.jjpr 0 W % Št. 345 (14.741) leto XLIX. jSlip J PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov PARTIZANSKI g££J&M M/ ™ BS H/WlfWS fffj Kr 39# ^jB H j ~~ ^^B nadcerknim.razmnozennaciklostil. 0d5. do J B ffl I IV m TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unitž) Tel. 040/362459 ?0? I ^ >3»p» 9P Prodaja in servis SNOWBOARDS , 24. DECEMBRA 1993 Praznik, ki prinaša upanje Jurij Pauk Božični Cas je Cas veselja. Veselja zato, ker se vsako leto ob božiču spominjamo rojstva. Rojstvo otroka je za vsako družino najvecji dogodek. Prav v tem je oistvo božica, rojstvo torej, veselje v družini, v skupnosti, ki se novorojenega veseli. Božic je Praznik družine, praznik prijateljev in znancev. Ob božiču se zbira-rno in ob praznični mizi se z veseljem spraSuje-rno, kako nam gre v življenju. Življenje, to je bistvo božica, življenje ki se zaCenja, ki se rodi, to je Novorojeni iz Svetega pisma. Za Slovenca v naSi državi je božic praznik, ki prinaša upanje, kot prinaSa upanje vsako rojstvo. Rojstvo združuje. Čeprav se kot Slovenci Čutimo in smo manjšina, moramo prav ob božiču vedeti, da smo dejavni člen družbe, v kateri živimo. Čeprav nas je na prvi pogled malo, vidimo prav °b praznikih, kot je božic, ko se srečujemo in si voščimo veliko dobrega, da smo med sabo veliko bolj povezani, kot si v vsakdanjem življenju priznamo in npamo priznati. Rojstvo Človeka povezuje, združuje in prav to je tudi misel, ki nas mora ob božiču zbrati, da bomo ob vsem prazničnem razkošju pomislili tudi na tiste ljudi, ki božičnega miru ne bodo deležni. Ljudje, ki v Bosni vsak dan doživljajo vojne grozote, ki se vsak dan borijo za življenje, ki vsak dan iSCejo koS-Cek kruha, ki vsak trenutek vedo, kaj je življenje, bi nam morali biti zelo blizu ob božičnem Času. Solidarnost, dobrota in ljubezen so na žalost samo prazne besede ob dejstvih, ki nam jih vsak dan javna občila prinašajo v naše varne domove. Španski mislec Una-muno je zapisal, da naj-vecja človeška umetnina ni vredna enega samega človeškega življenja. Ob padcu Starega mostu v Mostarju se Človeku zdijo te besede plehke. Pa niso! Ob pogledu na matere in otroke iz Bosne, ki nam vsak dan pričajo, da je božično sporočilo o miru živo, nam mora biti božic res praznik ^niru in ljubezni. To pa je tudi največ, kar lahko voščimo našim bralcem. SENAT / VČERAJ GA JE FORMALNO VLOŽIL SEN DARKO BRATINA Široka podpora zakonskemu osnutku za zaščito slovenske manjšine v Italiji Osnutek je podpisalo 37 senatorjev vseh političnih skupin z izjemo MSI - Med podpisniki tudi demokrščanski poslanec Flaminio Piccoli in načelnik skupine DSL Giuseppe Chiarante Vrh pri Scalfaru RIM - Na Kvirinalu so se sinod sestali predsednik republike Scalfaro, predsednik vlade Ciampi in predsednika obeh vej parlamenta Napolitano in Spadolini. Razpravljali so o razpravi o nezaupnici vladi, ki bo verjetno prolog v predčasne volitve. Datum razprave bo danes sporočil Napolitano, naj-veijetneje pa se bo zaCela 11. januarja RIM - Vsaj z načelnega vidika imajo zahteve slovenske narodnostne skupnosti široko podporo. Tako bi lahko sklepali ob dejstvu, da je zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki ga je včeraj senator Darko Bratina formalno vložil v senatu, podpisalo 37 senatorjev vseh političnih skupin z edino izjemo MSI. Osnutek zakona, ki ga je vložil se. Bratina, je dejansko predlog, ki ga je v večmesečnem soočanju izoblikovalo skupno pred- DEŽELNI SVET F-JK Opozicija zahteva odstavitev vlade Pietra Fontaninija TRST - Skupina tridesetih svetovalcev opozicije (od KD do Stranke komunistične prenove) je vCeraj vložila zahtevo po takojšnji odstavitvi deželne vlade Severne lige, republikancev in liberalcev. Nezaupnice niso podpisali zeleni in niti nekdanji demokristjan Angelo Compagnon, paC pa sto jo podpisala "ubežnika" Severne Liga Anna Sdraulig in Mauro Larise. Predsednik Fontanini je znova pozval demokristjane, naj vzamejo v pretres možnost zavezništva s Severno ligo. S tem predlogom pa ne soglaša furlanski del Lige, ki je za strogo opozicijsko usmeritev, medtem ko v Trstu Bossijevo gibanje mežika fašistom in nacionalistom. Tudi v Ligi se torej pojavljajo prvi in dokaj ostri notranji spori. Predsednik skupščine Cristiano Degano in podpredsednik Miloš Budin sta na včerajšnji skupni tiskovni konferenci izrazila upanje, da bo Furlanija-Julijska krajina cimprej dobila stabilno in učinkovito vlado. Izrazila sta tudi odločno nasprotovanje predčasnim volitvam s starim proporcionalnim volilnim sistemom. VeC na 3. strani stavništvo manjšine. Potrebnih je bilo le nekaj formalnih popravkov, da bi besedilo prilagodili italijanskemu pravnemu izrazoslovju in praksi. Od kar je bil v začetku sedemdesetih let predložen prvi osnutek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, so slovenski parlamentarci v vsakem mandatu predlagali zaščito manjšine. Toda tokrat je bilo prvič, da je bilo ob enem predlogu tako široko soglasje. Prvi podpisnik osnutka je seveda sen. Darko Bratina, ob njem pa sta Se vidni demokrščanski poslanec Flaminio Piccoli in načelnik skupine DSL Giuseppe Chiarante. Poleg njih pa je osnutek podpisalo Se 34 drugih senatorjev. Med temi predstavnik južnoti-rolske SVP Karl Ferrari, aostanske UV Cesare Du-jany, za SKP Franco Mar-chetti. Osnutek so podpisali senatorji FJK De Bene-detto, Micolini in Carpe-nedo (vsi KD) ter Franco Castiglione (PSI). Podprli pa so ga tudi zastopniki Mreže, Zelenih, PLJ in Severne lige. Glede na dejstvo, da bo parlament predčasno razpuščen, po vsej verjetnosti ni izgledov, da bi bil zaščitni zakonski predlog lahko sprejet. Toda tako široka podpora, ki je sad stikov in prepričevalne akcije sen. Darka Bratine, je pomembna osnova za delo v novem parlamentu, izhodiščna točka, ki jo tudi prihodnji parlament ne bo mogel prezreti. Vojmir TavCar Slovesnost ob tretji obletnici samostojnosti Slovenije LJUBLJANA - S slovesnostjo v Cankarjevem domu so vCeraj počastili 26. december, dan samostojnosti Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek. Vesele božične praznike Primorski dnevnik Veselje, ki ga izžarevajo obrazi Pa ne samo zato, ker nas njegova isk-Sempolajskih otrok, zbranih na prijet- renost in nedolžnost oplajata, temveč ni božičnici, kot nam kaže gornja tudi zato, ker se v njem iskri za-slika (foto KROMA), se nam je zdelo došCenje, da so se jim po tolikih nepri-najboljse voščilo za današnji praznik. likah le odprla Šolska vrata. Primorski dnevnik izide spet 27.XII. Zaradi božičnih praznikov bo Primorski dnevnik spet v kioskih v ponedeljek, 27. decembra. V soboto in nedeljo ne bo v Italiji izšel noben časopis. Razpis tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika bomo objavili 2. januarja 1994. PRED NA ROČNIMA NA PRIMORSKI DNEVNIK za prihodnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. Primonki dnevnik Moj dnevnik. Petek, 24. decembra 1993 ITALIJA PROCES CUSANI / OBTOŽENCA JE SODIŠČE SKLENILO IZPUSTITI IZ ZAPORA i-RIM / POLITIČNA ZMEŠNJAVA Zavrnjena zahteva po zaslišanju Dileme MILAN - Massimo D’Alema, predsednik poslancev in drugi mož v Demokratični stranki levice, ne bo poklican kot priča pred milanske sodnike, ki sodiju poslovnežu Sergiu Cusaniju v zvezi z afero Enimont. Tako je sklenil včeraj zjutraj sodni zbor, ki je po dolgem posvetu zavrnil dober del zahtev tožilca Antonia Di Pietra po novih pričevanjih in soočenjih. Di Pietro je zahteval pričevanje Massima D’Aleme v torek, potem ko je upravitelj Montedi-sona Carlo Sama na izrecno tožilčevo vprašanje izjavil, da je družba poleg Krščanske demokracije in socialistov finansirala tudi KPI. Za to naj bi se bil odločil pokojni predsednik Montedisona Raul Gardini, ki naj bi po pričevanju Same hotel nekoliko »naoljiti« kolesje, da bi parlament priznal koncernu vsaj delno davCno razbremenitev. Za pričo pa je bil predlagan Massimo D’Alema, ker naj bi - spet po besedah Same, ki se je skliceval na Gardinija - o tem s poslovnežem govoril na neki večerji. Toda sodni zbor je bil drugačnega mnenja. Po njegovi oceni bi pričevanje D’Aleme zadevalo problem, ki ni povezan z dogodki, o katerih je govor na procesu (gre za podkupnino okoli 150 milijard lir, ki jo je Gardini s Cusanijevo pomocju plaCal predvsem KD in PSI, da bi mu država od razporoki Enija in Montedisona iz družbe Enimont krepko naplacala njegovo polovico delniškega pake- Sodnika Di Pietro (levo) in Greco pred včerajšnjo obravnavo na procesu Cusani (AP) Z včerajšnjo razsodbo je sodni zbor hotel razpravo v sodni dvorani spet spraviti na tirnice procesa ter ugotavljanja odgovornosti obtoženca Sergia Cusanija, saj je v prejšnjih tednih obravnava večkrat »zavila« na stranska pota dogodkov, ki sodijo sicer v podkupninsko afero, vendar ne zadevajo specifično procesa. Zaradi tega je sodni zbor zavrnil tudi pričevanje bivšega premiera Giuliana Amata. Prav tako ne bo v dvorani soočenja med bivšim tajnikom KD Arnaldom Forlanijem in upravnim tajnikom iste stranke Severinom Citaristijem, ker so »dosedanja soočenja in pričevanja pokazala, koliko je vsakdo od njih verodostojen«. In nepotrebno se je sodnikom zdelo tudi zopetno pričevanje bivšega pravosodnega mi- le še dva obtoženca v zaporu zaradi podkupnin MILAN - Z izpustitvijo Sergia Cusanija ostajata v okviru preiskav o podkupninah v zaporu le Se dve osebi: bivši milanski občinski odbornik Paolo Malena (PSI) in bivši Sef kabineta milanske občine (za časa Županovanja Paola Pillitterija) Emesto Giambertone. Sest oseb pa Se vedno iščejo: to so bivši predsednik Comit Brag-giotti, bivši agent zavarovalnice Ina Troielli, bivši Craxijev sodelavec Giallombardo, bivša de Michelisova tajnica Ceolin, časnikar Bisignani in bivši podpredsednik milanske podzemske Železnice Moro. nistra Claudia Martellija in poslanca Franca Pira. Pac pa bodo spet poklicani v dvorano tako bivši socialistični tajnik Bettino Craxi, kot bivši proračunski minister Paolo Cirino Pomicino, predvsem zaradi novosti, ki izhajajo iz gradiva vatikanske banke lor, prek katere je šel del podkupninskega denarja. Prav tako bosta zaslišana tudi tajnik Severne lige Umberto Bossi, bivši upravni tajnik Lige Ales-sandro Patelli, bivši milanski župan Paolo Pilit-teri, bivši zunanji minister Gianni De Michelis in republikanski poslanec Antonio Del Pennino. Sodni zbor je nato tudi osvojil tezo obrambe in izpustil obtoženca Sergia Cusanija na prostost, medtem ko je tožilec Di Pietro zahteval zanj hišni propor. Sodniki so menili, da Cusani me more veC potvoriti dokazov, obenem pa ni niti nevarnosti, da bi pobegnil na tuje. Po objavi sklepa milanskega sodnega senata, je Massimo D’Alema, kot sporoča tiskovni urad DSL, pisal Di Pietru in izjavil, da je na razpolago vsekakor za pričevanje na tožilstvu, v kolikor bi tožilec ocenjeval, da je potreben pogovor. Z zadvoljstvom je sklep milanskih sodnikov komentiral tudi tajnik Hrasta Achille Occhetto. Novinarjem, ki so ga ustavih v predverju poslanske zbornice, je Occhetto poudaril predvsem pomen sredine tiskovne konference, na kateri je vodstvo DSL prikazalo odnos, ki ga je nekdanja KPI imela do problema Montedisona in do predloga delne davCne razbremenitve koncerna. Predlog je bil tedaj zavrnjen tudi s prispevkom komunističnih poslancev. »Tedaj smo se ostro borili proti Montedisonu, zato nismo zaskrbljeni in smo pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja tožilstva ali sodnikov,« je dejal Occhetto. »Dejstvo, da sodni zbor ni ocenil, da bi bilo potrebno zaslišati Dilemo, zadeva predvsem sodno obravnavo. Obenem pa je to tudi dokaz, da Di Pietrova zahteva ni bila ves tisti škandal, kot so zahtevo skušali prikazati nekateri Časopisi,« je še dodal Occhetto. Proces proti Sergiu Cusaniju se bo nadaljeval 4. januarja. In morda bo tedaj v dvorani prisoten tudi obtoženec, ki je doslej raje ostal v svoji celici, kot da bi kot jetnik pričal na procesu. (V.T.) Nezaupnica Ciampiju buri duhove Vojmir Tavčar RIM - Vlada in parlament sta z odobritvijo finančnega zakona in državnega proračuna ter z zamejitvijo novih volilnih okrožij v skladu z novimi volilnimi pravili zadostila pogojem, ki jih je postavil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro za razpust parlamenta in razpis novih volitev. Toda s tema dvema ukrepoma ita-lijanski