Poštnina platana v golo vini Seoa-flKdut MttVAJT® GORICA W> ljudskim posojilom bomo pospešili izgraditev države Solkan, 18. junija 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto II. štev. 14 Zgodovinski dan v borbi primorskega ljudstva Položili smo temelje Nove Gorice Slavnostni pričetek visokih gradeni Teko samo ljudstvo, ki se zavedli, da z lastnimi silami gradi socializem in lepšo bodočnost delovnega človeka V nedeljo 13. t m. smo v Novi Gorici svečano postavili temelje našega kulturnega in gospodarskega središča. Gradilišče in vsa okolica je bila za ta dan slavnostno okrašena, saj je ta dan prav gotovo zgodovinski dan v borbi primorskega ljudstva. Množice so se že v zgodnjih jutranjih urah zgrinjale na magistralo, ki bo glavna ulica Nove Gorice in so že vsa dela pred asfaltiranjem končana. Mnoge brigade so prišle s krampi in lopatami na ramah po več kilometrov peš in na to z vlakom do samega gradbišča. Borbeni duh sleherne brigade je spremljal graditelje, ki so se dobro zavedali, da bodo s prostovoljnim delom pri kopanju temeljev mnogo pripomogli k izvajanju plana. Nasmejani obrazi so pričali, da je naša borba za plan borba delovnega ljudstva, ki ustvarja danes s prostovoljnim delom svoje blagostanje in obenem likvidira vse ostanke stare miselnosti in kapitalističnega gledanja na svet. Zagoreli kmečki fantje in dekleta so skupno z delavci in delovno inteligenco ob spremljanju godbe pod rdečimi zastavami in transparenti Pod vodstvom brigdairjev odšli na svoja delovna mesta. Vsaka brigada je imela svojo številko in tudi označeno mesto svojega dela. V glavnem so delati pri kanalizaciji ob magistrali, na obhodni cesti Šempeter—Solkan, na regulaciji Korena ter pri kopanju temeljev za lesni kombinat, stanovanjske bloke ter pri stavbi okrajnega izvršilnega odbora. Za vsa ta dela je bilo 79 brigad, ki so bile nekatere številčno močnejše, druge pa kvalitetno boljše. Če pomislimo, da se je zbralo 13. junija 1948 na gradbišču Nove Gorice okrog 4000 ljudi, jc to Prav gotovo porok, da bomo postavljene iplanske naloge izvršili, šc več, da jih bomo presegli, saj je bil ta dan delovni polet naših množic na taki višini, kakor more kiti samo pri ljudstvu, ki sc zaveda, da z lofsitnimi silami gradi socializem. Duh tekmovanja je zajel že v prvih urah prostovoljnega dela brigade, ki so sc borile za prehodno zastavico. Delo se jc prav radi tega iz ure v uro stopnjevalo in so se vse bolj presegale postavljene norme kljub temu, da je bila velika vročina. Col je presegel normo v začetku kar za 40VO, čeprav jih je bilo v brigadi samo 14. Toda njihovi krampi in lopate niso mirovali. Da so po-edinci metali zemljo iz jam kar z rokami, nam jasno dokazuje vi- soko delovno zavest, ki nam jo narekuje naš petletni plan. Za Colom pa nikakor niso zaostajale druge brigade, kakor Domber-ška, Solkanska, Vipavska, brigade iz Brd in Krasa ter brigade mostovnih delavnic, ki so se med seboj borile za naziv udarnika frontovske brigade. Po končanem delu jc s tribune na glavni mestni ulici spregovoril v imenu okrajnega izvršilnega odbora predsednik OLO tov. Jože Primožič, ki je tudi podaril najboljši brigadi iz Cola prehodno zastavico v trajno last. Vsi graditelji so ob tem dnevu sprejeli tudi spominske značke. Daši smo za mobilizacijo delovne sile pri otvoritvi gradenj Nove Gorice dosegli lepe uspehe, moramo na drugi strani opozoriti tudi na pomanjkljivost, kd so se pokazale pri delu. Na gradilišče je prišlo več ljudstva, kakor se je pričakovalo in zato vse brigade takoj ob začetku dela niso imele določenega mesta dela. Sta- tističarji so v glavnem izvršili svojo nalogo, niso pa bili v zadostni meri propagandist pri svojem delu, kakor so to bili nekateri pri brigadah, ki so dosegle najboljše uspehe. Take in podobne napake bomo marali v bodoče odpraviti, ker bomo le tako lahko izvrševali postavljene naloge, katere smo si postavili v predkongresnem tekmovanju. Ljudstvo našega okraja je s tem dnem dokazalo, da je poit. po kateri gre kljub rovrjenju zapad-nih imperialistov, jasna in hkrati trda. Z boljšo organizacijo pri delu bomo šc v naprej s prostovoljnim delom gradili Novo Gorico, ki bo najhujši udarec hujskačem na novo vojno, v isti meri pa tudi podpora delovnemu ljudstvu onstran meje, Id se še danes bori za svoje najosnovnejše človečanske pravice. Vložili bomo vse sile za gradnjo Nove Gorice ter s tem zagotovili tudi to, da se nam vrne naša in samo naša stara Gorica. B. R. (folfgada itev. $ ». .... brigada štev. 5 — Col, 14 ljudi....