Ameriška Domovina >• • -.v.-v AMERICAN IN SPIRIT FOR0GN IN EANGUAGC ONLY StOVCNIAN MORNING N€WSPAJPd CLEVELAND 3. O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 29, 1955 ŠTEV. L V - VOL. LV Vatro Grili je postal pomožni ’law director' mesta Clevelanda 'h Njegovo mesto gl. pomožnega policijskega prosekutor-ja pa bo prevzel dosedanji pomožni “law director” R. F. Matia. CLEVELAND. — Župan Ce-lebrezze je imenoval Richarda I'. Matia, sina okrajnega sodnika Felixa Matia, za glavnega pomožnega policijskega proseku-torja. Matia bo nadomestil kot gl. pomožni policijski prosekutor V. Grilla, ki je bil premeščen v City Hall kot “assistant law director”. Matia, ki je star 31 let in po poklicu odvetnik, je graduiral na Marshall Law School ‘ in na John Carroll univerzi. S svojo ženo Patricijo in tremi otroci živi na 20507 Gladstone Rd., University Hts. Umestno vprašanje PARIZ. — Francoski ministrski predsednik Edgar Faure je te dni postavil sledeče vprašanje: “Ali je realistično smatrati, da Formoza še vedno re-prezentira ali predstavlja (v Združenih narodih in drugod) oaromno Kitajsko državo?” To vprašanje francoskega premierja odraža danes na-ziranja drugih svobodnih narodov v zvezi s sedežem, ki ga ima Formoza v Združenih narodih in njihovem Varnostnem svetu. Hčerki delavskega uradnika v Eudidu zadušeni v dimu ognja Očetu se je posrečilo rešiti njuna bratca, s katerima v naročju je skočil s strehe verande na zemljo. •"r EUCLID, O. — Včeraj sta se Oblastva v Argentini so v kali zatrla še tri nadaljne zarote Nove zarote so se kuhale v treh argentinskih mestih.— Te zarote so delo Peronovih privržencev. BUENOS AIRES. — Oblastva sporočajo, da so pred božično sezono zatrla subverzivne ali prevratne zarote v treh argentinskih mestih. S temi aretacijami j je naraslo število protivladnih 1 zarot v tem mesecu na devet. | V revolverski bitki v Villa Mercedes, kateri kraj leži 500 milj zapadno od Buenos Airesa, je bila na sv. večer ena oseba ubita, dve pa ranjeni. V kra- uvc mali hčerki znanega Jelav- Jjjh Villa Mercedes in St. Luis skega uradnika v Clevelandu za- je bilo aretiranih veliko število dušili v dimu ognja, ki je nastal oseb. v hiši, kjer so začasno stanovali, na 19851 Meredith Ave. v Eu-lidu. Dva bratca deklic je rešil njun oče, Eugene F. Burns, ki je imel dovolj prisotnosti duha, da ju je odnesel na streho verande, odkoder je skočil z njima v naročju na zemljo. Njegova žena, 30-letna Eileen, je tudi izbegla večjim opeklinam s tem, da je skočila z iste strehe 14 čevljev globoko na tla. Deklici, 6-letno Margaret, in 4-letno Marie, so našli na tleh poleg njiju postelj v spalnici prvega nadstropja dvonadstropne hiše. Gasilci so mnenja, da sta si deklici prizadevali doseči vrata, pa ju je dim preobvladal in omamil. Hiša je pogorela in povzročena mateidalna škoda znaša približno $12,000. ------n------ Velika podzemska jama ATLANTA. — Raziskovalci podzemeljskih jam in duplin so odkrili ogromno jamo, ki je verjetno največja na svetu ter dolga 32 milj. Jama je v državi Kentucky. V kraju Trandillu, 180 milj južno od Buenos Airesa, so letalci zračne sile prevzeli oblast nad policijskim gl. stanom ter zatrli tam tretjo skupino zarotnikov. •Smatrajo, da so vse te zarote inspirirali pristaši izgnanega diktatorja Perona, ki je ukazal svojim privržencem, naj delajo preglavice in težave vladi s sabotažo in gerilskimi taktikami. Kanadske peterke so se odtujile svojim staršem fn rodbini Deklice, ki so ostale po smrti sestre, četvorke, niso poslale staršem nobenih božičnih voščil. Tito je prispe! v Egipt KAIRO, Egipt. — Jugoslovanski predsednik Tito je dospel v sredo v Egipt na desetdnevni državni obisk. Na železniški postaji v Kairu ga je sprejel in pozdravil egiptski premier Ga-mal Abdel Nasser. Tito je prispel istega jutra z jugoslovansko ladjo Galeb v Sueški prekop, nakar se je odpeljal v Kairo s posebnim vlakom. V Egipt je prispel iz EUjopije, kjer je bil tudi na državnem obisku CALLENDER, Ont. — Oliva Dionne, oče znanih kanadskih petork, katerih ena je nekako pred letom dni umrla, je izja- jprj abesinskem cesarju, vil, da so mladenke zapustile svoj dom in se mu odtujile ter da nima pomena, skrivati tega dejstva. Dionne je dalje dejal, da hčerke njemu in njegovi ženi niso poslale nikakih božičnih voščil, da jima niso telefonirale kakor tudi ničesar sporočile o svojih božičnih načrtih. Hčerke — sedaj so ostale še štiri — so prebile božične praznike v Montrealu. Dionne je dejal, da sta on in njegova žena, Mrs. Dionne, že ^ pred meseci opazila, da se jima s svojega mesec dni trajajočega hčerke odtujujejo. Za to dejst- [potovanja po Aziji. Navdušeni vo dolži ljudi, ki “se vtikajo [množici na letališču v Moskvi vmes”, katerih pa ni po imenih 'sta povedala, da sta pridobila označil. [Rusiji “azijske zaveznike v naši Zdaj je bilo prvikrat, da hčer- .borbi za mir.” Sovjetska mogotca pravita, da sta dobila v Aziji zaveznike Bulganin je povedal ljudstvu na letališču, da govori N. Hruščeva niso bili všeč zapadnim časnikarjem. MOSKVA. — Nikita Hruščev in Nikolaj Bulganin sta se vrnila ke niso prebile božičnih praznikov v krogu svoje družine. Dve izmed njih, Ivonne in Ce- RAZLIKA MED KOMUNISTI IN OSTALIMI LJUDMI Komunistična dejanja postavljajo na laž vse zadnje izjave Bulganina in Hruščeva, kakor tudi vsega komunističnega sistema. — Nehru, ki je pameten in preudaren državnik, jim ne bo nasedel ! - Besede so eno, dejanja pa nekaj popolnoma drugega! KAKŠNA JE RAZLIKA med in prične misliti na svobodo, ki komunisti in ostalimi ljudmi? je pa — po komun, praksi — pri-Naj navedemo na tem mestu vilegij samo diktatorjev in viso-nekaj primerov. kih oblastnikov. Po 38 letih ko- Pred Božičem je trideset jet- munistične revolucije sta ruski nikov San Quentin jetnišnice, ki delavec in kmet brezpravna suž-delajo v gozdu v bližini kraja nja, brez pravic do selitve in gi-Weotta, Cah, darovalo 120 do- banja ter izbiranja poklica, brez larjev za nakup 400 božičnih pravice do svobodnega obdelo-“nogavic”, napolnjenih s peci- vanja lastne zemlje in brez pravom in orehi za otroke družin, vice do stavke v obrambo svojih ki jih je povodenj pregnala iz delavskih koristi, njihovih domov. Zanimivo je, I Vse to je svobodnemu svetu da je teh trideset jetnikov pri- dobro znano, predvsem pa je to spevalo omenjeno vsoto od svo- znano ameriškemu delavstvu in jih zaslužkov, ki znašajo po 15 njegovima velikima voditelje-dolarjev na mesec. (ma — George Meany-u in Wal- Zdaj pa si oglejmo drug pri- terju Reutherju — kar naj nam mer: — Nek nemški policist v bo vsem v zadoščenje in v ved-vzhodnem Berlinu, v Vzhodni nost, da bosta Amerika in njeno Nemčiji, si je moral pred božič- organizirano delavstvo še nadal-nimi prazniki izstreliti svojo pot je odločno odklanjala te komu-skozi množico razjarjenih ljudi, nistične svoboščine in blagoda-ki so ga hoteli linčati, ker je ho- te! tel zapleniti vsa božična darila, | -o---- ki so jih kupili prebivalci vzh. - detroitskih Sovjetska mogotca sta se vrnila ob času, ko tukajšnji zapad-ni opazovalci položaja napove- cile, se izobražujeta za bolničar- fdujejo bolj trdo sovjetsko zuna- 'Berijna v zahodnem Berlinu I ke v Notre Dame bolnišnici v (njo politiko kot rezi'hat izjalo-j In y neki vzhodno-berlinski Montrealu. Annette študira u- vitve razgovorov zunmjih mini- tovarni je stražnik - komunist1 metnost v Nicoletu, Quebec, Ma- [sirov v Ženevi, rija pa je dne 16. nov. izstopila [Hruščev je povedai^Aidstvu: ičiHi iz samostana v Quebec^ City, v { "Indijci, BurmančiHn Afgani- zabranil vstop “Miklavžu”, ker , le-ta ni imel zadevnega dovolj e- ^ DETROIT. ; Stavka pioti nja! To je končno neko delavko trem S^nim detroitskim časo- katerega je