PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 114 (13.052) Trst, nedelja, 29. maja 1988 Štirinajst let po zadnjem Nixonovem obisku v Moskvi Danes se začenja četrti vrh med Reaganom in Gorbačovom Ameriški senat in Vrhovni sovjet ratificirala sporazum INF Velesili nadaljujeta politiko »malih korakov« na poti razorožitve Moskvo so v teh dneh pred Reaganovim prihodom teme-^iito olepšali (Telefoto AP) MOSKVA —'Ameriškega predsednika Ronalda Reagana bodo danes na moskovskem letališču Vnukovo dočakali sovjetski sogovorniki v sproščenem in umirjenem ozračju. Ameriški senat je namreč ratificiral sporazum o likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega (INF), nekaj ur kasneje je podobno podprl sklep prejšnjega washingtonskega srečanja tudi Vrhovni sovjet. Od četrtega srečanja med Reaganom in Gorbačovom pa si opazovalci ne obetajo »zgodovinskih dosežkov«, moskovski vrh bo le nadaljevanje plodnega dialoga, ki se je začel z ženevskim vrhom, ko sta oba državnika prekinila »zamrznjene odnose med velesilama«, zastal z reykjaviškim vrhom in dosegel vrhunec na washingtonskem vrhu. Tako Gorbačov kot Reagan in njuni sodelavci pa so dali jasno razumeti, da bi lahko med sedanjimi pogovori do take mere napredovali glede pogajanj o 50-odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih orožij, tako da bi lahko ta sporazum sklenili še pred iztekom Reaganovega predsedniškega mandata. V takem primeru bi bili lahko priča še petemu vrhu, ki bi imel resnične »zgodovinske« posledice. Štirinajst let po Nixonovem obisku Moskva ponovno gostuje nekega ameriškega predsednika, »kavboja« Reagana, ki je bil do nedavnega za Sovjetsko vezo le »ujetnik ameriškega vojaškega lobija«, danes pa je Reagan za sovjetski tisk tisti človek, ki bi lahko skupaj s sovjetskimi voditelji postavil temelje za nadaljnjo razorožitev in krepitev medsebojnega zaupanja med velesilama. In prav glede krepitve medsebojnega zaupanja so bila vsa dosedanja srečanja med Reaganom in Gorbačovom uspešna. Ameriški predsednik Reagan je opustil svojo definicijo, da je Sovjetska zveza »carstvo zla«, sedaj priznava, da je Gorbačov napravil ogromne korake na poti postopne demokratizacije. Še vedno se ameriški predsednik rad -prepušča neuglašenim notam, sovjetski odgovori pa so na take izpade skrajno umirjeni in trezni. Glasnost je odpravila tudi s tabu temami, tako da Sovjete ni strah pogovorov o človeških pravicah. Sodeč po »voznem redu« tridnevnega Reaganovega obiska bodo prav teme o spoštovanju človeških pravic precej prednjačile. Ne bo pa jim uspelo zasenčiti vprašanja regionalnih kriz, razorožitve in dvostranskih odnosov. V trenutku, ko sovjetski vojaki zapuščajo Afganistan, so dani vsi pogoji, da bi rešili tudi angolsko vprašanje. Sovjetska zveza si ne more več privoščiti, da bi tratila finančna sredstva, ki jih tako krvavo potrebuje za perestrojko gospodarstva in družbe v vprašljivih zunanjepolitičnih pustolovščinah. Politika »Step by step« (korak za korakom) daje torej prve rezultate. Na poti 50-odstotnega zmanjšanja strateških jedrskih orožij sta velesili dosegli že 60-odstotno soglasje. Reagan je baje umaknil svojo zahtevo, da bi morali likvidirati medcelinske jedrske rakete na premičnih rampah, glede militariza-cije vesolja pa vsi modro molčijo. Devalvacija dinarja in višje cene naftnih derivatov v Jugoslaviji Zvezni izvršni svet sprejel ukrepe za usmeritev v tržno gospodarstvo BEOGRAD — V skladu z opredelitvami v Pr°gramu družbeno-gospodarskega razvoja Ju-9°slavije je Zvezni izvršni svet v petek ponoči ^Prejel nekatere ukrepe, s katerimi naj bi ustva-Pogoje za svobodno delovanje ekonomskih ^konitosti, za krepitev tržne usmeritve v gospo- arstvu in za ukinitev administrativnih spon. Vse 0r,.naj Bi po menju jugoslovanske vlade dalo tudi bjočujoč prispevek v boju za stabilizacijo gospodarstva in za zmanjšanje inflacije. ako je zis ge drugič v zadnjih šestih mese-jg devalviral dinar, tokrat za 23,9 odstotka. Ob r>r!r -119-' bi se še naprej vodila aktivna tečajna biika, kjer naj bi dinar sproti prilagajal svojo te^nost v odnosu do konvertibilnih valut. Pri j, . za njegovo vrednost odločilen odnos po-tr9u 6 ^ P°vPraševania P° devizah na deviznem gg počasno pa je ZIS sprostil cene za približno dp| dstotkov proizvodov, medtem ko bo preostali jll Proizvodov ostal pod neposrednim nadzorom in n °VanSke viade. Da bi povečal konkurenco SprP0nudbo na jugoslovanskem trgu, je ZIS tudi i-riui 1 uvoz za večino proizvodov, za vpliv na nov ^a.b° uporabljal tudi blagovne rezerve. Po ySp arnJe tako 40 odstotkov celotnega uvoza po-bližn ^ Z omejitev (lani le 15 odstotkov), pri-0 35 odstotkov letošnjega uvoza pa bo po- gojenega z izvoznimi rezultati posameznih delovnih organizacij. Da bi tudi tistim proizvajalcem, katerih cene so ostale pod neposrednim nadzorom, omogočili naraščanje dohodka, je ZIS zvišal cene nekaterih proizvodov. Tako so se nafta in naftni derivati v poprečju podražili za 36,1 odstotka. Od včeraj stane liter navadnega bencina 930 din, super pa 1000 din. Povišale so se tudi cene premoga za 30,3 odstotka, koksa za 31,3%, proizvodov črne metalurgije za 29,8%, cementa za 25,1%, za 31,4% pa je dražja tudi električna energija. Da bi izboljšali položaj infrastrukturnih dejavnosti pa so povečali tudi cene PTT storitev za 28,1 odstotka, prevozi po železnici pa so od včeraj dražji za 38,5 odstotka. Trenutno je nemogoče napovedati, kaj bodo novi ukrepi prinesli jugoslovanskemu gospodarstvu. To še posebej velja za devalvacijo dinarja, ki bi morala po logiki povečati konkurenčnost jugoslovanskega blaga na tujih trgih, toda kot vemo, dosedanje devalvacije niso prinesle tistih rezultatov, ki so jih v Jugoslaviji ob teh ukrepih v preteklosti pričakovali. Sama devalvacija brez znižanja inflacije in drugih nujnih spremljajočih ukrepov še ne zagotavlja uspeha, ki bo dosežen le, če se bo izvoz občutno povečal. Toda to bo v trenutku, ko upada industrijska proizvodnja in je celotno gospodarstvo v izrednih težavah, nedvomno zelo težko doseči. Košarka: drevi ob 19.00 v Trstu Drugo finalno srečanje med Jadranom in Ferraro □ □ □ Formula ena: VN Mehike Berger bližji mclarnom Alliot preživel nesrečo □ □ □ Na kolesarski dirki po Italiji 6. etapa Chioccioliju Podenzana roza majica Pred konferenco ZKJ DEJAN VERČIČ Danes se v Beogradu začenja dvo-(govori se, da lahko postane tudi tro-) dnevna prva konferenca jugoslovanskih komunistov. Vzrok zanjo je globoka družbena kriza, v kateri se je znašla država. Poteka pa v trenutkih gospodarskega kaosa (iz vladne palače in tujih bančnih krogov prihajajo nasprotujoči si podatki o novi, tuji denarni pomoči Jugoslaviji, katere vlada in parlament sta pred dnevi sprejela nove gospodarske ukrepe, na katere pa so delavci odgovorili s stavkami, vlada pa pravi, da si jih njenih ukrepov ne zna nihče pravilno razlagati in da zato prihaja do »nesporazumov«) in politične zaostritve med severom in jugom države (ki je svoja nova vrhova dosegla z napadom predsednika vlade, Mikuliča, na Hrvaško in Slovenijo, nakar sta mu republiki odgovorili z glasovanjem za nezaupnico v parlamentu in z govoricami, da je jugoslovanska vojska poskušala v Ljubljani izvesti vojaški udar - na govorice je prišlo uradno pojasnilo, ki pa je slovensko javnost le še prepričalo, da se je marca v Ljubljani in Beogradu nekaj resnega dogajalo in tako je Mladina prejšnji teden objavila novo odprto pismo, v katerem skupina uglednih razumnikov, med katerimi je tudi bivša kandidatka za predsednico slovenskega predsedstva in članica predsedstva slovenske socialistične zveze, Mojca