upravno-politie-ni vozel ni bil razvozlan. Nasprotno. Prav v zadnjih dneh se je še bolj zapletel. K temu je nedvomno prispeval radikalni voditelj Marco Pannella s predlogom nezaupnice vladi, štreno pa so dodatno zamešali tisti poslanci KD, PSI in PSDI, ki so podpisali Pannel-lov predlog. Politični paradoks je v tem, da medtem ko so v torek v senatu parlamentarci večinske koalicije z eno roko glasovali za finančni zakon, ki ga je izoblikovala vlada, so z drugo podpisovali predlog o nezaupnici. Zapletena pa je zadeva tudi z vidika parlamentarnih pravil, saj je tokratni primer najbrž prvi v italijanski povojni zgodovini, ko samo deli večinskih strank zahtevajo odstop vlade. Kako zapletena je zadeva, v kateri se ob pravnih vprašanjih prreple-tajo tudi politični in volilni interesi, je pokazala včerajšnja seja načelnikov poslanskih skupin, ki ni bila sposobna določiti datuma za raz- pravo o nezaupnici. Predsednik Napolitano je predlagal, da bi zbornica razpravljala o nezaupnici 7. in 8. januarja, s Čimer so se strinjali DSL, Mreža, SKP, drugi pa so zahtevali razpravo na rednem zasedanju zbornice. Se najbolj je bil v zadregi načelnik skupine KD Gerado Bianco, ki je predlagal razpravo 10. januarja, da bi imel cas razumeti »zakaj je del kolegov podpisal dokument«. Ob nasprotnih mnenjih je predsednik Napolitano sklenil, da bo v smislu pravilnika sam določil datum razprave. Predsednik senata Spadolini pa je dodal, da bo senat odločil o datumu, potem ko bo znan sklep zbornice. Pannella pa je popoldne na drugi konvenciji demokratske stranke zahteval takojšen odstop Ciampijeve vlade, Ceš da je tretjina poslancev, ki ga podpira, podpisala predlog nezaupnice. Radikalni voditelj predlaga, naj bi novi vladi predsedoval spet Ciam-pi, podpredsednik naj bi bil Mario Segni, sam pa bi prevzel zunanje ministrstvo. Zakaj nova vlada? »Dahi sedanja ne bila figov list strukturi oblasti, ki jo obvladuje DSL,« je dejal Pannella. Radikalnega voditelja je ostro napadlo glasilo republikancev, ki Pan-nelli očita, da hoče biti »prva dama«, predvsem pa želi odložiti razpust parlamenta in nove volitve. NOVICE Le Monde: samo levica lahko postane vladna sila PARIZ - »V Rafiji obstaja en sam politični pol, ki bi utegnil postati vladna sila, to pa je napredni pol, ki se zbira okrog DSL.« Tako piše ugledni fiancoski dnevnik Le Monde, ki ugotavlja, da je razburkano rojevanje konservativne fronte voda na mlin Oc-chettovim bivšim komunistom. Zastoji na avtocesti blizu Firenc FIRENCE - Na avtocesti Al med Firencami in Bar-berinom je prišlo včeraj zaradi slabe vidljivosti in vrste manjših prometnih nesreč do hudih zastojev v prometu. Ustvarila se je kolona avtomobilov, ki je dosegla najveCjo dolžino 35 kilometrov. Požar v jeklarni v červinjanu VIDEM - Hud požar je prejšnjo noC skoraj povsem uničil veliko skladišče jeklarskega obrata Marcega-glia v Cervignanu. 30 gasilcev z osmimi cisternami je veC ur gasilo plamene, ki so uničili predvsem ogromno količino zelo vnetljivega materiala za embalažo. Skoda je vsekakor ogromna, Čeprav je še niso toCno oceniti. O vzrokih požara vodijo preiskavo karabinjerji, ki domnevajo, da je šlo za kratek stik. Na postaji v Pontablju odkrili šest pribežnikov VIDEM - Na železniški postaji v Pontablju so agenti železniške policije odkriti šest tujcev - pet moških in eno žensko - ki so ilegalno vstopiti v Italijo. Narodnosti šesterice, ki je bila skrita v vagonu z balami bombaža, še niso javiti. Dva od njih so pospremiti v bolnišnico, ker sta bila podhranjena in izčrpana. RIM / IZGLASOVAN ZAKON »Dober zamašek RIM - Senat je včeraj dokončno odobril zakon »za reševanje ozona«. Naravovarstveniki Greenpeacea so jo oceniti kot »dober zamašek za ozonsko luknjo« in so odobritev zakona praznovali na Piazza di Spagna v središču Rima, kot kaže gornja slika (telefoto AP) DOLINA AOSTA / NA KONGRESU TUDI ZASTOPNIK SSK Valdostanska stranka zvesta federalizmu SAINT-VINCENT - Prejšnje dni je v turističnem središču Saint-Vincent v Dolini Aosta potekal nacionalni kongres manjšinske stranke Union Valdotaine, ki pa je v tej deželi večinska. Tema kongresa je bila »Vers la federalisme«, tj. federalizmu nasproti. Znano je, da ima ta politična organizacija francosko govoreče skupnosti iz Aoste dolgoletno federalistično tradicijo, ki jo je že proti koncu druge svetovne vojne zagovarjal njen voditelj in ideolog Emile Chanoux, sam tudi žrtev fažizma. In prav ta ideja je danes zelo aktualna v italijanski politični debati, saj jo razne politične sile moCno vihtijo, Čeprav ne v enakem smislu. Mimo tega je ta misel izražena tudi v znani listini iz Chivassa iz leta 1943, ko so predstavniki manjšinskih in avtonomističnih skupnosti iz alpskega loka podpisali znano resolucijo za pravice manjšin. Zato je tudi ob kongresu imela petdesetletnica tega dokumenta širok odmev s posebno proslavo v prostorih deželnega sveta Doline Aosta. V okviru prej navedenih idej in razprav se je torej odvijal kongres valdo-stanske stranke. Zadnji dan kongresa v nedeljo, 19. decembra, so biti na vrsti nastopi oz. pozdravi' predstavnikov manjšinskih strank v Italiji in Evropi' Med njimi so biti zastopniki okcitanske, savojske, korziške, flamske in drugih manjšin. Slovensko manjšino je predstavljala Slovenska skupnost, ki že dolg3 leta od prvih evropskih volitev leta 1979 aktivno sodeluje s to manjšinsko politično silo in drugimi podobnimi v Italiji, kot so npr. še furlanske ati južnotirolske- V imenu SSk je prinesel pozdrav deželni podtajnik Andrej Bratuž, ki je med drugim podčrtal skupne cilje in ideale obeh strank in manjšin. Zavzel se je za skupno sodelovanje na bližnjih evropskih volitvah, saj mora manjšinska povezava spet pokazati vso svojo veljavnost. Nadalje je slovenski predstavnik spomnil na vlogo republike Slovenije v sedanjem procesu evropske integracije in izrazil upanje, da bi kmalu prišla v Evropsko unijo. Bratuž se je tudi zahvalil valdostanskim parlamentarcem za po-moC in aktivno prisotnost v zagovarjanju naših odprtih vprašanj v rimskem parlamentu. Kongres Union Valdotaine je tudi izvolil novo vodstvo stranke. Za predsednike je bil že tretjil izvoljen Alexis Be-temps, politični tajnik pa je postal Charles Perrin. POLITIČNA KRIZA NA DEŽELNI RAVNI / PRIHODNJI TEDEN ODLOČILNA SEJA SKUPŠČINE Odstavitev, in potem? _ Zahtevo po odstavitvi je podpisalo trideset svetovalcev opozicije, med katerimi ni zelenih Se zelo nejasne perspektive za sestavo nove večine - Fontanini še dalje dvori demokristjanom Sandor Tence TRST - Trideset svetovalcev opozicije (toCno polovica elanov deželnega sveta) je včeraj predložilo zahtevo po odstavitvi odbora predsednika Pietra Fontaninija. Doku-ftient so podpisali svetovalci Krščanske demokracije, Demokratične stranke levice, PSI, Komunistične prenove, Furlanske lige (LAF) ter dva čla-fra mešane svetovalske skupine. Nezaupnica je l°giCna posledica zavrnitve proračuna manjsin-skega odbora, ki ga sestavljajo Severna liga, republikanci in liberalci. O tem bo deželna skupščina razpravljala v prihodnjih dneh, že sedaj pa se postavlja vprašanje, Ce bo sedanji opoziciji v razmeroma kratkem roku uspelo sestaviti novo večinsko koalicijo. Zahtevo po odstavitvi Fontaninija so oblikovali predsinoCnjim v Vidmu, včeraj pa so jo le formalno predložili predsedstvu skupščine. Pod njo manjka podpis nekdanjega demokristjana Angela Com-pagnona, ki je že napovedal, da jo bo podprl, dokumenta niso podpisali niti zeleni, ki so do zadnjega upali, da bo Fontanini odstopil. Ker se to ni zgodilo Pa se bodo sedaj skoraj gotovo pridružili opoziciji, kar bodo morda naredili tudi neofašisti. Vlado bi, poleg koalicijskih zavez-uikov, v tem primeru podprla edinole svetovalca Liste za Trst. Razen velikih prese-Uecenj ima odbor Severne lige torej pravzaprav štete dneve, kaj se bo zgodilo po tem pa je nemogoče napovedati. Koalicija, ki zahteva odstavitev Fontaninija, razpolaga s široko večino glasov v skupščini, je pa politično gledano zelo heterogena. V njej so npr. svetovalci KD in Stranke komunistične prenove, ki imajo pri skoraj vseh političnih vprašanjih zelo različna, Ce že ne nasprotujoča si stališča. S tem v zvezi so krščanski demokrati takoj po skupnem podpisu nezaupnice dali vedeti, da nimajo nic skupnega s komunisti, s katerimi očitno tudi ne nameravajo vladati. Politične perspektive so, kot vidimo, vse prej kot jasne. Obstaja vsekakor možnost, da se opozicija (jutrišnja večina) domeni za programsko vlado z nalogo, da odobri proračun in novo volilno zakonodajo z večinskim sistemom. Za to je nujno potrebna revizija deželnega statuta, do katere lahko pride le z ustavnim zakonom, ki ga mora odobriti parlament. Ce bo sploh prišlo do razpusta skupščine in do predčasnih volitev bo treba počakati najmanj eno leto. Ce bo sedanja opozicija dosegla kakršen koli politični sporazum bo za predsednika Dežele morda izvoljen demokratični levičar Renzo Travanut, govori pa se tudi o možnosti, da bi na krmilo odbora izvolili sedanjega predsednika sveta Cristiana Degana (KD). Fontanini je na popoldanskem srečanju z novinarji povedal, da radovedno Čaka na razvoj dogajanj, ker ni prepričan, da bo opozicija lahko Cez noc postala vodilna koalicija. Stranke, ki so zavrnile bilanco, je obtožil, da so to naredile le iz političnih vzgibov, ne da bi trezno in resno ocenile proračunske dokumente. Liga se vsekakor ne boji opozicije, nima pa jasnih pojmov o novih zavezništvih. Fontanini že nekaj dni politično gledano dvori krščanskim demokratom, njegovi tržaški somišljeniki mežikajo desnici in fašistom, furlanski del Severne lige pa podpira strogo opozicijsko usmeritev. Ce v tako imenovanih tradicionalnih strankah vlada zmeda, tudi znotraj Bossijevega gibanja ni vse zlato, kar se sveti. Furlanska Severna liga zelo kritično ocenjuje Fontani-nijevo odprtost do KD in opozarja predsednika, naj ne pozabiti, da je ta stranka vpletena v podku-pinske škandale in da je v prvi osebi odgovorna za sedanjo italijansko krizo. Liga bi morala po mnenju Furlanov v teh šestih mesecih predložiti novo volilno zakonodajo, ker tega ni naredila ji sedaj ne preostane drugega kot jasna in dosledna opozicija. Fontanini se je vsekakor tudi včeraj gladko distanciral od stališč ideologa Lige Gianfranca Miglia, ki jasno govori o odcepitvi Severa in o ustanovitvi treh Italij. Predsednik Dežele je poudaril, da federalizem nima nic skupnega s stališči, ki jih širom po Italiji zagovarja profesor Miglio. To pojasnilo je očitno namenjeno Krščanski demokraciji. Degano in Budin: Deželi voščiva stabilno upravo TRST - »Naši deželi iskreno voščiva, da bi Cimprej dobila stabilno in ugledno vlado, ki bi si prizadevala za rešitev številnih odprtih problemov in težav, začenši s problematiko hude gospodarske krize in zaposlovanja«. To je skupno voščilo predsednika deželnega sveta Cristiana Degana in njegovega namestnika Miloša Budina, ki sta včeraj skupno priredila novoletno tiskovno konferenco. Degano in Budin (na sliki - foto Ferrari/KROMA) sta ostala zvesta svojima institucionalnima funkcijama in se nista spustila v oceno aktualnih političnih dogajanj in krize, v katero je zašla Fontani-nijeva uprava. Oba sta glede tega le izrazila upanje, da bo tudi v teh težkih trenutkih deželna skupščina znala premostiti nastale težave. Predsednik in podpredsednik skupščine sta bila enotnega mnenja, da bi bile volitve po se- danjem proporcionalnem sistemu nepotrebne in po svoje tudi škodljive, zato mora deželni svet Cimprej odobriti novo volilno zakonodajo na osnovi večinskega sistema. Za to pa je potrebna revizija deželnega statuta, ki jasno določa porporcionalno zakonodajo. Deželni svet F.urlanije - Julijske krajine bo zahtevo po odstaviti vlade predsednika Fontaninija vzel v pretres na izredni seji, ki bo v sredo, 29. decembra. ZDRAVSTVO / DEŽELNI ODBOR ODOBRIL REORGANIZACIJO BOLNIŠNIC Bolnišnice se bodo morale podrejati novim standardom Bolnišnica na Katinari pri Trstu (foto KROMA) TRST - Prilagoditi deželno zdravstveno mrežo vsedržavnim normam - je glavni namen zakonskega osnutka, ki ga je včeraj sprejel deželni odbor. Kot je pojasnjeval odbornik za zdravstvo Gianpiero Fasola, je bila odločitev nujna iz dveh razlogov : prvič, ker je bilo treba spoštovati vsedržavni zakon, in