vstopila z namenom, stanci so zdaj naši zavezniki v tako razkačilo, da Je stražnika Pisom — Detroit News, Times da postane redovnica. Dionne je dalje povedal, da deklice tudi svojim bratom in ses- skupni borbi za mir”. Premier Bulganin pa je pove- oklofutala, nakar je smel “Mi- in Free Press “ Je bila včeraJ klavž” v tovarno. Toda stražnik obn°vljena po tridnevnem bo- dal množici, da govori Hruščeva je javil 2adevo oblastvom in o- jžičnem Premirju. Stavkujoči ti-tram niso poslale božičnih voš- jv Aziji “niso bili všeč nekaterim menjena delavka je bila obsoie- skarii in drugi tiskarniški delav- čil. “Še več” je dejal oče Dion- (zapadnim časnikarjem in celo na na pet dolarjev globe, ne, “zadnje čase so postopale s nekaterim državnikom ne, po-svojimi brati in sestrami skoraj !sebno onim v Veliki Britaniji, Spopad delavcev pred Wesiinghouse Eleclr. tovarno v Sharonu, Pa. V spopadu med piketi in ne-stavkujočimi delavci sta bila dva delavca ranjena. PITTSBURGH. — V torek so s prezirljivim zaničevanjem.” V državi Ohio bo vse do 1946 pomanjkanje šolskih učiteljev V državi Ohio je pomanjkanje učiteljstva že zadnjih petnajst let. COLUMBUS, O. — Uradniki State Department of Education 'so izjavili, da bo vse do 1. 1964 veliko pomanjkanje šolskih moči v državi Ohio. V istem poročilu omenjenega ki ne žele prijateljstva med Rusijo in temi deželami”. “Toda mi si ga želimo in nam je po volji,” je končal Bulganin. ------o------ Slovenska pisarna G116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 Hruščev in Bulganin točita krokodilove solze Sovjetska mogotca Bulganin in Hruščev sta nedavno rohnela po Aziji proti zapadnim izko- Vaja: Danes zvečer je vaja za drugo dejanje veseloigre Moč uniforme. Vaja ob pol osmih v Slovenski pisarni. Mohorjeve knjige: Pridite ponje. Tudi tisti, ki niste naročniki jih nekaj izvodov lahko dobite. riščevalcem in delavskim krvo-'šollJa m Vzhodna Nemčija sta jsesom ter se v Moskvi pobaha- izdali skupno izjavo, s katero zala, da sta pridobila zavezništvo htevata izključitev Nacionalisti-Azije za “pravico in mir.” |čne Kitajske iz Združenih naro- Iz New Delhija v Indiji pa je c^0',‘ slišati popolnoma drugačne glasove. Poročali smo že, da je pre- sporočili o novem nasilju v trp- departmenta je rečeno, da je to ki, 72 dni trajajoči stavki pri veliko pomanjkanje pripisati ve- Jetniški varden umrl SAN FRANCISCO. — Tukaj je umrl Edwin B. Swope, bivši varden ali ravnatelj jetnšnice na skalnem otoku Alcatraz. Star je bil 68-let. Westinghouse Electric Corp. Piketi iz tovarne v Sharonu, Pa., so se spopadli s skupino kakih 200 nestavkujočih delavcev, katerih pa niso mogli ustaviti, da ne bi šli v tovarno na delo. Družba je izjavila, da so morali zdravniki obvezati dva izmed delavcev, ki so prišli nazaj na delo, ker sta bila v spopadu ranjena. S tem spopadom med piketi in nestavkujočimi delavci so Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. CLOUDY V remenski prerok pravi: Danes oblačno in rosenje dežja, ki se bo spremenilo ponoči v naletavanje snega. likim vpisom učencev in vedno manjšemu številu učiteljstva, ki stopa v pokoj. Poročilo je potrdil Harold J. Bowers, ravnatelj ustanove — Teacher, education and certification. Dejal je, da je v državi Ohio zdaj skoraj 2,000 učiteljskih moči, ki niso dovolj trenirane in ki imajo samo začasne certifikate.” “Ker ne bo vidnega zvišanja števila graduirancev srednjih božična sezona morda ustvarila boljše občutje med unijami in vodstvom obrata. splavala po vodi upanja, da bo šol (high schools) pred 1. 1960”, je dejal, “zato bo šele v letih 1964 in 1965 zadostno število u-čiteljskih moči, ki bodo prišle iz 48 univerz in kolegijev države Ohio. V državi Ohio je že zadnjih 15 let pomanjkanje učiteljstva. “Gambler” ubit CINCINNATI. — Včeraj je bil ubit s strelom iz revolverja William Davis, 41 let stari partner ubitega Melvina Clarka, ra-ketirskega kralja. Ubit je bil v nekem nočnem lokalu v Newport, Ky. Policija je aretirala nekega F. Mitchella, ki je priznal, da ga je on ustrelil, rekoč, da so “oni pričeli streljati nanj.” Težka želez, nesreča RIO DE JANEIRO, Brazilija. Dne 26. decembra je bilo v železniški nesreči ubitih 18, ranjenih pa 60 oseb. , Nesreča se je primerila 35 milj severnozapadno od mesta Sao Paulo. mier Nehru, ki je preudaren državnik in učenec velikega človekoljuba in apostola Pravice Gandhija, skrajno skeptičen glede izjav svojih bivših sovjetskih gostov, ki so ga često spravljale v mučno zadrego in o katerih CLEVELAND. — Zaradi dela- Nemški ambasador za Moskvo BONN, Nemčija. — Vlada K. Adenauerja je imenovala Wil-helma Haasa za prvega nemškega ambasadorja v Moskvi. -----o----- Prometna nesreča RIPLEY, W. Va. — Tukaj je Dila ubita v koliziji dveh avtov 55-letna Mrs. Freda Schmeltzen-Dach iz Marietta, Ohio. -----o—---- Smrtne nesreče v Mehiki MEXICO CITY. — V božični periodi je bilo v tem mestu v prometnih nesrečah ter v krvavih tepežih ubitih 14 oseb -----o—---- MIGI pri Matsu otočju TAIPEI, Formoza. — v bližini Matsu otočja so opazili polete večjih jat sovjetskih MIG letal. PROTECT YOUR FUTURE ★ ★ ★ ★ ★ ★ ve, koliko so vredne. Med dru- ! gim je namreč tudi Nehruju do- j bro znano, da vse, kar je imel carizem najbolj odvratnega na sebi - administrativna brutal- RAVENNA, O. - Arsenal nost, špionaža, zanikanje svobodne misli in politične opozicije — vse to je ostalo pri življenju in se je pod komunizmom še bolj razbohotilo. In poznejši zgodovinski razvoj je vse to še potrdil. Komunistična revolucija — največja eksplozija divjaških strasti Komun, revolucija je v vsej zgodovini človeštva naj večja eksplozija divjaških strasti organiziranega sovraštva od človeka do človeka, od razreda do razreda; ona je sprostila v človeku najpodlejše nagone, uničila moralne vrednote in uklenila človeka v okove suženjstva in brezvestnosti. Povsod, kjer se je komunizem dokopal do oblasti, je proglasil blaginjo ljudstva za zločin, in beraško uboštvo za čednost in vrlino. Zenačil je gospodarski standard podložnikov, pa ne navzgor, temveč navzdol, ker vse ljudstvo mora postati berač, drugače postane objestno Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima v nedeljo pri 8. sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh pop. uro molitve, nato pa sejo. Iz bolnišnice— Frances Opeka, 19026 Locherie Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se tem potom zahvaljuje za vse obiske, cvetlice, darila in po-zdrave. Antonia Smerke, — 18710 Shawnee Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. Mohorjeve knjige— Udje Mohorjeve družbe v poštni zoni 19 dobe letošnje Mohorjeve knjige pri Zdravku Novaku, 1084 E. 177 St., po četrti uri vsak delavnik zvečer. Skupno sv. obhajilo— Članice Bratovščine sv. Reš-njega telesa fare sv. Lovrenca imajo skupno sv. obhajilo 1. januarja pri sv. maši ob sedmih, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa sejo. ^ Letna seja— Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo, 1. januarja, ob dveh popoldne v SD na Holmes Ave., glavno letno sejo. Vsi člani so prošeni, da se seje za gotovo u-deleže. 1/. bolnišnice— Helen Somrak, 20260 Tracy Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetlice, obiske in pozdrave. Prestala je srečno težko operacijo in je na domu še vedno pod zdravniško oskrbo. Novi uradni prostori — Ohio State Employment Service posluje od včeraj na 2400 Euclid Ave. Novi urad je v bližini Urada za izplačevanje podpore brezposelnim na 2163 Chester Ave. Nov odbor— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima za 1. 