Drčar-Murko, zahteva objavo vseh gradiv, ki bi lahko bila za razumevanje dogajanj pomembna in če bi se pokazalo, da je nekaj resnice v domnevah o vojaškem udaru, naj se izvede uradna preiskava in ukrepa po pozitivnih zakonih države; odprto pismo je naslovljeno centralnemu komiteju jugoslovanskih komunistov in njihovi konferenci, tako da ta ne bo mogla iti mimo vsega tega). Konferenca bi morala biti že pred časom, a so se pogajanja med različnimi tokovi v partiji zavlekla. Nihče ni hotel tvegati spopada na odprtem odru. Tako so nastali predlogi dokumentov konference, v katerih se črno preko sivega preliva v belo in potem spet nazaj in tako je mogoče v njih najti za vsakogar nekaj. A vprašanje je, če bodo tako kompromisno razpoloženi tudi izvoljeni delegati. Če je soditi po tistih konferencah komunistov, ki so že bile po republikah, bo spopad na besednem polju oster. Temu pa moramo prišteti še to, da se na dan začetka konference ne ve, kdo bo partijsko vodstvo prevzel le nekaj dni kasneje -ali dogmatsko usmerjeni Stipe Šuvar ali liberalni Ivica Račanin. Pa vendar poskušajmo na podlagi za konferenco pripravljenih dokumentov oceniti, kaj se bo v Beogradu najverjetneje dogajalo. Tri glavna bojišča bodo: gospodarsko, držav-no-politično in partijsko-politično. Na prvem je v napadu liberalno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izjemen kulturni dogodek v vasi, ki je po svoje sinonim Krasa V Štanjelu odprli Galerijo Lojzeta Spacala bii0 Praznik kulture in praznik sožitja, to je Sraclu5tV° slovensko odprtje Galerije Lojzeta Spacala na množi ,anie)' Vabilu organizatorjev se je odzvala velika ,z °beh strani meje, med katerimi so bili vidni 'anije- ^Politični in kulturni delavci iz Slovenije in iz Fur-BilaJvpln/|Slie kraiine- Otvoritev stalne Spacalove zbirke je Ajdovšč' 'H4t:urni dogodek, saj je nova Galerija s Pilonovo trajna Dlri-0' Coroigojevo Sežano in Debenjakovim Kanalom 0 poteCa ° zmo9ljivosti vrhunskih slovenskih umetnikov Kult. nc.lalu sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti. 0<%>rtost if1 .?ro9ram' ki je obogatil otvoritev, je odražal Zeihljo umetnikovr ki so povezani s svojo rojstno hajprej jn,ein Pa odprti v svet. Tako so slovenski plesalci eida in natn ociiornek iz baleta Dvoboj Raffaella de Banfi-u11 polde r,-? .. velov Bolero, gledališka igralca Mira Sardoč -Josedo dvi.h1C Pa *ta v 9raisko dvorišče prinesla umetniško Zlobca. veKkih sinov Krasa: Srečka Kosovela in Cirila k°vi s^ovpcn11 ^.°90clka priča tudi dejstvo, da je bil na pet-Sveta sr ci 08 . slavnostni govornik predsednik Izvršnega Jn delo Loi7ovtenjje Dušan Šinigoj, ki je orisal umetniško pot e daroval sf • ^Pacala ter se mu tudi osebno zahvalil, ker Štanjelu tako bogato zbirko umetniških del. NA 3. STRANI Slikar Lojze Spacal ob odprtju Galerije v Štanjelu Rasizem priplul do Beneške lagune BENETKE — »Italijani niso rasisti«, vneto zatrjujejo ljudje, ki se jim zdi nepojmljivo, da lahko nekoga žališ, sovražiš ali celo fizično napadeš, ker si prepričan, da ti ni enak, da je manjvreden, da ti mora pasivno ubogati. »Italijani niso rasisti« so ponavljali tudi potem, ko so v nekem rimskem avtobusu hoteli pregnati temnopolto gospo, prav zaradi tega, ker je imela temno kožo. Frazo bodo morali najbrž še nekajkrat potegniti iz predala, saj jo italijanska kronika ponovno terja. V četrtek so se pri Miranu izkazali štirje fantje, ki so napadli 14-letnega Rimljana, ga slekli, mu onemogočili sleherno reakcijo z vrvmi in robcem, ki so mu ga potisnili v usta, nato pa so ga nekaj časa mrcvarili in mu obesili okoli vratu list papirja, na katerem so napisali »abbasso i terroni«, v prevodu: »dol z južnimi brati«. Fanta je našel starejši čuvaj mestnega parka. Bolničarji, ki so pregledali srednješolca so izjavili, da so ga zbadali z iglami, ga praskali in ga pomazali s kopirnim papirjem. V Miranu pa se je takoj razširila vest, da se je nekdo v mestecu obnašal kot se ne bi smel. Tudi v Miranu niso rasisti? Z včerajšnjega občnega zbora Zveze slovenskih organizacij Koroški Slovenci želijo postati enakopraven del avstrijske družbe CELOVEC — Koroški Slovenci želimo postati eno izmed stičišč enakopravnih kulturnih, gospodarskih in znanstvenih tokov sodobne evropske integracije. Pri tem hočemo biti enakopraven del avstrijske družbe, povezani z demokratičnimi silami in se razviti v samozavesten del slovenskega naroda. V Zvezi slovenskih organizacij v to vizijo verujemo in smo se pripravljeni zanjo tudi boriti! Predsednik Feliks VVieser je tako sintetiziral vizijo ZSO in bodočnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem na včerajšnjem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. Občni zbor je potekal v ozračju zaostrenih odnosov med vodilnima slovenskima zvezama v Avstriji (ZSO in NSKS), pa tudi v trenutku, ko avstrijski parlament sprejema na Dunaju ločevalni pedagoški zakon, ki naj bi pomenil usoden udarec nadaljnjemu življenju Slovencev na Koroškem. In prav šolska problematika, ki jo bo vlada zapečatila z zakonom 8. junija, je bila vsebinsko središče včerajšnjega občnega zbora, ob njej pa razkol z Narodnim svetom koroških Slovencev, ki sprejema kompromise oziroma ponudbe avstrijske vlade ter polemika s poslancem Karlom Smollejem. Iz tonov, ki so bili na eni strani izredno ostri, na drugi pa tudi pomirljivi, smo dobili sliko, da preživlja akcijska enotnost Slovencev hudo krizo, za izhod iz katere bo treba veliko naporov in obojestranske dobre volje. Kljub vsemu je ZSO pripravlje- na z NSKS ponovno sesti za skupno mizo, kjer naj obe organizaciji spet začneta hojo po skupni poti, katere prva postaja naj bo 8. junija enotna demonstracija proti ločevalnemu šolskemu modelu. Občni zbor ZSO je torej tematiziral in izpostavil vse tiste robove, ki danes režejo žile Slovencem v Avstriji. Potrdil pa je tudi zahtevo in predvsem voljo po enakopravnem življenju, voljo do boja in seznanjanja mednarodne javnosti s krivicami, ki jih doživlja slovenska narodnostna skupnost pod udarom sovražnih sil, kljub temu da ima pravice zajamčene po 7. členu državne pogodbe. Potrdil pa je tudi željo in zavest, da mora pri oblikovanju svojega življenja sodelovati manjšina sama, brez njenega pristanka ji ni mogoče ničesar vsiliti. Zato ZSO odklanja zakon o narodnostih iz leta 1976 in noče vstopiti v sosvet, dokler avstrijska vlada ne izpolni nekaj bistvenih pogojev, kot so zavrnitev pedagoškega ločevalnega modela, ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu, finančna podpora in podpora vrtcem, kot tudi ojačitev televizijskega signala za sprejemanje ljubljanske televizije. Predsednik ZSO Feliks Wieser je apeliral tudi na Slovenijo in Jugoslavijo, kot podpisnico državne pogodbe, naj uradno protestirata proti sprejetju zakona o šostvu, SRS pa naj manjšino obravnava kot enakopravnega partnerja. Ob teh načelnih vprašanjih, ki jih je izpostavil VVieser, je tajnik ZSO Marjan Sturm spregovoril o reorganizaciji Zveze in Slovenskega Vestnika, opisal pa je tudi vso pot od zadnjega občnega zbora pred tremi leti. Seveda, tudi sam je dal poudarek problemu dvojezičnega šolstva, s sprejetjem ločevalnega modela bi sprejeli rasizem, ob tem pa ostro polemiziral s Smollejem. Tudi diskutanti v poznejši razpravi so polemizirali s slovenskim poslancem, obenem pa realistično pripominjali, da je vsa možnost Slovencev v skupnem enotnem akcijskem nastopanju. Navsezadnje je bilo geslo občnega zbora Zveze slovenskih organizacij - skupno in odločno, in v njem je najbrž strnjena vsa bodoča politična in akcijska strategija slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Ob