mladina čuti vsak dan večjo potrebo po samskih stanovanjih, sodobnih obratih družbene prehrane, širših družbenih centrih in po izobraževanju. Toda vsi ti problemi se pojavljajo iz leta v leto. Čutimo nujnost, da začnemo s kontinuiranimi akcijami, kot so samska stanovanja, izobraževanje in podeljevanje štipendij. Zavedati se moramo, da uredba ZIS ni bila izdana zato, da ostaja polovica neizkoriščenih sredstev v skladih, namenjenih za štipendije, ampak zato, da začnemo smotrno izkoriščati ta sredstva in zagotovimo uspešno kadrovsko politiko — da v prihodnosti ne bomo ugotavljali, kako nam primanjkuje strokovnjakov. Sodimo, da je treba s tako prakso enkrat za vselej prekiniti in začnemo s smelim in treznim presoja- MOSČANSKA SKUPNOST GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE LETO V. ST. 11 NOVEMBER 1964 ZA SODOBNO ORGANIZACIJO IN VSEBINO ŠOLE Svet za šolstvo, prosveto in kulturo je med letom mnogokrat razpravljal o raznih problemih šolstva in varstvenih ustanov, pri čemer je nemalokdaj naletel na primere, ki kažejo na zelo resno in zaskrbljujoče stanje na področju teh pomembnih družbenih služb. Zato je sklenil s stanjem in problemi teh služb seznaniti skupščino, ki naj bi d vsem tem povedala svoje mnenje in določila svoja stališča, na katera se bo svet lahko opiral pri svojem bodočem delu. Osnovna naloga osnovne šole je, da nudi učencem kvalitetnejši -pouk po predpisanem predmetniku. Učenci morajo v osmih letih pridobiti toliko znanja, da so sposobni šolanja na šolah II. stopnje. Seveda pa je za šolanje v osnovni šoli potrebno dati šolam tudi pogoje, da lahko izpolnjujejo predpisani program. To pa je zvezano z znatnimi materialnimi sredstvi za opremo in učila v šolah, z ustreznimi šolskimi pro-sitori in s kvalitetnimi pedagogi. Učiteljstva v nižjih razredih osnovnih šol je dovolj, problematično pa je stanje glede tega v višjih razredih osnovnih šol s predmetnim poukom. Za ta pouk je potrebna vsaj višja ali celo visoka izobrazba, pri čemer velja še -posebej omeniti pomanjkanje učiteljev matematike, fizike in tehničnega pouka. Predvsem pa je treba zagotoviti pedagoškim delavcem tisto družbeno vlogo in pomembnost, kakor jo imajo delavci v drugih delovnih organizacijah. Ta pomembnost pa mora poleg ostalega imeti tudi materialno obliko, izraženo v osebnih dohodkih in nivoju družbenega standarda. Mladina bo -bolj zainteresirana za študij na pedagoških šolah, če bomo pravilno vrednotili in nagrajevali pedagoško delo. Posebno problematična je opremljenost naših šol z učili. Za pouk v reformirani šoli so predvsem v višjih razredih potrebna učila, katerih pa moč-čno primanjkuje. Manjkajo tudi ustrezni prostori za shranjevanje učil. Ti problemi so pereči na starih šolah; na šoli Kette-Mum teh problemov ni, v novi šoli v Jaršah pa ;bo uveden najsodobnejši kabinet-ski pouk. Vsekakor bo treba v prihod * v njem in v naslednjih letih posvetiti več skrbi za ureditev in usposobitev starih šol, da bodo le-te zadostile pogojem reformirane šole. BREZPLAČNI UČBENIKI Dosedanje pojmovanje brezplačnega šolanja je obsegalo le stroške za učno-vzgojno in ostalo osebje šole in za materialne izdatke. Zaradi bistvenega pomena osnovne izobrazbe za nadaljnje šolanje in da bi se pogoji za šolanje čimbolj izenačili za vse osnovnošolske otroke, predlagamo, da so v brezplačno šolanje vključeni tudi stroški šolanja, ki so šli doslej v -breme staršev; to so predvsem učbeniki. Za uresničenje tega predloga bi v šolskem letu 1965/66 za vse učence od prvega do četrtega razreda potrebovali 2,325.340 dinarjev. Seveda bi samo prvo leto v vsakem razredu dobili vsi učenci nove učbenike, nato pa bi jih konec vsakega šolskega leta vračali v šolsko zalogo učbenikov. Predvidevamo, da bo letno okoli 25 % učbenikov iztrošenih in neuporabnih in bi bilo zato treba vsako leto nadomestiti le četrtino teh učbenikov. (Nadaljevanje na 4. strani) njem urejati politiko štipendij. Ce izhajamo iz dejstva, da je Zveza mladine družbenopolitična organizacija naše mladine, ki je v svojih izhodiščih globoko zakoreninjena v narodnoosvobodilnem boju, v SKOJ in bi morala biti tesno povezana z delovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij, moram ugotoviti, da politično usmerjanje naših aktivov ZM ni bilo na zadovoljni ravni. Prav tako je živo dejstvo, da so nekateri aktivi, čeprav ne po svoji krivdi, stali povsem ob strani razvoju družbenogospodarskih zakonitosti. Mladina se je res dostikrat zapirala v ozek krog svojih problemov, vendar predvsem zato, ker je niso upoštevale v taki meri, kot bi jo morale upoštevati ostale družbenopolitične organizacije. Večkrat mislimo, da mladina ni sposobna razpravljati o problemih, s katerimi se ukvarjajo organi samoupravljanja, KS in SZDL, skratka, da ni sposobna presojati in razpravljati o najpestrejših družbenih problemih. Taka mentaliteta mladino odbija in jo usmerja na ozka področja delovanja in reševanja izključno mladinskih vprašanj. Zavedati pa se moramo, da celotne problematike na konkretnem področju ne moremo deliti v probleme mladih in starih, temveč da so to naši skupni problemi. To narekuje tudi potrebo vseh nas po večjem vplivu mladine na celotno problematiko družbenega dogajanja. Pri vsem tem pa je seveda prvi pogoj, da si mladinke in mladinci s svojim delom ustvarimo mesto, ki nam v naši družbeni ureditvi pripada. Pri svojem delu moramo pokazati več samoiniciative, biti moramo odločni, smeli, demokratični in resnično predstavljati »avantgardno silo« naše družbe. Sleherni mladinec naj se vključuje v spoznavanje in reševanje problemov družbenega razvoja, kl oblikujejo pri njem novo zavest j— zavest samoupravljavca in samostojno osebnost. Le s takim delom bomo koristili razvoju naše socialistične družbe in sebi. IVAN KUHAR OBČINSKA SKUPŠČINA MOSTE-POLJE čestita občanom in delovnim kolektivom za Dan republike Delovni kolektivi čestitajo za 29. november PROTEKTOR-VULKAN ŠMARTINSKA 64 BRIVNICA IN ČESALNICA MOSTE. POKOPALIŠKA 10 MIZARSTVO Moste V. PREGARCEVE 8 a OBlOGrA POLJE 20 1 Z € II1 T LJUBLJANA-POLJE 356 E L L U X PARTIZANSKA 27 Soboplesk POKOPALIŠKA 11 DIM LJUBLJANA—POLJE Soboslikarstvo in pleskarsivo LJUBLJANA-POLJE 27 Dimnikarsko podjetje MOSTE, POKOPALIŠKA 12 Litografija MOSTE, POD JEŽAMI 10 ELEKTROORHOVA LJUBLJANA-POLJE 27 0 L M A POKOPALIŠKA 4 Mizarstvo in tesarstvo ZADOBROVA 25 PETROL Zalog LJUBLJANA—POLJE a Obrat v Crevarni, ki ustvarja največ deviz V Črevarni že doslej za 12 odstotkov presežen načrt izvoza Ondan me je na Poljanski cesti ustavil znanec in mi med pogovorom dejal: »Ti, ki rad hodiš po podjetjih, oglej si Crevarno, dober streljaj je od tu, ob parku med mostom in železnico.