« mi je bilo dodeljeno v soboto popoldne na sestanku statističnr-jev. Nisem. bila aaSJbvoljiia, ker Col, kot sem slišala, ni bil med najboljši, mi. In še samo 14 ljudi! Zavidala sem tistim, ki so jili imeli 100, 200 in še vei. Kaj bo opravilo 14 ljudi iz Cola! Niti misliti ni, da bi mogli tekmovati za prehodno zastavico z drugimi brigadami iz »dobrih« vasi, ki so Mie prijavljene dokaj številno. Udala som Ho zgodaj zjutraj so se začele zbirata delovne brigado z vseh strani goričkega okraja o«, znance Cola, in okrog i, k.i so že ob a, da so lahkč Brigada St. 5 Iz Cola sl Je priborila prehodno zastavico v trajno last se. No, bodo naredili pa6 kor bodo. Tudi fe bodo prcvrgli samo dve lopati zemlje, bo to prispevek za izgradnjo Nove Gorice. V nedeljo zjutraj sem žo ob pol še-stih, skupuo z drugimi stntističarjl, čakala na zbirnem mostu s številko 5 na prsih. Cukala sem in bila v dvomu, ali bo iz Cola sploh kdo prišel, kor jo vas tako oddaljeno. »Kje pa je tista številka 5«, zakliče mlad, krepak fant iz Cola, in mene se zbere 14 ljudi, treh zjutraj šli od doma, pravočasno prišli na delovno mesto. »Prehodno zastavico moramo ini odnesti, čeprav nas je samo 14. Pokazati hočemo, da znamo delati!« so se med seboj pogovarjali, ko so na magistrali čakali na odhod na delo. Takrat so nisem več bala kot prejšnji dan, ker sem videla, da imajo ti ljudje resno voljo do dela in bodo lahko tekmovali z ostalimi brigadami, čeprav so močnejše. Dodeljen nam je bil teren na izkopu kanalizacije ob glavni mestni cesti. 14 ljudi so je s silnim zagonom zarilo v zemljo. Vsi so bili blatni. Sonce jo močno pripekalo, da se jo v glavi kar vrtolo in pot curkoma lil s teles. Odnehali niso. Bodrili so so med seboj s parolo: »Prehodna zastavica mora z nami na Col!« Ker je bilo z lopato nerodno delati, so kar z rokam4 odmetavali kepe zemlje, da jo šlo bolj hitro. Priti čim globlje in s tem čim bolj preseči normo, je bil njihov cilj. »Trikrat kur ra!« zavpije mlada učiteljica, ki jo tudi prišla skupno z vaščani na prostovoljno delo, ko so dobili prehodno zastavico zu najboljši delovni uspeh v prvih dveh urah. Tedaj so je delo še stopnjevalo. Hoteli so na vsak način zastavico olnlr-žati do koncA in jo odnesti nu Col. »Pazite, zastavico bomo vzeli, ker zgleda, da bo delovni kolektiv iz Dornhorga boljši od vas,« rete ob pol 13. preddelavec v modrih hlačah. »Ne, no, ne, zastavice pst ne damo kar tako! Delati hočemo do 13. ure in tedaj bomo šele videli končne rezultate!« vpijejo vse vprek Colani. Razvilo so jo pravo tekmovanje med dvojna delovnima kolektivoma. Dornbcr- Nadaljcvanjc na 2. strani Teden matere in otroka Esi bJ cd 2o. do 28. jitKija V dneh, ko so pripravljamo za Teden matere in otroka, jo naša dolžnost, da so čimbolj poglobimo v delo tako, da bo prišla do izraza skrb našo ljudske oblasti, hkrati pa, da seznanimo čim širšo javnost z delom naše organizacije, ki ima veliko zaslug na področju zaščito matere in otroka. Tov. Ana Vuga Tovarišica Ana Vuga je po osvoboditvi posvetila vso svojo ljubezen vojnim sirotam. S pravilnim razumevanjem obiskuje stare, onemoglo in bolne in s tem pomaga ljudski oblasti pri reševanju socialnih nalog. Kot žena in mati naj bo svetel zgled vsem članicam AKŽ, ki so poleg skrbi za družino vključujejo v delo za srečno bodočnost naše domovine. M. P. Žene — matere, zavedajmo se, da je ta teden za našo organizacijo važno izhodišče našega nadaljnjega dela v smislu nalog II. kongresa AKŽ Jugoslavije. Vodilo naj nam bodo besede maršala Tita, da ni dovolj, da so naši otroei nahranjeni in obuti, temveč da morajo biti vzgojeni v naprednem duliu nove Jngoslavijc. Te velike besedo morajo bili svetilnik sleherni ženi. Zato je sveta dolžnost, da v popolni pravni zaščiti naše ljudske oblasti vzgajamo zdrave, poštene delovne ljudi. V tem tednu bo vključen tudi pionirski dan, tako, da bo cilj in program prišel še bolj do izraza. Od AKŽ organizacije do OP, mladine, Zvezo borcev in sindikatov, vsi morajo _ osredotočiti svojo delo na skrbne priprave, da bo zajeto res vse, kar življenjsko veže napredno družino v nevi svobodni domovini, V našem okraju organiziramo sledeče: 1. V vsem okraju bo prirejenih 10 higiensko - zdravstvenih razstav s primernimi predavanji. 