1956 sledeči odbor: predsednik Joseph Kal-cic, podpredsednica Mary Gero-my, tajnik in blagajnnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., tel. IV 1-1334, zapisnikar Anthony Strniša; nadzorniki: John Zagorec, Anton Levstik in David Germa-novic. Vratar John Adamic, zastopnik nar. doma Ignac Verbič. Važno za vse, ki so utrpeli med vojno kako škodo od Nemcev— Vsi oni, ki so med vojno utrpeli od strani nemških vojaških ali civilnih oblasti kako škodo Ravenni bo odpustil od dela ali bili odgnani na prisilno delo časopisov traja že sedem in dvajset dni ci so se vrnili nazaj na piketira-nje tiskarn, kjer je zdaj že 28 dan v teku stavka. Proti Čang Kaj-šeku MOSKVA — Zunanja Mon- NAJNOVEJŠEVESTI KEY WEST, Fla. — Predsednik Eisenhower je prispel včeraj semkaj z letalom na 12-dnev-ni odpočitek in sončenje, da si utrdi svoje zdravje nja inventarjev in izprememb v proizvodnji je bilo v Clevelandu začasno odpuščenih približno 2,300 delavcev. za čas med januarjem in aprilom 20 odstotkov svojih delavcev. WASHINGTON. — Včeraj je bila tukaj uradno otvorjena (“March of Dimes” kampanja za leto 1956. NEW YORK. — Delavski voditelj Walter P. Reuther je včeraj zahteval krajši delovni teden in zajamčeno letno mezdo za vse ameriške delavce ter manj vladnega vmešavanja v delavske spore. BUENOS AIRES, Argentina.— Dragoceno pohištvo in druge stvari iz Peronovih “ljubezenskih gnezd” so pričeli včeraj odpeljavati v mestne zastavljalnice. CHICAGO. — National Safety Council je včeraj pozval go- v Nemčijo, so vabljeni v ponedeljek, 2. januarja ob treh popoldne v Slov. pisarno na sestanek glede prijave odškodnine. Naj nihče ne izostane! V 6 URAH PREKO ATLANTIKA LONDON. — Britansko letalo Comet III je preletelo Atlantik iz Montreala v Kanadi v London v šestih urah in 8 minutah. Letalo, ki tehta 74 ton, je preletelo razdaljo 3,350 milj s povprečno brzino po 548 milj na uro. ------o---- Kardinal na potu okrevanja LOS ANGELES. — Kardinalu Jamesu Francisu Mclntyre-u se je zdravje znatno izboljšalo. — vernerje vseh 48 držav, naj se (Kardinal je zbolel za neko bo-p©služijo drastičnih odredb,1 leznijo v grlu, ki mu ni dala di-da se zniža število prometnih hati oziroma mu je zelo otežko-nesreč. jčala dihanje. Ameriška Domovina v v* ■ tJic-/« MOivti - 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-G62S — Cleveland 3, Ohio Pafclished dally except Saturdays, Sundays, Hoiidaya and tha first weak la July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12'.00 na teto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. _ ____________________________________■l,r^ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 tor $ months. Canada and all other countries outside United States 112.00 per year; $7 for 6 months; $4 £pr 8 months. NOVINE Srečno i zadovoljno novo leto! Kelko milijon novoletni] voščil je že šlo i ešče de šlo te dneve po kartaj med prijatelji. Milijoni do si stiska vali roke i si (Geza), tak ka nas je ednoga hipa bilo šestnajset na Markolijo-vom stanovanji. Ne sta se spozabila števana tudi Mr. i Mrs. Fritz Ritzer. Mrs. Ritz je tudi Štefa i tak sta si obojestranski Bnlcred as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «4t^^83 No. 250 Thurs., Dec. 29, 1955 Iz tovarišev so se prelevili v visoke gospode Beograjski dopisnik nemškega dnevnika “Stutgarter Zeitung” W. Horlacher je v imenovanem listu nedavno objavil zanimiv članek o “ustvarjanju socializma” v naši rojstni domovini. Pri tem je posebej opozoril na razkošje, ki ga uživajo “voditelji jugoslovanskega delavstva.” Takole piše: Tujec, ki prihaja v jugoslovansko prestolico, bo takoj opazil, da je tam na cestah mnogo manj avtomobilov kakor v katerem koli drugem večjem evropskem mestu. Istočasno pa bo s presenečenjem tudi ugotovil, da veliko večino vozil. ki jih vidi, sestavljajo resnično razkošni avtomobili naj-dnažje vrste. Tako bi lahko rekli, da po jugoslovanskih cestah in ulicah ne gospodari ljudsko vozilo, pač pa luksuzni avtomobil. Ta izredni pojav vzbuja v tujcu, ki je prepričan o omejenih gospodarskih možnostih Jugoslavije, veliko radovednost. Zaveda se, da je stopil v socialistično deželo in. . . Ta radovednost pa se mu hitro potolaži, ko ga poučijo, da so ta razkošna vozila brez izjeme last državnih ustanov, ali kakor tu pravijo, del ljudske imovine. Če jugoslovanski ljudski zastopniki uporabljajo ta vozila, potem to pravzaprav počenjajo v imenu ljudstva, in tako so v socialistični Jugoslaviji luksuzni avtomobili pravzaprav ljudska vozila. Ta za nas ne povsem logična razlaga pa ima neko svojevrstno ozadje! Jugoslovenski komunisti pri svojih zunanjih nastopih z zastopniki kapitalističnih držav kaj radi izražajo nagnjenja, da tudi s svojo zunanjostjo poudarjajo politično enakopravnost Jugoslavije. V tem leži ključ za vse razkošje, ki ga jugoslovanski vodilni sloj danes razkazuje tudi na številnih drugih popriščih. Jugoslovanski komunisti so na najboljši poti, da si na zunaj prilaščajo meščanske razvade. Ta proces preoblikovanja postaja posebno očiten, če se ozremo na tislia leta, ko se jugoslovanski komunisti še niso polastili oblasti. Takrat so komunistični voditelji iz protesta proti meščanskemu sloju Jugoslavije.stanovali po delavskih četrtih in se oblačili v obnošena oblačila, da bi s tem dokumentirali enotnost z delavskim razredom. Kakor hitro pa je bila revolucija v Jugoslaviji uspešno končana in staro meščanstvo potisnjeno na stran, so prav komunistični voditelji vskočili v sociološko praznino, se po lastili razkošnih vil ;n se polagoma navzeli tudi vseh ostalih življenjskih navad meščanstva. Te življenjske navade, ki so v popolnem nasprotju s predstavo, ki jo ima Zahod o svojskosti komunistične države, so se večale v letih po vojni prav v isti merj kakor tempo, s katerim je Jugoslavija utrjevala svoje pozicije v svetu. Smbolično bi lahko ta razvoj označevali kot pot titovke h klobuku delodajalca. Razkošja pri državnih sprejemih, ki jih socialistična Jugoslavija razkazuje pri vseh priložnostih, ne zaostajajo v ničemer z zahodnimi navadami, nasprotno, te navade v Jugoslaviji še znatno pretiravajo. Medtem ko so v povojnih letih družabne in večerne obleke zaničevali, so se jugoslovanski komunisti, ko so doživeli prvi monarhistični obisk cesarja Haile Selassieja, vrgli v smokinge in frake, ki so jih naročili v Parizu in Trstu. Čeprav so tu morda državne koristi v ospredju, ni mogoče zanikati, da jugoslovanski komunisti, ki so po veliki večini korenjaki in dobro rejeni ljudje, iščejo vidno dopadenje na oblačilih, s katerimi lahko visoko dvigajo svojo osebnost nad preprosto ljudstvo. Na ta način je moda dobila prost vstop v politiko. Žene jugoslovanskih komunistov ne bi bile žene, če ne bi imele prav istih oblačilnih skrbi, s kakršnimi so preskrbljene njihove tovarišice v Ameriki ali kjerkoli na svetu. Če imajo komunisti torej že vozilo, je umevno, da ga ne uporabljajo zgolj za uradne zadeve, pač pa tudi za izlete in dnevne nakupe na trgih. Tu prihaja nasprotje še temeljiteje do izraza: medtem ko mora navadna tovarniška delavka tovarišica Petrovič, po končanem delu peš z nakupno torbo s trga domov, odpira šofer s titovko vrata razkošnega avtomobila, da bi ministerialni dirigentki omogočil vstop v široko vozilo. On, to je šofer s titovko, je pravzaprav še edini komunistični ostanek v tej novi podobi. Pri tem titovka tovariša vozača kar dobro nadomešča livrejo. Kakšna so čustva ljudstva, ki vozača pravzaprav namešča in plačuje avto ter si domišlja, da je lastnik avtomobila, pri pogledu na to svojevrstno socializacijo, je težko povedati. Mogoče je ljudstvu telesna blaginja tovariša ministrskega dirigenta tako pri srcu. da razume nakupe; na trgu z najdražjim avtomobilom. Tovariš ministerialni dirigent dela vendar za ljudski blagor. Kakšna pa so čustva ljudstva ob državnih svečanostih, je še teže uganiti, kajti preprosti človek