« Vstopim v pritlično hišo uprave na Poljanski 95 in srečam tehničnega direktorja Antona Bergmana. »Ogledali bi si radi našo Crevarno? Samo trenutek počakajte.« Odhitel je v pisarno in me že čez hip povabil. Potem me je peljal po njihovih obratih. »V tem prostoru sortiramo in pripravljamo suha ali pa slana naravna čreva, nižje doli topimo loj, še posebej zanimivo pa je poslopje, kjer izdelujemo umetna čreva.« Kar pritegnila me je njegova razlaga, saj doslej nisem vedel dosti o umetnih črevah, v katera so zaviti polsuhi mesni izdelki. »Samo z umetnimi črevi je težko«, je spet povzel besedo. »Nimamo dovolj reprodukcijskega materiala, predvsem pa nam primanjkuje črnega natron papirja. Ne moremo in ne moremo ga dobiti toliko, da bi zadoščali potrebam naše pro izvodnje.« Na, pa sva pri težavah. Tovariš Bergman mi je povedal, da tovarna v Maglaju zaradi tehničnih ovir ne izdeluje črnega natron papirja — treba ga je uvoziti. Samo odobritev jugoslovanske banke za zunanjo trgovino še dobijo, pa bo spet vse v redu. Med pogovorom in ogledom novih strojev in naprav, preurejenega vodnjaka in modernega kaloriferja sem ga nehote vprašal tudi o izvozu. Tovariš Bergman, ki je obenem tudi izvozni referent, s? je nasmehnil: »Za. začetek naj vam zaupam, da smo sedaj — sredi oktobra — že presegli naš izvozni načrt za 12 odstotkov. To pomeni, da smo doslej izvozili za skoraj šestdeset tisoč dolarjev. Izvažamo le naravna čreva, in to najvt,. od maja do septembra. Prve metre črev smo sami izvozili pred dvema letoma, poprej pa smo izvažali preko raznih posrednikov. Poiskali smo si nova tržišča v tujini, letos celo v obeh Nemčijah.« Kvaliteta izdelkov Crevar-ne ima izreden sloves, saj doslej niso prejeli niti ene re- klamacije. To pa za podjetje, ki bo letos ustvarilo 340 milijonov dinarjev pri šestdesetih zaposlenih, že veliko pomeni! Izrabil sem priliko in načel še problem kadrov in stanovanj. s »Kadri v črevarski industriji so nenehen problem! Pri nas jemljejo navadno vsakogar, ki se želi zaposliti v naši proizvodnji. V naši državi ni nobene strokovne šole te vrste, zato jih moramo usposabljati sami in jih priučiti na zahtevno delo. Delovni pogoji po vseh črevamah niso ravno najugodnejši in nam zato primanjkuje strokovnjakov. No, pri nas smo se nekako znašli. Naši ljudje bodo vodili dela z naravnimi črevi po raznih klavnicah, tako da si bomo sami zagotovili dovolj kvalitetnih polfabrikatov. Prav to nam bo omogočilo, da bo sloves naših izdelkov ostal na sedanji višini in ne bo težko doseči izvoznega načrta v pri- hodnjem letu — sedemdeset usoc dolarjev.« Samoupravni organi pa skrbijo za dvig življenjskega standarda delavcev; delovne pogoje izboljšujejo, osebni dohodki naraščajo, pa tudi stanovanj ima Crevarna vsako leto več. Letos so bili odobreni krediti za stanovanja devetim delavcem. Seveda so vse to pogoji, da delavci ostanejo v podjetju, saj imajo ne nazadnje tudi vse pogoje za pridobitev kvalifikacij. Pa še to zapišite: vedno bolj čutimo, da v klavnicah koljejo premlado živino. Taka čreva so ozka in manj odporna, zato jih tudi ne moremo izvažati. Tudi strojno opremo moramo stalno izpopolnjevati, poleg tega pa pripravljamo tudi nov, sodoben obrat — sortirnico.« Poslovila sva se, sam pri sebi sem sklenil, da bom še prišel v to prijazno tovarnico ob Gruberjevem prekopu. J. GRČAR OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike motornih in priklopnih vozil, ki stanujejo na območju občine Ljubljana Moste-Polje, da morajo podaljšati letno registracijo vozil za leto 1965 po naslednjem redu: Avtomobili in prikolice s številko LJ: od 10-04 do 22-07 od 2. 12. 1964 do 7. 12. 1964 od 10-57 do 49-00 od 2. 12. 1964 do 7. 12. 1964 od 49-01 do 95-00 od 8. 12. 1964 do 11. 12. 1964 od 95-01 do 140-00 od 14. 12. 1964 do 18. 12. 1964 od 140-01 do 167-00 od 21. 12. 1964 do 25. 12. 1964 od 167-01 do 311-70 od 28. 12. 1964 do 30. 12. 1964 Motorna kolesa s št. LI: od 10-016 do 21-879 od 4. 1. 1965 do 15. 1. 1965 Registracija bo vsak dan (razen sobote) od 8. do 12. ure in ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure v prostorih občinske skupščine Ljubljana Moste polje, soba 36/1. Tiskovine dobite v sprejemni pisarni pri vhodu, kjer bo v popoldanskem času na razpolago tudi strojepiska. Prošnji za podaljšanje registracije, ki jo vložite v dveh izvodih, je treba priložiti državni kolek (za avtomobile za 700 dinarjev, za motoma kolesa za 400 dinarjev) in odrezek položnice o plačani cestni pristojbini. Prošnja mora biti napisana s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje oddelek za notranje zadevo AKTUALNO Priprave za skupščinske volitve Spomladi prihodnjega leta bomo volili polovico sestava vseh naših skupščin, od občinske do zvezne, in sicer tisto polovico, katere odborniški mandat traja 2 leti.' To bodo prve volitve, ki bodo upoštevale ustavni načeli o rotaciji in omejitvi ponovne izvolitve. O pripravah za volitve, predvsem pa o kadrovski politiki, jie razpravljal na VI. plenumu zvezni odbor SZiDLJ, ki je ponovno poudaril nadaljno demokratizacijo na področju kadrovske politike in vlogo socialistične zveze im vseh občanov v pripravah za volitve. O pripravah za volitve je razpravljal tudi glavni odbor SZDL Slovenije in okrajni odbor SZDL Ljubljana. V naši občini je že v preteklem mesecu izvršni odbor občinskega odbora SZDL na razširjeni seji razpravljati o aktualnih vprašanjih kadrovske politike in o pripravah za skupščinske volitve, ta mesec pa so o tistih problemih razpravljali tudi ObO SZDL ObSS in ObK ZMS. Na plenumu je bilo — tako v uvodnem referatu kakor tudi razpravi — mnogo govora o dosedanjem delu skupščine in odbornikov. Nadalje je plenum Obravnaval kriterije za kandidiranje in način, kako naj poteka evidentiranje in predlaganje kandidatur, da bo zagotovljena čimširša demokratičnost in javnost. Na koncu je plenum izvolil