2. V Solkanu Ik> razstava krojnega tečaja, otvoritev otroškega igrišča, materinske posvetovalnice, čakalnica za mater z otroci na postaji, bogato sejmišče raznih igrač, knjig itd. 3. V Ajdovščini bomo odprli Dom igre la dela, otroško igrišče, akademijo, pionirsko razstavo, materinsko posvetovalnico in i grafikonom prikazali uspehe žena. 4. V Kanalu bomo odprli materinsko posvetovalnico, otroško igrišče, pionirsko razstavo in izvedli kulturno prireditev. V vsom okraja bomo obdarili 7 najboljših obiskovalk s knjigami, najbolj pcžrtvovalnim ženam pa dali javno priznanje in pohvalo. Ko vseli vaseh, razen navedenih centrov, bodo kultur-n? prireditve skupno z mladino in pionirji. Z izkupičkom bomo podprli počitniške kolonije. Ženo — matere! Pojdimo na delo z vso zavestjo in vzgajajmo našo mladino v patriotičpcin duhu) Vse priznanje izkažimo zlasti tistim našim ženam, ki se poleg materinstva vključujejo v delo za izgradnjo domovine I M. P. Razpisano je ljudsko posojilo Komaj jc pretekel dober teden dni od objave vladne uredbe o ljudskem posojilu, že poročajo časopisi o navdušenju in tekmovanju naših množičnih organizacij ter pocdincev, kdo bo podpisal večji znesek posojila. Tudi izjave najvidnejših predstavnikov našega gospodarskega, finančnega, kulturnega in političnega življenja so dokaz, da to posojilo ni in ne bo izkoriščal mali krog bank, kapitalistov in veleposestnikov, da to posojilo ne bo mešetarcnje med državo in ozkim krogom izkoriščevalcev. Tega posojila ne bodo podpisovali tisti, ki so bili ozko povezani z bivšimi konimpiranimi političnimi strankami in ministri in ki so v stari Jugoslaviji podpisovali večino posojil, pozneje pa z raznimi borznimi in političnimi mahinacijami umetno zniževali ceno in vrednost obveznicam, da so jih mali podpisniki preplašeni zaradi padca vrednosti, prodajali za bagatelo, nakar so ti izkoriščevalci z raznimi zvezami in ukrepi zopet dvignili ceno obveznicam in pri tem ogromno zaslužili, med tem ko so mali ljudje skoraj vse izgubili. Tako n. pr. so obveznice bivšega 2 in pol •/• vojne škode v stari Jugoslaviji padle od dinarjev 1000 na dinarjev 100 in še •manj. Take načine brezsrčnega izko-riščevanja ljudstva in bogatenja naša ljudska država ne more trpeti, še manj dovoljevati. Zato tudi Uredba o ljudskem posojilu že sama zabranjujc nakup in prodajo obveznic. Cena obveznic tega posojila je Din 1000, polovična Din 500 ter 250 Din za mladince. To je zares ugodna cena, posebno še, ker sc bodo obveznice obrestovale po 10°/o in sicer 6% kot redne obresti in 4n/o na račun fonda dobitkov. Vsako leto bo gotovo število obveznic izžrebano tako, da dobi vpisovalec posojila, čigar obveznica bo izžrebana z dobitkom poleg rednih obresti še dobitek od Din 2000 do 100.000. Važno j c tudi, da se bo posojilo vrnilo do kraja 1952. leta. Samo posojilo pa ima velik gospodarski pomen pri izvajanju naše petletke, k^jti to posojilo bo uporabljeno za graditev novih rudnikov, tovarn in električnih central. Na ta način bo tako mogočno narastla, da bi država brez težav povrnila posojilo, poleg tega pa šc izplačala obresti in visoke dobitke. To posojilo pa nima samo gospodarskega, ampak tudi politični pomen, ki sc odraja v naši visoki politični zavednosti, v zavesti skupnosti naših narodov ter ne- odvisnosti napram inozemstvu. Naši narodi dobro vedo, da bi lahko dobili posojilo v inozemstvu, toda pogoji zapadnih bančnikov bi bili težki ter bi pomenili ponovno gospodarsko zasužnje-vanjc naših narodov. Visoka politična zavest naših narodov se zrcali v tekmovanju naših organizacij in pocdincev ter vse naše ustvarjalne mladine, kdo bo podpisal večji znesek in če prebiramo naše dnevne časopise, vidimo, da bo to posojilo zares vseljudskega značaja. Kako bo sprejela razpis naša Primorska? Iz dosedanjega povpraševanja po podrobnostih je razvidno, da je zanimanje zelo veliko, kajti ob tako ugodnih pogojih obrestova-nja in po vrhu še žrebanju dobitkov na obveznice, primorsko ljudstvo še ni moglo naložiti svojega denarja. Zato smo trdno prepričani, da bo Primorska tudi tokrat pokazala svojo visoko politično zavest in v najkrajšem času vpisala ali celo presegla določeno vsoto. Naj se razgiba duh tekmovanja tudi tokrat, ker bo to posojilo krepilo našo neodvisnost od inozemstva, hkrati pa našo gospodarsko samostojnost. Boris Jurca. Vas Predmeji razussoe pomen ljudskega p»sc:ila (fotigada M. 5 (Nadaljevanje s 1. strani) čanov jo DO In dobro delajo. Vso hažo, da si bodo res osvojili prehodno za. stavico. Ob 13. uri zatuli sirena in delo se zaključi. Nič kaj radi niso (Vdani izstopili iz kanala, v katerega so se Cako globoko zarili, da so se komaj še videli iz njega. Inženirji so vse natančno premerili in ugotovili 24,6 kub. metrov izkopa. Norma jc presežena za 34%. Kaj pa če so nas Dorn-berčani prekosili? Zastavico so sedaj odnesli na tribuno, kjer bo čakala do 14. ure, ko ugotovijo končne rezultate in preglasijo najboljše delovne kolektive. Vsi nestrpno pričakujejo. »Tovariši in tovarišice, graditelji Nove (Sorice.. .< prične svoj govor predsednik ILO — Gorica, ».... kot najboljši se je danes izkazal pri deln delovni kolektiv iz Cola, ki dobi prehodno zastavico v trajno last...