s ceste pozna te svečanosti zgolj iz tedenskih revij in časopisnih ilustracij. V zadnjem času pa se zelo večajo pritožbe o tem, da je teh dobrot le precej preveč in da bi bilo treba pri vsem razumevanju za državne razprezentance vendarle malo več varčevanja. Prav to je svoječasno kritiziral tov. Milovan Djilas, član CK KPJ in predsednik ljudske skupščine. Dji-lascvo pojmovanje pa so ožigosali kot nekomunistično in ga pognali v pozabo. želeli srečno i zadovoljno novo lehko želela vse dobro za god. leto. Nešterni tudi v srci tak Za njimi so prišli ešče štefini mislijo eli zvekšega je to samo bratje z družinami, Steve i Joe, navada. Lepa navada i človek Martin je pa po telefoni opravo bi samo želo, ka bi vsa ta vo- svojo “dužnost,” ar je doma imeo ščila bila iskreno mišljena i kak obisk. K vsem tem se pridružijo bi se tudi kak največ izpunila. tudi Novine i želejo Stevi ešče Srečno i zadovoljno! Kda je kdo 'duga srečna leta. srečen i kda je kdo zadovoljen? | Betežna je bila več tijednov Jako radi dostavimo, ka posebno .Mrs. Mary Vuk v Westlake, O. zdravje želemo, ka bi bili zdra-j (pri Cleveland!). Sredi decem-vi. Istina, ka je zdravje velki bra se ji je zdravje opet začnolo dar boži i jako dosta pripomore povračati. Zelemo, ka bi se kak k sreči i zadovoljstvi. Za far- najprle opet pozdravila. mara pomeni srečo dostakrat, če | _______0______ ima dobro letino, delavec pa če ima dobro plačano delo. Eli kel-kokrat je tak, ka smo zdravi i dobro zaslužimo, srečni i zadovoljni smo pa le ne. Tak moramo iskati srečo i zadovoljstvo Edina slovenska družina v kraju Elk River, Minn. — Pošiljam vam naročnino in upam, da jo zvun zdravja i bogastva. Mo- prejmete pravočasno in v redu. goče je pri velkom bogastvi biti |Vsake številke bi bilo škoda, če nesrečen i ravno tak so mnogi ^ iZOstala, posebno petkove, ki srečni pri siromaštvi i pri malij )jma veliko zanimivega branja. tVarnij dobrinaj. ; Ameriški velki bogataš Andrej Carnegie, lastnik velkij železni j industrij, človek dobroga srca, šteri je velke milijone raz- Res hvaležni moramo biti dopisnikom, ki se trudijo, da ima list zanimive in poučne članke. Odkar so nas sredi julija zapustili župnik mnsg. Jožef Tro- delo za bolnišnice i škoie, je biOjkeCj ki so po 38 letih pastirova-v svojem velkom bogastvi na nja naše župnije odšli na služ-stara leta jako nesrečen. Tak je jbeno mesto v St. Cloud, smo mi piavo, ka ga dela nesrečnega eCJina slovenska družina v tem naj bole to, ka ne ve, kak bi raz- kraja. Je zelo pusto in če bi še delo svoje bogastvo. slovenskega časopisa ne imeli, bi Dopisnica clevelandskij ame- bilo še težje. Okolju se človek ričkij novin Press pa pripove- že privadi, ni pa nikdar tako kot, Podružnica ši. 47 SŽZ davije, ka je bila naj bole srečna v svojij detinskij letaj. “Spomnim se, ka smo še' hekšega dneva deca zmejala i pribeži eden de-čak i kaže, ka ima peni, ameri-čki krajcar. V dar ga je dobo. Vsi smo se phali okrog njega i gledali rjavi peni i ga občudovali. Skakali smo od sreče nad bogastvom i te se nas je cela čopo-ra napotila na vogel 116. ceste. Tam je bio drugstor i v izložbenem okni skleda i v njoj toki s cukerčki. Vsakši tokec po eden peni. I mi smo imeli peni. Vsi če živi medr5^ojimi ljudmi. Slovenci v h •• andu in po drugih večjih slovenskih naselbinah gotovo ne veste, kako pusto je živeti med tujimi ljudmi. Premalo cenite, kar imate, takorekoč svojo domovino tostx*an morja. V juliju sem bila v Lemontu, kjer sem po šestih letih spet enkrat slišala slovensko pridigo s slovenskim petjem in procesijo, kar je posebno na otroka, ki sta bila z menoj, napravila lep, nepozaben vtis. Če Bog da, bomo vsako leto skušali vsaj enkrat smo glave rivali v šipo i ocenje-!poromati k brezjanski Mariji v vali, v šterom tokeci bi bilo več cukerčkov, ka bi te tistoga zbrali. Odločili smo se za ednoga, šli srno notri i kupili. Bežečki smo zapustili drugstore i bežali nazaj na igrišče, kde smo tokec odprli i razdrobili cukerčke, ka je vsakši nekaj dobo. Ne spomnim se, ka bi v življenji bila kda bole srečna kak v tistij letaj.” Božični svetki, božične pesmi, božično veselje nam kaže skoro kak s prstom, kde naj iščemo srečo i zadovoljstvo. Z Jezušo-vim rojstvom so angeli oznanili sveti mir vsem šteri so blage volje. Napotili so pastire k jaslicam tam najdejo srečo odrešenja. Idimo ž njimi tam tudi mi najdemo srečo i zadovoljstvo. CLEVELAND Obisk. Za božične svetke je prišla v Cleveland (iz čikage) Mrs. Magda Žižek s svojov vnu-kicov. Svetke sta praznovale pri Sabini Hrast. Mrs. Žižek želemo prijetne počitnice. Stevani so letos lepo prišli na svoj račun. Den svetoga Steva-na je bio državni praznik. Tudi vreme je bilo lepo. Obiskovali so se i voščili godovno “dobro jutro, kak je to prekmurska navada. Prvo mesto mislimo, ka je odneso Mr. Steve Markolia. On svojega godovnjaka visiko ■ceni. Sv. števan je bio prvi mantmik, je prvi svetnik za Kristusovim rojstvom,” on rad povdarja okoli svojega goda. Vsakše leto pridejo njegovo številni prijatelji na Schaefer Ave., kde Mr. i Mrs. Markolia že duga leta stanujeta. Godovanje so letos otvorili Mr. i Mrs. Louis či-ček z diužinov, nato Casarovi iz Collinvvooda, za njimi Kocetovi Lemont, da bomo vsaj nekaj ur bolj po naše preživeli. Res je v vsaki cerkvi en in isti Bog pričujoč, opravlja se ena in ista daritev sv. maše, vendar človeka nikjer tako ne prevzame kot v slovenski cerkvi, kjer je vse tako domače. V Lemontu smo se srečali z mnogimi Slovenci, ki sem jih preje poznala le po imenih. Tako sem spoznala g. Antona Grdina iz Clevelanda, g. Rebola, očeta misijonarja, ki je pričel orati vinograd Gospodov na daljni Formozi in še več drugih staronaseljencev, ki so bili vsi zelo prijazni. Res, to naše prvo romanje v Lemont mi bo kljub takratni hudi vročini ostalo v neizbrisnem spominu. Upam, da mi bo še kdaj mogoče obiskati prelepi lemontski griček s svetiščem Matere božje, delilke vseh milosti. Prav lepo pozdravljam vse so-trudnike in dopisnike A. D. posebno msgr. Omana, ki poda toliko lepega in poučnega v svojih Newburskih novicah, dr. Meršo-la, žensko košarico, Kotičkove-ga strička in vse ostale. Prosim jih, da v novem letu svoje delo nadaljujejo. Vesel in blagoslovljen božič ter srečno novo leto vsem imenovanim in vsem čitateljem Ameriške Domovine. Pozdravljeni! Družina Melhior Kraljič. Cleveland, O. — Članicam naznanjam, da bo naša prihodnja seja drugo soboto v januarju. Na glavni seji je bilo sklenjeno, da bodo seje tudi v bodoče vsak drugi mesec, torej v januarju, marcu, maju, juliju, septembru in novembru. Dne 10. januarja bomo praznovale 25-letnico podružnice. Sklenjeno je bilo, da bo ta dan v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za vse mrtve in žive članice, popoldne ob petih pa v SND na 80. cesti banket in malo sporeda. Podrobnosti bodo še objavljene v časopisu. Letos ne bomo pobirale v blagajno kot običajno. Dolžnost vsake članice je, da pomaga po svoji moči do boljšega uspeha proslave naše 25-letmce. Vsaka naj proda vsaj dve vstopnici za banket, eno naj vzame za se, eno pa proda. Drugo je ostalo vse po starem. Za 1. 