volilno komisijo, ki bo skrbela za poglobitev političnih in kadrovskih priprav za volitve. O oceni dosedanjega dela Skupščine in odbornikov kakor ‘tudi o njenem sestavu i;n načinu kandidiranja bomo poročali v naslednji številki. VOLITVE V SZDL V STEPANJI VASI V Stepanji vasi so se odločili, da bodo letos izvedli tul' ne volitve v odbor SZDL P0'" eebej in ne na letni koni^ renči. Na konferenci so Obravnavali delo Socialistične zvez® v preteklem dveletnem obdobju in komunalno problematiko. Postavili so tudi kand1' datno listo za novi odbor. v'>' litve so izvedli v nedeljo, . novembra, od 7. do 12. ure- V; 424 povabljenih se je vabd odzvalo 381 članov SZDL, k" pomeni 89,8 % članstva. T, izvoljeni odbor bo nedvomn imel večjo odgovornost za |SV' t je delo pred člani, kot če ga izvolili na parni konferenc • kjer je sodelovalo le nekaj n ■ 10% članov. Po drugi sU1® pa se bodo člani čutili dol zn da z odborom sodelujejo kot doslej. Prav tako nam® ^ vajo pripraviti volitve tudi Hrušici in Bizoviku, PRIPRAVE NA VOLITVE V NOVIH JARŠAH Krajevna organ izacijaS^J^ ove Jarše je imela v čet I. oktobra svojo rodno i kateri so člani odbora 0 •avljoii o pripravah mi pLi. mferonco in volitve v 7 ogovorili so se, naj "'niie' ■iprave izvedene kar n eljiteje, pri čemer naj |Za-agale vse terenske orga 0 je. Precej je bilo >ročilih, nič manj Fa j;jatih di o predvidenih katto . novi odbor SZDL- , n0gti ■nca bo po vsej verje ^ v edi novembra, in .^vid' di nove šole Karla De t-Kajuha na Jarški c ta namen je 2. novembra bil v ■P°Z. bl tudi ^ jek, 2. novem,ora, -o. nek s predstavniki ^ jelU' l in raznih odborov, oT' o v povezavi s ni žarijo SZDL. Na med drugim obr li program dela za 1 t obdobje. r 0- Meščanski skupnosti! PREDKONGRESNA DEJAVNOST ZK Občinski komite ZK: Pomanjkljivosti in njih kritike izvor je v dejanskih slabostih V vaii oktobrski številki ste objavili članek z naslovom O Graditelju dokončno. V njem pisec ugotavlja razloge, ki so Privedle to podjetje do polo-via, in ugotavlja, da je do tena prišlo zaradi nevestnega in nesmotrnega gospodarjenja, kar so bili glavni krivci vodilni ljudje v podjetju. Kljub dokaj dobro prikazanim vzrokom takšnega stanja v podjetju Graditelj pa so nas Presenetila v članku navajanja, »da so mnogi člani kolek-tiva tega podjetja, ki se je Priključilo k Obnovi, tu nezaželeni, zakaj tudi nekdaj najboljši delavci prejšnjega Podjetja veljajo pri Obnovi za vuinjvredne in so izpostavljeni nepravilnim odnosom.« Nadalje je v članku očitek, »da imajo ponovno veljavo Pri Obnovi tisti, ki niso imeli eistih računov pri Graditelju.« Ni bil namen našega kolektiva, da o stanju in razmerah v podjetju Graditelj razprav-tja po časonisih, ker meni, da je mnogo koristneje z intenzivnim delom stanje čimprej urediti in nastalo škodo odpraviti. Citirani »ugotovitvi« Pa sta presenetili naš kolektiv v trenutku najintenzivnej- jo v naš kolektiv kot popolnoma enakovredni člani enotnega razširjenega kolektiva podjetja. Samoupravna orga-.na sta istočasno sklenila, da se vsi interni pravilniki in sklepi takoj razširijo na priključeno podjetje, s čimer se zajamči članom Graditelja popolnoma iste pravice in dolžnosti kot članom kolektiva Obnove. Od dneva priključitve dalje so sklepali samoupravni organi obeh podjetij na skupnih sejah, s čimer je bila dana garancija za zaščito koristi kolektiva Graditelj. Kljub vsem tem ukrepom pa nekaj članov priključenega podjetja Graditelj ni pokazalo nikakršne volje z vestnim delom sodelovati pri izpolnitvi novih skupnih proizvodnih nalog. Poudarjamo, da to velja predvsem za večino uslužbencev. Nekateri vodilni tehnični uslužbenci priključnega podjetja so organiziranje normalnem poteka dela skušali zavirati celo tako. da so po gradbiščih priključenega podjetja nagovarjali delavce, naj zapuste delo in se zavosle drugod. Ostali uslužbenci — razen redkih izjem — pa so se izogibali kakršnih koli od- temu predstavlja gornje število veliko manjšino članov priključenega podjetja, ki ni bila pripravljena vključiti se v bolj organizirano in vestnej-še delo skupnega kolektiva. Ponavljamo, da bi pisec članka storil prav, če bi prej obiskal naš kolektiv in se na mestu samem prepričal o resničnem stanju. Še bolje pa bi storila pisec kakor tudi tisti, ki mu je dal podatke, če bi prikazala poslovanje vodilnih ljudi pri podjetju Graditelj takrat, ko je to podjetje še obstojalo. S tem bi opozorila tako organe samoupravljanja v podjetju kakor, tudi družbene organe k večji budnosti in bi ti lahko pravočasno ukrepali in verjetno podjetje ohranili. Na koncu poudarjamo, da bodo občinska skupščina Mo-ste-Polje kakor tudi občani imeli več koristi od skupnega delovnega kolektiva kot pa od bivšega Graditelja v takšnem stanju, kot smo ga prevzeli. Rezultati dela skupnega kolektiva so že vidni: dokončali in predali smo stanovanjski stolpič v šiški, dokončujemo stanovanjsko poslovno stavbo ! Vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem iskrene čestitke ob Dnevu repiSMe uredništvo Msk naporov v zvezi s sanacijo v bivšem podjetju Graditelj in Co so ti napori že pokazali Prve sadove. Gornje trditve so fa« tako prizadele, da je upravni odbor našega podjet-Posvetil eno svojih sej prav emu vprašanju. Kljub dejst-u. da je naš kolektiv navalu trdo delati — priključitev Roditelja mu nalaga še dodatne napore —, smo prisilje-Poseči v polemiko in infor-,?ra^ javnost glede resnično-trl>?S,orai omenjenih piščevih J?itev. To naše delo bi bilo Potrebno, kolikor bi se pi-°J*aj v osnovi držal mo-, mih norm javnega pisanja, narekujejo vsakemu, ki jav-dn °°ravnava neko vprašanje, TintlVoJe trditve preveri in se trudi slišati obe plati zvona. Priključitvi podjetja le hiili našemu podjetju d0„, ° od skupnega števila za-(Uj,111*1 članov kolektiva knr 71(1 dolu le 109 delavcev, odeJF^stavlja 25,9 % stalne bilo?0**1 2 dela. Stanje je so spi- .verjetno zato, ker (lii7),,jjucije zgledovali po vo- Polovir ose^u- saj Pa je bUa zelo n °dsotnega ali pa je lovno rodno Prihajalo na de-ena vsem pa je bila čim^vnih skrbi, kako bi vrej zapustili podjetje. jasnoCT^u .Podjetju je bilo ljai0 ' da je Graditelja zape-°sebip tcdco stanje vodilno najma* da je bil temu kar tzvajaiJ kriv neposredni pro-jetje n?' ^er je ostalo pod-2q iznfnčdttetj brez sredstev osebjiih dohodkov, ^odjetf/uvna odbora obeh {*• juiii~71a skupni seji dne sklenila, da se ^ePosrJt?