teh bistvenih vsebinskih krogih nam kronika včerajšnjega občnega zbora narekuje, da omenimo pozdrave člana predsedstva SZDL Slovenije Željka Jegliča, predsednika SKGZ Klavdija Palčiča (občnega zbora se je udeležil tudi tajnik Dušan Udovič) in predstavnice Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva Dermutzove. Podelili so tudi priznanja zaslužnim posameznikom in skupinam, ki so bistveno prispevali k uveljavitvi Slovehcev na Koroškem. Na koncu so izglasovali še nekaj postavk za bodoče delovanje Zveze slovenskih organizacij in izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil potrjen Feliks Wieser, za tajnika Marjan Sturm, po volitvah pa so naslovili še resolucijo na poslance avstrijskega parlamenta. MARIJ ČUK Sirski vojaki vkorakali v Južni Bejrut Prebivalstvo verjame v mirovno misijo? BEJRUT — Včeraj opoldan je 900 sirskih vojakov vkorakalo v južna bei-rutska predmestja, kjer se je v zadnjih treh tednih močno zaostril boj med pripadniki šiitskih odredov Amal in Hezbolah. Prebivalstvo je vojake sprejelo z metanjem riža in jih škropilo z dišečo vodo v znak prijateljstva, dobrodošlico pa je najbrž v veliki meri pogojevalo dejstvo, da si ljudje obetajo veliko od sirskega posega. Sirci so namreč obljubili, da bodo v čimkraj-šem času prekinili ostro vojno med pripadniki prosirskih in proiranskih milicij. Po treh tednih nenehnih bojev je na beirutskem mestnem bojišču obležalo menda 300 šiitov. Podatki so seveda neuradni in ne upoštevajo morebitnih civilnih žrtev, ki jih je najbrž tudi bilo veliko, saj so bile nekatere mestne četrti kar gosto naseljene. Se predsinoč-njim so zabeležili nove spopade tako v Bejrutu kot v bližini begunskih taborišč Šatila in Burž el.Baražne. Pri taboriščih naj bi se spopadli zagovor- niki Arafatove politike in palestinski disidenti. Vodja PLO Arafat je zvrnil vso krivdo na Sirce, češ da so oni bombardirali Šatilo in je izrazil upanje, da bo v kratkemlahko slišal mirovni poseg samega predsednika Asa-da. V Libanonu so se včeraj spopadli tudi proizraelski pripadniki Vojske Južnega Libanona ELS in skupina gverilcev, ki jim je pripravila zasedo. V vidnih težavah je tudi Izrael, kjer je tudi včeraj vladala precejšnja napetost tako na zasedenih ozemljih (umrli so trije Palestinci, med katerimi tudi 3-letna deklica, ki je podlegla solzil-cem) kot v Jeruzalemu, kjer so vojaki aretirali tridesej Arabcev, ki naj bi sodelovali pri atentatu na 16-letnega vnuka bivšega predsednika računskega dvora. Tudi minister za industrijo in trgovino Ariel Saron je bil tarča atentata. Na sliki (Telefoto AP): vojak straži bejrutske ulice, kjer se življenje le nadaljuje. Pogajanja med vlado in šolniki se nadaljujejo Nasprotujoče izjave sindikatov Premestitev F-16 Polemike v Italiji RIM — V ozračju skrajne negotovosti so se včeraj nadaljevala pogajanja med vladnim predstavništvom, ki ga je vodil minister za javne uprave Pomicino, in zveznimi šolskimi sindikati CGIL, CISL in UIL, s tem da verjetno še nikomur ni jasno, kako naj bi k pogajalski mizi pritegnili tudi avtonomni šolski sindikat Snals in predstavnike sindikata Gilda. Dokončen sporazum je torej še vedno v oblakih, pa čeprav se vsaj z zveznimi sindikati ponujajo nekatere rešitve, ki zadevajo predvsem sporazum o plačah in delovnem urniku šolnikov. Tako naj bi se plače v poprečju zvišale za čistih 370 do 380 tisoč lir. V triletju 1988-1990 bi učno osebje bilo deležno približno 70 odtotkov tega poviška, medtem ko bi ostalih 30 odstotkov dobili ob izteku te pogodbe v letu 1990. Toda ostalo je še mnogo odprtih vprašanj. Če pustimo ob strani avtonomne sindikate in coba-se, ki predstavljajo večino učiteljskega kadra in se ne strinjajo s stališči zveznih sindikatov v zvezi z novo delovno pogodbo šolnikov, pa je tudi v vrstah CGIL, CISL in UIL opaziti povsem različ- na stališča do sindikalnega boja šolnikov. Tako se je generalni tajnik CGIL Pizzinato zavzel za referendum, na katerem naj se šolniki odločijo glede pooblastila sindikatom za podpis nove delovne pogodbe. Tajnik UIL Benvenuto je pozval vlado, naj popolnoma jasno pove, kaj predlaga šolskemu osebju. Po drugi strani pa je generalni tajnik CISL Marini izjavil, da si bo sindikat CISL prizadeval za čim hitrejši podpis nove delovne pogodbe, saj se v nasprotnem primeru po njegovem mnenju lahko zgodi, da se podpis pogodbe zavleče v nedogled in to v škodo šolnikov, dijakov in staršev. Ministrski predsednik De Mita je pozval Piz-zinata, Benvenuta in Marinija, da se v torek sestanejo z njim in se dogovorijo o razmerju med delovno pogodbo šolnikov in drugimi javnimi sektorji. Pri tem namerava De Mita od zveznih sindikatov zahtevati, da ugodnosti, ki naj bi jih bili deležni šolniki, ne skušajo razširiti tudi na ostale javne sektorje, da bi tako preprečili nekontrolirane finančne in pravne zahteve. RIM — Poziv atlantskega zavezništva Italiji, naj sprejme na svojem ozemlju 79 ameriških lovskih bombnikov F-16, ki bodo morali v roku treh let zapustiti oporišče Torrejon v Španiji, že povzroča prve polemike, ker je obrambni minister Zanone v bistvu že privolil na tako premestitev. Zanoneja podpirajo poleg liberalcev tudi republikanci, ki zahtevajo naj se vladna večina čimprej izjasni. Socialisti so namreč ob tem vprašanju precej previdni. Lagorio je včeraj izjavil, da morajo F-16 ostati v Evropi, je pa obenem navedel, da italijanska lokacija letal odpira nova vprašanja tako finančne kot politične narave. Med drugim bi se morala Italija potruditi, da pomiri svoje vzhodne sosede. Po besedah ministra Zanoneja bi morali letala namestiti nekje na »kontinentalnem Jugu«. Komunisti pa so prepričani, da je odločitev preu-ranjena, da bi bilo treba z razorožitvenimi pobudami doseči, da ne bi bilo potrebno teh letal premestiti v Italijo. Najodločnejša pa je DP, ki že poziva levico in vse mirovnike, naj z davčno nepokorščino in drugimi oblikami boja preprečijo namestitev teh letal. Sklep o »gostovanju« teh letal na italijanskem ozemlju bo morala sprejeti vlada že v prihodnjih tednih. Stroške si bodo porazdelile vse članice NATO. Kinoateljeju plaketa ZSMS LJUBLJANA — V preddverju Križank so slovesno podelili letošnja priznanja Zveze socialistične mladine Slovenije. Med tremi dobitniki najvišjega priznanja - Plakete ZSMS je letos tudi goriški Kinoatelje. Plaketo, ki se praviloma podeljuje »... družbenim organizacijam in društvom, ki več let zaporedoma dosegajo uspehe pri organiziranju in vključevanju mladih v oblike interesnega delovanja...