« Završalo jc med Colani in prevzelo jih je nepopisno veselje. Prehodna zastavica bo res šla z njimi na Col, kot so zjutraj sklenili. Dajala jim bo spodbudo, da bodo tudi pri gradnji svojega zadružnega doma tako poir-tovalno delali kot so danes na gradi-lišču Novo Gorice. Bližala se jc nevihta, zato so se odpravljali domov. Ivan Demut, njihov brigadir, je šel na tribuno, kjer je sprejel prehodno zastavico. Nato pa vsi na kamjon in hajd i njo na Col. Ostala tem sredi magistrale in gledala za odhajajočim kamjonom. Kako rada bi šla z njimi in se skupno veselila doseženih uspehov. V teh štirih urah skupnega dela smo se spoznali. Vesela in ponosna sem bila na številko 5, ki sem jo imela šc vedno pripeto na prsih, saj je brigada številka 5 iz Čoln. ki jc štela samo 14 ljudi, tekniovuJa na dan otvoritve gradbenih del Nove Gorice g 83 brigadami. Cvetka. Kdo ne pozna za časa borbe do tal porušene in požgane Predmeje nad Ajdovščino. Če greš danes v vas, to razdejanje vojne še prav težko opaziš, saj so skoraj že vse hiše popravljene in pod šlreho. Tudi zadružni dom na Predmeji že stoji in bo do V. kongresa KPJ popolnoma urejen. Ljudstvo iz Dola in Predmeje pa se s lemi uspehi še ni zadovoljilo in bo v bodoči za dograditev porušenih hiš in pri gradnji Nove Gorice naredilo še nad 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Predmejčani ludi prav dobro razumejo vse uredbe naš; zvezne vlade in jih v svoji vasi tudi 100*/* izvajajo. Tudi uredbo o ljudskem posojilu so na Dolu Predmeji pravilno razumeli; saj vedo, da bodo s lem pripomogli k izvedbi petletnega plana, ki nam bo zagotovil dvig splošne blaginje delovnega ljudstva. Pred dnevi,so imeli kmetijski referenti skupno posvetovanje v Solkanu o gospodarskih vprašanjih kmetijsko neenotnega kraja, ki daje prvo najboljše sadje in zelenjavo, pa tudi vino-ki jc med najboljšimi v Sloveniji. Raz« vita jc tudi živinoreja in poljedelstvo ter gozdarstvo, so pa tudi kraške goličave. Po temeljitem obravnavanju važnih gospodarskih vprašanj so sc domenili, da živinoreja, ki je predpogoj vsega kmečkega gospodarstva, dvignejo za odbiro plemenske živine in dosežejo letošnji plan s 5 % prirastka, do konca petletke pa pogozdijo vse kraške goli« čavc in privatne gozdove. Vsak krajevni ljudski odbor bo nabral po 100 kg zdravilnih zelišč In 30 kg travnatih semen' kar bo dalo skupai nad 8 ton zdravilnih zelišč in 2-5 ton travnatih semen- Najbolj razvite grme krompir Zalo si je že lakoj v začetku fron-tovska organizacija postavila za nalogo, da bo vpisala 40.000 din ljudskega posojila. Ta primer Predirjcjčanov naj bo vzgled vsem drugim fronlovskim organizacijam našega okraja, tako da bomo poslavljati plan ljudskega posojila presegli. B- R- Brigada iz Bnl pri delu na Izkopu kaneta jevih nasadov bodo zaznamovali in jih po dozoritvi izkopali pred splošnim pobiranjem pridelkov ter tako žago* tovill dovolj semenskega krompirja za prihodnje leto. Koruzna polja, na katerih manjka dušičnih gnojil, bodo poapncnlli. V Brdih in na Vipavskem, kjer so dani vsi pogoji za razvoj sadjarstva in vinogradništva, bodo posvetili tema dvema panogama vso skril. V kmetijsko šolo bodo poslali nad 80 mladin* cev in mladink, ki imajo veselje do kmetijstva, tako da bo lahko vsak KLO Imel svojega kmetijskega strokovnjaka. Taka posvetovanja bodo odslei vsa* kc tri mesece po potrebi pa tudi večkrat. Tako bodo reševali težave, na katere naletijo in prav tako prenašali izkustva drug na drugega. Referenti za kmetijstvo so zborovali Vsak zaveden državljan bo vpisal ljudsko posojilo! Štev. 14 NOVA GORICA — — rrir ■>■!. Stran 3 ¥ našem ekraju tmm d® tl» fnllja gradili £i zadružnih domov l)a sc v Uiku predkongresnega tekmovanja poživi fizično kot tudi kulturno prosvetno delo na naših graolnili upravni odbor z dvema novima elanoma in izvolili odposlance za okrajno skupščino Zveze. Za V kongres KPJ so sprejeli obveznost, da bodo naredili 2000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega doma v vasi ter prispeval« 3000 din. Pohvalo vreden je najstnrejši član Zvezo borcev 64-letni Ivan Bolčina, ki bo napravil 80 ur prostovoljnega dola. Isto obveznost je sprejel tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora Mirko Bratina ter s tem popravil svoje mišljenje v času, ko eo ee Dostavljali temelji zadružnemu domu; Tudi žene niso zaostajale, saj se je Angela Cesnik obvezala za 100 ur prostovoljnega dola. Z občnega'zbora Je bila poslana resolucija Centralnemu komitetu KPJ v Beograd. Prepričani smo, da bodo borni pritegnili k delu pri gradnji zadružnega doma tudi ostale prebivalce, tako da bo zadružni dom že v tem letu zgra-ien. Vaščan. Z najzapadnejše mej® češkoslovaške najzapadtiejši mej! Jugoslavije ULjuaferika