}ektiva Graditelj — ^fdsten Proizvajalcem iz d.ohr,,i,nove izplača oseb-priK,e.k . tudi za mesec p^Pravi lu(:itvijo. ?.e ob prvi },■ hinUn ?„ Priključitvi dne In dn!964 sta upravni od-nfifaho ‘dnski svet podjetja koieu. Poudarila, da se čla-l,va Graditelj vključi- govornosti in porabili večino svojega časa za medsebojne obtožbe. Precej od njih je zapustilo delo, ne da bi svoje posle v redu predali. Da je primopredaja poslov kolikor toliko stekla in da so člani kolektiva priključenega podjetja disciplinirano delali na svojih delovnih mestih, sta bila oba delavska sveta prisiljena sprejeti ustrezne odločne sklepe in celo prositi za intervencijo občinske organe ObS Bežigrad in Moste-Polje. Po razčiščenju stanja je pri podjetju Obnova ostal zdravi del priključenega kolektiva, ki v novem okolju uspešno dela. Od pisca članka zahtevamo, naj javno in konkretno obrazloži obtožbo: »Pri tem pa je razumljivo, da imajo ponovno veljavo pri Obnovi tisti, ki niso imeli čistih računov pri Graditelju.« S tem bo opravil za naš enotni skupni kolektiv koristno delo in mu bo pomagal. Pri tem pisec članka ne bo mogel mimo dejstva, da so vsi vodilni in vodstveni delavci podjetja Graditelj že odšli v druge kolektive. Od vseh uslužbencev so vključeni v naš kolektiv le 3 tislužbenci računovodstva, obračunski tehnik in delovodje. Iz vsega tega izhaja, da je prav tako neresničen očitek, »da so člani kolektiva Graditelj pri Obnovi nezaželeni, zakaj tudi najboljši delavci prejšnjega podjetja veljajo pri Obnovi za manjvredne in so izpostavljeni nepravilnim odnosom«. Večina kolektiva je ostala na svojih delovnih mestih in je vključena v enotni kolektiv. Od 199 delavcev oriključenena podjetja, ki so bili ob priključitvi na delu. je v novi kolektiv vključeno 61 delavcev, delo pa je zanv stilo 48 delavcev, upoštevajoč pri tem tudi 12 vodilnih in ostalih 'uslužbencev. Ugotovili smo že. da so k odhodu nagovarjali delavce nekateri vodilni uslužbenci sami. Kljub v Slapah itn. Kdor gleda te rezultate z dobronamernega slališča, mora priznali, da je mnogo napravljenega. Gotovo je tudi to in imamo za svojo dolžnost, da se prilagajamo tudi potrebam po manjših gradnjah na območju ObS Moste. Kakšna in kako obsežna dela bomo tu izvajali, pa je bolj odvisno od odločitve pristojnih organov skupščine kot pa samo od naših želja. Upravni odbor GP Obnova m r: V zadnji številki našega glasila smo zapisali, da stojijo družine Počitniške zveze naše občine pred letnim obračunom. Nekaj le-teh smo obiskali, pred dnevi pa so nas povabili tudi na sestanek izvršnega. odbora Počitniške zveze naše občine. Do srede novembra mora biti občinska skupščina počitničarjev, vendar kaže, da dotlej še ne bodo jasni vsi računi. Dejstvo je, da izvršni odbor nima več tiste pomembne vloge pri razvoju mladinskega turizma v Mostah, kot jo je imel v zadnjih nekaj letih. Nekdo je na seji dejal, da je občinski izvršni odbor izgubil stik s svojimi osnovnimi organizacijami. To v precejšni meri drži. Večina članov opravlja vrsto funkcij, seje pa so bile v zadnjem času nekajkrat nesklepčne, delo »na vrhu« je dejansko zaostajalo. Torej kako? Običaino odgovarjamo: potrebujemo nove kadre! Sredstva so bila zagotovljena, seminar Podatki občinskih strokovnih služb kažejo, da se je v občini gospodarstvo v primerjavi z lanskim letom zadovoljivo razvijalo. To se izrazito vidi v industrijski proizvodnji, ki je večja od lanske za 14 Osebni dohodki v gospodarstvu so ob 6% povečanju delovne sile porasti! za 35 %. Tako se je dvignil povprečni osebni dohodek od 39.385 na 53.170 dinarjev v septembru 1964. Približujemo pa se tudi dvigu najnižjih osebnih dohodkov na 30.000 dinarjev. Razumljivo je, da samo z vsakodnevnim propagiranjem takih podatkov, ki ne kažejo problematike posameznih gospodarskih organizacij oziroma panog, ne moremo zaustaviti nerazpoloženja ljudi in nezaupanja v nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. Zato sc v prvi vrsti postavlja vprašanje, kje in kako še ukrepati in kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo. V zvezi s tem je omeniti, da imamo v občini nekatere gospodarske panoge, kot so živilskopredelovalna industrija (Emona, Žito)- kmetijstvo (Agrokombinat Emona, KZ Polje) in nekatere industrijske gospodarske organizacije (Totra, Saturnus, Indos), ki so v težavnem gospodarskem položaju. Izvore teh težav moramo iskati v ostankih starega sistema, kot so npr. platonirane prodajne cene, kar povzroča izgubo v predelovalni industriji, v neurejenih kreditnih pogojih, ki ustvarjajo nenormalno velike obveznosti v kmetijstvu, v subjektivni slabosti pri politiki investiranja itn. Pretirane investicije (Totra, Saturnus), pri katerih je značilno, da v investicijske namene niso trošili samo ustvarjena sredstva, marveč so po različnih poteh in načinih začenjali investicije brez kritja, na bazi kratkoročnih sredstev, s pretakanjem obratnih v osnovne sklade ipd., so privedle do kreditne nesposobnosti oziroma pomanjkanja obratnih sredstev za redno poslovanje pa tudi do stagnacije pri reševanju družbenega standarda. Te težave se stop- nujejo še povsod tam, kjer v preteklosti in sedaj samoupravni organi kot strokovne službe ne vlagajo dovolj naporov za povečanje produktivnosti dela in intenziviranje gospodarjenja nasploh. Restrikcijski ukrepi bank, katerih namen je bil zmanjšati investicijski pritisk, so povzročili težave tudi v naši občini. Odpovedan je bil investicijski dinarski kredit Kemični tovarni za izgradnjo obrata za izdelovanje yulona. Težave so nastale pri dokon-čanju potrošniškega centra v Mostah in osnovne šole v Jaršah. Izhod za premostitev teh težav je v mobilizaciji trenutno neangažiranih investicijskih sredstev gospodarskih organizacij v naši občini in izven nje. V tej smeri so tudi podvzeti nekateri začetni koraki, katerih namen je zagotoviti nadaljevanje del v Kemični tovarni, sanirati finančno stanje v Totri, zagotoviti dokončanje potrošniškega centra v Mostah in šole v Jaršah. Ob vsem tem pa je neocenjeno, kako bo deloval tak način zbiranja sredstev na razvoj družbenih služb in standarda v gospodarskih organizacijah in občini. Ko ocenjujemo razprave delovnih