drugič, ker je treba skušati cim bolj omejti sredstva. Odobreni zakon opredeljuje namene, organizacijska merila in norme deželne mreže bolnišnic, kot predvidevajo vsedržavni zakoni in deželni zakon št. 41 iz leta ’93. Vsedržavni standardi predvidevajo 160 sprejemov v bolnišnico na tisoč prebivalcev, šest ležišC na vsakih tisoč prebivalcev in povprečno uporabo ležišC, ki ni nižja od 75 odstotkov. V lanskem letu je bilo v deželnem merilu 216 sprejemov v bolnišnico na tisoč prebivalcev, 7,7 ležišča na tisoč prebivalcev in izko-rišcenje ležišC, ki ni preseglo 74 odstokov. Zaradi tega je po mnenju odbornika za zdravstvo reorganizacija bolnišnic nujna. Glavni cilj pa je - je še dejal Fasola - da bi deželni uporabnik lahko v vsakem trenutku in primeru računal na ustrezne zdravstvene storitve. Operativne namene, zaradi katerih so sprejeli zakonski osnutek, pa je Fasola strnil v štiri točke: bolnišnice morajo prvenstveno služiti zdravljenju bolezni v akutni fazi, posamezni zdravstveni zavodi se morajo postopoma specializirati, celoten potencial -tudi osebni - mora biti smotrneje izkoriščen in konCno je treba ustrezno urediti zdravljenje bolnikov, ki so prestah akutno fazo. Glede na povedano, so deželne bolnišnice porazdelili v štiri kategorije: v kategorijo bolnišnic deželnega pomena sodijo vse veCje strukture, bolnišnice z vsaj 200 posteljami sodijo v drugo kategorijo, sledijo jim tako imenovane bolnišnice skupnosti, ki so pravzaprav teritorialni zdravstveni domovi z ambulantami, v zadnji kategoriji pa so zasebne klinike in domovi. Tako zapleteno preureditev pa je mogoče izvesti le postopoma. Zapleteni iter predvideva srednjeročne deželne posege, letne načrte KZE in večletna preverjanja. Zato bodo nekateri naCrti uresničeni v roku treh, ostah pa šestih let, je zaključil Fasola. Lep božični koncert v Ažli A2LA - V domači cerkvi v Ažli je pevski zbor Pod lipo pripravil božični koncert, na katerem so ob domačih pevkah in pevcih nastopili še elani zborov »Contrade nove« iz kraja Forni di Sotto in Vesna iz Križa. Nedeljski koncert sodi v že tradicionalne tovrstne pobude, ki jih ob koncu leta prirejajo marsikje v Benečiji. Pevski zbor Pod lipo pa bo nastopil tudi na božični predvečer na polnočnici v svetišču na Stari gori. Božični koncert so pripravili tudi v Cedajskem gledališču Ristori. S pesmijo in plesom so se predstavili moški zbor Cai, plesna skupina Tersicore in pevski zbor »Chei di Guard«. (R.P.) Na sliki: zbor Pod lipo na božičnem koncertu. DEŽELA, TRST 4 Petek, 24. decembra 1993 KRIZA / POMOČ BANK FTA dobi nov denar Poleg tržaške tovarne so »rešili« tudi pordenonsko Drago Gašperlin TRST - »Ce smo optimisti? Se kar in ne samo: celo o zmagi lahko govorimo, Čeravno v navednicah.« Giorgio Pertoldi, elan tržaškega pokrajinskega tajništva sindikata tekstilcev FILTEA-CGIL, ni prikril zadovoljstva, ko smo ga povprašali, kako ocenjuje dolgo pričakovani sklep nekaterih bank, da spet finančno podprejo industrijsko grupo Dalle Carbonare in s tem posredno preprečijo zaprtje 26 tekstilnih tovarn, med njimi tudi pordenonske Olcese Veneziano in tržaške FTA - Filatura di Trie-ste e Altessano, v kateri dela tudi marsikateri Slovenec. Slednja stoji v Ul. Follatoio št. 12 znotraj industrijske cone, zaposluje okoli 200 delovnih moči, od tega 60 odstotkov žensk, in proizvaja predivo za pletenine. Uslužbenci so že večkrat demonstrirali v mestnem središču in pred deželno palačo, da bi podkrepili zahtevo po rešitvi obrata, ki je tako kot skoraj vsi drugi iz matičnega sklopa Trevitex-Dalle Carbonare res soliden: naročil ima na pretek, proizvodna zmogljivost je občutna, proizvajalni stroški razmeroma nizki, toda... Toda upravljanje grupe kot take je bilo še posebno v zadnjih letih slabo, pravzaprav porazno, drugače si ne bi nakopičila kar 1.000 milijard lir dolgov, kolikor jih dolguje denarnim ustanovam. Res pa je tudi, kakor je poudaril sindikalist Pertoldi, da gre del krivde za to naprtiti perverznemu plačilnemu sistemu: tovarna mora plačati surovino še preden jo dobi, njeni naročniki pa plačajo lahko blago šele 90 do 100 dni po njegovem prejemu. Jasno je, da je treba takšno prakso korenito spremeniti, saj bi vztrajanje pri tem prej ah slej potlačilo tovarnarje na kolena vsem bančnim kreditom navkljub. Ti so torej zaceli spet dotekati. Zaenkrat je skupinica bank iz dvajseterice vseh, ki so upnice Trevitexa (4.700 uslužbencev plus 2.000, Ce upoštevamo še z njim povezane tvrdke), sprostila 7 od predvidenih 8 milijard lir in na ta način rešila grupo pred takojšnjim stečajem. Likvidator Angelo Caso’ je zaradi tega na predvčerajšnji izredni seji matičnega upravnega sveta sklenil, da ne bo odstopil, v isti sapi pa postavil gotove pogoje. Med drugim zahteva kapitalno konsolidacijo pordenonske in tržaške tovarne, od denarnih ustanov pa, da se odpovejo terjatvi in kredite preoblikujejo v delnice. Problem bodo dokončno rešili sredi januarja, delavci pa so se oddahniti, saj bodo zdaj redno plačani, pa tudi za nakup surovin bo dovolj denarja. Priimki šumih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT ' Naročnina za Italijo: lema 315.000 UT za leto 1993 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG PISMA UREDNIŠTVU Kako poimenovati osnovno šolo na Proseku-Kontovelu Spoštovano uredništvo, oglašam se v zvezi s proslavo 200-letnice osnovne šole na Proseku-Kontovelu in v zvezi z njenim poimenovanjem ob tej priložnosti. Vprašanje je namreč v teh dneh v ospredju pozornosti celotne vaške skupnosti in tudi povzročilo veliko negodovanja in tudi ogorčenosti predvsem zaradi načina, kako se ga skuša rešiti. Vprašanje poimenovanja šole je pred veC kot desetimi leti sprožilo še kar burne razprave okrog predlaganega imena domačina, javnega in političnega delavca Ivana Regenta in potem zaradi polemik iz vsega ni bilo nic. Zdaj se vprašanja zastavlja na novo. Na dan 29. novembra letos so se na sedežu športnega društva Kontovel na pobudo pripravljalnega odbora za proslavo 200-letnice šole in za njeno poimenovanje, sestali predstavniki vaških organizacij, vsega kakih 20 ljudi. Na tem sestanku je domačinka Ksenija Majovski v imenu nekaterih staršev šolskih otrok povedala, da so starši skupaj s šolniki na skupnem sestanku že izbrali ime osebnosti med tremi kandidati, po kateri naj bi imenovati šolo. Povedala je, da so se odločili za pred osmimi leti umrlega tržaškega likovnega umetnika in profesorja Avgusta Černigoja, češ da predlagatelji niso hoteli izbirati med domačini. Druga dva kandidata sta bila pesnik Ciril KosmaC in družbeni delavec prof. Lavo Čermelj. Tako so predstavniki vaških organizacij prvič zvedeti za to odločitev. Sklep je razumljivo takoj izzval ostre ugovore, da ne reCem ogorčenje predstavnikov krajevnih organizacij, ki prav gotovo najbolj avtentično izražajo Zelje in voljo domačinov, ki je ob tako pomembnem vprašanju gotovo ni mogoče prezirati. NihCe ni ugovarjal in ne ugovarja umetniški pomembnosti prof. Avgusta Černigoja, ugovori zadevajo le (ne) primernost njegovega imena za šolo na Proseku-Kontovelu, ogorčenje pa dejstvo, da nihče od tistih, ki so tak sklep sprejeli, ni vprašal za mnenje vaških organizacij, ki imajo drugačne predloge. Na Proseku-Kontovelu imamo domačine, katerih ime bi šola nosila z mnogo večjo utemeljenostjo, pa tudi z mnogo večjim zadoščenjem in ponosom. Eno takih imen bi lahko bilo ime komaj 15-letnega vaškega mladeniča Marjana Stoke, ki je kot eden gotovo najmlajših slovenskih rodoljubov žrtvoval z muCeniško smrtjo svoje življenje za svobodo. Njegova žrtev bi morala biti brez vsakršnih predsodkov še kako zgled ljubezni do svobode tudi današnji šolski mladini. To je prišlo jasno do izraza ponovno na sestanku, ki je bil sklican 14. decembra v Kulturnem domu na Proseku, ki je bil sicer namenjen pregledu in programiranju dejavnosti raznih domaeib organizacij, katerega namen pa je bil tudi, da bi našli dogovorjeno soglasje med šolniki, starši in domačimi organizacijami o predlogu za poimenovanje šole; koordinator sestanka je bil Bruno Rupel. Na tem sestanku je prof. Ravel Kodrič podal utemeljitve kandidature za vse tri že omenjene osebnosti, na istem sestanku pa so prisotni na svoje veliko presenečenje, tudi zvedeli, da je že vse pripravljeno za vložitev prošnje za poimenovanje šole po Avgustu Černigoju. Ponavljam, da se je to zgodilo brez interpeliranja nas domačinov obeh vasi, torej brez naše vednosti in brez soglasja najbolj zainteresiranih, to je domačih organizacij, kot bi bilo normalno in da tudi ni bil upoštevan predlog za krajši odlog, da bi se posamezne organizacije lahko medtem zbrale in izrekle. Zaradi tega sem osebno prizadet in ogorčen (in z menoj vred številni drugi domačini), da je danes v demokraciji še mogoče tako ravnati. Ne morem oziroma ne moremo in ne smemo molčati. Gre za našo pravico in tudi za naš ponos. S spoštovanjem Pepi Starc Afera z obrtno cono v Devinu-Nabrežini Spoštovano uredništvo Pred dnevi je tržaško sodišče obsodilo predsednika konzorcija za Obrtniško cono v Devinu-Nabrežini na zaporno kazen, na plačilo velike globe ter na ponovno posaditev dreves, ki naj bi jih konzorcij posekal. Italijanski dnevnik je dogodku dal izreden poudarek, saj vprašanjem, ki zadevajo de-vinsko-nabrežinsko občino, že dolgo posveča veliko važnost. Posebno pa je dopisnici Piccola pri srcu načrtovana obrtniška cona in njen predsednik Švara, ki ga prikazuje v vse prej kot lepi luCi. Zanimiva je ugotovitev, da se stališča italijanskega dnevnika ujemajo, Ce že ne krijejo, s stališči »zelenih« naravovarstvenikov. Dovolite mi, da kot občan, ki se posredno zanima za občinske zadeve, javno izrazim svoje pomisleke v zvezi s to »afero«. Občinski svet je ob zadnji posodobitvi regulacijskega naCrta izbral zemljišče (nekdanji prostor namenjen odpadkom bližnjih kamnolomov) last občine za potrebe domačih obrtnikov. Deželna uprava je naCrt odobrila, to pomeni, da se je strinjala tudi z izbiro lokacije. Ustanovil se je konzorcij obrtnikov, ki je s pristankom občinske uprave izdelal podrobnostni naCrt, odkupil zemljišče, dobil zahtevna pooblastila tudi s strani deželnih organov, da bi lahko zaCel z deti, nakar so se začele težave. Pod ostrimi napadi »zelenih«, katerim so se s Časom pridružiti tudi bivši komunisti, se je zaCela serija sodnih raziskav, ki so šla od podtikanja, da je bila prodajna cena zemljišča prenizka, do trditve, da zemljišče namenjeno obrtnikom predstavlja pravo krajinsko bogastvo in končno, da je zemljišče last jusarjev (ki jih ves povojni Cas prav v Nabrežini ni!) in da ga torej občina ne bi smela prodati. Pri vsem tem je zanimivo, Ce že ne žalostno, to da je obrtniški konzorcij edini grešni kozel, medtem ko spremenljiva stališča deželnih organov nihče ne obsoja oz. odgovornih nihče ne klice na zagovor. Občinska uprava, ki se je od vsega začetka strinjala s pobudo in dala svoje soglasje, stoji vsej zadevi mirno ob strani. Konec koncev je za zemljišče, ki naj ne bi bilo njeno, iztžila dogovorjeno ceno (približno milijardo), doslej pa še ni razčiščeno, kdo je lastnik občina ali jusarji. Ce se ne motim, je v povojnih letih občina razpolagala s celotnim bivšim jusarskim ozemljem: ga prodajala in dajala v najem; torej kot da je občinska last. Danes pa se zbudi nekaj zelenih »naravovarstvenikov«, ki do vCeraj niso vedeli za obstoj »Iver« (in morda še danes ne poznajo ledinskih imen v Nabrežini) in se z vso ihto, ob podpori običajnih »prijateljev« Krasa, zaletava v pobudo podjetnih domačih obrtnikov, ki so bili pripravljeni vložiti svoj denar za ustvarjanje novih delovnih mest. Ti isti gospodje ne kažejo iste vneme za druge pobude, katerih edini cilj je špekulativna pozidava naših vasi ali uničenje našega teritorija. Hvala za pozornost in lep pozdrav Antek TerCon Kakšen red v disko klubih Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika Čeprav se je o tem že kar precej pisalo in govorilo, bi radi še mi dodali nekaj misli. Nanašamo se na grobo ravnanje uslužbencev raznih zabavišč in diskoklubov v Sloveniji in na Hrvaškem. Na žalost smo tudi na lastni koži že okusili taksno obnašanje med Sežano in Puljem, vključno s Titanicom v Sežani. O zadnjem takem primeru, kako so v tem klubu redarji do krvi pretepli mladega gosta, smo