yrenta in nsestni odbor Cheba sta pos&ila posla®*©© prebivalstvu gos iškega akta ja Mestni ljudski odbor Solkan je prejel iz Cheba, najzapadnejšega kraja v bratski Češkoslovaški republiki naslednjo spomenico: Uralski Jugoslaviji! Mi čchoslovaci na najzajmlncjšcm kraju republike prilikom godišnjice ugovora sa bralskom Jugoslavijom dne 9. svibnja 19i5 god. sječamo se toga dana, koji nas jc dao u jednu slovansku rodbinu u nerazlučni grom prema našem vječnom neprijalclju. Taj znameniti akt prijateljstva ugovora bude u vječnosli kao lanac tju-bavi, koji če sastavljali naše narode u blagu i sreči kao čehoslouački tako i Jugoslovcnski narod. Verujemo sa goručim srcem u prijateljski od-nošaj sa celim slovanskim narodom. koji zadrži mir u cijctoj Evropi, šlo jc želja svakoga napredujočoga naroda. Smrt fašizmu — slobodo narotlu! Prcdsjedhik mestnega odbora ljudske fronte Predsjednik mestnega ljudskega odbora Ta spomenica iz bralske Češkoslovaške republike jc prišla prav na dan, ko se je ljudstvo našega okraja v ogromnem številu udeležilo prostovoljnega dela pri polaganju temeljev visokih gradenj Nove Golice. Spomenica je izraz velike ljubezni, ki jo gojijo med seboj slovanski narodi danes, ko stojijo trdno na braniku miru, danes, ko kujejo nov čas, čas brez izkoriščanja človeka po človeku. To nam ludi dokazuje, da so bratske vezi medsebojne pomoči trdne in v nadaljni borbi za mir neomajne. SkladBča so še vedno skrivalfšča Med tem ko naši voditelji ob sodelovanju delovnih množic pospešujejo izvajanje našega plana, sc še vedno dobe primeri, ki tipično odgovarjajo naslovu. Vsekakor jc v razvoju na-šega gospodarstva potrebna disciplino, planska evidenca in kontrola, vendar pa lego še vsi ne izvajajo, ker sc ne zavedajo, da s tem zavirajo graditev naše ljudske države in socialističnega gospodarstva. V raznih podjetjih lokalnega ali republiškega značaja še vedno manjka raznih surovin, kar ic često vzrok nepravočasne izvršitve planskih nalog. Sc vedno v nekatere izmed naših uslužbencev ni prešla zavest, kako velikega pomena jc lokalno gospodarstvo ter pravilno razdeljevanje j potrebnih surovin. plansko razdeljevanje. Če še ugotovimo, da leži od meseca marca v skladišču 1600 kom. jedilnih vilic, med tem ko jih ljudje nujno potre bujejo, je to dokaz pomanjkanja čuta odgovornosti. Poverjenik odseka za obrt in industrijo tov. Oskar Segala, ki je sedaj po službeni potrebi premeščen, je bit večkrat opozorjen od kontrolnih organov, pa se za opozorila ni zmenil. Taka malomarnost zasluti najstrožjo grajo, saj se s takim ravnanjem ovira izvajanje plana in izpodkopava zaupanje ljudstva v ljudsko oblast. Z razkrinkavanjem in odpravljanjem takih napravilnosti bomo mnogo pripomogli k izboljšanju in pravilnejšemu razdeljevanju blaga, hkrati pa onemogočili ostankom re akcije, da zaradi takih napak rovari proti ljudski oblasti in blati njen ugled. To je poleg drugih prav tako važna naloga vseh naših frontnih organizacij, zlasti tudi sindikatov. Dobrovoljc Lojze Značilen primer jc poslovanje in razdeljevanje materiala pri odseku za obrt in industrijo na OLO-ju Gorica, ki je smatral, da se betonski mešalnik, ki leži v skladišču okrajnega magazina, ne da izkoristiti zato, ker ni bil motor montiran na stroj že v tovarni. Stroj leži v skladišču že od 23. januarja 1948. V istem skladišču je tudi 500 kg rafiniranega cinka, ki ga tam sploh ne potrebujejo. Nikomur pa nc pride rta misel, da bi dal to in razno drugo blago, ki leži lam brez haska, žc od decembra lanskega leta na razpolago Komunalnemu ministrstvu. Ta dva primera nam dokazujeta, da v naši državi ni vzrok za počasno izvajanje plana pomanjkanje surovin, ampak slaba evidenca in ne- Otfjcup zelenjave in zgoiKjega krompirja se dobro razvija Noš okraj je po svojem podnebju med tistimi, ki ima dosti zgodnje zelenjave, še več pa zgodnjega krompirja. Prav zato se kmetje v okolici Šempetra pečajo z gojenjem teh kultur. V preteklem mesecu je bilo teh vasi odkupljeno 50 q zgodnjega krompirja, ki je že odpremljcn v industrijske centre Slovenije, 40 q pa ga še čaka v poslovni zvezi v Šempetru na prevoz. Pri odkupu so se najbolje pokazali kmetje v Vrtojbi, Ičenčah in Šempetru, katerim je gojenje teh rastlin glavni vir dohodkov. V Brdih se že pridno odkupujejo breskve in hruške, katerih je bilo odkupljenih in odpeljanih že 15 g. Potrebno pa jc, da kmetje bolj poezijo na sadeže pri obiranju in med vožnjo v zbirne centre. Vedeti moramo, da ima lep in zdrav sadež na trgu vedno boljšo ceno! Pogled na reguliranj del potoka Korena Odkritje spominske plošče španskemu fearcM v Solkanu V soboto, 19. junija ob 19. uri bo v Solkanu slavnostno odkritje spominske plošče španskemu borcu Maksu Valentinčiču. Ljudstvo Solkana in okolice naj u partizanskem tednu prisostvuje tej svečanosti. Pred 11. leti ko so demokratične cdinice republikanskih oboroženih sil skupno z Internacionalnimi brigadami potiskale izpred Madrida proti zapadn španske jašiste (frankisle, mo. narhistc in rcksislc), italijanske in nemške nacifašiste, plačance Vatikana in vso drhal svetovnih kapila-listov-impcrialistov (izkoriščevalcev delovnega človeka), je padel za svobodo zatiranih in izkoriščanih ter za nas komaj 25 tet star naš Maks. Pokojni tovariš Maks jc žc kot mla. dincc pokazal svojo predanost za delavsko stvar in vdanost Komunistični partiji. 