«, sta prejeli še Srednja šola Edvard Kardelj iz Slovenj Gradca zaradi vsakoletnega prirejanja Srečanja srednješolcev, ki so namenjena borbi za reformo šolstva in zaradi razvejanih interesnih dejavnosti, ter Srednja prometna in pomorska šola Pran zaradi široke interesne dejavnosti, velikega prispevka k brigadirstvu, bogate prireditvene dejavnosti ter nenazadnje v priznanje za kvalitetne pomorske kadre, ki izhajajo iz te šole. V utemeljitvi za Kinoatelje je izpostavljena predvsem velika vloga, ki ga ta krožek odigrava v goriškem kulturnem prostoru, njegovo prodiranje v vsedržavni italijanski prostor s propa-gandiranjem najmlajše oblike slovenske kulture - slovenskega filma. Sinoči je predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije podelil še 13 zlatih znakov RK ZSMS, ki so namenjeni aktivistom in mentorjem. V sodelovanju z revijo Mladina je bilo tudi podeljenih 8 »Zlatih ptic« namenjenih mladim ustvarjalcem in poustvarjalcem za izjemne dosežke na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. (dan) • Konferenca ZKJ NADALJEVANJE S 1. STRANI krilo partije. Krah dirigiranega gospodarstva je tako očiten, da ga tudi slepi ne morejo prezreti. Zato na tem področju slavita trg in odpiranje le-tega svetu. Konservativno krilo skuša to liberalno revolucijo ublažiti na vse možne načine - besedno se to pozna tako, da se namesto o svobodi na trgu ali osvobajanju trga skuša govoriti o »delovanju tržnih zakonitosti« z obveznim dodatkom o pomenu plana, namesto o odpiranju v svet in svetu pa velja »vključevanje v mednarodno delitev dela«. Drugi dve bojišči obvladuje konservativno krilo. Že zelo dolgo ni bilo slišati tako močnega »jugoslo-venarstva« s srbskim naglasom. Kosovo je izpostavljen prostor, a se na njem ne omenjajo Albanci. Namesto »bratstva in enotnosti«, ki je nekdaj veljalo, liberalci pa so ga preoblikovali v »bratstvo in razlike«, tokrat velja »enotnost in skupnostnost«. Osnovni dokument za konferenco, »osnutek stališč konference ZKJ o krepitvi vodilne idejno-politične vloge, enotnosti in odgovornosti Zveze komunistov v boju za izhod iž družbeno-ekonomske krize« prejudicira vse centralistično usmerjene predloge ustavnih sprememb in namiguje kar na ukinjanje predsedstev republik. Na sramotilnem stebru je tudi civilna družba, ki so jo slovenski komunisti na svoji konferenci priznali. Tudi v partiji je enotnost postavljena za najvišjo vrlino in iz ropotarnice zgodovine se ponovno vleče na plan »demokratični centralizem«-Celo pokroviteljstvo partije nad znanostjo, kulturo in umetnostjo naj bi ponovno postalo zaželeno. Pa tud' »delavski razred« ni bil že dolj0 tako povzdigovan v nebesa. Jugoslovanski komunisti tako stojijo med demokratično vizijo socializma in levim populizmom. Bitk3 med njima pa se ne začenja danes i0 tudi jutri ali pojutrišnjem še ne bo končana. Pomembna zmaga iraških vojaških odredov Z bliskovito akcijo izgnali Irance iz Basre BASRA — Zalivska vojna med Iranom in Irakom je pustila za seboj novo pogorišče, novo pustinjo. Tokrat so razpoznavni znaki bojišča vidni pri Basri, ki jo je Irak »osvobodil« v četrtek. Basra je pomebno iraško mesto - drugo po Bagdadu -, ki je bilo središče iranske januarske ofenzive Kerbala 5. Iranci so se takrat ustavili 12 kilometrov daleč od mestnega središča in od pomembne strateške pozicije so močno vplivali na izide tako imenovane vojne mest. Iračani so presenetili sovražnika z bliskovitim vojaškim napadom, pri katerem so sodelovale vse sile iraške vojske. Irancem so tako odvzeli 50 kilometrov zasedene zemlje, ki ponovno pripada Iraku. Po informacijah, ki jih je nudila iraška tiskovna agencija INA, naj bi vsaj 150 iranskih vojakov ostalo v iraških rokah. Iraška vojska je torej slavila pomembno zmago na notranjem bojni liniji, v zalivskih vodah pa so se že zaostrili spopadi z Iranci. Teheranske torpedovke so ponovno napadle tankerje, ki plujejo po Perzijskem zalivu. Predvčerajšnjim so zadeli malteško ladjo Don Miguel, na kateri se je vnel močan požar. Posadko so evakuirali, ladja z 18.000 tonami nosilnosti pa še vedno gori. Iranske torpedovke so zadele tudi liberijsko ladjo Mundogas Rio, ki ima 15.350 ton nosilnosti. Na sliki (Telefoto AP): malteška ladja Don Miguel. Njen tovor že nekaj dni gori v zalivskih vodah. EDOARDO FURLANI sp, TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 — kmetijski stroji vseh vrst — vsa orodja za obdelavo zemlje — stroji za obrezovanje grmičevja STIHI — motokopač ELHO V petek zvečer so na gradu Štanjel slovesno odprli Galerijo Lojzeta Spacala Stalna Spacalova zbirka neovrgljiva priča potenciala slovenske likovne ustvarjalnosti ŠTANJEL — Praznik kulture, praznik umetnosti pa tudi praznik sožitja in sodelovanja: to je bila petkova otvoritev Galerije Lojzeta Spacala v gradu Štanjel. Slovesnosti, s katero se je Kras oddolžil svojemu velikemu sinu, umetnik pa domači zemlji, iz katere je črpal življenjske sokove in umetniški navdih,, so se namreč udeležili najvidnejši politični in kulturni delavci iz Slovenije in iz Furlanije-Ju-lijske krajine, ob njih pa tudi veliko preprostih ljudi z obeh strani meje, ki jih je v Štanjel priklicala ljubezen do umetnosti in do Krasa. Vzdušje odprtosti, sodelovanja, skupnega slovenskega kulturnega prostora je odražal tudi program, ki je obogatil otvoritev, saj so slovenski plesalci in koreografi Podali na odru dela italijanskih in francoskih ustvarjalcev, igralca Mira Sardoč in Polde Bibič pa sta občuteno Podala poezije dveh velikih sinov Krasa, Srečka Kosovela in Cirila Zlobca. Odprtje Galerije Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel je v kraško vas - ki je tudi spomenik davnine in priča o trdih pogojih obstanka kraškega človeka in o njegovi gržčevi stanovitnosti in v katerem je pokopan prav tako velik sin tega področja, arhitekt Maks Pabiani - privabilo izredno veliko ljudi z obeh strani meje. Prišli so ljudje s tržaškega Krasa, z Goriškega, s Koprskega, prišli so krajani, ponosni, da jim je bila zaupana v varstvo dragocena zbirka umetnin, ki priča o Spacalo-vi umetniški poti. In še vreme, ki je v dopoldanskih urah hudo ponagajalo, se je proti večeru zvedrilo, da je malo grajsko dvorišče ob umetniški razsvetljavi in luninem siju zaživelo v vsej svoji krasoti. Po kratkih pozdravnih besedah Predsednika Odbora za izgradnjo galerije Draga Mirošiča in predsednika Skupščine občine Sežana Ivana Vodopivca, je prevzel besedo slavnostni govornik, predsednik Izvršnejga sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. »Štanjel je po svoji legi, svoji arhitekturni in urba-njstični podobi v nekem smislu sino-uim Krasa, kot je Lojze Spacal sino-in111 umetnika, zraslega iz kraških tal,« Poudaril Dušan Šinigoj in nadalje-? ■ »Ta urbanistični spomenik je zdaj onovljen in sposoben na poseben na-ui dopolniti podobo likovnega patri-“tonija, segajočega od Pilonove Aj-ovščine mimo Černigojeve Sežane in ®oenjakovega_ Kanala do Spacalove 0zje domačije Škrbine. To je poseben ,yet, ki je rodil poseben tip umetnika, ukrati zasidranega v slovenski zemlji n odprtega v svet, od koder mu vetro-P tudi kruta kraška burja, prinašajo Poročila o trdni povezanosti vseh, ki 1 Prizadevamo na tleh, na katera nas Postavila zgodovina, izpolniti njen kaz in ustvariti boljši, bolj človeški et medsebojnega spoznavanja, razumevanja in sožitja.« v nadaljevanju je Dušan Šinigoj podaril Spacalov prispevek k ustvarja-lik1 so^tfa z vsem dojemljivo in jasno dojemljivo in jasno vno govorico, ki je enako priznana matični Sloveniji, v širšem jugoslo- anskem, italijanskem in evropskem r °storu. Spacal je v nekem smislu na-azal pot, po kateri so nato samostoj-in iftopali slovenski likovni ustvarjalci s kreirali »z močjo svojega talenta pi-ng in raznolično podobo naše likov-jjjodmotnosti, kakršne se razveseljuje-g danes«. Potem ko je spomnil na (jg^dalovo povezanost s Krasom, na le • ?' da so njegove slike navdihni- fn 2 *e navdihujejo obnavljanje spo-d mkov preteklosti, je Dušan Šinigoj Sna ' i^a fe >>s stalno štanjelsko zbirko Vencu °v.e9a umetniškega dela slo-p. ka likovna zakladnica dobila ne-osta' iivo obogatitev na način, ki v vifn!rajen dokument in se vključuje k0vell'co dokumentacijo slovenske li-Zonn6 aktualnosti, ki postaja tudi že in ie neovrgljiva priča Ujnpt •i1Vosta vrhunskih slovenskih Ver.sJdkoV' potenciala sodobne slo-p^ke likovne govorice.