brali v prejšnjih dneh. Redarji ustvarjajo tu v splošnem s svojim grobim, neprijaznim in nasilnim nastopanjem napeto vzdušje, ki ga zazna tudi kdor ne pride v neposreden stik z njimi in Čuti, da mora biti izredno previden, ker nikoli ne ve, kdaj ga bodo iz povsem nerazumljivih razlogov lahko vzeti na muho. To pa je seveda v popolnem protislovju z osnovnim namenom tovrstnih klubov, ki je sproščena zabava. Tu ne gre za to, da bi se gostje zabavali na neprimeren naCin, ampak za to, da se ne bi pod krinko vzdrževanja reda dejansko le omogočal samovolja pretepacev-redarjev. Skrbeti za red v lokalu včasih ni lahko. Naloga redarjev pa je le, da morebitne razgrajače pospremijo Cez prag in v skrajnih primerih le-te izročijo policiji, ne pa da oni samovoljno delijo grobe nasilne fizične kazni, ki jih nobena pravna država ne predvideva. »Zakonito« pretepanje in brcanje nekoga, ki negibno leži na tleh, ne sodi v civilne družbe! To je za vsakega človeka, ki razmišlja z možgani in ne le z mišicami, povsem logično. Ob vsem tem pa se tudi sprašujemo, kako to, da organi javnega reda tako povsem protizakonito obnašanje dopuščajo. Siri se izredno neprijeten občutek, da se policija s tem strinja in da se krivično napadeni nanjo nikakor ne morejo obrniti, ker preprosto ne bi dobili zaščite. Naše pismo ni namenjeno omenjenim redarjem - saj ne upamo, da bi ga razumeli -paC pa slovenskim in hrvaškim lastnikom takih lokalov. Čudimo se namreč, da niso se sprevideli, da je tak način poslovanja v popolnem nasprotju z logiko zaslužka. SvojCas smo italijanske prijatelje vabili na zabavo v Slovenijo in v Istro, sedaj pa si še sami ne upamo tja. Ce se ne bodo lastniki lokalov, predvsem pa organi javnega reda dokopali do primernejših > prijemov, bo to nedvomno škodilo turističnim dejavnostim. Ker bi bilo nadaljnje obiskovanje takih lokalov indirektna podpora takemu pri- i mitivnemu naCinu upravljanja, bomo odslej prisiljeni z vsemi, ki mislijo kot mi, obiskovati le zabavišča na naši strani meje, kjer se take grobosti vendarle ne dogajajo. Sledijo podpisi Za okrepljen občutek slovenstva Na svojem nedavnem srečanju je ožja skupina deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresaz veseljem podčrtala dejstvo, da smo Slovenci različnih političnih prepričanj povezano volili novega tržaškega župana in v mnogocem prispevali k njegovi izvolitvi. Na ta način je bil storjen ogromen korak naprej v ustvarjanju ugodnejših in smiselnejših odnosov znotraj slovenske manjšine. Nastala je povsem nova situacija, ki jo velja skrbno preučiti ter poiskati vse priložnosti, ki se v prihodnosti manjšini nudijo. Verjetno so se vzpostavili takšni pogoji, ki omogočajo manjšini pospešeno pot v novo obdobje, saj se ni mogoCe ubraniti vtisu, da so se v tem smislu drugje - posebno v matični domovini - zadeve že dodobra pomaknile naprej. Očitno je zaradi tega treba v interesu našega prostora razviti nove odnose prav z matično Republiko Slovenijo, Čeprav je očitno, da se v mladi državi odigravajo tudi negativni procesi z neštetimi težavami vendar s pospešeno demokratizacijo in tudi moralizacijo javnega življenja. Svetovni slovenski kongres je v tej točki občutljiv predvsem na še premajhno zavest o slovenstvu kot nedeljivi celoti ter na prenizko moralno raven družbenega življenja, kar povzroča v vse bolj odprtem javnem prostoru tako zvane afere, največkrat pogojene s še vedno veljavno zakonodajo povojnega obdobja. Tukaj velja omeniti prodorne novinarje, ki prispevajo k višji stopnji javne vesti kakor tudi tiste, ki vzdržujejo prepričanje, da je bilo v enopartijskem sistemu bolje kot sedaj v demokraciji. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo pripravil občni zbor v marcu prihodnjega leta, še prej pa bo organiziral v vsaki naši pokrajini javen posvet o bistvenih vprašanjih slovenstva. Sporočil bo pobudo, da bi konference širom po svetu opozorile svoje vlade na problem slovenske manjšine v Italiji, s Čimer bi se okrepile tiste diplomatske poteze, ki jih zadnje Čase manjšina izvaja v Evropi oziroma Strasbourgu. V sestavljanju novega odbora in predsedništ- j va bo sedanji odbor apeliral na sodelovanje vseh naših najpomembnejših posameznikov, ki bi želeli aktivno delovati v organizaciji. Svetovni slovenski kongres bo namreč še kar nekaj Časa učinkovit le s svojo moralno oziroma etiCno prepričljivostjo, ki se zavzema za okrepljen občutek slovenstva kot človeške in politične kategorije. Janez Povše L udi letos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 Ur , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 lir in imeli možnost, da objavljate še naprej svoje čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna. Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih. Primorski dnevnik GRAFICENTER Moj dnevnik. •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatolo 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 _ IMPORT EXPORT 34139 TRST-Ul. Rossetti 111 Tel. (040) 393955 Telex 460371 ALPTS I - Fax 394022 \juM&implants TRST - TRG LlBERTA 3 TEL. (040) 369677 FAX (040) 367477 TELEX 461109 HELTS -1 Hnlelvetius S.r.l. TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 366633 Fax (040)368919 Telex 461109 HELTS -1 Filiala: Gorica Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20982 draguljarna perluga TRST Ulica dellTstria 14 Tel. 773961 agrar- ■ _____IMPORT - EX P O RT ZASTOPSTVA TRST Ulica Valdirivo 19 Telefon (040) 631900, 631846 Fax 040/361850 r^gF^ri kamineti m EPILM A gradbeni material TRST - Ul. dell’Uva 2 - Tel. 411309 S S IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE ■ m m mdmm mmar m UVOZ - IZVOZ SLlMmSr ■ ■ s.r.l Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. Morelli 38 Tel. (0481) 535855 - Fax: 536012 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Trst-Čampo S. GiacomoS Tel. (040)724218 V J L A \j s.a.s. Kuret T. Drevored Hipodrom 2/2A - Trst Tel. 396502 vesel božič in srečno novo leto »CORIUM« import-export POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO LANCIA SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369112 Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA -Ul. deINndustria 6 Tel. (0481) 522012 DRAGULJARNA IN ZLATARNA Cavallar TRST - Ul. S. Lazzaro 15 Vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike FOTO VIDEO EGON TRST Ul. Oriani 2 Tel. 766649 Ul. Cel lini 2 34132 TRST Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax(040) 660059 SADJE ZELENJAVA Dano Husu TRST - Ul. delPIstria 3 Krznarstvo Pelliccerie Cervo TRST - Drev. XX. september 16 (3. nadstr. - dvigalo) - Tel. 370818 'Pelliccerie -Alberti TRST - Ul. delle Torri Tel. (040) 64703 KRZNARSTVO Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič PEPI BUFFET TRST Ul. Cassa di Risparmio 3 Tel 366858 TIPO-LITO GRAPHART vam nudi raznovrstne tiskovine TRST - Drev. DAnnunzio 27/E Tel. 772151 GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S. n. c. Trst - Ulica Flavia 22/3 Tel. (040) 818141 ADRIAOIL S.R.L. TRST - Ul. Lavatoio 4 Tel. (040) 364118 Fax (040) 638099 Telex 460689 Zastopnik podjetja INA ZAGREB v Italiji - petrokemija - kemija - rezervni deli PERT0T velika izbira podlog, drobnarij, metražnega blaga za obleke in dom TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 TRST ULICA CARDUCCI10 ULICA ORIANI 3 infordata s. r. 1. OKI ©ASEffl* PERSOKAl COMPUTER Vse za AOP: HV OPREMA Fujfrsu Al A A OLIDATA P0TR0SNI MATERIAL SW APLIKACIJE STORITVE Ul. Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. (040) 381616 — Fax (040) 381110 TRST Petek, 24. decembra 1993 MED RAZPRAVO O ILLVJEVEM PROGRAMU SKUPNI DOKUMENT — Jalova obstrukcija desnice na seji občinskega sveta Predstavniki Severne lige so se distancirali od listarjev in MSI Desna opozicija je na sinočnji drugi seji tržaškega občinskega sveta z zelo dolgimi po-segi ocenila program občinske uprave župana Riccarda Illyja. Fašisti in listarji so z obstrukcijo v bistvu dosegli edini cilj, da se je seja zavlekla pozno v noe. Zanimivo je, da se je Severna liga distancirala od takega početja nacionalistične skupine. Njeni predstavniki s° sicer napovedali opozicijo novemu županu, dali pa so jasno razumeti, da nimajo nic skupnega z MSI in z Listo za Trst. Severna liga je napovedala negativno mnenje o Illyjevem programu. Njen predstavnik, bi se je sinoči oglasil v debati, se je pozitivno izrazil o prvih korakih in o prvih upravnih sklepih novega župana. Bossijevo gibanje, ki v marsičem, vsaj v Trstu, mežika desnici, je v občinskem svetu ubralo previdnejšo pot takoi-menovane konstruktivne opozicije. Desničarji vsekakor niso še preboleli nedavnega volilnega poraza. Po mnenju listarjev in MSI sta za ta poraz odgovorna predvsem Severna liga in Piccolo. Ligi očitajo, da ni v ključnem trenutku podprla Giulia Staffierija in njegove koalicije in da je nasprotno pokazala večjo simpatijo do naprednega volilnega kartela. Na udaru pa je predvsem tržaški dnev- nik, ki ga desna opozicija odkrito in žolčno obtožuje, da se je zelo jasno opredelil za Illyja. Stojan Spetič (Stranka komunistične prenove) je že na prvi seji občinskega sveta napovedal, da se bo vzdržal pri glasovanju o programu občinskega odbora. On in njegova stranka nimata in noCeta imeti nic skupnega ne z desničarsko opozicijo in niti s Severno ligo. Komunistična prenova bo Illyja in njegove sodelavce v občinskem odboru ocenjevala na osnovi konkretnih upravnih in političnih korakov, pri čemer precej raCuna na pozitivne odnose sodelovanja z demokratično stranko levice. BOŽIČNA POSLANICA ŠKOFA BELLOMIJA »Naj bo Cerkev zgled in naj pelje celotno družbo po "božični11 poti« Rodil se vam je: tak naslov nosi božična poslanica tržaškega škofa Lovrenca vernikom in celemu mestu. Ob božiču ni težko zbrati lepih besed, ki izražajo najlepše zelje in jih posredovati vsem, kajti betlehemsko dete je »beseda« v najvišji meri, ker je božja beseda, je zapisal Bellomi. Najboljše voščilo je Jezus: Jezus je odrešenje, rešitev pred zlom, mir in polnost življenja. Naša krhkost, strahovi, ki jih nosimo v sebi, grenkoba zaradi lastnih grehov, težave našega Časa in družbe: vse to se kaže, pravi škof, kot dvignjene roke, ki prosijo pomoči, hi kdo nam lahko pride na pomoč? V sedanjem obdobju smo priCe splošnemu pojavu odsanjanosti in razočaranja nad rešitvami družbenega, političnega in gospodarskega značaja. Zato se veliko ljudi zateka v misticizem ali v zabavo ah skuša ne premišljevati o zade- vah ... Ob Kristusovi zibelki pa je vse naravno in izredno: življenje se začenja znova ob novorojenem detetu. Ljubezen dveh zakoncev razreši težave, družino odlikujeta enotnost in dobrota, pastirji prinašajo darove: gre za zavidljiv prizor, ki poudarja preproste in globoke radosti življenja. Nad vsem pa se odpira nebo, pokažejo se vsi znaki, da »je Bog z nami« in da se je spremenil tok človeške zgodovine. Slednji namreč pričakuje na prehodu vsakega človeka in vse narode, da se prepusti Bogu in njegovi ljubezni, da bi tako zaživel v pravičnosti, solidarnosti in miru. Človeški rod pa neizbežno mora ubrati »božično« pot ponižnosti, zmernosti in skromnosti. Naj bo Cerkev zgled vsem, zato da bo celotno družbo popeljala na to pot, je voščilo škofa Lovrenca Bellomija. lllyjevo Kaj želijo voščilo mladi? Vključitev Trsta na seznam industrijsko zaostalih območij, ki jih bo Evropska skupnost finančno podprla, pomeni, da bodo odslej pozorneje upoštevali tukajšnje probleme. Ta okoliščina, združena s podaljšanjem komisarske uprave v skedenj ski železarni in s stvarno možnostjo njene privatizacije, je dobro znamenje za prihodnje leto in nam vliva novo upanje v prihodnost. Takole pričenja tržaški župan Riccardo Illy svoje božično in novoletno voščilo vsem občanom in jih poziva k tvornemu, skupnemu ter energičnemu delu za preporod. Vabi jih, naj bodo znotraj dane družbenogospodarske stvarnosti bolj pozorni na njene pozitivne, ustvarjalske vidike in naj se ne zaustavljajo - kakor so vse preveč pogosto poCeli v preteklosti - pri posameznih negativnih pojavih, pri tem, kar ni v redu, pozabljajoč, da bi lahko marsikaj, kar ni bilo storjenega, naredih sami in takoj, ko bi se le lotevati problemov v duhu vzajemnega sodelovanja. Bodimo torej bolj optimisti in bolj pripravljeni na