1956 je sledeči odbor: predsednica Terezija Bizjak, podpredsednica Agnes Russ, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights 25, Ohio, tel. DI 1-8515, blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Pugely, nadzornice Anna Kreševič (predsednica), Roseley Schuster in Helen Tomažič, zastavonoša Eva Ožbolt, diih. svetovalec Rev. J. J. Oman, zastopnice za SND na 80. cesti: Antonija Dolinar, Terezija Bizjak, Jennie Pugely (namestnica), za SDD na Maple Hts., Stanley Ave. Ana Kreševič. Seje so vsak drugi mesec in sicer drugo soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave. Sestri Ivanki Bizjak in njeni družini izrekamo iskreno sožalje ob izgubi ljubljenega soproga, očeta in starega očeta Pavla Bizjaka, ki je preminul 11. decembra. Naj v miru počiva! Vsem bolnim članicam želimo ljubega zdravja in vso srečo v novem letu. Hvala vsem članicam za božična voščila. Bila sem zelo vesela, da ste se me spomnile. Vsem želim srečno novo leto. Naša prihodnja seja bo 14. januarja ob 7:30 zvečer. Pridite vse! Jennie Pugely, tajnica. Prvi milijon izseljencev v Avstraliji Slovenski informativni list “Misli” v Avstraliji poroča,'da jev letošnjem septembru prispela v Avstralijo nova vseljenka, ki nosi številko 1,000,000. To se pravi, da ima Avstralija že en milijon ljudi, ki so se vselili iz raznih dežel, odkar deluje vseb-tveni program. V Avstraliji je vedno več tudi Slovencev, ki so se zadnja leta usmerili predvsem tja dol. Slovenski izseljenci v Avstraliji, ki jih je že nekaj tisoč, so predvsem delavci raznih poklicev; le neznaten odstotek je med njimi izobražencev. V verskem oziru skrbita zanje frančiškana p. Pivko, ki živi v Avstraliji že nekaj let, ter p. B. Ambrožič, ki je dospel letos. Njegovi predniki Učenec: “Gospod učitelj, papa pravi, da izviramo od opice!” Učitelj: “Molči in sedi. Tu ne moremo razpravljati rodbinskih zadevah!” Ime — pove Nomen — omen,” pravi znani rek. Če za koga, potem velja to za sedanjega sovjetskega zunanjega ministra Molotova, enega izmed redkih mož, ki se je znal prebiti skozi vse Stalinove čistke in si rešiti kožo do današnjih dni. Njegov rojstni priimek je Scriabin, toda v revoluciji leta 1905 in kasneje se ga je prijelo ime Molotov, od besede “molot” — kladivo. To ime Je prevzel in obdržal. Zvest njegovemu pomenu je v Ženevi s par krepkimi udarci razbil v črepinje 'smehljajočo masko, ki si jo je v poletnih mesecih nadela sovjetska diplomacija. -----o------ Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1956 Spet je pred nami zajetna knjiga, delo slovenske emigracije. In če rečem, da po vrednosti prekaša lansko, ne rečem preveč. Tudi posrečena ureditev, razdelitev Zbornika prav za prav na šest knjig, je novost, ki napravlja Zbornik zelo pregleden. Pod zaglavjem Dokumenti in razprave je zlasti pomembnih dvoje stvari: Poglavje iz traee-dije koroških Slovencev, ki ga je napisal dr. Alojzij Kuhar, ter Konferenca v Jalti 1945, ki ga je napisal dr. Miha Krek. To sta dva dokumenta, ki sta tako živo zarezala v slovensko telo, da se bodo brazgotine poznale desetletja še po tistem, ko bi se rane zazdravile. Če se kdaj bodo. Mislim, da se bodo mnogi ravno ob teh dveh dokumentih dolgo ustavil in jih prebrali ne samo z očmi temveč tudi s srcem. Dr. Ivan Ahčin je napisal nekaj o moderni temi: Katoličani in sodobna civilizacija, Anica Kraljeva pa na svoj topel način Ljubezen ne išče svojega. Poznani gospodarstvenik Ivan Av-senek jek temu dodal lep in pomemben članek: Krščansko usmiljenje in socialna pravičnost. Pod zaglavjem Naša beseda so uredniki zbrali leposlovje. Če so bralci v prejšnjih letih tožili, da je proze premalo, bodo to leto prišli na svoj račun. Proze je precej in reči je treba, da je med stvarmi precej takih, ki so res dobre. Naj omenim na prvem mestu Norega Japca, ki ga je napisal Stanko Kociper. Kociper je pisatelj, ki zna ujeti drobna notranja življenja skromnih, preprostih ljudi. Morda zavoljo tega včasih uide na pot, ki jo je že hodil in se človeku utrne ob Japčevi zgodbi podobna izpod Kociprovega peresa. Vendar je ravno v tej zgodbi toliko lepega življenja in toliko čustev, da bo v vsakem bralcu zbudila globoka občutja. Kociprovo pero dobro piše in zna narisati jutra in večere na svojski način. Rekel bi, da bolj s pesmijo kot z besedo. Zelo dobra je letos Očiščenje, ki ga je napisal Lojze Novak. Ravno pri tem mladem pisatelji se že od Zbornika do Zbornika čuti kako lepo raste. Se mi zdi, da ne rečem preveč, če trdim, da bo postal eden stebrov emigracijske književnosti. Ivan Korošec je za ta Zbornik napisal spet nekaj iz vojaškega življenja. Zgodba o Ireni je sicer povprečna zgodba, toda strani vendar le kažejo, da se Korošec trudi za močan izraz, da raste počasi v smeri, ki jo natančno vidi. In to je, kar nam vsem daje upanje, da bo poleg Novaka tudi Korošec tisti, ki bo našo prozo v‘ tujini častno zastopal. Njegova prva knjiga Čas pod streli je med bralci našla ugoden in zelo pozitiven odmev. Iz literarne zapuščene Tončka Pangerca, ki se je smrtno ponesrečil v argentinskih gorah sta dva lepa utrinka, ki kažeta na lep pripovedni dar planinca, ki mimo naravnih lepot ni hodil samo kot planinec temveč kot čustven umetnik. Zanimiva je zgodba Tineta Brezoca Zgodba terenca Jakoba Jeroma. To je dobra psihološka črtica, ki sega nazaj v bridko dobo revolucije. Karel Mauser je prispeval povprečno zgodbo Slum, ki naj bi bil droben izrez iz romana. Precej močno zgodbo je napisal — Prebivalstvo Mehike se je 'Božo Kramolc, ki posrečeno o tvojih 'V letih od 1930 do 1950 pomnoži- Združuje slikarja, pisatelja in pesnika. S prozo je zastopan lo za blizu eno tretjino. poleg pesmi tudi pesnik Marijan Jakopič-Anže. Prepričan sem in ne morem spremeniti svojega mnenja, da je Jakopič človek drobnega utripa in ne širokega epskega zamaha. Zgodba o Anžetu je preveč meglena, je le kot utrip in bolj pesniško kot prozno zajet moment. Jakopičeva pot je pesem, do tega prepričanja me vodi njegova proza. Nekaj svojskega je Črni Grega, ki ga je napisal Mlinarjev Janče. Gotovo to ni novo ime. Zgodba znamenja, ki za sliko na znamenju skriva krvavo zgodbo. Vedno svojski je P. Bernard Ambrožič. Tudi tokrat — Svet zase — takole čuden. Kar imam pri Bernardu posebno rad, je njegov jezik. Lep jezik piše. Njegove zgodbe so včasih drobno, psihološko zrezljane, včasih so zavoljo tega preveč suhe. Toda tale v letošnjem Zborniku se bere kot detektivarca. Dobra je. Zgodba Med dvema ognjema, ki jo je napisal psevdonimni pisatelj je povprečna zgodba od meje. Ne odkriva posebnosti. Bogato je zastopana naša pesem. Osem pesnikov nam odkrije svoj svet, svet trenutnih utripov, beg iz mrzle hladnosti. Gotovo najzanimivejši je Vladimir Kos, na katerega sem pokazal že lani. Kos hodi dosledno svojo pot. Enajst pesmi je prispeval, vse tako svojske, da ni dovolj, da jih samo prebereš. Treba jih je študirati. Mnogi jih bodo enostavno zavrnili, drugi jih bodo sprejeli kot Picasovo sliko. Meni osebno se zdi, da je največ čustva v pesmi Lepe oči: V nežno proseči travi ležijo luč, poletje in dan. V mnogih je preveč virtuoznosti, preveč suhega igranja -besedami. Kam bo šla Kosova pot je težko reči. Prepričan pa sem, da njegova pot zanima vsakega. Vinko Beličič je prispeval dve pesmi. Ptič poje in Zvon iz domovine. Lepi in izbrušeni pesmi. Prav tako imajo dobre pesmi Šušteršič in Branko Rozman. Zlasti zadnji ima v kratkih kiticah veliko iskrenosti, čeprav iz vrstic dihne nekaj, kar ni izrazito Rozmanovega. Črtimir je daroval Zborniku tri pesmi. Močna je posebno Definicija poletnega dne. Zanimivi sta pesmi Božidarja Kramolca. To sta dve sliki narisani z besedo. Kramolc tudi v besedi težko skrije svojo slikarsko umetnost. Tri pesmi je prispeval tudi Marijan Jakopič. Rad zaide v Golarjevo preprostost in Gasparijevo narodno barvitost. Sveta noč je dobra otroška pesem. Lepa je tudi Pomlad, Bori pa so dosti šibkejši. Igor je zapisal dve pesmi. Potopljeni sen me po maniri spominja na Grudna, dobra pesem pa je Pot v neznano. Če še enkrat na kratko preletimo leposlovje, kaj smemo reči? Prvič: imamo umetnike v emigraciji na katere šino lahko ponosni. Drugič: ne gredo vsi k eno strujo in zato je Koledar Svobodne Slovenije čudovito pestra slika naših tokov v umetnosti. Različni tokovi pa eno samo morje umetnosti, v katerega