« 1° 0riUn}Gtniškem programu je Galeri-Stanii?1^ Predsednik vaške skupnosti Jel Damjan Grmek. Kras umetniku in umetnik Krasu V petek so v Štanjelu odprli Galerijo Lojzeta Spacala. S tem je bila uresničena zamisel, ki so jo podprle in omogočile slovenske ustanove s področja kulture in umetnosti, muzejske in restavratorske dejavnosti in zaščite kulturne dediščine. Za ta nelahek kulturni podvig sta pokazali vse razumevanje občina Sežana in slovenski izvršni svet. Pri uresničitvi so sodelovali posamezniki, ki jim je pri srcu umetnost Lojzeta Spacala. Odprtje galerije v Štanjelu je kulturni dogodek izjemnega pomena, ki daleč presega meje Primorske. Dogodek odmeva tudi v sosedni Italiji in drugod v svetu, kjer je tržaški slikar Lojze Spacal dobro poznan in cenjen. Gledano s človeške in umetniške plati slikarja Spacala, izbira za njegovo galerijo ne bi mogla biti izven kraškega sveta, iz katerega izhaja in kateremu se je posvetil. Slikar se čuti Kraševca, saj sta bila njegova mati in oče iz Kostanjevice na Krasu. V zapisu v eni izmed njegovih monografij je Lojze Spacal dejal: »Kras je kamnit, bleščeč svet. Je tudi trpka in grenka pesnitev, ki diši po brinju, borovcu in apnencu. Je dramatizacija, ki spominja na človekovo izvirnost. Kraški človek je podoben kraški naravi. Življenje v tem svetu ga je tako izoblikovalo, da lahko trdovratno kljubuje tudi surovosti elementov kot so burja, mraz, vročina in pomanjkanje vode. Sam sem mnogo pridobil od kraškega sveta, o katerem pravijo, da je trd in skop po svoji naravi. Morda je to res za vse, ki ga ne razumejo, ga ne morejo doumeti, prodreti v njegovo skrivnost. Tem se prav gotovo Kras ne odkrije v svojem mogočnem veličastju ter, bi rekel, duhovni lepoti.« Morda je s temi besedami Lojze Spacal najbolj jasno izpovedal svoj odnos do Krasa in njegovih ljudi. To prepričanje je uresničeval v svojih delih, v katerih se Kras pojavlja kot trajna in najmočnejša sestavina umetniške izpovedi. Kako je slikar zaverovan v kraški svet, kako občuti to pokrajino in jo ima rad, nisem razpoznaval zgolj iz številnih zapisov o njem in njegovem delu. Spacalovo ljubezen do kraške pokrajine z vsem, kar jo odlikuje in bogati, od človeka do kamna, tega najbolj izvirnega simbola obstojnosti kraškega sveta, sem lahko doživljal v letih najinega poznanstva. Pogled na številno občinstvo, ki se je zbralo na dvorišču štanjelskega gradu Ta odnos do Krasa je slikar velikokrat izrazil z najpreprostejšimi besedami »Kako lep je Kras!«. Srečanja z njim, razgovori o umetnosti, slikarstvu, njegovi pogledi na razne tokove slikarske umetnosti doma in po svetu, so na koncu vedno pripadli Krasu. Življenje Lojzeta Spacala je od otroštva do zrelih let napohTjeno z vizijo Krasa in vsem, kar je tu doživel. Njegov spomin na navidez najbolj nepomemben dogodek je vedno občuten in celovit, bodisi da pripoveduje, kako so ga kot otroka prevzele barvne podobe na steklu, ki jih je videl na snežno belih zidovih pri svoji stari materi v Kostanjevici ali o svojih mladostnih poteh po Krasu, vaseh in ljudeh. Izza motivov na njegovih slikah in grafikah se često spominjam slikarjeve pripovedi, kaj ga je prizadelo, da je občutil potrebo, da to razpoloženje prenese v barvno kompozicijo. Občutil sem njegovo globoko spoštovanje do izročila kraške ljudske umetnosti, zlasti v kamnu. Lojze Spacal pripoveduje o kamnu na način, iz katerega razbereš neko skrivnostnost, ki ga priklenjuje v nenehno iskanje resnice in smisla o usodni povezanosti kraškega človeka s kamnito naravo. Hkrati je občutljiv za izredno lepoto kraške pokrajine, za prefinjenost zahajajočega sonca, ki obliva pokrajino. »Ljubezen do te zemlje je v meni tako globoko zakoreninjena, da lahko črpam iz nje in ustvarjam,« pravi Lojze Spacal. Takšno doživljanje kraškega sveta mu je pomagalo, da je z do kraja dognano lirično abstrakcijo svoje izpo- vedi dosegel vzpon, ki ga uvršča med velike slovenske ustvarjalce, poznane v Evropi in v svetu. Svojevrsten dokaz globoke privrženosti Krasu je njegova domačija v Škrbini, strogo kraška, takšna kot dandanes zaradi civilizacijskih tokov čedalje bolj izginja. Razmišljanje o zbirki Lojzeta Spacala na enem mestu, se je začelo pred leti. Na Krasu naj bi zbrali pod streho obsežno zbirko. To funkcijo je zmogel prelep grad Štanjel, za kar ga je bilo treba obnoviti. Adaptacija gradu hkrati pomeni njegovo rešitev pred propadanjem. Galerija v njem bo omogočila ovrednotenje gradu, ki naj bi ga v bodoče z nadaljnjo obnovo usposobili za različne dejavnosti kul-turno-umetniškega značaja. Zbirko slik, grafik, del na lesu in tapiserij je slikar sam izbral in jih poklonil sežanski občini. V vsem obdobju, od zamisli do uresničitve galerije, sem sodeloval s slikarjem, kar mi je omogočalo, da sem od blizu spremljal njegovo skrb in željo, da razgrne v štanjelski zbirki vsa obdobja svoje bogate umetniške poti. Sedaj je ta zbirka pred nami. Prepričan sem, da se bo marsikateri obiskovalec vnova vračal v galerijo in se poglabljal v svet slikarja Lojzeta Spacala. Z galerijo se odpirajo Štanjelu možnosti novih komunikacij s svetom, kar bo pripomoglo, da ga bodo drugod bolje spoznali. Večje je upanje za njegovo daljno obnovo v celoti, s čimer bi ohranili enega najlepših urbanih in arhitekturnih pomnikov preteklosti. Skupaj s Černigojevo galerijo v Lipici daje Krasu novo možnost kulturne dejavnosti na tem območju. S tem pa pridobiva Kras kot obmejno območje novo razsežnost v vlogi zbliževanja ljudi, ki na tem koščku zemlje pripadajo različnim kulturam. Umetniška zbirka Lojzeta Spacala v štanjelskem gradu bo nedvomno služila temu namenu. Na koncu bi rekel, da se je Lojze Spacal s podaritvijo del v stalno zbirko v Štanjelu najlepše oddolžil Krasu in da so se Kraševci s postavitvijo galerije dostojno oddolžili slikarju. DRAGO MIROŠIČ predsednik odbora za Galerijo Lojzeta Spacala v Štanjelu salon POHIŠTVA i|| EDI MOBILI Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj fcfefc morcJuzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE REVOLUCIONAREN ti» ..j, .. iVTSii^AtiTiiT Novi citroen AX predstavlja pravo revolucijo, saj prevozi pri 90 km h Ima tri vrste motS (180 km/h). in ima 5 zelo udobnih sedežev, ifcben AX je prvi revolucionaren avto v petih različnih verzijah. PRIDI GA POSKUSIT V PODRUŽNICO CITROENA DINO CONTI Strada della Rosandra 2 — Trst Ob številnih nerešenih vprašanjih Predsednik Adriano Biasutti sprejel delegacijo SKGZ TRST — Predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti je sprejel delegacijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič. Predsednik SKGZ Palčič je Biasuttiju obrazložil številna nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti, kot so zaščitni zakon, uporaba sredstev, ki jih predvideva finančni zakon, zakon o obmejnem področju, sin-hrotron, vključevanje predstavnikov pomembnih slovenskih organizacij v različne ustanove in posvetovalna telesa, Slovensko stalno gledališče, obnova slovenskih gledaliških dvoran itd. Ob tem pa je izrazil Biasuttiju priznanje SKGZ zaradi vloge, ki jo je imel pri načrtovanju programa, posebno pa zaradi obveze, ki jo je sprejela De Mitova vlada za rešitev problemov slovenske manjšine. • S tem v zvezi je predsednik Biasutti potrdil svoj namen, da pritegne poslance iz naše dežele k skupnemu definiranju vsebinskih postavk zaščitnega zakona v korist Slovencev. Biasutti je izrazil prepričanje, ki ga potrjujejo tudi drugi ukrepi, da je skupna volja pogoj za vladno pobudo in najboljše jamstvo za hiter parlamentarni postopek. Kljub temu da so na srečanju govorili o vseh problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, so še posebej poglobili tista vprašanja, za katera je pristojna Dežela. Predsednik Biasutti je izrecno zagotovil, da je že opravil pri državnih organih vse potrebne korake v zvezi s prošnjami za deželno podporo, ki so bile napisane v slovenščini. Predsednik Palčič je izrazil odločno nasprotovanje Slovencev