dialog, da utrdimo zaupanje v »nove« institucije, nadaljuje župan in se nazadnje iskreno zahvaljuje za opravljeno delo sodelavcem »podjetja Občina«, katerih neposredni referenti morajo biti ravno občani. Mlade Tržačane, zlasti dekleta, najbolj muči o-samljenost. To je eden od podatkov ankete, ki jo je SWG opravil za revijo »Trieste&oltre« in pri kateri so vzeli v poštev mlade med 15. in 24. letom, torej nekaj več kot 10% prebivalstva. Rezultate ankete kot tudi njihovo oceno bo v prihodnji številki trimeseč-nika, ki ga vodita Giacomo Borruso in Corrado Belci, predstavil Franco Del Čampo. Rezultati so karseda zanimivi. Med glavnimi vrednotami mladih nista ne denarne uspeh, temveč prijateljstvo in družina (vec kot 44%)j, ljubezen (skoraj 40%), a osamljenosti se boji več kot 63% anketirancev, medtem ko se onesnaženosti okolja boji skromnih 8%. Le malokoga skrbi neuspeh všoh (samo 3%), a veliko jih meni, da ima šola kultuno vlogo, ki ni povezana z delovnim svetom. V »mit« zagotovljenega delovnega mesta (javne službe) verjame manj kot 15% anketirancev, a 43% jih žeti avtonomno delovno mesto, 25% jih sicer upa na stalno službo, vendar v zasebnem sektorju. Anketa je načela tudi odnose s starši: izšlo je, daje družina »zavetišče« in da imajo dobre, če ne celo odlične odnose s starši (kar 84%). Govor je bil tudi odnosih s sosednjimi državami in v tem okviru je prišla do izraza »volja po normalizaciji z državami bivše Jugoslavije«. Tržaški dijaki pojasnujejo svoj protest Skupščina je bila v sredo Tržaški srednješolci, ki so se zbrati v sredo na liceju Petrarca, želijo še enkrat pojasniti vzroke, zaradi katerih je 11. decembra prišlo do velike protestne akcije. Na skupščini so zato izdelali dokument, ki povzema stališča tržaških srednješolcev. Gre za tri ključne točke, ki so pravzaprav sprožile študentski protest na vsedržavni ravni: dekret 288, 3. in 4. člen finančnega zakona in hipoteza o reformi višje srednje šole. Po oceni študentov večine tržaških višjih srednjih šol je »pojasnil-ni« dokument nujen, da ne bi pri nadaljnjih interpretacijah protestnega shoda študentov prišlo do napačnih ati celo zlonamernih ocen. Dokument, ki ga je podpisalo »nekaj študentov zavodov Petrarca, Dante, Gatilei, Ober-dan, Carli, Prešeren, Zois, Da Vinci, Volta in Deledda«, najprej poja-snuje omenjene tri točke. Dekret, ki nosi št. 288, prinaša določila o klestenju tako sredstev kot števila razredov: tudi tržaški srednješolci, piše v dokumentu, odločno nasprotujejo združevanju razredov, zvišanju števila dijakov v vsakem razredu in zmanjšanju sredstev, ki so bili namenjena socialno ogroženim. Čeprav se tudi dijaki zavedajo nujnosti, da je treba znižati javno porabo, pa nikakor ne morejo sprejemati odločitev, ki bi prizadele kakovost poučevanja. Istočasno pa so dijaki, zbrani na skupščini, izrazili solidarnost 30 ti- sočim osebam, ki so- da-si nestalno - delale po šolah, in pa 72 tisočim osebam, ki so bile kot uCno in kot neuCno o-sebje zaposlene na raznih šolah in uradih in ki jim grozi, da bodo ob službo. Glede 3. člena finančnega zakona, ki govori o avtonomnem upravljanju posameznih zavodov, so tržaški dijaki izraziti kakšen dvom nad upravičenostjo kopičenja »oblasti«, ki bila skoraj v celoti v rokah ravnateljev. Nadalje so srednješolci iznesti bojazen nad posledicami prihoda zasebnih podjetnikov v šolo: po njihovem mnenju podjetniki ne bi smeli posegati v šolski program. V zvezi z načrtom o preureditvi sole pa so bili proti nameri, da bi poenotili prvo dvoletje, ki je obvezno. Soglašajo z zamislijo, da bi obvezno šolo »potegnili« do 16. leta, vendar pa bi morati zato zvišati kakovostno raven prvih dveh letnikov raznih strokov-nih šol, ne pa poplitviti pouka na licejih. Združitev naslednjih treh let, ki bi po novem lahko sledila le trem usmeritvam, bi po njihovi oceni vodilo k masifikaciji izobraževanja in h kulturnemu obubožanju šole in dijakov. Po teh pojasnilih pa se tudi tržaški dijaki zavzemajo za preureditev šole, ki pa ne bi bila vsiljena dijakom in šolnikom. Vsekakor bi bil dotok privatnega kapitala šoti dobrodošel, ko seveda ne bi vplival na program. Predstavniki »TriesteOggi« pri predsedniku Deganu Predsednik deželnega sveta Cristiano Degano je včeraj j sprejel predstavnike novinarjev dnevnika » TriesteOggi«, ki je v stečajnem postopku. Deganu so orisali položaj uslužbencev, kd so medtem ustanovili zadmgo, ter svoje načrte, ki predvidevajo ustanovitev majhnega, vendar agilnega podjetja. Trenutno iščejo podporne člane, z nekaterimi tečejo pogajanja in upajo, da bodo v polovici I januarja spet v kioskih. Predsednik deželnega sveta je zagotovil, da bo vprašanju, ki se nanaša tudi na mesečnik »II Mendiano«, pobliže sledil. Sergio Trauner (PII) vpleten v sodno preiskavo Nova ugledna »žrtev« tržaške preiskave »Ciste roke« je vidm predstavnik liberalne stranke, Sergio Trauner, bivši podžupan, predsednik ILVA in elan izvršnega odbora Confindustrie. Namestnik državnega pravdnika De Nicolo mu je naslovil jamstveno obvestilo zaradi domnevnega nedovoljenega financiranja strank. Agenti finančne straže so že preiskati njegovo stanovanje in študij. Trauner je bil med drugim od leta 1981 do 1984 elan Upravnega sveta Finmare, leta 1984 je vstopil v EFIM. Se lani je meril na župansko mesto, kar mu je spodletelo, kot mu je spodletelo pri predsedstvu EZIT: zaman je upal, da bo prevzel mesto Tabacca, ki je bil tudi vpleten v sodno preiskavo. Za las rešili mamilaša Mamila za las niso terjala novi žrtvi, saj se 30-letni Gian-luca Palmano (Stom istrska ulica 29) ter 38-letni Gian-carlo Marassi (brez stalnega bivališča) morata zahvaliti le hitremu posegu agentov, da sta še pri življenju. Prvega so našli na Trgu Cavana, bil je že modrikast v obraz, srce mu skomj ni bilo, a drugega nedaleč stran, v zapuščeni stavbi v Ul. Cavazzena. Preiskovalci domnevajo, da je n Trst prišla pošiljka preveč čistega mamila, kar je bilo pri pripravljanju običajnih doz skoraj usodno. TISKOVNA KONFERENCA / S POMNOZITVIJO VOZNIH PASOV ZA AVTOBUSE ACT ponuja novi občinski upravi izhod iz prometnega kaosa v Trstu S tiskovne konference vodstva ACT (foto Križmančič) Bo Trst doživel prometno revolucijo in končno vendar zadihal? Pri podjetju ACT, ki ima v zakupu potniški prevoz z avtobusi, so prepričani, da, toda pod pogojem, da bo nova tržaška občinska uprava pod Illyjevim vodstvom prisluhnila njihovim tezam in stvarnim predlogom ter se na ta naCin razlikovala od Staffie-rijeve (in še prejšnjih). »To ni seveda evangelij,« je poudaril predsednik Francesco Ro-tondaro, ko je na včerajšnji tiskovni konferenci v spremstvu so-trudnikov pojasnil, kako si zamišlja gibljivost vozil in pešcev tako v mestnem središču kot v predmestju, da bi vendarle odpravili zdajšnja ozka grla, ki povzročajo čedalje zaskrbljivejše onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom in zavirajo normalno vozno hitrost avtobusov (in zasebnih ter drugih vozil), kar povečuje podjetju režijske stroške in porabo goriva. S tem pa je povezana tudi točnost: namesto da bi vozili avtobusi v presledkih kvečjemu 10 minut na vsaki progi, je treba zdaj Čakati na postajališčih št. 9 od 20 do 30 minut! NiC Čudnega torej, Ce se ljudje najrajši vozijo z avtom, s Čimer pa še bolj otežujejo vožnjo avtobusom, ki se ponekod komajda prerivajo med divje parkiranimi vozili... To je začaran krog, ki se ga da prebiti s pom- nožitvijo enosmernih u-lic, s prepovedjo obračanja na levo v najbolj prometnih ulicah in na nabrežju, s ponovno u-vedbo trolejbusov, z boljšim izkoriščanjem openskega tramvaja (ki bi lahko vozil z ene strani do Proseka, z druge pa globlje v središče mesta), a predvsem z u- vedbo novih preferenčnih, zaščitenih voznih pasov, ki bi bili namenjeni izključno avtobusom in to tudi v isti smeri, ki velja za avtomobiliste (v Carduccije-vi ulici je danes npr. narobe). Skratka, zasebni in avtobusni promet je treba strogo loCiti, kajti edino tako bodo prišli koristniki te javne storitve na svoj raCun. Francesco Rotondaro ter inž. Giorgio Cappel sta poudarila, da je treba povzdigniti Trst v prometnem pogledu na raven vseh velikih evropskih mest, kjer so gornje in njim podobne predloge že zdavnaj udejani-li (in kjer se po mnenju podpisanega tudi redarji in policija resneje lotevajo svojega dela). Vse te predloge je podjetje ACT že posredovalo Zupanu in jih opremilo z načrti za posamezne mestne predele. Iz teh je razvidno, da bo imela Ul. Roma ključno vlogo hitre prometnice; podobno bo veljalo za ulice Udine, Severo in Coroneo ter za Istrsko ulico. Za smotrno urejanje prometa naj bi uredili še elektronski informacijski center. 6 Petek, 24. decembra 1993 TRST NA KATINARI / PO OPERACIJI SALEŽ / IZVIRNA POBUDA Umri duhovnik Lojze Zupančič V mašniko je bil posvečen leta 7 95 7 Veliko zanimanje za prireditev »Iz domače peči« Razstava izdelkov Magde Škrk Vrste slovenskih duhovnikov v Trstu so se Se bolj razredčile. V kati-narski bolnici je včeraj zjutraj umrl Lojze Zupančič, ki so ga pred dvema tednoma operirali na srcu v Veroni, nakar so ga premestili v Trst, vendar si ni opomogel. Lojze Zupančič se je rodil leta 1927 pri Sv. Ivanu, v duhovnika je bil posvečen leta 1951. Se isto in naslednje leto je bil kaplan v Skednju, ko je skupaj s prof. Ber-cetom tudi ustanovil organizacijo slovenskih skavtov. Zatem je nekaj Časa kot kaplan služboval v Bazovici, leta 1955 je bil prefekt MarijanišCa na Opčinah, nato kaplan ža slovenske vernike pri Sv. Vincenciju. V Šestdesetih letih je bil župnik v Boljuncu, od leta 1968 do 1984 župnik v Barko vij ah in nato v Grlja-nu. Bil je tudi kancler na škofiji, pri skrbi za slovenske vernike je pomagal pri Domju, na Konto-velu, v Dolini, Borštu in MaCkoljah. Lojze Zupančič je tudi predsedoval škofijski komisiji za ekumenizem in dialog med krščanskimi verami, a celih 37 let do upokojitve leta 1989 je poučeval na šolah. Zadnja leta je bil katehet na učiteljišču A. M. Slomšek in na italijanskem učiteljišču Carduc-ci. Do lanskega leta, ko je prišlo do preureditve službe, je bil vodja škofijskega tiskovnega urada. Nastopal je na študijskih srečanjih kot izvedenec za duhovne vaje, posebno pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, vodil je tudi oddaje posvečene vzgojnim in socialnim problemom na Radiu Trst A, posvečal pa se je zlasti vprašanjem družine in mladine. Izvirna pobuda KD RdeCa zvezda »Iz domaCe peci«, ki jo je popestrila še krstna razstava okrasnih izdelkov Magde Škrk, je naletela na veliko zanimanje obiskovalcev, ki so dvorano v Saležu napolnili do zadnjega kotička. Strokovna komisija je ocenila devet vrst kruha, deset vrst tipičnega kraškega peciva in petnajst izdelkov po želji in fantaziji, ki so jih pripravile podjetne gospodinje, in podelila tri prve nagrade. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili sestavku o pripravi slaSCic, povezane s starimi običaji, jih na koncu tudi poskusili in se nasmejali ven-derigolama Tonci in Vanki. Društvo je prostovoljne prispevke namenilo za pomoč vojnim sirotam v Bosni. (J.J.) NOVICE V ZNAMENJU SPOŠTOVANJA DRUGAČNIH Polnočnica v obnovljeni cerkvi S slovesno božično polnočnico se ponovno odpirajo vrata glavne cerkve v Dolini. Obnovitvena dela, ki so se zaCela preteklega julija, dan po slovesni maši ob prazniku vaškega zavetnika sv. Urha, so sedaj zaključena. Poslopje je pridobilo nov, svež zunanji videz, poleg tega pa so bili nujni posegi opravljeni tudi v notranjosti. Tako pomembno priložnost za vso všako skupnost bo poleg nocojšnje polnočnice obeležil Se nedeljski koncert Pihalnega orkestra Breg, ki bo ob 11.30 nastopil z božično navdahnjenim sporedom na dvorišCu Mladinskega krožka, (dam) Spet štefanovanje v Boljuncu Po dveh letih se v Boljuncu spet obuja Stefano-vanje v svoji tradicionalni obliki: tudi zaradi prostorske stiske (gledališče so namreč popravljati) je v tem Času odpadla že običajna kulturna prireditev, ki jo je KD France Prešeren vselej pripravilo na popoldan sv. Stefana. Tako bo letos kot vselej na vrsti najprej luCanje, ko se bodo na vaškem trgu, okrog 14.30 oziroma po blagoslovu, zbrale BoljunCanke in »luCale« jabolka. Ob 17. uri pa bo v dvorani občinskega gledališča na vrsti prireditev, na kateri bo nastopil društveni tamburaški ansambel, ki ga tudi v prenovljeni zasedbi vodi Ervin Žerjal. Spored pa bo dopolnil nastop klepetavih venderigel Vanke in Tonce, ki se prvič predstavljata domačemu občinstvu po uspešnem gostovanju v Astraliji. (dam) Na Proseku koncert ob koncu leta V nedeljo popoldne ob 17. uri bo Godbeno društvo Prosek priredilo v Kulturnem domu na Proseku tradicionalni koncert ob koncu leta. Proseška godba je začela zaključne koncerte na Stefanovo, tako so godbeniki poimenovati svoj nastop pred 14 leti, t. j. na prvem koncertu leta 1979. Od tedaj je koncert postal tradicionalna prireditev, na kateri se godba predstavi s popolnoma novim programom. Obenem pa je to postala že ustaljena priložnost, da si kulutrni delavci s Proseka-Kontovela izmenjajo voščila. Tako bo tudi na letošnjem 15. koncertu, na katerem bobo godbeniki izvajati pretežno modeme in melodične skladbe, ki so jih naštudirali pod vodstvom mladega dirigenta Aljoše Starca po poletnem premom. Letošnja novost bo krstni nastop mladih gojencev glasbene Sole Godbenega društva Prosek. Prijetne božičnice v dolinskih vrtcih Na raznih osnovnih Šolah in v otroških vrtcih je bilo v prejšnjih dneh zelo veselo in živahno. Pred odhodom na počitnice so otroci pripravili pod vodstvom svojih učiteljic vrsto prijetnih prireditvic. Pred novoletnimi prazniki so z božičnicami skleniti pouk tudi otroci dolinskih vrtcev in osnovnih šol. Staršem in vzgojiteljem pa so voščili s prireditvami, ki so bile po vsebinah in opravljenem delu nekaj veC kot običajni predbožični nastopi. Slovenski in italijanski malčki vrtca v Dolini so se v torek posloviti od starega leta in pozdraviti letošnji božic z ljubko lepljenko, ki je starše in nonote, ki so polnoštevilno prihiteli na božičnico, popeljala na vseh pet kontinentov. S pesmijo okrog sveta ati Gi-rotondo intorno al mon-do so potovali z vlakcem, ki je pojoC puhal od avstralskih širjav, skozi ameriške indijanske vasi, preko afriške džungle, mimo riževih polj na Kitajskem, do naše dobre stare Evrope, kjer se je konCno ustavil in poz-vonkljal z znamenito Gingel Bell porajajočim se praznikom v Čast. Tako so otroci - v slovenščini in italijanščini -polno predani svoji domišljiji, ki je bila še bolj pisana in »resnična«, ker so znale marljive učiteljice Nadja in Marina, Eva in Elisa vse dogajanje še podkrepiti s tipičnimi in pisanimi kostimi in preprosto, a živahno scenografijo, doživeli svet tik pred božičem, ki je po tradiciji praznik miru in sprave. Bilo je prijetno in na trenutke ganljivo in v takem vzdušju si je bilo lepo - s polnimi usti dobrot, ki so jih spekle mamice same - voSCiti vesele praznike. Božični utrinek je tako kronal med letom začeto raziskavo na temo drugačnosti in spoštovanja med pripadniki različnih narodov in narodnosti. Sodelovanje med otroki obeh narodnosti je prišlo do izraza tudi v V nedeljo, 26. t.m. bo v Miljah nastopal Pihalni orkester »Citta di Muggia«, ki ga vodi profesor Giorgio Brezigar. Skupina, ki jo sestavljajo mladi inštrumentisti, je nastala leta 1991. Po enem letu resnega in temeljitega študija se je Pihalni orkester uvrstil na tretje mesto na evropskem natečaju v Češkoslovaškem mestu Pardu-bice. Dirigent orkestra prof. Brezigar je bil mnogo let prvi klarinet v orkestru gledališča Verdi in pa docent na državnem konservatoriju G. Tartini. Ob tem pa je še koncertiral bodisi s triom Ars Nova, bodisi kot solist pod taktirko Boura, Gavazzenija, Ma-tatica, Svetlanova in drugih. Spored koncerta bo predstavil miljskemu občinstvu priredbo Mozartove simfonije K 551, boljunskem vrtcu, kjer so za to priložnost uprizorili Božic v gozdu in ob tem razvili temo prijateljstva. Skupen božični nastop pa so v teh dneh pripravili še v MaCkoljah, kjer je šlo za sodelovanje med krajevni osnovno šolo in otroškim vrtcem. Božična vošCila pa so si otroci zamisli v obliki igrice z naslovom Ko medvedek je hotel zvezde gledati, (ris-dam) znane z vzdevkom Jupiter, uverturo Zauberflote istega avtorja, koncert za oboo Arcangela Corellija ter simfonijo k operi LTtaliana in Algeri in Tarantello Goacchina Rossinija. Koncert bo v nedeljo, 26. t.m., ob 18. uri v gledališču Verdi v Miljah. Luisa Antoni t Zapustil nas je nas dragi Adriano Cej K zadnjemu počitku ga bomo pospremili danes, 24. decembra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoča sestra Stana in nečak Ilario z družino Trst,24.12.1993 _______GLASBA______ Koncert orkestra »Citta di Muggia« MALI OGLASI OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci št. 47. BRIŠKO VINO, pristno in po ugodni ceni, raznih sort prodaja Avgust Stekar - ValerišCe 11, Steverjan. Tel. (0481) 884066. KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na št. 229191. IMAŠ PROBLEME s težo? HoCeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. MLADO SLOVENSKO DEKLE išCe delo na območju Goriške kot otroška varuška, natakarica ali v tovarni. Tel. (0481) 882537. NUDIM pomoC kot varuška otrok ali ostarelih in za likanje. Tel. na št. 213936 ob večernih urah. IŠČETE varuško za vašega otroka (predšolskega ali tudi za šolarja)? Tel. ob uri kosila (0481) 78080. NUDIM lekcije iz nemščine srednješolcem. Tel. na št. 229566 od 13. do 14. ure. ZARADI nuje prodam pianino po izredno ugodni ceni. Tel. na št. 660645 od 19.00 do 21.30. PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen Crn zidni klavir »forneris« v starem stilu. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 411517 RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297. Odprta bo tudi danes, 24. decembra. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob dragega Mariota daruje brat Pepi 100.000 lir za SD Breg in 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. . Namesto cvetja na grob Milke Pecikar Bidovec darujejo bratje Legiša (Devin 5) 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Mariota Milica darujeta Mario in Sonja 50.000 lir za SK Kras. Ob obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 50.000 lir za popravilo cerkve v Zgoniku. V počastitev spomina strica Milana Cebulca darujejo Irma, Mario in Anamarija z družinami 150.000 lir za Sklad Albina Bubniča. t Prerano nas je zapustil naS predragi Vanček Doglia Pogreb bo danes, 24. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Samatorco. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Žarko in Ivo ter hčerka Miranda z družinami, sestra Cvetka in drugi sorodniki Iskreno se zahvaljujemo njegovemu prijatelju Toniju in družini, dragi prijateljici Zori in gospe Marisi. Samatorca, 24. 12. 1993 Zbogom NONO Erika, Christian, Wal-ter, Eliana, Monica in Martina 26.12. 1988 26. 12. 1993 Ob peti obletnici smi' ti dragega ZdravkaKanteja se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Prosek, 24. 12. 1993 25.12.1990 25.12.1993 Minila so tri leta, odkar si nas zapustil dragi Franc Križmančič Z ljubeznijo se ga spominjajo SVOJCI Bazovica, 24. 12. 1993 24. 12. 1992 24. 12.1993 Ob prvi obletnici smrti Jožefa Pečarja se ga spominjajo Lučka, Renato, David, Niko, Marcela in Zoro Trst, 24. 12. 1993 Ob bridki izgubi dragega oCeta Maria izreka Pavlu iskreno sožalje Fantovska Boljunec Ob bridki izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Mirjam in svojcem iskreno sožalje ravnateljica, uCno in neucno osebje Dolinskega didaktičnega ravnateljstva Ob težki izgubi dragega oCeta Marija Žerjala izreka Pavlu in sorodnikom občuteno sožalje KD France Prešeren Ob smrti drage mame Rožke izreka prijatelju Rinu iskreno sožalje TPK Sirena Ob smrti dragega moža in oCeta Maria izrekajo svojcem iskreno sožalje Henrik, Rita in Elisa Ob izgubi dragega oCeta izrekajo Mirjam in prizadeti družini občuteno sožalje prijatelji TRST Petek, 24. decembra 1993 7 KD France Prešeren iz Boljunca vabi v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v Gledališče France Prešeren na tradicionalno praznovanje sv. Stefana Nastopajo: Tamburaški ansambel KD France Prešeren, Vanka in Tonca ter člani Dramske skupine. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi tradicionalni koncert na Stefanovo, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! OTROŠKI ZBOR LADJICA, DEKLIŠKI ZBOR DEVIN IN FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na DOBRODELNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI ua Stefanovo, v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri v cerkvi sv. Duha v Devinu. FOTO TRST 80 prireja fotografsko razstavo Darko Bradassi BISERI V LEDU V galeriji “LE CAVEAU”, Lil. Sv. Frančiška 51/a, od 27. 12. 1993 do 31. 12. 1993, umik: 10.30 - 12.30, 17.00 - 20.00. Odprtje, razstave v ponedeljek, 27. decembra, ob 18.00 KD IVAN GRBEC priredi za člane in prijatelje TRADICIONALNO PREDSILVESTROVANJE v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v društvenih prostorih. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - TRST ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM IN KRUT sporočajo, da bo TRADICIONALNA NOVOLETNA DRUŽABNOST dne 29. decembra ob 17. uri v Gostilni Sardoč v Prečniku. Nastopajo: MPZ Vasilij Mirk in ZPZ folklorne skupine Stu ledi. Obenem sporočajo, da bo odhod avtobusov iz Trsta s Trga Ober-dan (pred Deželno palačo) ob 16.30, z Opčin (nasproti zadnje Postaje openskega tramvaja) ob 16.45 in s Proseka ob 16.50. Dijaška matica se iskreno zahvaljuje vsem svojim Podpornikom in dobrotnikom. Njim in njihovim družinam želi srečen Božič ter Uspešno novo leto. Prispevajte za SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO Boris M. Gombač Trst' - Trieste. . Dve imeni ena identiteta. Delo govori o Trstu, o naši prisotnosti v tem mestu, ter o vlogi zgodovine in zgodovinopisja pri reševanju bistvenih odnosov obeh narodov na tem zelo občutenem geostrateskem prostoru. Knjigo lahko dobite v Tržaški knjigarni Pripravljalni odbor božičnega semnja Za božic skupaj -Natale insieme iz Nabrežine se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je praznovanje tako lepo uspelo; posebno se zahvaljuje nabrežinski godbi, moškemu zboru Igo Gruden, violinistu Stefanu Jobu in organistu Mitju Pernarčiču, g. župniku B. Breclju, občinski upravi in vsem prostovoljcem, ki so očistili okolico cerkve., okrasili trg Na Križadi in pogostili obiskovalce. Izkupiček dobrodelnega semnja bo namenjen občinskim otroškim otroškim vrtcem. DARILA in DARILCA zw ose že/pe in ofuise: ...'CjrafiAe ... ftctseter ...leseni, keramični, kamniti in usnjeni izdelku... TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST, Ul. Sv. Frančiška 20 tel. 635969 ... i\ie sama knjige! VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 24. decembra 1993 ADAM IN EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 2.14. Jutri, SOBOTA, 25. decembra 1993 BOŽIC VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb raste, brezvetrje,vlaga 67-odstotna, nebo poo-blaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje. ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Mark Colbassi, Massimo Karis, Simone Danielis, Piero Scrobogna, Alessia Co-stantino Mucio, Astra Po-relli in Maja Guštin. UMRLI SO: 61-letni Mario Zeriali, 55-letni Giulio Torcello, 58-letni Antonio Calcagno, 63-let-ni Claudio Pelizon, 68-letna Tea Tare, 78-letna Guerrina Marega, 60-letni Gaetano De Gioia, 71-let-ni Giuseppe De Gravisi, 82-letni Santi Cechetti, 87-letna Maria Davanzo, 85-letni Galliano Bmnati, 93-letna Roberta Vessia, 69-letni Silvanon Bossi. OKLICI: podčastnik javne varnosti. Luciano Ponis in prodajalka Cri-stina Malabarba, tiskarski delavec Silvano Pelle-grina in grafična delavka Emanuela Acquavita, elektricist Alessandro Rudes in gospodinja Ma-nuela Parovel, trgovec Giuliano Di Donato in uradnica Adriana Arnež, geolog Giorgio Noliani in uradnica Liviana Miche-li, inštalater Luigi Bizai in brezposelna NataSa Ottonelli, delavec Roberto Millo in delavka Ma-nuela Truschinger. KAM PO BENCIN Jutri, 25. t. m., bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Tre Foraggi7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202) IP Trg Valmaura Devin-Nabrežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Fomo 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) L] LEKARNE Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. decembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Sobota, 25. decembra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje), Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel.. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998]. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). KAM PO BENCIN V nedeljo, 26. t. m., bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Libertš 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA-Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Nedelja, 26. decembra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Largo Osoppo 1 (tel. 410515), Trg Cavana 1 (tel. 300940), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998), Opčine - Proseska ulica 3 (tel. 214441). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE - Proseška Ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE - Proseska Ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30 »Un mondo perfet-to«, r. -i. Clint Eastvvood, L Kevin Costner, Laura Dern. Jutri in v nedeljo isti film s sledečim urnikom: 14.45, 17.15, 19.45, 22.15. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30 »II figlio del-la Pantera rosa«, r. Blake Edvvards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05 »M. Butterfljr«, i. Jeremy Irons, John Lone. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci, i. Kea-nu Reeves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2 - 14.40, 17.05, 19.30, 22.10 »La časa degli spiriti«, i. Ugasnite starega TV. Prižgite novega pri š vi, Vaš stari TV ali videorekorder velja do 500.000 Hr, če kupite novega PHILIPS do 31. decembra. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabel-la Rossellini. NAZIONALE 4 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villag-gio. GRATTACIELO 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Aladdin«, risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. EDEN - 15.30 - 22.00 »Sorelle superbagnate«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 »Anni no-vanta - Parte II«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, Andrea Roncato. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r. -i. Woody Allen, i. Diane Keaton. LUMIERE - Danes zaprto. Jutri: 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Caro dia-rio«, r. Nanni Moretti. RADIO - 15.30 - 21.30 »Sessualita totale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob dragega Mariota daruje brat Pepi 100.000 lir za SD Breg in 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Milke Pecikar Bidovec darujejo bratje LegiSa (Devin 5) 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Mariota Milica darujeta Mario in Sonja 50.000 lir za ŠK Kras. Ob obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 50.000 lir za popravilo cerkve v Zgoniku. V počastitev spomina strica Milana Cebulca darujejo Irma, Mario in Anamarija z družinami 150.000 lir za Sklad Albina Bubniča. CU OBVESTILA TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala od ponedeljka do sobote po običajnem urniku od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. FOTO TRST 80 prireja fotografsko razstavo »Biseri v ledu«. Svoja umetniška dela bo prikazal Darko Bradassi. Razstava bo v galeriji »Le Caveau«, Ul. sv. Frančiška 51/a, od 27. do 31. decembra letos, od 10.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure. Vljud- no vabljeni na odprtje v ponedeljek, 27. t. m., ob 18. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA razpisuje javni natečaj na osnovi listin in izpitov za mesto načelnika II. Sestavljene delovne enote - financa, računovodstvo, ekono-mat - 7. funkcionalna kvalifikacija. Kandidati morajo biti v posesti univerzitetne diplome iz ekonomskih ved. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 dne 17. 1. 1994. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za osebje. Na Visoki Soli telesne vzgoje ISEF v Rimu je z odliko in pohvalo diplomirala Arianna Bogateč Iskreno ji čestitajo tata, mama in brat Lorenzo Predvčerajšnjim je v zgodnjih jutranjih urah nabrežinsko okolico osrečila novica o rojstvu Ambroža Malemu, Saški in Pavlu Čestitata SD Sokol in SKD Igo Gruden □ ČESTITKE Jutri praznuje rojstni dan gospa SLAVA ŽERJAL iz Boršta. Se na mnoga zdrava leta ji želijo Vida in Marta z družinama ter vsi sorodniki. Na Stefanovo praznuje nas očka Bogdan Milic svoj okrogli 40. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Nastja, Aljaž in Tajda z mamo. Pridružujejo se Milka, Sergij in Katja, Bruna in Gigi ter Igor in Darja s Tadjanom. V Sesljanu SEBASTIJAN živi in v nedeljo prvi rojstni dan slavi. Vse najboljše mu iz srca želijo nona, nono, stric in vsi, ki ga imajo radi. VITAL s. r. I. z. o. z. načrtovanje parkov in vrtov vzdrževanje zelenih površin gradnja Kraških zidov postavljanje ograj (Tel. 383811) TRST- Ul. Travnik 10 (industrijska cona) imocr&In Proapin s propolisom pri vnetju sluznice ustne votline, dlesni in žrela, pri ranicah in odrgninah ter razjedah na želodcu in dvanajsternihu. PPOAPIN kapljice, tablete, razpršilo, Uapsule PHOAPIN ho potrebujete propolisl IZ MEDEXOVE ČEBELJE LEKARNE medex tiut>l|a[felWQCLldlagi srednjih t alutah pa je ro otne točke. Te n. Pri veCjih pril iti in prodajati ogoje nakupa 77,10 77,10 77,13 77,15 sCajev po tre-izmerje Banke Sajl veljalo za vih In nakupih njo valuto po li prodaje. 23. DECEMBER1993 v URAH valuta (') nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1661,500 — ECU — 1888,630 — nemška marka — 977,930 — francoski frank — 286,960 — funt šterling — 2493,580 — holandski gulden — 873,100 — belgijski frank — 46,995 — španska pezeta — 11,907 — danska krona — 250,320 — irski funt — 2377,610 — grška drahma — 6,808 — portugalski escudo — 9,565 — kanadski dolar — 1250,190 japonski jen — 14,989 — švicarski frank — 1155,420 — avstrijski šiling — 139,070 — norveška krona — 225,460 — švedska krona — 201,410 — finska marka — 292,440 — avstralski dolar — 1125,670 — 22. DECEMBER 1993 v ŠILI NGIH valuta nakupni srednji ameriški dolar 11,8000 12,3000 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 17,5000 18,3000 švicarski frank 811,5000 841,5000 belgijski frank 33,0500 34,3500 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,6970 0,7370 danska krona 175,5000 182,5000 norveška krona 157,5000 164,5000 švedska krona 139,5000 146,5000 finska marka 203,5000 213,5000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,4000 8,9000 japonski jen 10,5000 10,9000 slovenski tolar 9,00 9,50 hrvaški dinar 0,00 0,060 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Gesla križanke 12-12 1 - Miklavž, 2 - Božiček, 3 - Befana, 4 - Dedek Mraz Rešitev križanke 12-12 Vodoravno: Spiritualizem, Tomaž Akvinski, Atik, nosatost, NATO, krt, Olt, Vipava, rentar, Montini, Iri, TO, stana r, Lionel, Jarnik, Esmeralda, kravina, Arka, karbunkel, Rao, kna, aval, efemeride, ajvar. Ca, okno, amilaza, Atenka, alk, Kulm, Na, O AS, barel, a le, lakaj, a ras, orel, bavtara, An tiste n, žaganje, fevd, Befana, Li, Ivanka, polž, trn, samček, CA, dom, oro, Nin, Arko, Ela, Marti, Danakil, TNT, kis, Ork, Joop, Ule, ikra, Ajdovščina, Eol, Dedek Mraz, JT, llin, Al, bide, pater, Seneka, vera, piskalo, Ava, aktinon. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Petek, 24. decembra 1993 31 nagradna akcija z radiom glas uubljane NAGRADNA AKCIJA BMW - sanje in resničnost Serija 8 coupe daje videz družinskega avtomobila Izdelovanje coupejev je za tovarno BMW že tradicija. Vznemirljiva, stilno izdelana karoserija serije 8 coupe daje videz družinskega avtomobila. Sprednja linija, oblikuje jo raven, zaokrožen pokrov motorja, se prek srednje, vitke linije estetsko nadaljuje v zadnji, dvignjeni del avtomobila. Vrhunec serije 8 so prav gotovo dosegli s sanjskim in zavidanja vrednim modelom 850CSi. Ta Športni model avtomobila odlikuje njegova izredna moc in tehnologija. Motor V12, za katere-8a je značilen nov, dinamičen sistem vožnje, vam zagotavlja tolikokrat poudarjeno varno vožnjo. V tem avtomobilu vas ne bosta presenetila ne led ne sneg na cestišču, ogrozil pa vas ne ho niti nepričakovani ovinek. Z regulacijo sedeža, te- Coupe 850 CSi je sanjski model leta 94 ga lahko prilagajate glede poleg varnosti zagotavljajo na dolžino, višino, konturo tudi udobje. naslonjala, vam pri BMW Marjeta Smolnikar Coupe 850CSi Motor V12 280 kW (380KS) NajveCji vrtUni moment: Najvecja hitrost: 550 Nm pri 4000 vrtljajih 250 km/h Poraba goriva: Pospeški: 90 km/h 8.51, od 0 do 100 km 6 sek. 120 km/h 10.21 od 80 do 120 km 5,9 sek. V našem časniku lahko ob sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete. Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHZ), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsak dan na tej strani. In kako je bilo ta teden? Labirint znanja je spet deloval v polni zasedbi. Alenka in Tomaž sta bila super razpoložena, ubogi izžrebanci, ki sta jih zasliševala, pa so se potili »liter na uro«. Vseeno so uspeli izpuliti nekaj nagrad. Srečneži so: Mili Kobal - 9000 SIT, Jasna Bertoncelj - 8000 SIT, Peter Kastigar - 6000 SIT in Samo Krašovec -1000 SIT. a m Ime in priimek^ Telefonska številka:. Naslov:___________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Danes godujeta Adam in Eva, prva starša Na dan pred božičem se Cerkev spominja prvih staršev, Adama in Eve. Njuno življenje je opisano v prvi Mojzesovi knjigi Geneza. Ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, ni bilo človeka, ki bi obdeloval polja in gospodoval živalim. Zato je šesti dan stvarjenja naredil človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil oživljajočega duha. Tako je človek postal živo bitje. Da pa bi človek ne živel sam na zemlji, mu je Bog ustvaril pomočnico. Bila sta torej mož in žena. Postavil ju je v edenski vrt, poln rastlinja in živali, da bi ga obdelovala in varovala. Prepovedal pa jima je jesti od drevesa spoznanja. Toda kaCa je zapeljala Evo, zaužila je prepovedani sad in ga dala tudi Adamu. Odprle so se jima oCi in spoznala sta dobro in hudo. Da pa bi ne jedla tudi od drevesa življenja in živela vekomaj, ju je Bog izgnal iz raja, rekoC: »V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.« Po izgonu iz raja je Eva rodila Adamu dva sinova, Kajna in Abela, kasneje pa še veliko sinov in hčera. V svetem pismu stare in nove zaveze je še veliko mest, ki se nanašajo na prvi človeški par. Stara zaveza ima Adama za naj-veCjega med ljudmi, v novi pa ima prednost v zvezi s Kristusom. Adam je simbol telesnega življenja in krivde, Kristus pa simbol opravičenja in nadnaravnega življenja. Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4: Razmišljali boste o bližnjici do cilja. Pritegnite sposobnega sodelavca in tvegajte dodatno investicijo, pa vam bo uspelo. Minuto pred dvanajsto, a vendarle. BIK 2T. 4 - 20. 5.: Trdoglavi boste in z vsemi kriplji boste branili svoj prav. Ker uspeha ne bo, boste pričeli popuščati in požirati svoj ponos. Pazite le, da ne do konca. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Lotevali se boste stvari, ki jih sploh niste načrtovali, medtem ko boste naloge, katerih rok se izteka, puščali vnemar. Jih bo morda rešil božiček? RAK 22. 6. - 22. 7.: Trud, ki ga boste izkazovali, ne bo pokril razlike, pa Ce se boste Se tako naprezali. Olajšajte si: zarobantite Cez lenobo in nesposobnost nedolžnih. LEV 23.7. - 23.8.; Spoznati boste, da obsojanje ne vodi nikamor in si priznali, da je Se najbolj kriv vas notranji nemir zaradi bližajočega soočenja z neko pomembno osebo. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Ker vas preganja Cas, boste pospešili svoj korak, za spremembo poprositi za pomoč in ubrati najkrajšo moZno pot. Ne bojte se niti strmine niti višine. TEH1NICA 23. 9. - 22.10.: Spoznati boste, da se vam sodelovanje na ponorelem bojišču, imenovanem civilizacija, vse bolj upira. Svoj trud v službi boste zreducirati na nujni minimum. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Čeprav praznikom niste najbolj naklonjeni, se boste tokrat vendarle odločiti za vrnitev v domad log in za dostojno obdaritev svojih Živili korenin. STRELEC 23.11.- 21.12.: Tiščal vas bo višek' energije, kajti idej, kako naj bi jo izrabiti, bodisi nimate ati pa vas premalo mikajo, da bi se vam jih zdelo vredno uresničevati. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznati boste, da je bila minula kriza zgolj preizkušnja vaše odločnosti in pravilnosti vaših odločitev. Prepričati se boste, da ste na pravi poti. VODNAR 21.1. -19. 2.: Zavedate se, da bi bilo treba domačim posvetiti nekoliko veC pozornosti kot običajno. A zavest, da bi se morati znova prisiljevati, se vam odločno upira. RIBI 20.2. - 20.3.: Vase spremembe se bodo razveseliti mnogi. Prišli vam bodo naproti s številnimi vabljivimi predlogi za skupno preživljanje praznikov. Komu se boste odzvati? KRIŽANKA Vodoravno: 1. divan, kavC, 5. reka pozabljenja v grški mitologiji, 9. ime albanskega pesnika s Kosova Mekulija, 10. najmanjši delec kemijskega elementa, 11. ime italijanskega zunanjega ministra Andreatte, 13. junak TV serije o bitju iz vesolja, 14. slovenski gledališki režiser (Igor), 15. sinjska viteška igra, 17. avtomobilska oznaka Lecceja, 18. nekdanji finski atlet (Paavo), 20. najveCji sesalec, 21. nadležna žuželka, 22. kubanski narodni junak (Jose), 24. konec polotoka, 25. znamenje živalskega kroga, 26. ime ameriškega jazz glasbenika Davisa, 28. letovišče v Belgiji, 31. sredstvo za omrtvičenje centralnega živčnega sistema, 33. spodnje okončine, 34. francoski filmski igralec (-Jacques), 35. ime slovenskega pripovednika in politika Tavčarja, 36. grška protifašistična vojaška organizacija med drugo svetovno vojno. Navpično: 1. SCinkavec, 2. dalmatinska tovorna žival, 3. vrsta trobente, 4. ime slovenskega kantavtorja Smolarja, 5. grška mitološka pošast (iz Crk Alima), 6. nravoslo-vec, 7. pohorska kamnina, 8. krilati deCki, spremljevalci Venere, 12. kdor se ukvarja z alkimijo, 16. okrajšava za lumen, 18. Vikingi, 19. angleški filmski igralec (Peter), 20. tenko, brušeno steklo, 23. prvi Črki abecede, 25. mesto severno od Prespanskega jezera v Makedoniji, 27. položaj, 29. sladko pecivo iz krhkega testa in sadja, 30. Galatejin ljubimec v grški mitologiji, 32. figura pri Četvorki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 SVT3 ‘tre‘oSou ‘^ijaisoue ‘udg ‘saitpM ‘p ‘jirejAj ‘bso ‘;p[ ‘luimfvj ‘BTlB ‘reqn ‘j[V ‘omureiuag ‘moin ‘pesg ‘B;aq ‘bjoz :ouABiopoy\ Aausaa ŠAH a b c d e f g h Janovskij - Toriran / Kanada 1953 Nerazvite bele figure na daminem krilu samo nemo opazujejo kar štiri Cme figure, ki so sredi akcije. Cmi, ki je na potezi, se je prepričal, da je zavarovanje belega na drugi vrsti prešibko in odločil se je dokončno obračunati z belim kraljem. Kako poteka zmagovita kombinacija Črnega?! Rešitev naloge Dobro zavarovanje druge vrste belega ima vrzel na osnovni - prvi vrsti, kar Črni spretno izkoristi s potezo l...Df2:+H Sedaj se usmeri bela trdnjava na polje f2 in črna trdnjava ima prosto pot na prvo vrsto. 2.Tf2: Tel+ 3. Tfl Lh2+ in po tem vmesnem Sabu je beli kralj v matu 4.Khl Tfl: matlKombinacijo si velja zapomniti! a b c d e f g h Botvinnik - Stepanov / SZ 1931 Velemojster Botvinik je z žrtvijo f kmeta izsilil delovanje belopoljnemu lovcu na točko f7 v Črnem taboru, obenem pa je belemu skakaču s polja e5 odprl nove možnosti. Beli, ki je na potezi, je v nadaljevanju z majhno, toda učinkovito kombinacijo pridobil materialno prednost in odločil partijo v svojo korist. Rešitev naloge Po odigrani potezi belega 1 .Lf7:+ je črni pričakoval zamenjavo dveh lahkih figur belega za Črno trdnjavo. Toda po l...Tf7: je beli skakač 2.Sc4H napadel Črno damo na polju a5 in črni je začudeno opazil, da dama nima dobrega - prostega polja za umik in je takoj podpisal predajo! Pisalo se je leto 1809 Imenovanje in zasluge maršala Marmonta Ilirske province, ki so ime dobile po Ilirih, o katerih so takrat še mislili, da so bili neposredni predniki Južnih Slovanov, so bile v letih 1809-1813 upravno-politiCna enota slovenskih in hrvaških pokrajin pod francosko oblastjo. Napoleon je 25. decembra 1809 za generalnega guvernerja imenoval maršala Marmonta, upravno središče provinc pa je postala Ljubljana, kjer je bil tudi sedež generalnega guvernerja. Takoj so uvedli nekatere pridobitve francoske revolucije: ukinitev stanov, načelo enakosti pred zakonom, odpravo osebnega podlo-žništva in z njim povezanih dajatev. Odpravljeno je bilo cerkveno nadzorstvo nad šolami, z ukazom generalnega guvernerja Marmonta pa je francoska uprava leta 1810 uvedla slovenščino v osnovne šole in gimnazije. V Ljubljani je v tem času delovala vrsta preporoditeljev, zbranih okrog barona Žiga Zoisa. Jeseni leta 1813 so morali Francozi zapustiti nase kraje, z novo, avstrijsko oblastjo pa je bilo konec pomembnih in naprednih pridobitev. PREBLISK Zadovoljstvo je kratek postanek med dvema nezadovoljstvoma. Agatha Christie Silvo KovaC 32 Petek, 24. decembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/ PADAVINE ALPE JADRAN / DEŽ, SNEG, JUGO Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je obsežen ciklon. Hladna fronta je zajela Alpe. Z jugozahodnikom priteka k nam vlažen zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** 30-50% 10-30 A A A i U/ \A/ #### 'T' 'T' 'T' 'T' 30-60 50-80% O-- AAA *** AAA *** nad 80% nad 60 t 5-10 m/s t nad 10 m/s NEVIHTE f DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.42 in zašlo ob 16.21. Dan bo dolg 8 ur in 39 minut. Luna bo vzšla ob 13.10 in zašla ob 03.13. RAZMERE NA CESTAH Ceste po vsej državi so vlažne in spolzke. Promet povsod poteka tekoče. Za mejni prehod Rateče priporočajo zimsko opremo. —"TH Trirmri — FURLANIJA-JK Piancavallo 0/20 cm Fomi di Sopra 0/15 cm Zoncolan 10/15 cm Trbiž 10/60 cm Nevejskn sedlo 20/130 cm Sauris -/- cm VENETO Sappada 0/10 cm SLOVENIJA Soriška planina 50 cm Stari vrh 20 cm Uboje do 35 cm Golte do 45 cm Pokljuka do 35 cm Kandrše do 35 cm Logarska dolina do 15 cm Velika Planina do 30 cm Rakitna snega ni ICrvavec do 40 cm Rogla od 60 do 70 cm M. Pohorje od 40 do 60 cm PUMOVANJE Danes: ob 5.54 najvisje 36 cm, ob 13.31 najnižje -40 cm, ob 20.16 najvisje 10 cm. Jutri: ob 0.22 najnižje -3 cm, ob 6.34 najvisje 40 cm, ob 13.58 najnižje -49 cm, ob 20.43 najvisje 17 cm. Slovenija: Oblačno bo s padavinami. Meja sneženja bo sprva na višini 800 metrov, ponoči pa bo snežilo tudi v nižinah. Temperature hodo od 2 do 8 °C. Sosednje pokrajine: Poslabšanje s padavinami. Na območju Alp bo snežilo do nižin. Pihal ho jugozahodni veter, ob Jadranu jugo. V Sloveniji: V soboto bo spremenljivo oblačno z manjšimi krajevnimi plohami, jugozahodnik bo ponehal. Hladneje bo. Obeti: V nedeljo bo oblačno, predvsem v južnih in vzhodnih krajih bo spet snežilo. Na Primorskem do pihala burja. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA -1/3 TRST 7' CELOVEC o/- BRNIK -3/7 MARIBOR -1/10 CELJE 1/9 NOVO MESTO -1/8 NOVA GORICA.. -V- MUR. SOBOTA 4/10 PORTOROŽ -h POSTOJNA 3/7 ILIRSKA BISTRICA. 4/9 KOČEVJE 0/8 ČRNOMELJ - -2/12 SLOV. GRADEC.. -4/3 BOVEC 7' RATEČE -/3 VOGEL - -3/- KREDARICA -8/- VIDEM -/- GRADEC -/- MONOŠTER 7' ZAGREB -/- REKA -/i- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI o/l STOCKHOLM -4/1 MOSKVA -8/-2 BERLIN 3/2 VARŠAVA -3/0 LONDON 2/9 AMSTERDAM 3/7 BRUSELJ 3/7 PARIZ 4/8 DUNAJ 0/6 ZORICH 4/4 ŽENEVA 5/4 RIM 3/15 MILAN -2/11 BEOGRAD 0/6 BARCELONA 3/13 ISTAMBUL 9/16 MADRID -5/10 LIZBONA 6/13 ATENE 12/19 TUNIS 9/17 MALTA 11/18 KAIRO 13/20 RUSIJA Sedaj se obrestuje brezmejna ljubezen Rusov do vseh živali V zasebnih stanovanjih Rusi uspešno redijo najrazličnejše eksotične živali MOSKVA - V Moskvi lahko vsakdo kupi za precej nižje vsote kot na Zahodu najrazličnejše eksotične živali. Brezmejna ljubezen Rusov do vseh živali (ta je nastala zaradi nekdanjih stikov s prijateljskimi državami tropskega komunizma) omogoča sedaj Rusiji, da je izvoznica aligatorjev, udavov, tigrov, sokolov in najrazličnejših živali, ki jih Zahodnjaki vidijo le v živalskih vrtovih, ne pa v zasebnih stanovanjih. Rusija izvaža tudi ogromno Čistokrvnih psov in mačk. 2e res, da zahodna združenja prijateljev teh Cetveronožcev vihajo noso- ve ob ruskih rodovnikih, a kupci se za to ne menijo, ker so živali lepe in seveda cenejše kot na Zahodu. Kot rečeno, Rusi uspešno redijo na svojih domovih krokodile, kače, opice, tigre, orle... »Ruski« aligator stane tisoč dolarjev, piton pa le 500 dolarjev, kar je dobra investicija za vse, ki hoCejo zavarovati svoje stanovanje, saj je piton uspešnejši od dobermana, ko tat vdre v stanovanje. Zveni skoraj neverjetno, a ruski lastniki tropskih živali so uspešnejši od svojih zahodnih kolegov, saj imajo izreden prirastek, kar jim omogoča precejšen zaslužek. Hillary ponuja pecivo radovednim novinarjem Hillary Clinton ponuja pecivo arkansaškim novinarjem, ki so intervjuvali ameriškega predsednika Clintona, ki se trudi, da bi demantiral vse obtožbe na svoj račun (AP) PEKING / NAJLJUBŽE SPECIALITETE OČETA REVOLUCIJE Maova restavracija vabi PEKING - »Naj vas predsednik Mao ščiti,« zaželi vsakemu gostu prve pekinške restavracije s kuhinjskimi specialitetami iz rojstnega kraja oCeta kitajske revolucije direktor gostišča. Lastnik restavracije I Mao v Shaoshanu, ki so jo odprli v nedeljo in vanjo vložili poldrugi milijon yuanov, je 40-letni PekinCan Ren Baoqing, ki ima tudi podjetje za prevažanje ljudi s taksiji. Zamisel o taki restavraciji in njeno ime pa gre pripisati dinamični 64-letni ženski, ki se je med kulturno revolucijo rokovala z Mao Ze-dongom in zaradi tega trdi, da mu dolguje vse svoje bogastvo. Tang Ruiying je že od leta 1987 lastnica Maove restavracije v Shaoshanu, državnikovem rodnem kraju v Hu-nanu v južnem, najbolj zelenem in razvitem delu Kitajske. »Kar bogati smo,« priznava njen sin, ki vodi novo pekinško restavracijo, a ni zaradi tega opustil svoje zavarovalniške dejavnosti. V restavraciji zaposluje kuharje iz Shaoshana, ki pripravljajo ravno takšne specialitete, kakršne je rad jedel Mao: meso »z okusom divjih gora«, zavitke piščančjega mesa v listih itd., vse skupaj obilno popoprano. Mao Ze-dong je vselej trdil, da »revolucio- narji radi jedo pikantno«... Kaj pa pijače? Seveda Caj iz Hunana in vino ali mineralna voda iz Shaoshana. Ob vhodu v restavracijo je razo-bešena gigantografija zgodovinskega srečanja iz leta 1959 med gospo Tang Ruiying in revolucionarjem -sosedom. Njen sin, ki nosi priimek Mao tako kot večina družin v Shaoshanu, Čeprav niso bili z »velikim krmarjem« nikdar v sorodstvu, je imel tedaj le tri leta, zato se srečanja tudi ne spominja; paC pa ve, da je »Mao venomer mislil najprej na ljudstvo in šele potem nase«. Restavracija, ki ima v glavnem samo privatne sobe, je prostorna in Cista, na stenah pa visijo izključno Maove slike. Po večerji se gostje sprostijo v sobani za karaoke, kjer nepoklicni pevci izvajajo tradicionalne kitajske skladbe, pa tudi kakšno ameriško popevko... »Posli? Dobri so, do konca meseca imamo že vse rezervirano,« se je pohvalil direktor in ogorčeno zavrnil namigovanja, Ceš da je odprl lokal zato, da bi izkoristil zdajšnji spontani ali vodeni »neomaoizem« ob stoletnici državnikovega rojstva, ki jo bodo praznovali Kitajci tako ah drugače 26. decembra. NOVICE Ste debeli? Ne morete v Avstralijo SYDNEY - Funkcionarji avstralskega urada za imigracijo so svetovali okrogli angleški gospe, naj shujša vsaj za Četrtino svoje teže, preden se preseli v Avstralijo. Debelost sodi namreč med elemente tveganja, ki jih predvideva avstralski zakon kot oviro pri imigraciji. Kdor se hoče naseliti v Avstraliji, pravijo vladni viri, mora spoštovati avstralske zdravstvene zakone. Rojstni dan TOKIO - Na Japonskem je bil včeraj državni praznik, ko se je nekaj tisoč ljudi zbralo pod balkonom cesarja Akihita, da mu vošCi vse najboljše za rojstni dan. Akihito se je trikrat pokazal na balkonu s prestolonaslednikom Naruhitom, ženo Masako, princem Akishinom z ženo Kiko in s princeso Nori. Cesar je svojim podanikom zaželel vse najboljše v letu 1994, ki naj bi bilo boljše od prejšnjega. Omenil je tudi številne naravne katastrofe, ki so prizadele Japonsko v letošnjem letu. Preveč nesreč za kitajska letala PEKING - Vrsta letalskih nesreč, ki so se letos pripetile na Kitajskem, so direktorja kitajske letalske družbe drago stale. Njegovo mesto je namreC prevzel ing. Chen Guangyi, sekretar partije v pokrajini Fujian, medtem ko je dosedanji direktor Jiang Zhuping nazadoval in je sedaj namestnik direktorja. Samo v zadnjih 14 mesecih je bilo 8 letalskih nesreč, kar 9 kitajskih letal pa so preusmerili na Tajvan.