1932. leta je bil pred posebnim sodiščem za zaščito države (jugoslovanske kraljeve hiše in takratne vladajoče kapitalistične klike) v Beogradu obsojen na štiri leta robijc. Po preslani kazni v Sremski Mitroviči (univerzi Marksizma-leni-nizma) je bil tovariš Maks izgnan iz kraljevine Jugoslavije. Pol iz zapora ga jc peljala naravnost preko Avstrije, Švice in Francije v Španijo, kjer se je delovno demokratično špansko ljudstvo borilo na življenje in smrt proti svetovnemu fašizmu, ki jc že takrat zanetil požar druge svetovne vojne. Ko je tovariš Maks dovršil oficirsko šolo v Albaccto, je bil dodeljen Internacionalni brigadi „Di-milrov" (ime sedanjega predsednika bratske demokratične republike Bolgarije). Delovno ljudstvo jc s f>okojnim tovarišem Maksom izgubilo mladega rieustrašncncga in nadarjenega borca, učenca pokojnega Jožeta Srebrniča, najstarejšega borca Solkana. Spominske plošče, postavljene, našim padlim borcem za svobodo in neodvisnost, naj spominjajo mimo-uloče in pozne rodove, da je edino z odločno borbo, trudom in žrtvami mogoča osvoboditev vseh izkoriščanih in zatiranih. V K. Uspeh prostovoljneda dela v Rentah V obratu II opekarne v Renčah jc precejšnje število delavstva, ki se vsako nedeljo udeležuje prostovoljnega dela, ki služi v namen izgradnje zadružnega doma v vasi in za pomoč porušenih domov. Tako je bilo od 18. aprila pa do 30. maja na prostovoljnem delu 30 delavcev in delavk. 145 delavcev ie tako izdelalo, če izračunamo poprečje v 24 urah nad 61.800 komadov surove opeke. 2igon Pripravimo sc na Teden matere in otroka! Brigade odhajajo na delo Onstran ntefe • • • Spet 6©» delavcev v Testu na cesti Na pritisk visokega Števila brezposelnih ter Enotnih sindikatov so okupacijske oblasti po Uradu za delo zaposlile večje število delavcev raznih strok na netkem občinskem posestvu. V januarju so že prej strokovno usposobljeni delavci morati napraviti točaj za vrtnarje. Sedaj pa je naenkrat prišlo obvestilo urada za delo, da bodo vsi ti delavci, okrog 000, odpuščeni in da se bo začel ponoven tečaj za usposabljanje novih vrtnarjev. Brez dvoma je tako razporejanje delovne elite zločin za nase delavstvo. S takim ravnanjem se vedno bolj razkriva težnja tamkajšnjih oblasti, d« spremenijo in; dustrijeki značaj mesta, prisilijo ljudi na brezposelnost, kar ima velikokrat za posledico odselitev teh ljudi. Civilna in vojaška picija sodeHujeta pri tatvinah V Trstu prav za prav danes ljudstvo niti ne preseneča mnogo, kadar sliši za kak nov škandal, v katerega je več ali manj zapletena tudi policija. V poslednjih dneh je pa vendarle nekoliko presenetila prebivalstvo predrznost nekaterih članov policije, ki so izkoristili svoj položaj in se pridno udeleževali kraje bakrene rude. Po policijskem poročilu, ki ga je izdal tiskovni urad, so bili ukradeni železni in bakreni predmeti v vred- nosti 3 do 4 miilijone lir. Poleg 9 po-lioistov je zapletenih še 20 civilistov v to tatvino. Tako se je po tihotapstvu s tobakom in premogom v velikem obsegu, px> kraji celih vagonov sladkorja, lotila policija še tatvine dragocenih rud. Povsem razumljivo je, da se na ta način policija ne more bavili botrsko 8 svojim poslom, namreč vzdrževanjem reda in varnosti, ker je pač preveč zaposlena drugod. Cene na gstrašketn trgu imlfoifefo naše kmete V Gorici je na trgu v zadnjem času mnogo krompirja in sadja. Čeprav je vsakdo lahko vesel dobro založenega trga, ga presenetijo izredno nizke cene, ki dokazujejo, po kakšnih cenah mora kmet prodajati svoje pridelke. Na trgu so prodajali krompir po 23 do 25 tir kg in je cena padla tudi na 20 lir. Tole gtoga se kmetje upravičeno pritožujejo nad tem, ker se uvaža krompir tudi iz drugih italijanskih pokrajin, Od koder ga goriški trgovci nakupujejo po 15 lir in ga potem pro- dajajo po 20 lir. Na ta način si goriški trgovci kopičijo visoke dobičke na račun naših okoliških kmetov. Isto je s cenami češenj in hrušk. Cona češenj ee skoro ves čas suče od 70 do 120 lir za kg, cena hrušk pa po 70 