nadaljnjemu krčenju možnosti rabe slovenskega jezika v javnosti in njihovo odločno voljo, da se poslužijo vseh možnih poti, da ohranijo že pridobljene pravice. S posebno pozornostjo so nato ocenili položaj nekaterih najpomembnejših slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov, kot so SLORI, Glasbena matica in dvojezična šola v Špetru. Ob zaključku sestanka je predsednik Biasutti pozitivno ocenil predlog SKGZ, da bi prišlo do vsakoletnih srečanj med najpomembnejšimi slovenskimi organizacijami in deželnim odborom. Namen srečanj bi bil boljše medsebojno obveščanje. V Vidmu zasedanje o odnosih med Italijo in Jugoslavijo VIDEM— Mednarodni inštitut CO-PEMCI, ki ima svoj sedež v Trstu je v petek in soboto priredil v Vidmu zasedanje o odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Na srečanju so bili prisotni minister za prevoze Giorgio Santuz, predsednik Videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo, predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, vidni diplomati, znanstveniki in gospodarstveniki. Prvi del zasedanja je bil namenjen zgodovinskemu razvoju medsebojnih odnosov. Prisotni so ugotovili, da so se ti odnosi bistveno izboljšali, saj je pot vodila od fašizma in vojne do osimskih sporazumov, ki pomenijo bistveno etapo k medsebojnemu sodelovanju. Drugi del zasedanja je bil posvečen današnjim problemom. Poseben poudarek so predavatelji namenili Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji in Hrvaški. Govor je bil o vprašanju manjšin in o zakonu o obmejnih območjih. Pozornost je pritegnila tudi gospodarska problematika, ni manjkalo niti posegov v zvezi s kulturnim sodelovanjem. Na srečanju je bilo izrečeno veliko misli in tudi predlogov. Vprašanje seveda ostaja, kako konkretizirati razne pobude, ki se na takšnih zasedanjih rodijo, marsikdaj pa ostanejo le na papirju. Iz govora Milana Kučana v Tolminu Z resnico ukiniti špekulacije o domnevnem vojaškem udaru TOLMIN — Včeraj so tukaj počastili občinski praznik in 45-letnico ustanovitve prvih večjih partizanskih enot na Primorskem. Osrednji dogodek je bilo zborovanje borcev in aktivistov, na katerem je govoril Milan Kučan, predsednik predsedstva Zveze komunistov Slovenije. Podrobno je obravnaval sedanjo krizo jugoslovanske družbe in države in pri tem omenil pomen in možnosti konference Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo začela danes popoldne v Beogradu. Milan Kučan pa je komentiral tudi ugibanja in govorice o tem, da naj bi konec marca prišlo do poskusa vojaškega udara v Sloveniji. Dejal je naslednje: »Javnost ima, v to ne more in ne sme biti nobenega dvoma, pravico vedno zvedeti resnico, in to od tistega, ki je za to dovolj pristojen. Mi smo v sjaoročilu o tem povedali, kar vemo. Ce je o vsem povedanem zdaj še ostala potreba, da se stvari pojasnijo, se mi zdi razumna pobuda nastala že pred tem, da naj namreč skupščina Slovenije presodi, ali obstajajo razlogi, da se ustanovi komisija, ki naj ugotovi, za kaj je na sestanku med predstavniki Republiškega sekretariata za-notranje zadeve Slovenije in ljubljanskega armadnega območja konec marca šlo, in o tem obvesti javnost. Taka je praksa v vseh ustavnih demokracijah in to smo tudi mi, praksa, ki omogoča, da se skladno s pravnim značajem družbe ugotovijo dejstva. Tako bi z meritorno sodbo naredili konec govoricam, sumničenjem, špekulacijam, manipulacijam in političnim intrigam, ki so zdaj presegle mejo razuma ter do kraja tendenciozno in nevarno spolitizirale sejo Vojnega sveta ter kasnejše sestanke, na katerih se je razčiščevalo, za kaj je v ocenah, izrečenih na vojaškem svetu šlo. S tem bi, vsaj upam, odložili v zgodovinsko ropotarnico bolj ali manj nepremišljene ocene, pisanja in dejanja, ki jih je čas kakršnega živimo žal prepoln, in samo destabilizirajo in kompromitirajo jugoslovansko družbo ter slabijo njen ugled v svetu. Pozornost partijskih in drugih družbenih sil, vključno s sredstvi javnega obveščanja, naj se usmerijo v vprašanja, ki so pred nami, na družbeno prenovo, gospodarsko reformo, na širitev demokracije, ki je pogoj za vse to, tudi za preprečevanje vsega, kar potem povzroča takšne govorice in upravičeno vznemirja javnost, razprave pa vselej znova vrača na začetek.« Marjan Drobež Koroški mladinci opozorili na vprašanje dvojezičnosti Na sedežu deželnega sveta Svetovalci KPI podali obračun svojega dela na deželni ravni TRST— Včeraj je na sedežu deželnega sveta FJK Komunistična partija Italije podala občanom obračun svojega dela na deželni ravni in še posebno v deželnem svetu. Sestanek so vodili deželni svetovalci KPI Claudio Tonel, Boris Iskra in Gastone Milo. Prisotni so bili še dosedanji načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Silvano Tarondo, tržaški pokrajinski tajnik Nico Costa ter član centralnega komiteja KPI in kandidat za deželni svet Ugo Poli. Tajnik tržaške federacije KPI Nico Costa je v svojem uvodnem poročilu opozoril na nevarnost, da bi med volilno kampanjo spopadi med posameznimi kandidati zasenčili stvarne probleme naše dežele. Obtožil je tudi videmski sekciji KD in PSI, da vodita kam-panilistično kampanjo in predlagata, naj bi Videm postal glavno mesto de- žele FJK. Komunistična partija odločno zavrača takšne predloge, ki razdvajajo zavest občanov. Tudi načelnik svetovalske skupine Tarondo je obtožil tiste kandidate, ki se ponašajo z dejanji, o katerih v deželnem svetu ni bilo sledu. Kritiziral je tudi dejstvo, da je paralizirana komisija za reformo deželnega statuta, ki jo je predlagala prav KPI. Po uvodnih besedah so spregovorili dosedanji deželni svetovalci. Podpredsednik deželnega sveta Tonel je opozoril, da bi morala sprememba statuta jamčiti deželno avtonomijo in se zoperstaviti tistim silam, ki si želijo, da bi Dežela FJK ne imela več samostojnosti pri odločitvah, kot jo imajo dežele brez posebnega statuta. Boris Iskra je naglasil vlogo, ki jo je imela KPI pri izglasovanju zaščitnega zakona v korist Romov, pri uveljavlja- nju kulture miru, za katero je deželni svet izglasoval posebni zakon, hkrati pa je glasno opozoril, da Dežela ni pripravila ustreznih norm, ki naj bi preprečile etnične in jezikovne diskriminacije. Iskra je s posebnim poudarkom omenil vprašanje Slovencev, ki živijo v deželi FJK. Boris Iskra je nakazal tudi tri probleme, ki bi jih bilo treba nujno rešiti, gre za podporo stalnim gledališčem," za izdatnejšo podporo učencem in dijakom nižjih in višjih srednjih šol in za prenos univerzitetnega podpornega sklada v pristojnost deželne uprave. Ob zaključku srečanja je Ugo Poli naglasil vlogo, ki sta jo imela Tonel in Iskra v komisiji Sklada za Trst. Oba sta se zavzemala za to, da bi se okrepila moč sklada in da bi namenjali podpore resnično produktivnim dejavnostim. CELOVEC — Slovenske mladinske organizacije na Koroškem so v ponedeljek s simpatično akcijo opozorile javnost, da na Koroškem slovenska manjšina nima dvojezičnih krajevnih napisov. Kot je znano, je prišlo leta 1972 po postavitvi nekaj nad 200 dvojezičnih krajevnih napisov do zloglasnega »Ortstafelsturma«, skratka, do divjanja nemških nacionalnih sil proti temu delu dvojezičnosti. Tudi po sprejetju zakona o narodnih skupinah leta 1986, se na tem področju vprašanje ni zadovoljivo rešilo v prid enakopravnosti koroških Slovencev. Tako še danes manjkajo dvojezične topografske krajevne oznake, če izvzamemo morda 10 vasic na Južnem Koroškem. Slovenske mladinske organizacije so še spomnile lepe akcije: nad 300 mladih Slovencev in Slovenk (z njimi pa seveda tudi lepo število nemško govorečih mladincev) se je v ponedeljek, ko