ljudi ob vseh teh problemih, pa naj bo to v okviru občinske skupščine, gospodarskih organizacijah ali pa družbenopolitičnih organizacij, lahko ugotovimo, da se delovni ljudje ne zadovoljujejo samo z dviganjem osebnih dohodkov oziroma standarda, ampak so močno zainteresirani in žele vedeti, kako stvari v celoti gredo, skratka, zanimajo se za politiko. Zato je izvor njihove kritičnosti predvsem v dejanskih slabostih, ki v naših družbenih odnesih še obstaj ' jo, a so še vedno večkrat predmet obravnav v ozkih krogih. Zato bi bilo potrebno tako v okviru občinske skupščine kot družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov več razpravljati o navedenih gospodarskih težavah in družbenih odnosih in na ta način zagotoviti mobilizacijo širokega kroga proizvajalcev in občanov. opravljen. . Zategadelj smo sredi poletja mislili, da se bo naša izredno pomembna in vedno važnejša dejavnost premaknila. Nekako nerazumljivo se zdi, da se slušatelji občinskega seminarja za vodstva družin še vedno tiiso sestali, da bi pregledali svoje delo in analizirali problematiko posameznih družin! Torej se vsi zanašamo, da je »dobro pripravljena in izvedena akcija najboljša šola!« Navzlic vsemu pa velja zapisati, da večina družin prav lepo in uspešno dela: člani PZ v Zeleiii jami. Saturnusu, vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode in v Dolskem pridno hodijo na izlete in to je uspeh! Ze na ustanovni sktipščini naše občinske organizacije je predstavnik občinske skupščine dejal, da naše ges lo »Spoznavaj domov: no in še bolj jo boš Ijt bil« niso le prazne bese-de. , Komisije pri izvršnem odbom pa života- rijo, sledijo si sestanki in posveti članov občinskega vodstva... pomembnejših uspehov pa ni. Se tisto o sodelovanju z vodstvi SZDL in ZMS je ostalo zgolj na papirju — ob obojestranski krivdi. Torej: doklej bomo govorili o nedelavnosti IO PZ naše občine, medtem ko posamezne družine nizajo akcijo za akcijo, uspeh za uspehom? saiia^ im»w - 5 - ^ ■ ; ' : Za sodobno organiza (Nad. s 1. strani) NAPREDOVANJE Z NEZADOSTNIMI OCENAMI V VIŠJI RAZRED Zakon o šolstvu določa, da lahko učenec napreduje v višj) razred tudi z več negativnimi ocenami. Praksa pa je pokazala, da smo učencu, ki je napredoval z negativnimi ocenami, napravili več škode kakor koristi, kajti končnega spričevala mu zavod ne mo-re dati, če ni tudi pokazal resničnega znanja. Pri tem bomo napravili več koristi, če priporočamo staršem učenca, ki ni zadostil pogojem, da razred ponavlja, šola pa naj bi takim' učencem posredovala dodatni pouk. REORGANIZACIJA SOLSKE MREŽE Reorganizacija šolske mreže je izvršena na vseh šolah, razen v Križevski vasi, kjer se šolski odbor upira 'kakršnikoli spremembi. Največ ja težava lanskega leta, to je nezadovoljstvo staršev zaradi prevažanja otrok na centralno šolo, je letos popolnoma odpadla im nismo imeli nobene pritožbe več. Iz Besniške doline se dnevno vozi 65 otrok v višje razrede osnovne šiole Polje. Tudi iiz Senožeti in Dolskega preva- ci prezirali ali zapostavljali, je bila povsem neupravičena. Sola je organizirala podporno knjižnico, ki je v glavnem namenjena prav tem otrokom. Zaradi težkih socialnih prilik ima večina teh otrok znižan prispevek za mlečne malice, pa tudi v šolslki kuhinji plačajo kosilo po znižani ceni. Razliko krijemo' iz bredsitev za šolsko prehrano. Reorganizacija je uspela in prvi uspehi se že kažejo. Ne samo to, da bodo dobili popolno osnovšolsko izobrazbo in s tem tudi vstop v katerokoli šolo druge stopnje, otroci prinašajo v domove in tudi v kraj sam novega duha in kulturne navade, katerih se na-vzamejo ostali člani družine in okolice. ZDRAVSTVENO STANJE Šolskih otrok Splošno zdravstveno stanje šolskih otrok v naši občini ni najboljše. Po dosedanjih pregledih lahko ugotovimo, da sodi med najpogostejše zdravstvene probleme šolskih otrok in mladine: slaba drža telesa (33 %, slabo razviti prsni koš kot posledica rahitisa (18 %), ploske noge (24 %) in ukrivljena hrbtenica posebno pri mlajših otrocih. V večini primerov bi bilo mogoče preprečiti razvoj teh okvar s pravilno prehrano, pravilno telovadbo, pravilni sedenjem in šolskim pohištvom. Za težje okvare hrbtenice deluje v zdravstvenem domu Moste oddelek za fizioterapijo, vendar hodijo na redne vaje v glavnem le bližnji otroci. Nujno bi bilo pospešiti gradnjo telovadnic pri vseh popolnih osnovnih šolah, saj ima le šola Kctte-Murn primerno telovadnico, vse ostale šole pa so brez njih. Dalje ima precejšen del osnov- FINANSIRANJE Z odlokom o kategorizaciji so bile šole in vzgojno-izobra-tcvalni zavodi razvrščeni v kategorije. Osnove zanje so bile vrsta šole in njene naloge, upoštevajoč normative za opremo posameznih šol, specifične razmere, v katerih te šole delajo in vrsto drugih elementov, ki so vplivali na uvrstitev v kategorije. Šolam je sklad dodelil sredstva na podlagi meril, ki jih je določil upravni odbor sklada. Pri tem je upošteval program dela kot najobjektivnejše merilo. Ze lani sta svet in sklad ugotovila, da vsa merila v celoti zadovoljujejo. Zato je svet formiral komisijo, ki bi naj sestavila merila za obračun pedagoške ure. O svojem delu je komisija poročala skupščini. Aktiv upraviteljev osnovnih šol sodi, da je pedagoška ura najobjektivnejše merilo za dodeljevanje sredstev, zato proučuje to problematiko posebna komisija in bo o svojem delu kmalu poročala skladu in svetu. Osebni dohodki prosvetnih in drugih delavcev na šolah so urejeni s pravilniki. Podatki o osebnih dohodkih bi nam ne pokazali realne slike, ker so šole zviševanje izplačale v različnem obdobju. Na šolah, ki so izplačale zvišanje s 1. januarjem 1964, je slika naslednja: učitelj začetnik s strokovnim izpitom učitelj pred upokojitvijo predmetni učitelj začetnik s strok, izpitom predmetni učitelj pred upokojitvijo profesor začetnik s strokovnim izpitom profesor pred upokojitvijo 39.000 dinarjev 59.000 dinarjev 43.000 dinarjev 63.000 dinarjev 47.000 dinarjev 66.000 dinarjev Podatke smo dobili iz septembrskih plačilnih seznamov in ugotovili, da obstajajo le majhne razlike med posameznimi šolami, v omenjenem znesku so všteti vsi dohodki, ki jih je prejel posameznik v septembru za delo v rednem delovnem času (stalni del, nagrada za kvaliteto, razredništvo, dodatek za posebno težko