lir. Mislimo, da ni potrebno v zvezi s tem še posebno pojasnilo. Vsak naš kmet v novi Jugoslaviji bo na podlag« teh cen s primerjavo našili lahko ugotovil, kakšen je položaj gor iških kmetov v Italiji. FIZ KULT UR A ■ - FO Volga: Fl) Tržič nad Kranjem 0:2 V nedeljo je FD »Volga« igrala prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v ligo v Tržiču. Že ves teden prej se je mošlvo FD »Volga« pripravljalo za to tekmo. Tekma, ki se je vršila na igrišču v Tržiču, je privabila številne gledalce, saj so v Tržiču prvič nastopali primorski nogometaši. Igra sama je bila zelo lepa in igralci d«-acipliniraui. Kljub temu, da je bila FD »VOLGA« pretežno v premoči, je izgubila z rezultatom 0:2. Malo so jih je držala tudi smola, 6aj je pet dobrih strelov zadelo v prečko. Prav v tej tekmi je pa prišlo do izraza tovarištvo, ki se goji s fizkul-turo. Ljudstvo Tržiča je naše igralce sprejelo z velikim navdušenjem in 60 jim nudili vse, da so lahko neutrujeni odigrali tekmo. Slovesen sprejem na železniški postaji ter manifestativen začetek igre nam dokazuje, da smo se trdno povezali v borbi za plan z ljudstvom, ki je vedno gojilo simpatije do primorskega ljudstva. Ta primer tovarištva in pravilnega pojmovanja do našega tizluilturnega gibanja naj bo vzor tudi publiki Šempetra in Solkana, ki na tekmah nimajo pravega odnosa do igralcev, ki pridejo gostovat k nam, v naš okraj. Obvestilo Avto-moto društvo Nova Gorica priredi v letošnjem letu tri motoclirke, ki bodo v mesecu juliju in avgustu za prvenstvo Primorske. V juliju priredijo v okviiru drušlva teoretični in praktični tečaj za razširitev šoferskega kadra in da seznanijo z mehaniko čirnvečji krog mladincev in simpatizerjev. Društvo ima na razpptago večje število motornih koles in osebni avto za vežbe ter sprejema nove člane in simpatizerje, katerih se je prija rilo žo večje število. Svoje krožke in poverjenika ima v Ajdovščini, Šempetru in Solkanu. 'RESKRBA V MESECU JUNIJU Odsek za trgovino in preskrbo prt OLO Gorica obvošča potrošnike, da st lahko nabavijo živila na potrošniške nakaznice za mesec junij po kategorijah in obrokih kot sledi: GARANTIRANA PRESKRBA 1. Kruh ali moka (razmerje 40 V« enotne in 60*/t koruzne) TD-a TD-b SD-a TD . SD . LD . GD . . . . 800 gramov kruha ali 000 gramov moke dnevno . . . 700 gramov kruha ali 625 gramov moko dnevno . . . 450 gramov kruha ali 805 gramov moke dnevno . . . 650 gramov kruha ali 485 gramov moke dnevno . . , 450 gramov kruha ali 335 gramov moko dnevno . . . 850 gramov kruha ali 200 gramov moke dnevno . . . 1000 gramov kruha ali 750 gramov moke dnovno Kruh ali moka (raz.niorje BO1/« enotne in 50 “/• koruzne) DOJ . . . 250 gramov kruha ali 185 gramov moke dnevno Kruha ali moka (razmerjo 100 •/• koruzno) NAV ... 250 gramov kruha ali 185 gramov moke dnevno OM. 1 . . . 250 gramov kruha ali 185 gr amov moke dnevno OM. 2 . . . ■ 800 gramov kruha ati 225 gramov moke dnevno 2. Koruzni zdrob: TD-a . . . 8200 gramov mesečno TD-b . . . 2800 gramov mesečno SD-a . . . 2400 gr amov mesečno 8. Pšenični zdrob: DOJ . . . 1000 gramov mesečno OM. 1 . . . 900 gramov mesečne Opomba: Maloprodajalce in peke obveščamo, da bodo od količine enotne moke prejeli potrošniki v mesecu juniju 40 •/• ržene In 60 •/« enotne moke. Po istem razmerju naj se ravnajo peki. TD-a . , • TD-b . . . SD-a . , , TD .... SD .... LD .... NAV. 1 . . NAV. 2 .. DOJ ... OM. 1 ... OM. 2 4. Sladkor: 1500 gramov mesečno 1200 gramov mesečno 1100 gramov mesečno 1000 gramov mesečno 900 gramov mesečno 800 gramov mesečno 600 gramov mesečno 750 gramov mesečno 750 gramov mesečno 800 gramov mesečno GD, BOL, NOS, prejmojo po obroku, nar vedenem na živilski nakaznici. 6. Olje: TD-a . . . 1500 gramov mesečno TD-b . . . 1400 gramov mesečno SD-a . . . 1100 gramov mesečno TD ..... 1200 gramov mesečno SD .... 1100 gramov mesečno LD .... 1000 gramov mesečno NAV. 1 . . 600 gramov mesečno NAV. 2 . . 400 gramov mesečno DOJ . . . 400 gramov mesečno OM. 1 . . . 600 gramov mesečno OM. 2 . . . 800 gramov mesečno GD, BOL in NOS, prejmojo po obroku, navodenem na živilski nakaznici. — GD prejmejo v mesecu juniju kot maščobo 50*/* olja in 50°/o masti. V mesecu juniju prejmejo GD 1500 gramov slanine. Ker znaša predpisani obrok slanine 2400 gramov, bodo prejeli GD namesto polnega obroka slanino 2000 gramov svežega mesa (500 gramov tedensko) na odrezek Gd 152, 156, 158 in 160. 6. Kava: TD-a ... 200 gramov mosočno TD-b ... 150 gramov mesečno SD-a ... 100 gramov mesečno TD ... . 150 gramov mesečno SD .... 100 gramov mesečim LD prejmejo 100 gramov kave v prahu »Unrra«. 7. Kakavovi proizvodi; DOJ ... 100 gramov mesečno OM. 1 . . . 200 gramov mesečno OM. 2 . . . 