ti tokovi teko. Zanimivo zaglavje je čari in čuda narave. Ne bom se zmotil, če rečem, da se bo kopica bralcev ustavila ob Utrinkih iz pragozda, ki jih Me napisal Sasa Stare. Kakor M brali zgodbe iz knjige o Tarzanu. Prav bi bilo, ko bi se Stare lotil svojih zgodb iz pragozda in jih zbral v knjigo. Se mi zdi, da bi knjiga našla mnogo hvaležnih bralcev. Tudi Arkov članek Vzpon na vulkan Lanin bo veliko bralcev pritegnil. Kar je še posebno veliko vredno — • oba članka sta bogato ilustrirana. Novo zaglavje — nova knjiga (Dili« aa 3. *traaj) j Kultura (Nadaljevanje z 2. strani) — Ob desetletnici. Tu spet najdemo p. Bernarda, Zdravko Novak pa je opravil čudovito delo, ko je zbral in registriral vsa dela, ki so izšla v emigraciji. Neznansko veliko drobnega in težavnega dela je pisatelj opravil s tem. Lahko smo mu hvaležni za to. Gospodarski položaj naših ljudi v argentinski emigraciji nam je popisal Pavel Rant. Prav tako dobimo sliko položaja v Angliji. Tako si vsaj približno lahko predstavljamo kako žive naši ljudje po svetu. Življenjski letopis je posvečen ob začetku našim likovnim umetnikom. Marjan Marolt je napisal tople besede tistim, ki žive sredi med nami in opravljajo kulturno tlako tiho in skromno. Dr. Tine Debeljak je napisal skico Pisatelj Mauser Karel, dr. Jože Velikonja članek Trst ter londonski sporazum, Tone Jezernik se je oglasil iz Avstrije. Ostalo so spominski članki našim mrtvim ter pregled drobnega kulturnega dela. Zbornik Svobodne Slovenije je torej bogat, že samo toliko, kar sem mogel omeniti, je veliko delo. Veliko delo zlasti še TWILIGHT GARDENS 4 Miles East of Vine St. Eastlake - Willoughby, Ohio GALA NEW YEAR’S EVE PARTY FLOOR SHOW “JOLLY JETS” POLKA - WALTZ - MAMBO, etc.! Reservation Tickets sold at: Gornik's. 22346 Lake Shore Blvd. Jerry Mills, 815 Prospect Ave. 743 Euclid Ave. Norwood Men’s Shop, 6217 St. Clair Ave. Bill’s Clothing & Furnishing, St. Clair Ave. and E. 152nd Bedford Men’s Shop, 172 Main St., Pam«sville, O. Rube Adler Sports, JDetroit Ave. Ben Son's', 4125 Erie St.. Willoughby, O. All Stores Open till 9 P.M. For information call: Willoughby 2-98'82 zavoljo tega, ker je izšlo v težkem času, ko so Argentino pretresli dogodki, ki jih poznamo iz časopisov. Podražil se je papir, podražili so se tiskarski stroški. Kljub tem in različnim drugim težavam, je cena Koledarju ista kakor lani. Stane $3.25, po pošti $3.50. Ne morem za konec mimo tega, kar ponavljam vsako leto. Kadarkoli pišem o knjigah, mi je težko. Noben kulturni delavec ne pričakuje od bralcev žrtev, ki bi ne bile znosne. Tudi zahvale ne pričakuje. Čaka samo na eno: da bi bralci pokazali, da jim je slovenska knjiga tudi na tujem še draga zavoljo tega, ker je slovenska. Kaj je res treba beračiti med našimi ljudmi, beračiti, da slovenska beseda med nami še živi? Če je treba beračiti, potlej je bolje, da naredimo križ čez vse, da umetniki svoje rokopise*zapro v predale in puste, da nas tuje življenje prevali, če se ne znamo držati niti osnov, če nam niti knjiga v materinščini ni več draga, kaj nam je potlej še drago? Stoletja dolgo so se majhni narodi bili za svoje pravice na tuji zemlji. Naj omenim samo Luziške Srbe. Mi smo vso svojo kulturo prinesli s seboj, lahko bi nam bila v ponos, pa je treba prositi in beračiti, da moremo živeti. Če je res vse drugo lepše, potlej zaprimo svoje kulturne stojnice, če tako banalno zapišem, zaprimo in pokropimo in lezimo, pa umrimo narodnostno ob tujem kruhu, žalostno dovolj. Ko bi bili naši predniki tako pasivni kakor smo mi, bi jih komaj nekaj za seme ostalo do danes. Zbornik Svobodne Slovenije ima na razpolago tudi Slovenska pisarna. Če hočete, da prosim, bom prosil. Prosil vse, ki jim je slovenska beseda še pri srcu, da sežejo po tej bogati knjigi. Bodimo strnjeno okrog svojega kulturnega žarišča, glejmo, da nam žerjavica ne stli v pepel. Kadar bodo ugasnili zadnji ogorki, tedaj samo še križ in prst na nas. Mrtvi bomo v veliko veselje teh, ki na našo smrt čakajo. In teh ni malo. Razžarimo našo kulturno ognjišče! Naj gori stalno in se razgori v kres. Karel Mauser. Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda Doba polilifaega jerobslva 10. TRGOVINA IN OBRT nakupiti soli, ki jo je potem prodajal po kmetih ali pa jo zamenjaval za žito in živež. Mnogi kmetje so se posluzili te nove pravice, ki je bila poprej strogo monopolizirana (prim. pripovedko o Martinu Krpanu, ki je s svojo kobilo kontrabantaril s soljo!). Prebivalci ribniškega in kočevskega okraja so se držali stare krošnjarske trgovine z južnim sadjem, z galanterijo, z drobnejšimi izdelki železarske in steklarske industrije ter domače obrti. Šli so s tem blagom na Hrvatsko, v Slavonijo, na Ogrsko, po vsej Notranji Avstriji, daleč na zahod tja do morja in prehodili do malega sko-ro vse nemške dežele. Daši niso mnogo zaslužili, so vendar trgovci te krošnjarje gledali postrani, ker so obredli vsako vas in sleherno hišo in so jim tako zmanjšali krog odjemalcev. Prebivalci Bovca, ki so bili radi svojega uboštva prosti vseh dajatev, so krošnjarili s suknom. To in pa vozarstvo jim je dalo zaslužka, da so se mogli preživljati. Krošnjarji so pogosto bili na-ziranja, da jim je dovoljeno trgovati z vsem inozemskim blagom brez izjeme. Tega jim pa vlada ni hotela priznati. Zato je 27. septembra 1814 izdal guverner Lattermann posebni kroš-njarski red. Tu stoji, da se iz posebnih ozirov dovoljuje podložnikom kočevskega gospostva krošnjariti z blagom, kakor je: V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Mihevc ki je umrl dne 28. decembra 1950 Pet let ie že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 29. decembra 19S5. vY. ! Bil z višnjevo haljo, pisano vso : In z bičem v roki, z visoko glavo,— Se bližal je krčmi, je pokal tak’ z’lo, Da vse, kar pri hiši, na kviško je šlo. Je juho, meso in kopune tolste, !In hrusta pečenko, piščance drobne. Po hiši razsajal je krog in okrog, Ko birt je pobiral čepinje spod nog. Tudi ob vodnih cestah, ki jih je vlada pred otvoritvijo železnic še dokaj podpirala, so ljudje zaslužil, bodisi da so bro-darili na svoj račlm, bodisi, da sami ali s svojo živino vlačili ladje po rekah navzgor. Po vodi so prevažali na jug in vzhod zlasti deske in stavbni les ter štajersko sadje, nazaj pa je prihajalo predvsem banaško žito. 1 Tudi podjetni, neustrašni in drzni splavarji se niso zastonj trudili. Kjerkoli so se na potu u-stavili, povsod so jih radi videli ?n so jim z vsem postregli: Flosar se vsak pozna, Vrv čez ramo ’ma, Sveder in kov, To je antverh njegov. Hrovatiče tud’ pravijo, Ker nas pozdravijo: “Dokler gre še kak flos, Nismo še skoz!” Kar je prihajalo žita iz Hrvaške in Ogrske po Savi v Ljubljano, je šlo nezmleto dalje — deloma natovorjeno kar v sodih — proti Trstu, ali pa so ga v domačih mlinih zmleli in so potem kupčevali z moko. V Ljubljani so bila velika žitna skladišča. Žitna trgovina je dala podlago za blagostanje večini ljubljanskih trgovcev in mestu sploh. - Brez posredovalcev so si sami poiskali kupčijskih zvez in tako zvemo tudi o Andreju Smoletu, kako potuje po Hrvat-ski in Slavoniji, po Bački in Banatu. Seveda ga ni vlekla doli laške olje, južno sadje, pomaranče, citrone, margarani, kostanj, lešniki, datlji, smokve, mandlji, rozine, cvebe, riž, ka-pere, sardele, želve, lovorjev! listi, ostrige, školjke, kalamari (liginice iz vrste polipov) in vino “draga.” Ta krošnjarski red določa dalje, da imajo iste pravice kakor kočevski tudi podložniki ribniške zemljiške - gosposke. Razen tega pa so smeli Ribničani krošnjariti tudi še z lastnimi izdelki, n. pr. z lončevino, s škatlami iz lesa, z retami, s škafi, kor-ci, siti in podobno leseno robo, dalje pa tudi še s kmečkimi kožuhi in polhovimi kožicami. (Dalje prihodnjič) MoTkl dobilo delo LXXXXXXXXX TTTTTTTSSTTTTliTTTTTTTTTYTtTTXTif xxix^xxxxxin DOBRA KVALITETA BLAGA, DOSTAVUENAJ 20 DNEH V STAREM KRAJU! 