je v Avstriji bil praznik, popeljalo s kolesi po vsem Rožu. V vsakem posameznem kraju so namestili ob uradnih enojezičnih napisih še slovenske krajevne napise. Ob zaključku pa so v Šentjakobu priredili prijetno družabnost. Navdušujoče je bilo peljati se po vaseh Roža in videti, da so ti kraji tudi po krajevnih napisih dvojezični. Ponekod se napisi niso dolgo ohranili, očitno »koroška klima« ne trpi niti sledov dvojezičnosti. Ponekod so nemškutarji kar podivjali proti dvojezičnosti in razbili table. Tako tudi v Šentjakobu, kjer se je nemčur takoj po postavitvi zaletel v slovenski napis. Zgovoren primer za to, da moti zagrizene nem-škonacionalce vsak še tako skromen in simbolični utrinek enakopravnosti Slovencev na Koroškem. ANDREJ MOHAR Berite »Novi Matajur« V Lipici zaključno srečanje ob podelitvi bralnih značk Ekskurzija zamejskih študentov po Sloveniji Po poteh manj znanega Plečnika Približno 100 učencev vseh petih osnovnih šol sežanske občine in njihovih mentorjev se je v torek, 17. maja, zbralo v Lipici na zaključnem srečanju. Pod vodstvom ravnateljice sežanske Kosovelove knjižnice so si ogledali stalno galerijo slikarja Avgusta Čer* nigoja, v kateri preko 1.500 umetniških del predstavlja najrazličnejša obdobja slikarjevega opusa in življenja. Z. zanimanjem so si ogledali tudi film o Avgustu Černigoju, ki izpričuje, kako velik umetnik je bil Černigoj. Marsikaj zanimivega iz Černigojevega življenja in dela je povedala njegova osebna prijateljica in znanka Lučka Čehovinova. Srečanje učencev, ki so vseh osem let pridno prebirali knjige iz programa za bralno značko, je pomenilo za sežansko občino pravi praznik. Zaključili so ga s kulturnim programom, v katerem se je predstavil trobilni kvintet Glasbene šole iz Pirana pod vodstvom mentorja Umberta Radojkoviča, ki letos praznuje 10. obletnico svojega obstoja. Skupina mladih piranskih glasbenikov je v lanskem letu dosegla pomembne uspehe na raznih republiških in zveznih tekmovanjih in so tudi v letošnjem letu že veliko nastopali. Poleg raznih nastopov na revijah in koncertih (letos jih je bilo že 25), snemanj za televizijo in na radiu, celovečernih koncertov v Cankarjevem domu v Ljubljani, so veliko aplavzov poželi tudi po Italiji in Avstriji. Pesnik, glavni in odgovorni urednik Založništva tržaškega tiska, Marko Kravos, pa je prisotnim posredoval poglede in misli o knjigi kot slovenski književnik, pesnik in založnik. Med drugim je dejal, da je delo kulturnega delavca usmerjeno v to, da bi bila knjiga dostopna in odprta bralcu. Privoščil in zaželel je vsem mladim, da bi se velikokrat uzrli v to »zveznato nebo«, ki ga vsebuje knjiga kot zakladnica našega znanja in srca. Na srečanju v Lipici, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine se- žanske občine, so se mladi spomnili, koliko lepih knjig so prebrali in koliko lepih misli so jim knjige dale. Spomnili so se tudi nešteto doživljajev s pisatelji in pesniki ob zaključnih srečanjih. Kot svetla misel se jim je utrnil dogodek v Dutovljah s srečanja s Cirilom Kosmačem, ki je izrazil misel, da ko je bral knjige, se mu je zdelo, kot da se mu je prižgala luč in da je bila v njem čudežna svetloba. Lučka Čehovinova je zaželela, da bi mladi vedno ostali zvesti prijatelji knjige in spoznavali literaturo. Podelili so tudi nagrade mentorjem, osnovnošolci pa so prejeli misli o knjigi. Marko Kravos pa je prebral pesmi iz pravkar izšle pesniške zbirke Ko so nageljni dišali. OLGA KNEZ STOJKOVIČ V Palači Maroldi vinska hiša VIDEM - - Palača Maroldi v videmskem zgodovinskem jedru bo odslej sodobno urejena vinska hiša. S stalno vinsko razstavo, bogato dokumentacijo o zgodovini vinogradništva pridelovanju žlahtne kapljice v Furlaniji-Julijski krajini, sejno dvorano in avditorijem s 500 sedeži, bo prva tovrstna struktura v državi. Razstavljena in namenjena pokušnji bodo vsa vina, ki jih pridelujejo v deželi, 50 odstotkov teh pa ima zaščiteno poreklo. Predsednik Dežele Biasutti, ki je včeraj slovesno otvoril vinsko hišo, je v svojem posegu poudaril pomen, ki ga ima vinogradništvo za deželno gospodarstvo, poudaril pa je tudi potrebo po ustreznejši promocijski dejavnosti za ta pridelek, ki je sicer že sedaj dobro zastopan na domačem in mednarodnem trgu. Kot je že v tradiciji, je bila tudi letos sredi maja ekskurzija zamejskih študentov (s Tržaškega, iz Koroške in Porabja) in študentov izseljencev, ki študirajo v Ljubljani, po Sloveniji. Poleg Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki je štipendist omenjenih študentov, sodelujejo pri organizaciji ekskurzije tudi RK SZDL,' Slovenska izseljenska matica ter že nekaj let z vsem razumevanjem in naklonjenostjo tudi Center za turistično propagando Gospodarske zbornice Slovenije. Cilj teh vsakoletnih ekskurzij niso znani turistični kraji v Sloveniji, temveč je namen seznaniti študente s tistimi deli Slovenije in njene kulture, ki ostajajo celo za Slovence iz matične domovine pogosto neznani. Tako nas je vodila letošnja ekskurzija po poteh manj znanih del našega velikega, v zadnjem času tudi v svetu na novo odkritega, arhitekta Jožeta Plečnika. Večina Slovencev morda ve za tri velika mesta, kjer je Plečnik zapustil svoja najbolj znana dela, to so Dunaj, Praga in Ljubljana. V Ljubljani je bolj ali manj znanih nekaj njegovih večjih del, le malokdo pa ve, da je po Sloveniji posejanih kar 220 njegovih del. Tokratna ekskurzija je želela našim študentom iz zamejstva in izseljencem odkriti »neznanega« Plečnika, hkrati pa je bila to priložnost za obisk nekaj manj znanih in odročnih slovenskih krajev. Pot nas je torej vodila od Kamniške Bistrice, Stranj, Kamnika, Komende v Kranju, nato v Begunje, Bled ter preko Jelovice v Železnike, mimo Škofje Loke v Idrijo, Hotedr-ščico (rojstno vas Plečnikovega očeta) na Rakek, ki je bila naša zadnja »Plečnikova« postaja. Strokovno je ekskurzijo odlično pripravil docent na Fakulteti za arhitekturo, arhitekt Janez Koželj, ki je znal študentom z izredno prepričljivostjo prikazati s kakšnim občutkom, intuicijo in mojstrstvom se je znal Plečnik s svojimi večjimi in manjšimi posegi vključiti v najrazličnejša okolja in subkulture, pokazal je, da je Plečnik zrastel na domačih tleh, da je tu začetek kroga, ki vodi preko Dunaja in Prage nazaj na izhodišče. Eno temeljnih vodil Plečnikovega ustvarjanja je bilo, da mora biti lepota v arhitekturi zakoreninjena v osnovni zahtevi, da mora vsaka stvar služiti svojemu namenu, ali kot je dejal Plečnik sam: »Arhitekt je državi potreben, ker urejuje prostor ljudem, v katerem prebivajo. Zato mora urediti ta prostor tako, da bo po vseh svojih močeh zadostil potrebi človeka.« Vendar smo na ekskurziji videli tudi precej takih del, kjer s% »lepoti« ni bilo treba podrejati funkciji in namenu, prav v t. im. arhitekturi spomina ter sakralni arhitekturi je Plečnik, svobodnejši in manj omejen pri svojem delu, ustvaril izjemno velika dela. Prav ta naša pot po manj znanih Plečnikovih delih nam je namreč zelo nazorno pokazala, kako se je Plečnik lotil vsake, tudi najmanjše stvari, kot je npr. kljuka na vratih ali cerkvena svetilka, z enako težnjo po duhovnosti in popolnosti. To je tudi prepričljiv dokaz, kot je poudaril arh. Janez Koželj ob primeru majhnega »paviljona« na lesenih stebrih, prekritim z betonskimi ploščami v Begunjah, kako arhitektura ne rabi materialnega bogastva. Tako kot v drugih umetnostih, je njena moč v duhu in ustvarjalni ideji-Hkrati nas je spomnil še na eno slovensko »slabost« in sicer, da Slovenci priznavamo kot najvišjo vrednoto « kulturi pisano besedo, s tem pa dajemo književnosti tudi najvišji status znotraj narodne kulture. Hkrati pa je opozoril, da prihaja v svetu čas P°' novnega pridobivanja občutka za le' poto prostora in ta čas postavlja kul' turo grajenega okolja vsaj na enakovredno mesto pisani besedi. Prepričan smo se, da sodi Plečnikov delež nedvomno med temeljne vrednote nase likovne kulture in samobitnosti. VILJANA LUKAS Medsebojno priznanje EGS- SEV Kmalu delovno zasedanje med sosednimi partnerji Trst naj izkoristi dogovor Rim - Beograd Okrog osnutka skupne izjave o medsebojnem priznanju EGS-SEV oz. začetku kooperacije med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč ni več nesoglasij.