delo). žarno z novim šolskim letom otroke v Polje. V lanskem šolskem letu je imela šola Polje posebne oddelke s skrčenim učnim programom, kjer so poučevali najboljši pedagogi. Letos ni nobenih razlik več glede zahtevnosti in so dosedanja opazovanja pokazala, da bodo učenci zmogli učno snov. S tem, da jih bomo izenačili z ostalimi učenci, jim bo omogočeno vključiti se v šole druge stopnje, česar doslej niso zmogli. Učenci so se popolnoma vključili v šolski kolektiv in se v ničemer ne razlikujejo odi ostalih. Bojazen, da bi jih -nižinski« otro- nošolskih otrok okvare vida: 22 % — od gimnazijske mladine celo 39 %. Večji del teh motenj Je mogoče preprečiti s tem, da šolskega otroka prekomerno ne obremenjujejo z bližinsklm delom. Pri šolskem delu naj bi pazili na pravilno osvetljenost delovnega mesta. Tretji pereči zdravstveni problem je obolenje zobovja. Zdravstvena služba v občini Je dosegla lepe uspehe, saj je slovensko poprečje šolskih otrok z obolelim zobovjem 60 %, pri nas pa Je ta odstotek le 36 %. Na območju občine deluje trenutno 6 šolskih zobnih ambulant, vendar z dosedanjimi rezultati še ne smemo biti zadovoljni. Mrežo ambulant Je treba še Gimnazijsko poslopje kljubuje času nadalje širiti na področja, ki imajo visok odstotek gnilega zobovja pri šolskih otrocih. Tudi osebna higiena ni primerna, saj je na nekaterih niže organiziranih šolah 40 in več odstotkov otrok, ki so premalo čisti. Velik del najbolj pogostih zdravstvenih problemov bo moči odpraviti že s samo skrbjo za pravilno rast, razvoj, prehrano in nego telesa. Zato so potrebna večja materialna sredstva in popularizacija zdravstvene kulture povsod, kjer otroci žive in delajo. Higienske navade naj bi v šoli izvajali kar najdosledneje. Higiensko vzdrževani šolski prostori, šolska telovadba, ki krepi mišice za dobro držo telesa, šolske zobne ambulante/ šolska prebrana, aktivni počitek in rekreacija otrok bodo bistveno vplivali na zdravstveno stanje šolskih otrok in spremenili tudi zdravstvene navade v družini. CELODNEVNO BIVANJE UČENČEV V SOLI Trenutno težimo za tem, da bi učenci, ki imajo delno slabše pogoje za delo ali so zaradi obojestranske zaposlenosti roditeljev (74 %) preveč prepuščeni sami sebi ali ulici, ostajali v šoli tudi po končanem pouku. Tam se pod vodstvom pedagogov individualno učijo, pripravljajo domače naloge, se vključujejo v razne svobodne in dopolnilne dejavnosti, sodelujejo pri družbe- meroma dobro situiranih in notranje urejenih družin. V takem položaju je nujno treba razpoložljive kapacitete vzgojno-varstvenih zavodov skem letu ni izvršila — n3'" sprotno, obseg dejavnosti še zmanjšali in vključili v celodnevno bivanje le 25 učencev petega razreda. Zadovoljstvo v šoli — tudi za mizo! nem življenju, so deležni dopolnilne pomoči in podobno. Sola tudi skrbi za redno prehrano, rekreacijo in razvedrilo učencev in jim posreduje kulturne dobrine. Skratka, šola skuša v okviru možnosti nadomestiti učencu tisto, česar mu dom v vzgojnem in izobrazbenem pogledu ne daje ali ne more dajati v zadovoljivi meri. Pomanjkljivo rešeno organizirano varstvo otrok povzroča vrsto kompleksnih in perečih družbenih problemov. Gre za preobremenjenost zaposlenih mater, za storilnost staršev na delovnem mestu, njihovo aktivno vključevanje v družbeno življenje itn. Predvsem pa gre za otroke same, ki se niti telesno niti duševno ne razvijajo tako, kot bi se v ugodnejših pogojih lahko. Vsak dan ugotavljamo, da se s porastom materialnega dela standarda v družini ne izboljšuje tudi duhovni del standarda družine in otroka. Opažamo celo prav nasprotno: pedagogi vsako lete znova ugotavljajo, da raven doseženega duševnega razvoja in obzorja otroka, ki se vpisuje v prvi razred osnovne šole, ne napreduje oziroma celo pada, in to tudi pri otrocih iz raz- do maksimuma izkoristiti za predšolske otroke, šolske pa pospešeno vključevati v celodnevno bivanje na šolali. Prednosti, ki jih ima celo dnevno bivanje na šolah, so med drugimi: pridobivanje novih kapacitet in sproščanje vzgojno-varstvenih ustanov za potrebe predšolskih otrok, enovitost vzgoje, saj je znano načelo, da je vzgoja tem uspešnejša, čimbolj je kopleksna, torej naj bo čimmanj činitc-ijev, ki posegajo v strokovno vzgojo; šola iahko učencu tudi bolj pomaga pri učenju, ker so pedagogi v varstvenem oddelku na šoli člani učiteljskega zbora šole, na razpolago so učila in učni pripomočki, rekreacijske površine in drugo. Pri vsem tem moramo zlasti poudariti, da pri tej obliki dela ne gre le za varstvo otrok, temveč za mnogo več: za novo, sodobno organizacijo in vsebino šole, prilagojeno sodobnim družbenim in družinskim odnosom. Doslej sta začeli razvijati to dejavnost v občini dve šoli, in to šola Kette-Murn in Polje. Osnovna šml:* Ploljc, ki ima najboljše pogoje za celodnevno bivanje, si je v preteklem šolskem le/tu izdelala širok program, ki pa ga v tem šol- Uspešncje je pričela ® . dejavnostjo osnovna šola j* te-Murn, čeprav dela v «vev izmenah: trenutno imajo varstvu 53 učencev, Profj2J, pa jih predvideva okoli ' GIMNAZIJA Z reformo je gimnazija stala štiriletna šola c'' ^ stopinje, ki daje osnovno strokovno i/x>Dr bii-za vse tiste poklice, 'ki se..0go-toujejo ma višjih ali visokih ra iah, in posredujejo peiKa^jp strokovna znanja, s Pi jejo katerih učenci laže o*31' . bna poklice, za katere je iP°P' jja širša in splošna izobnaziba. ta način je gimnazija P(>n,nje, zaključna šola druge »lop ^ ki mora omogočiti, mladi1^ ^ tanje na višjih in visok lah, istočasno pa ji tudi strokovno usposa© za delo v gospodarstvu i nih službah. Gimnazija naj bi P?" §td' rala tudi različne ohJP^neJi* dija za občane v d®1 Jit' razmerju, ki potrebujel^ t>i šo splošno izobrazbo. . gimnazija lahko ‘'/po1’3 -dne svoje vzgojno-izobra Vj.j^' naloge, je njeno delo, u® ; no na naslednja podr L.gtf0' družbeno-jezikovno, na i11 slovno-matematično, te ci j o in vsebino šole Po vojni smo reševali pomankanje šolskih prostorov z nadzidavami... < ... kmalu pa so sledile nove modernejše stavbe < ... sedanji projekti odgovarjajo najsodobnejšim zahtevam pouka! v fc m : .. 1 4 i s« 1 rtr| I; - ;:-.a p> « 'tli ili aagii ^favistvena vzgoja, tehnična lo'mJa’ ^hnična vzgoja z de-,v Proizvodnji, praktična in svobodne aktivnosti. i'oko tega izreano s rrui J1*00-vzgojnega progr, ^ naša gimnazija trenubr siia ima Vsc'h pogojev. Kom ‘Ja zn ---------- verifikacijo pri sekn toviit j? !