100 LBS. BELE MOKE.S9.75 Paket št. 1-412.50 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža ‘ 5 Ibs. kave “Santos” 5 Ibs. masti 5 Ibs. špagetov 5 Ibs. mila Paket št. 18—$21.75 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža “Carolina” 6 Ibs. kave “Santos” Paket št. 2—$16.50 5 Ibs. kave “Santos” 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža “Carolina” 10 Ibs. špagetov 10 Ibs. masti 10 Ibs. mila NEMŠKI RADIO APARATI od $35 naprej BICIKLI od $38 naprej V CENAH JE ŽE URAČUNANA POŠTNINA TER ZAVAROVALNINA! DENARNA NAKAZILA preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 za $1. — Za vsako naročilo računamo $1.25 za stroške. POTNIKI : Čas za prijave v letu 1956 je tukaj. Rezerviramo mesto na ladjah ter letalih. Pripravimo Vaša potna dovoljenja, da bodo ob Vašem odhodu v redu. V Parizu imamo osebo, ki Vas sprejme na postaji ter skrbi za Vas v času Vašega bivanja v tem mestu. Potovati preko nas pomeni štediti na denarju tukaj, kakor v Parizu. tel: ex 1-8787 BLED TRAVEL SERVICE tel ex 18787 6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio rYXTXTTXXXTTTTXxxxXXxXX!i!Xxxxxxxxxxyi!l!l!!l^^^xYxxXXxr ^ DELO ZA MOŠKEGA Nočni čuvaj dobi delo pri CLEVELAND STANDARD PATTERN WORKS 5337 St. Clair Ave. (250) ALI OGLASI ■AX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 01 St. T«L: UTah 1-304« Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. NAPRODAJ HIŠA ZA DVE DRUŽINI— na E. 155. cesti blizu St. Clair Ave., v zelo dobrem stanju. ZELO DOBER NAKUP za samo $13,900. DVODRUŽINSKA HIŠA, med Superior Ave. in St. Clair Ave., 5 in 5 sob, 3 garaže, vse v zelo dobrem stanju. CENA $14,000. Imamo na razpolago tudi več drugih novih in starih 1-in 2-družinskih hiš. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (3} VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašaj te nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Re-lSu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Weld In*. JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3130 982 East ISSnd 5tr**t ocxxxxzxxrrxxxxxxxrxxxxxxn samo trgovina, marveč se je zanimal posebno tudi za kulturne razmere. Pripeljal je s seboj domov nekaj srbskih knjig, pa bi jih mogel še več, “če bi bil v temu učen”. Čopu je pisal, “da so se ti spodnji ljudje zelo čudili čez to, da smo mi tako sr-bijanskemu jeziku nagnjeni.” Razen z žitom, vinom in s poljskimi pridelki so prekupčevali zlasti še z živino, posebno s konji, ter z raznimi rokodelskimi izdelki. Z žitom so trgovali domja in proti Karlovcu zlasti prebivalci okrog Šmarij na Dolenjskem; tam okoli so se bavili mnogo tudi z živinsko kupčijo. Domače sukno in platno, izdelke železarske in steklarske industrije, ribniško suho in lončarsko robo in premnoge druge predmete domače o-brtnosti so z zaslužkom raznašali na bližnja in daljna tržišča. Prav tako je bilo tudi z ogljem in lesom. Deske so razen po vodni poti na Balkan izvažali posebno v Trst in na Reko. Poznalo se je to že tudi na gozdovih: močno so izsekali notranjske šume okrog Snežnika, Postojne, Pianine, Logatca in Bistre. Postojnski okrožni glavar je zato že leta 1819 pripomnil, da bi morali posestniki gledati in skrbeti tudi za bodočnost s tem, da bi zasadili ali posejali izsekane goličave. V obilnem številu so šli takrat proti Trstu lepo obtesani hrastovi hlodi, ki so jih Angleži plačevali po tri in pol goldinarja za kubični čevelj. Ko se je proti koncu dobe, ki jo obravnavamo, radi močnega prekomorskega izvoza cena lesu še bolj dvignila, je rodilo to zlasti v Primorju in najbližnjem Notranjskem ostre spore med kmeti in graščaki. Oboji so namreč hoteli skupno gozdove v lastno korist kar največ mogoče izrabiti. Leta 1819 so vpeljali v Iliriji prosto trgovino s soljo. Vsakdo je smel v primorskih skladiščih MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE ' ‘‘ < a m mmm a mam. ^ m TH E MAY CO BA EMENT ja " - - a . - ■ - ________ PATPMMIA ODVISNA ZALOGA KALrilVVfiim priznanih izdelkov moške volnene obleke 4 Worsted!, volna, dacron Importlrano in domače flanelno blago 33 .90 Prodajna cena od obale do obale $55 do $(5 Pohitite tako kot smo mi . . . bodite tukaj zgodaj za najboljšo izbiro teh oblek. Imena moramo obdržati tajna . . . vendar ne moremo zatajiti odličnega blaga, kakovosti in kroja. Vsaka obleka popolna kakovost - Majhno doplačilo za spremembe * Ogljeno siva, zelena, rjava ali modra flanela * gabardine * naškrbpijeno * hrapavo * modno blago v rjavi, sivi, črni, tan, modri ah zeleni barvi * 2 ali 3 gumbi! ena vrsta * žepi z lopaticami, ali navadni * Običajne mere 35 do 46 * Kratke 35 do 44 * Dolge 36 do 46 * Močne 39 do 50 * Močne kratke 39 do 46 * Izredno dolge 38 do 50. Ročna izdelava, ki jo najdete običajno pri veliko dražjih oblekah! • Ročno šivani sprednji obšivi e Ročno šivane rame in rokavni izrez • Ročno oblikovan in ročno šivan ovratnik • Ročno vstavljena podloga • Ročno izdelane gumbnice, ročno prišiti gumbi • Ročno pentljam našivi in žepi Dodatni prostor • Dodatni prodajalci • Žal ne sprejemamo pismenih in telefonskih naroči! The May Co.’s Basement — Moški oblačilni oddelek Vabilo na Silvestrovanje ki ga prirede SKUPNA DRUŠTVA SLOVENSKEGA DOMA na HOLMES AVE. 31. DECEMBRA 1955 Obilo zabave za vse stare in mlade EDDIE HABAT GODBA Vstopnina $1.00 VABI ODBOR TOMMASO GROSSI? KNEZ MARKO “Kaj naj še dvomim, vprašuješ, in zakaj sem vznemirjena?” ,Te besede je izrekla s tako tesnobo kakor človek, ki ima v srcu grozno skrivnost in je ne more več prikrivati. Ko pa je nato pogledala tovarišico svojega trpljenja, ki je prav tedaj prisedla k njej, je globoko zavzdihnila in utihnila. “O, kaj morda veste kaj posebnega? Imate kako skrivnost? Povejte, zaupajte mi!” je rekla Lavreta vsa vznemirjena. “Ne, ne, le pomiri se, nič ni.” “Da bi se pomirila? O, kako naj bi se mogla? ... Že včeraj sem opazila, da vam nekaj teži srce, kar mi skušate prikrivati. Dajte, zaupajte mi, povejte mi!” “Pusti me,” je ponovila gospodarica. Služkinja pa je ljubeče prijela njeno roko, jo stisnila med svoje in jo z ginjenim glasom prosila: “Draga Biče, ljuba moja gospa, ali mi niste obljubili, da bom delila z vami vse dobro in vse hudo, kar bi vas zadelo v življenju?” “O, moja dobra Lavreta,” je spregovorila Biče in stežka premagovala solze, ‘“poleg moje bridkosti me obtežuje še misel nate, ki si zaradi mene zapustila svoje ljube starše, mir domače hiše in ti je morda namenjeno ... Pa Bog je usmiljen in te reši . . . Veruj mi, da ga za to vedno prosim v smrtni stiski svoje duše.” “Ojoj,” je vzkliknila služkinja še bolj prestrašena, “vaše besede namigujejo na neko ne- srečo! Ne prikrivajte mi je-, govorite, za božjo voljo, rešite me iz tega mučnega strahu!” Biče je nato vstala, odprla skrinjico, ki je bila na mizi, in rekla: “Vidite te papirje tu notri?” “Da, pisma sOi, katera vam vsak dan piše vas soprog.” “Tudi jaz sem tako mislila in ta misel je bila zadnja nit, na kateri je še viselo moje življenje. Zdaj pa je nžl pretrgana. . . . Pisma niso Otorinova.” “Bog se naju ’lismili!” je vzkriknila Lavreta ur poblede-la kakor smrt . . .