800 gramov mesečno 8. PK nakaznice: Obroki hrane na pasivno nakaznico 'so enak.1 kot v mesecu maju, ln sicer: 9 kg koruzno moke, 600 gramov olja in 250 gramov sladkorja. 9. Meso: TD-a TD-b SD-a TD . SI) . LD . 1200 gramov tedensko 1000 gramov tedensko 700 gramov tedensko 500 gramov tedensko 400 gramov tedensko 800 gramov tedensko Zgoraj navedene obroke bodo dobili vsi potrošniki v območju okraja. V centrih: Solkan, Krombcrg, Ajdovščina, Anhovo, Miren, Šempeter bedo prejeli potrošniki meso tudi na o«tale živilske nakaznice, In sicer: NAV. 1 NAV. 2 OM. 1 . OM. 2 . DOJ . 200 gramov tedensko 150 gramov tedensko 150 gramov tedensko 200 gramov tedensko 100 gramov tedensko BOL IN NOS prejmejo meso po obroku, navedenem na živilski nakaznici. DOPOLNILNA PRESKRBA 10. Jajca: V mesecu juniju prejmejo: TD-a, TD-b, SD-a, TD in SD v centrih Ajdovščina, Anhovo, Krombcrg, Kanal, Miren, Sdkan, Šempeter ln Vrtojba po tri komade jajc na dodatne bone (izdane v aprilu), in sicer: TD-a TD-b SD-a TD . SD . po 3 kom. po 3 lto-m. po 8 kom. po 8 kom. po 3 kom. na odrezek 212 na odrezek Sl 2 na odrezek 412 na odrezek 512 na odrezek 012 11. Fižol: Potrošniki prejmejo na živilsko nakaz-co, izdano v juniju, fižol, in sicer: TD-a ... 2 kg na odrezek 161 junij GD .... 8 kg na odrezek 151 junij TD-b ... 1 kg na odrezek' 171 junij SD-a ... 1 kg na odrezek 211 junij TD .... 1 kg na odrezek 151 junij SD .... V« kg na odrezek 201 junij OM. 2 . . . 1 kg na odrezok 112 junij 12. Srajce: Moške srajoe se bodo delile na dodatne bone (izdano v aprilu) brez odvzema točk, in 'steer: TD-a januar po 1 srajco na odrezek 114 TD-a januar po 1 srajco na odrezek 214 TD-b jauuar po 1 srajco na odreoek 314 SD-a januar po 1 srajco na odrezek 414 TD januar po 1 srajco na odrezek 514 SD januar po 1 srajco na odrezek 614 Pripombe: Na dodatno bone SD prejmejo srajce samo moški. Gozdni delavci niso upravičeni do nabavo srajc iz tega kontingenta, kor so dobili kontingent posebej. Maloprodajalcem, pekom, mesarjem In gostilničarjem naročamo, da morajo imeti na vidnem prostoru razobešeni cenik, odnosno obroke hrano, da bodo potrošniki seznanjeni s ceno in količino blaga, ki jim pripada po predpisanem obroku. Trgovinska Inšpekcija bo v bodoče kontrolirala izvajanje zgoraj navedeno naloge. D O P 1 8 e Posnemanja vredno! Kmet Trebušon iz Ozeljana inia vzorno urejeno svojo gospodarstvo. Nikakor pa se ne zadovoljuje z že doseženimi uspehi, ki jih ima pri svojem delu- Prav v zadnjem času je na* redil na svoji njivi poizkus, ki je dal najboljše rezultate. Na njivi, kjer ima koruzo, je dodal zemlji apnenca. Stebla so prav zato krepkejša in za 25 cm višja od onih> ki so pognojena samo s hlevskim gnojem- Ta poizkus bo prav gotovo našel odziv tudi pri drugih kmetih, ki stremijo za čim višjim hektarskim donosom. Nad Ajdovščino so pred kratkim odkrili peščeno jamo, katera vsebuje bo* gatc plasti kot moka drobnega peska, ki vsebuje do 90 % apnenca- Kmetje iz okolice se prav pridno poslužujejo tega naravnega gnojila, ki pomaga razkrajati fosfor v zemlji in pospešuje rast raznih njivskih kultur. Dramatska skupina uEitelpnikov iz Tolmina je gostovala v Šempetru Preteklo soboto so nas obiskali učiteljiščniki iz Tolmina ter predvajali pred nabito polno dvorano Rcn-čeve »Volkodlake«. Dejanje se vrši na Spodnjem Štajerskem za časa okupacije. Ponovno preživljamo vse flrozotc tujih in domačih zločincev ter obujamo spomine na odporu, ki ga jc dalo vse slovensko Ijudsivo za svojo svobodo. Od igralcev se je posebno izkazala tovarišica v vlogi Mete, ki je bila prav gotovo za sojo igro nad povprečnostjo diletantov. Odličen je bil tudi stari Mariin. Vsi ostali so poskrbeli, da je igra potekala gladko in v popolno zadovoljstvo občinstva, ki je nagradilo požrivovalnne učiteljiščnike z viharnim aplavzom. Podobnih prireditev bi si šc večkrat želeli. K. Ib. blitva avtotei^i psaga Večkrat so prebivalci Raluta in Šempetra izra*L!ii željo, naj bi se vzpostavila avtobusna zveza s Solkano-m. V torok jo DAPPS tej želji ustregel ter dal na razpolago avtobus, ki vozi ia Mirna v Solkan. Avtobus vozi trikrat dnevno v obeh ei ivereh. Popravek V članku »Naš okraj v predkongresnem tekmovanju« ee jo vrinita pernata. Vas Kostanjevica za časa borile ni bila do tal porušena in požgana, pač pa je t •oblin Vojščica na Krasu. PateMi« Bužinel Emil (Martam), rojen 13. III. 1905 v Medani (Brda), bivajoč v Vipolžah štev. 52, proglaša za neveljavno svojo začan-o osebno izkaznico, ki jo je izgubil dne 5. junija 1948. Uredništvo in oprava: Solkan uL IX. Korpusa 186, telefon št. 1 ln 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poročevalca v Ljubljani. Izhaja vsako drugo