°lsU,o SRS ie u® rih , aa nima izpolnj« ciu Z80^ Pogojev za verifik; la ori? 3e dTle 19- 9- 1963 izd« je yj °t'bo, na osnovi katei ticir.m_Rirri:nazija pogojno ver ®'avna ovira za v ijrieu 'j.0 ie v tem, da šola i nih ' , |OVoU učiil in prime lavni j, ^ikumov oziroma d< lahko t"3 ^Ituični pouk, da I n°'izokV .ce'01 i izvršila vzgo stavljenaževalni progi-am. P< tega le tudi rok, do kat« n^nud!- 5013 odpravlti 1 1965). Vfjlvosti (i. septemb. ve g|t . ^'očbi so tudi zaht« n°sti uzf* .‘“'Polnitve stroko« šol«.,. zbora. Skl«': Polago ^ ie da' Soh na ra: QdPravn„I1edsilva za postopr llar>ie navedenih p imainkljivosti. Doslej je šplia uredila fizikalni praktikum, nujno pa je še urediti kemijski laboratorij in praktikum za zemljepis in zgodovino. Medtem ko je za ureditev kemijskega laboratorija po izpraznitvi s anovanja na šoli prostor na razpolago, za ostale praktifcume trenutno ni prostora, ker jih zaseda osnovna šola Vide Pregare s šestimi oddelki. Postopno urejajo tudi sestav učiteljskega zbora. Ob dovolj veliki podpori sklada za šolstvo ne bo nobenih vzrokov več, da ne bi šola do 1. septembra 1965 izpolnila vseh pogojev za verifikacijo. Statistika kaže, da VI. gimnazija neprestano raste in se razvija. Ob reorganizaciji leta 1959 je imela 6 oddelkov s 160 učenci, v letošnjem letu pa je tu 14 oddelkov s 470 učenci. Popreček na razred je skoraj 34 učencev, kar je za smotrno delo pri sedanjem močno prenatrpanem učnem programu odločno preveč. Glede na intenzivno gradnjo stanovanjskih hiš v naši občini in s stalnim priseljevanjem občanov je pričakovati, da bo šola tudi v bodoče številčno naraščala. Vendar pa najbrž v bližnji prihodnosti ne bo presegla 16 do 18 oddelkov. Ob taki organizaciji bi šola lahko normalno delovala po načelih reformiranega, to je kaibinetskega pouka. Reformirani program predvideva različne poglobi tvene tečaje, svobodne aktivnosti in še posebno praktična znanja. Ze v lanskem letu se je šola lotila v sodelovanju z zavodom, za zaposlovanje delavcev načrtnega usmerjanja učencev v nadaljnji študij in poklice. Na šoli je bila ustanovljena posebna komisija, izvedenih je bilo več posvetovanj z dijaki, dobro pripravljene ankete so potem strokovno obravnavali predstavniki zavoda za zaposlovanje delavcev. V letošnjem letu bo usmerjanje v poklice organizirano še temeljiteje. Pbleg osnovnega programa bo učno-vzgojni proces v letošnjem letu Obsegal tudi dopolnilni program, in sicer po-gldbitvene jezikovne tečaje iz francoščine, angleščine, poglo-bitveine tečaje iz matematike, geografski, biološki, kemijski, foto krožek, filmsko vzgojo, tečaj tehničnega risanja, športno društvo itn. Zanimanje za dopolnilno dejavnost v ob- liki svobodnih aktivnosti je zelo obsežno, vendar zaradi trenutnega pmonajkanja prostora ni moči izpolniti vseh želja. Šolska zgradba je močno zastarela, ni funkcionalna in je v Izredno slabem stanju. Potrebna je temeljita adaptacija, zaradi pomanjkanja prostorov pa bi bil potreben prizidek za vsaj šest učilnic. Po razpravi, v kateri so sodelovali Stefan Trobiš, Pavel Jež, Vlada Djokič, ing. Janez Novak, Ivan Rolih, Miroslav Kokalj, Stane Melsjo, Slavko Grčar, Marjan Pičulin, Stane Keber, so bili sprejeti naslednji sklepi : - 1. Zaradi izboljšanja strokovne zasedbe učiteljskih delovnih mest deficitarnih strok priporočamo šolam in ostalim zavodom, da razširijo sistem štipendiranja prosvetnih delavcev. Sklad za šolstvo naj dodeli šolam ustrezna finančna sredstva za program nadaljnjega izobraževanja učiteljstva in štipendiranja novih učiteljev. Pri sklepanju novih delovnih razmerij naj samoupravni organi delovnih skupnosti upoštevajo strokovne, družbene in moralne kvalitete prosilcev. 2. Stanovanjske probleme prosvetnih delavcev moramo reševati sistematično in zanje odmeriti potrebna finančna sredstva. 3. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo in sklad za šolstvo naj v sporazumu s šolami ii> ostalimi zavodi izdela program razvoja materialne osnove reformiranega pouka z vidika ustreznih šolskih prostorov — telovadnice, delavnice, kabineti, praktikumi, opreme in učila in predvidi potrebna finančna sredstva. 4. Seznaniti je treba republiški svet za šolstvo o našem stališču glede predmetnikov, učnih načrtov, učbenikov in napredovanja učencev z negativnimi ocenami v višji razred. 5. V šolskem letu 1965/66 naj dobe učenci od prvega do četrtega razreda osnovne šole brezplačne učbenike; potrebna finančna sredstva v višini 2,325.000 dinarjev dodeli šolam sklad za šolstvo. (i. Dosedanji način finansiranja strokovnega šolstva je nesprejemljiv. Strokovnemu šolstvu je treba zagotoviti enake stabilne vire in enake možnosti finansiranja kot ostalim šolskim zavodom. Delovne organizacije naj v okviru zakonskih možnosti do-dele sredstva za strokovno izobraževanje občinskemu skladu za šolstvo, ki jih bo posredoval okrajnemu medobčinskemu skladu za strokovno šolstvo. To naj bo le izhod za letos, ko je finansiranje strokovnega šolstva neurejeno. 7. Zaradi ukinitve mednarodne pomoči in visokega odstotka zaposlenih mater je treba šolski prehrani zagotoviti večja finančna sredstva in še povečati število uporabnikov. Ker šolska prehrana ugodno vpliva tako na zdravstveno stanje kot na učne uspehe šolarjev, mora postati sestavni del šole. 8. Pravilno usmerjanje izredno močnega vpliva filma, radia in televizije na šolske otroke terja, da uvedemo filmsko vzgojo v sedmi in osmi razred osnovne šole in v vse razrede gimnazije. Predlagamo 10 ur v okviru rednega pouka za celo leto. 9. Razpoložljive kapacitete v vzgojno varstvenih zavodih je treba do maksimuma izkoristiti za predšolske otroke, šole pa naj pospešeno vključujejo učence v celodnevno bivanje na šoli. 10. Skupščina priporoča gospodarskim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam, da sodelujejo pri širjenju kapacitet otroškega varstva in organizaciji celodnevnega bivanja učencev v šoli tako v organizacijskem kot v materialnem pogledu. Delovne organizacije naj prispevajo k stroškom tistih varstvenih ustanov, kjer so otroci njihovih delavcev. 