“A kdo le . \ . In kako ste zvedeli? . . .” “Včeraj si mi prinesla to ibelo rožo, ki jo imam na ptrsih, kaj ne?” ; “Da, tista starka, ki nama prinaša hrano, mi jo je dala.” “In si mi rekla, da jo je poslala oskrbnica zame.” “Res je.” “Pa veš, kdo je oskrbnica?” “Vem, Pelagruova žena je, tista, ki jo je sprejela vaša mati, ko se je zatekla takrat s svojim otrokom na grad.” “Da, in zdaj v času moje stiske se je spomnila na ono dobroto in srce ji ni dalo, da bi še nadalje gledala, kako sem zamotana v peklensko spletko. Med listi te rože je bilo skrito pisemce, ki me je obvestilo o izdajstvu. Pomisli, v kako brezno me je pahnilo to sporočilo! Kdo ve, kaj je z Otorinom, kdo ve, če je še živ? Da bi me zapustil, si ne morem misliti . . . Kaj bo z mojimi starši, kaj z nama, o ti moj Bog! Kdo ve, v čigavih, rokah se nahajava, ali je to res Otorinov grad, ali ni mpgoče . . . Nič ni tako groznega in strašnega, da si ne bi mogla misliti!” “O, Bog se naju rev usmili, Bog nama pomagaj!” je vzkriknila Lavreta. “Zdaj ti povem,” je povzela gospodarica, “kaj je poglavitni vzrok moje bojazni. Vedeti moraš, da je tisto noč, ko sem bila z očetom in teto na gostiji v hiši Marka Viscontija . . Njeno nadaljnje pripovedovanje je tedaj zmotil neki ropot, ki sta ga zaslišali pred vrati na mostovž. Nekdo je trkal. Služkinja se je zdrznila in hotela vstati, a Biče jo je prijela za roko in ji tiho rekla: “Ne hodi nikamor, nočem, da bi komu odprla!” “Lavreta, Lavi’eta!” je klical od zunaj znani Pelagruov glas. “Neki vitez je prišel, ki prinaša novice o Otorinu in bi rad takoj govoril s tvojo gospodarico!” “Odgovori mu,” ji je šepnila Biče, “da nočem ob tej uri nikogar videti, da ga sprejmem jutri.” “Jutri! Naj pride jutri! Zdaj ne more!” je klicala z negotovim in trepetajočim glasom proti vratom služkinja, ki se je vsa tresla, kakor bi jo zgrabila mrzlica. “Takoj mora govoriti z njo,” je nadaljeval zunaj Pelagrua, “prinaša ji dobre vesti . . . Daj, odpri, ker je dobro zanjo . . . Odpri torej, si razumela? . . . S kom pa govorim? Ali odpreš ali ne? . . . Čakaj, trmoglavka, ti že pokažem, kaj se pravi slu-šati! . . .” Medtem ni prenehal trkati in je tresel vrata in še butal po njih z rokami in nogami, a zaman. Ujetnici sta se objeli in drhteli kakor plašni golobici ter nista nič več spregovorili. Vrata se pa niso dala odpreti, ker so bila zaklenjena in še zavarovana od znotraj z močnim zapahom. Čez nekaj ča- f sa je ropotanje prenehalo, Pelagrua se ni več oglašal in vse je bilo spet kot prej tiho. Prestrašeni ženski sta se oddahnili, a že sta začutili, kakor bi nenadoma povlekel za njunim hrbtom veter, v katerem je šibki plamenček svetilke vztrepetal in skorajda ugasnil. Oibe sta se hkrati zgrozili in pogledali v ono stran ter videli, da so se od-: prla v steni neka vrata, ki so bila skrita in prebarvana, in da sta prišla v 'sobo dva moža. Lavreta si je z dlanmi zastrla oči, presunljivo vzkriknila in se sesedla na stolico, Biče pa je dostojanstveno vstala, oslonila' eno roko na mizo, se obrnila k Pelagruu, ki ga je takoj spoznala, kakor je spoznala tudi Lodri-sija, in mu mirno in dostojanstveno rekla: “Oskrbnik, kakor vidim, ste i zgrešili sobo. Tu prebiva tista,! ki jo sicer imenujete soprogo ^ svojega gospodarja.” Nevolja, ki jo je občutila mlada žena takoj ob tem nesramnem in podlem nastopu, ji je pregnala tudi strah. Nakrat se ji je povrnil ves nekdanji pogum in tudi vso prejšnjo telesno moč je čutila. , Lica so ji živo zardela, oči so ji zabliskale v živem ognju, ki je bil že toliko časa ugasel, in njen obraz in vsa postava sta dihala mirno samozavest in dekliško odločnost. Lopova sta začudeno obstala, kakor bi za trenutek občutila nepremagljivo spoštovanje. Pelagrua je ob Bicinem pogledu povesil svoje zlodejske oči in tudi sam Lodrisio se je prvi trenutek zmedel. Z obraza mu je zginil smeh, poln hladnega in okrutnega ponosa, na ustnicah so mu zamrle besede porogljive domačnosti, s katerimi je nameraval ogovoriti svojo žrtev, in sklonil je glavo v znamenje spoštovanja, ki ga je za trenutek resnično občutil, ter jecljaje spregovoril: 4 trgovine MERCHANTS’ ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI Januarska bela razprodaja po prihrankih EDINO PRI BAILEY’S V CLEVELANDU LAHKO KUPITE “Springmaid” rjuhe PO TEJ VARČEVALNI, RAZPRODAJNI CENI! i t SPRING KNIGHT” fini MUSLIN Reg. 2.:)0 - 81x?9", 72x108", ali prilegljiva ozka spodnja ali zgornja rjuha 1.98 Reg. 2.79 - 81x108" ali prilegljiva široka spodnja ali zgornja rjuha 2.19 Reg. 2.49, 72x99" vel. rjuha........1.89 42x36" blazinska prevleka ...........54c Reg. 2.39, 63x99" vel. rjuha........1.79 45x36" blazinska prevleka ...........59c Reg. 3.09, 90x108" vel. rjuhe.......2.49 t i Reg. 2.98 - 72x108" ali spodnja prilegljiva ozka rjuha SUMTER” izredno močne MUSLIN rjuhe 9 JO id;.«;p 70 fgcara g široka rjuha ^ g ^ Jf 42x36" blazinska prevleka ,69c 45x36" blazinska prevleka ............74c BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah / AsA • A-r - : JVaznanito in J^,ah%)aia Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, draga skrbna mati ter stara mati V 1881 Cuclja Skcrbcc J rojena PRIJATELJ ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 30. novembra 1955. k r m Draga pokojnica je bila rojena dne 11. decembra 1881 v župnji sv. Gregor na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. Pogreb se je vršil dne 3. decembra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico z asistenco je daroval Rev. Louis B. Baznik, ob asistenci Rev. Victor Cimpermana in!Rev. Joseph Varga. Po pogrebni sv. maši p’a je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku, ki je pokojno previdel s svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sveto mašo ter spremil truplo pokojne iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njenega groba. Za vse to prav iskrena zahvala in prisrčni Bog plačaj. Dalje se zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu jn Rev. Joseph Vargi za asistenco pri sv. maši ter druge pogrebne molitve. Tudi njima prisrčni: Bog plačaj. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev in rož ter okitili pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru ter ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete mase, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše drage pokojnice. Dalje prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogoč il, da so se mogli udeležiti pogreba, ter spremiti pokojno na njeni zadnji poti na Kalvarijo. Prav lepo se tudi zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, zlasti še onim, ki so se udeležili pogreba in pa svete maše, ter spremili pokojno vse do njenega groba. Zahvala društvu Srca Marije (staro) ter podružnici št. 25 SŽZ, Oltarnemu društvu župnije sv. Vida, ter društvu Naj-svetejžega Imena, ker so prišli molit rožni venec ob krsti pokojne, ter za vso pomoč in naklonjenost, ki so nam jo izkazali ob uri žalosti. Naša iskrena zahvala sosedom za venec in rože; posebej še Mrs. Anni Tomšič in Mrs. Tereziji Gorenčič, ker sta nabirali za venec sosedov in pa za sv. maše. Prav rskrena zahvala pa sestri pokojne Mrs. Anne Furlan in pa Mariji Prijatelj za tako velikodušno pomoč ob smrti pokojne. Naša iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojne. Iskrena zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali p s-meno, ter za vso pomoč in naklonjenost. Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in S novi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam na en ali drugi način kaj pomagali. Naj bo vsem dobri Bog obilen plačnik. A Ti, ljubljena soproga in skrbna mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje, delo in skrbi, ki si ga doprinesla za nas, z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Nam vsem pa enkrat »rečno in veselo snidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: MATIJA ŠKERBEC, soprog MATHEW, JOHN in JOSEPH, sinovi MARY poročena ZAGORC, hči ANNA, VELMA in MARY, snahe LOUIS ZAGORC, zet VNUKI m VNUKINJE Pokojna zapušča tu sestro ANNO FURLAN Tam gori se vidimo spet, kjer angelski kori prepevajo: Svet! Cleveland, Ohio, 29. decembra 1955. D! M