11. Sklad za šolstvo prispeva vzgojno-varstvenim zavodom poleg sredstev za osebne dohodke vzgojnega osebja tudi sredstva za režijo vzgojnega dela. 12. Gimnaziji se zagotavljajo dodatna finančna sredstva za dosego pogojev za verifikacijo in za adaptacijo Šolskega poslopja. 13. Se nadalje je treba usmerjati glasbeno šolo (kot sestavni del šolstva v naši občini) k sodelovanju z vzgojno-varstvenimi zavodi in splošno izobraževalnimi šolami. Soli se zagotovijo potrebna sredstva za ureditev prostorov in nabavo oprnn«. 14. Svet osnovne šole Križevska vas naj izvršuje določila odloka o reorganizaciji šolske mreže. 15. Priporočamo delovnim skupnostim šol in ostalih zavodov nadaljnjo krepitev samoupravljanja tudi z vsebinske strani. 16. Zavod za pedagoško prosvetno službo Ljubljana I naj svojo dejavnost usmeri predvsem v pomoč učiteljstvu za delo v razredu, strokovno izpopolnjevanje učiteljstva in ocenjevanje dela šole kot celote. 17. O problematiki v šolstvu naj razpravljajo vse delovne skupnosti osnovnih šol in gimnazije. V te razprave naj šole pritegnejo tudi nekatere, vidnejše politične in družbene delavce z njihovega področja. Za osnovo tem razpravam naj šolam služi to gradivo in sklepi, ki jih je skupščina sprejela. Delovni kolektivi čestitajo za 29. november Kmetijska zadruga Polje LJUBLJANA- POLJE SLOVENIJA - SADJE - HLADILNICA ZALOG LJUBLJANA—POLJE Trgovsko podjetje MERCATOR poslovna enota POLJE LJUBLJANA—POLJE Kino TRIGLAV OB LJUBLJANICI 36 GostilnaSlovenske gorice ZALOŠKA C. 31 Gostinsko podjetje Zelena jama POKOPALIŠKA 14 Krajevna skupnost MOSTE V. PREGARCEVE 8 Krajevna skupnost ZALOG LJUBLJANA—POLJE Krajevna skupnost Jarše Krajevna skupnost Vevče LJUBLJANA—POLJE Krajevno skupnost KODELJEVO OB LJUBLJANICI 36 a Krajevna skupnost ZELENA JAMA PERCEVA 28 Krajevna skupnost Z a ti! v o r DOBRUNJE Krajevna skupnost LIPOGLAV Krajevna skupnost BESNICA DOBRUNJE PEPE 2ABAR: Poglej, Janez, naše tabornike, kako lepo in okusno so uredili vitrino pri avtobusni postaji pred poslopjem občinske skupščine. JANEZ VIHARNIK: Hm, kaj pa rečeš na njihovo »lepo in okusno« slovenščino: v času šolskih počitnic... je bilo taborenja 112 mladine!« MOSCANSKA SKUPNOST kronika GIBANJE PREBIVALSTVA Od 15. septembra do 1. oktobra se je priselilo na področje matičnega urada Moste 95 ljudi (37 moških in 58 žensk), izselilo pa 88 (47 + 41). Živorojenih je bilo 5 otrok (4 + 1), umrlo pa je 12 občanov (10 + 2). V območju matičnega urada Polje se je priselilo 106 ljudi (60+46), izselilo pa 79 (54 + 34). Živorojenih je bilo 35 otrok (17 + 18), umrlo pa je 15 občanov (8 + 7). Na področju matičnega urada Dolsko se je priselilo 5 ljudi (1+4), odselilo pa 3 (1+2). Živorojenih je bilo 9 otrok (5 + 4), umrla pa sta dva občana (.1 + 1). Število prebivalstva v občini na dan 15. oktobra 1964: Moste 21.860 (10.249 + 11.611), Polje 14.254 (6.854 + 7.400), Dolsko 1.389 (669 + 720), skupaj 37.503 (17.772 + 19.731). DIJAKI PRI PRAKTIČNEM DELU V vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode je bilo letos precej dijakov na obvezni in neobvezni počitniški praksi. Med njimi so bili seveda tudi štipendisti, ki so se na ta način spoznali z delovnim procesom v tovarni. Vseh skupaj je bilo na počitniški praksi 157 dijakov iz najrazličnejših šol. Korist te prakse je bila obojestranska: dijaki so v poletnih mesecih nadomestili red- no zaposlene, ki so bili na letnih dopustih, sebi pa so zagotovili denarna sredstva. NOV OBRAT AKROKOMBINATA EMONE CDS Agrokombinat-Emona je pred nedavnim sklenil ustvariti samostojni obrat za gradnje. V zadnjem času se je v podjetju pokazala močna potreba po gradbeni dejavnosti v podjetju. Na številnih proizvodnih obratih tega podjetja je namreč vedno dovolj vzdrževalnih, adaptacijskih in rekonstrukcijskih del, ki so jih doslej opravljala druga gradbena podjetja. Poleg teh pa bo obrat za gradnje izvajal tudi agro- in hidromelioracijska dela, ki so v kmetijstvu posebno pomembna za dvig proizvodnje. težave s Članarino Kaj ncvšečno je odjeknila vest, da imajo poverjeniki SZDL v Novih Jaršah težave glede pobiranja članarine. Stanovalci nekaterih hiš se kar ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je treba plačevati članarino, ki je že tako malenkostna. Zlasti žalostna pa je ugotovitev, da so stanovalci hiše v Božičevi ulici št. 1 celo odklonili plačevanje članarine. UPOKOJENCI NA IZLETU Upokojenci iz Novih Jarš so šli minuli mesec na izlet na Pohorje. Preživeli so prijeten dan, med drugim so obiskali tudi grobove talcev v Framu pri Celju. Splošno mnenje udeležencev tega izleta je, da velja takšna srečanja večkrat organizirati, saj bi to pomenilo precejšnjo razgibanost med upokojenci. T. B. i : |j ! i li* 1 : ;j ! : ; i i : i OBČINSKA ZVEZA ZA KULTURO vabi tudi Vas na I. SKUPINSKO RAZSTAVO LIKOVNIH UMETNIKOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Razstavljajo: Vida Fakinova, Andrej Herman, Aleksander Horvat, Stane Kumar, Jože Trpin, Izidor Urbančič in Aladar Zahariaš Razstava je odprta od 25. novembra do 5. decembra vsak dan od 9. do 12 in od 15. do 18. ure v avli VVZ Angelc Ocepek, Zvezna ulica 24 ■------------------------------------—- — ------- — GREMO V KINO - GREMO V KINO - GREMO V Filmi, ki bodo na sporedu meseca novembra KINO TRIGLAV Od 1. do 2. nov. ameriški barvni film SALOMON IN SABSKA KRALJICA; od 3. do 5. nov. slovenski film SAMORASTNIKI; od 6. do 8. nov. francoski barvni film KAPETAN FRACASSE; od 9. do 11. nov. ameriški barvni film LET V BODOČNOST; od 12. do 13. nov. italijansko-francoski barvni film BAGDADSKI LOPOV; od 14. do 16. nov. ameriški barvni film NAVA-RONSKA TOPOVA; od 17. do 19. nov. angleški barvni film UPORNIK; od 20. do 21. nov. italijanski barvni film KOR-ZIŠKA BRATA; od 22. do 24. nov. ameriški barvni film NA SEVER DO ALJASKE; od 25. do 27. nov. francoski film KOKE GOR in od 28. do 30. nov. francosko-italijanski film OBLEGANJE SIRAKUZE. KINO VEVČE Od 1. do 2. nov. ameriški film SERIFOV SIN; od 4. do 5. nov. nemški film SKRIVNOSTI ORIENTA, I. del; o ,e. Ijana, Ob Ljubljanici ^ lej on 36-690, interno 3. to ^ pisov ne vračamo. Tekoči ,n. čun pri NB Ljubljana, o°e ski odbor SZDL Ljubiji Moste-Polje, Moščanska s tTlct nost 600-14-608-211. Cel0„iiet-naročnina 240 dinarjev, P 1 aj na 120 dinarjev (Pia^!f.n 20 prej) posamezna $tevu* dinarjev. Tisk CZP K°če tisk, Kočevje