« To je izjavil komisar Willy de Clerg komisiji za zunanje-gospodarske stike v Evropskem parlamentu. V odgovoru na ustrezno vprašanje tržaškega poslanca Giorgia Rossettija je pojasnil, da bodo listino parafirali med 9. in 14. junijem v Moskvi, da jo bo Evropski parlament odobril 16. junija in da jo bo ministrski svet EGS podpisal 22. ali 24. junija. S tem se bodo končno zaključila pogajanja, ki so trajala dobri dve leti. Skupna izjava o vzajemnem priznanju bo torej odprla pot dejanski kooperaciji med EGS in posameznimi državami članicami SEV. Tako bo mogoče že junija doseči trgovinski sporazum EGS-ČSSR in trgovinsko-kooperacijsko pogodbo EGS-Madžarska. Upati je, da se bo v postopek dejavno vključila tudi Furlanija-Julijska krajina. Tržaška trgovinska zbornica ima v načrtu številne pobude za to, da tržaška podjetja, ki delujejo na industrijskem, trgovskem, storitvenem in znanstveno-raziskovalnem področju, čim bolje izkoristijo možnosti gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo v okviru ustreznega meddržavnega dogovora izpod peres Gorie in Mikulina z dne 28. januarja letos. Podlago za tovrstne iniciative so že postavili na sestanku med zborničnim predsednikom Tombesijem, predsednikom Združenja industrijcev za tržaško pokrajino Toresello, predsednikom Tržaške zveze trgovcev Donaggiom, predsednikom Znanstve-no-raziskovalnega centra pri Padri-čah Romeom in podpredsednikom tržaške delegacije Italijansko-jugoslo-vanske mešane zbornice Stanislavom Boletom, ki pa bodo problematiko globlje proučili 6. junija na trgovinski zbornici. Kakor je sporočilo vodstvo zbornice, bo šlo tedaj za prvo delovno zasedanje med tržaškimi in jugoslovanskimi partnerji, ki so zainteresirani za raznovrstne oblike skupnega dela v smislu omenjene spomenice, po kateri je kot znano predvidena pomoč Jugoslaviji v obliki kreditov in drugače za kakšnih 500 milijard lir v treh letih. Generalni konzul SFRJ v Trstu Jakomin je zagotovil Tombesiju, da se bodo zasedanja 6. junija udeležili kvalificirani zastopniki Zvezne gospodarske zbornice, republiških zbornic Slovenije in Hrvaške ter pooblaščenih jugoslovanskih bank. Tombesi meni, da bo treba osnovati »paket« skupnih načrtov na podlagi že sklenjenih medpodjetniških pogodb oz. izmenjave namenskih pisem, ki naj jih jugoslovanska stran po diplomatski poti predloži pristojnemu rimskemu ministrstvu. Podjetja iz FJK naj bi ob tem zasedla ugodno mesto na »prednostni lestvici«. 1~ - .J; j: patrom,, inac ■ii! M' m (N ris ,im«m-ta Tudi kmet se lahko upokoji pred 60. letom Vpr.: »Nekdo mi je pravil, da so spremenili zakon in da sedaj lahko tudi kmetje gredo v penzijo pred 60. letom. Če je to res, bi tudi jaz lahko že dobil pokojnino, saj sem bil najprej zavarovan 12 let kot delavec, od leta 1962 pa sem vpisan kot kmet. Nameraval sem zahtevati delavsko pokojnino čez dve leti, ko bom star 60 let, zato eno leto že plačujem prostovoljne prispevke in sedaj bi moral plačati še dve leti, da pridem na 15 let. Če dobim prej kmečko pokojnino, me zanima, koliko bo znašala, in če mi svetujete, da še plačujem prostovoljne prispevke za delavsko pokojnino.« j g Odg.: Tudi kmečkim zavarovancem je že dolga leta dana možnost predčasne upokojitve, če imajo priznanih vsaj 35 let skupne pokojninske dobe. Izključno na podlagi kmečkih prispevkov te vrste pokojnine še ni mogoče uveljaviti, ker je obvezno kmečko zavarovanje pri SCAU stopilo v veljavo komaj leta 1957 in kdor od tedaj dalje nepretrgoma opravlja kmečko dejavnost, ima dozorelih dpbrih 31 let kmečke zavarovalne dobe. Pri uveljavljala pokojnine pa je možno sešteti in torej združiti vse °bvezne oziroma simbolične prispevke, ki so dozoreli na zavarovančevo ime. To pomeni, da lahko kmet prišteje v zavarovalno dobo tudi obdobje odvisnega delovnega razmerja, vojaščino, prostovoljne prispevke in podobno. Pokojnina, ki jo INPS tako odmeri, pa ima kljub mešani dobi kmečki značaj z oznako VR in je v najboljšem primeru minimalna, ker po zakonu pokojnina samostojnih delavcev ne more presegati minimalnega zneska. Novost, ki jo omenjate v svojem dopisu, se ne nanaša na možnost predčasne uveljavitve pokojnine, temveč na novo zakonsko določilo, da so od 1. januarja 1988 minimalne pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev izenačene (in torej višje) s pokojninami odvisnih delavcev. Iz navedenih podatkov izhaja, da imate plačanih 12 let delavskih in 26 let kmečkih prispevkov, kar pomeni, da imate že takoj pravico do predčasne dodelitve minimalne starostne pokojnine, ki trenutno znaša 429.250 lir na mesec. Le v primeru, da razpolagate z višjim dohodkom od 7 milijonov, bi bila pokojnina odmerjena v znižanem znesku. Prostovoljnih prispevkov vam ni treba več plačevati, saj bi le potrošili dobre tri milijone lir in bi isto pokojnino kot danes uveljavili komaj čez dve leti. Kljub predčasni upokojitvi ste lahko še dalje vpisani v SCAU in opravljate kmečko dejavnost. Prispevke, ki bodo tako dozoreli, boste lahko vsakih pet let dodali k pokojnini, vendar pa zaradi režima minimalnih pokojnin ne boste deležni nikakršnega dejanskega poviška. gospodarski dopis iz Slovenije Proti inflaciji z draginjo Jugoslovanska vlada je končno le obelodanila program tako imenovanih treh liberalizacij v gospodarstvu. Včeraj je namreč sprostila cene mnogim izdelkom (trdijo, da je zdaj za 60% izdelkov možno prosto oblikovati cene, torej glede na povpraševanje in ponudbo na trgu). Določila je nova pravila za ceno kapitala (obresti za posojila in v bankah vezan denar naj bi bile poslej realne). Omogočila pa je tudi, da se bo poslej cena deviz določala na deviznem trgu. Trojna liberalizacija je bila dopolnjena z nekaterimi dodatnimi ukrepi. Sem moramo prišteti zlasti devalvacijo dinarja in podražitev mnogih izdelkov, ki so v pristojnosti zvezne vlade. Ta je namreč dovolila podražiti bencin in druge naftne derivate, elektriko, poštne storitve, železniški promet, a pričakovati pa je, da se bodo v naslednjih dneh podražili tudi vsi izdelki, za katere se zdaj cena prosto oblikuje. Nov boj proti visoki inflaciji se je torej začel s temeljitimi podražitvami. Nekoliko narobe svet, bi lahko dejali na prvi pogled, če ne bi upoštevali tega dejstva: tudi v Jugoslaviji so (že drugič) spoznali, da ni učinkovitejšega naskoka na rast cen, kot je liberalizacija cen, torej kot tržno posredovanje. Ta formulacija sicer ni najbolj natančna, saj tržna odprtost lahko le posredno vpliva na zmanjševanje inflacije. Omogoča pa nekaj drugega, kar je za Jugoslavijo bolj pomembno kot zniževanje inflacije: omogoča notranje spremembe v samem gospodarstvu, brez katerih ni moč najti prave poti iz gospodarske krize. Prav izhod iz te dolgotrajne krize je glavna nuja, zaradi katere je narejen preskok k tržnemu gospodarjenju. Kot rečeno - takšen poizkus je zdaj narejen že drugič. Obakrat je do njega prišlo pod neposrednim vplivom Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Jugoslavija se zaradi svojih velikih dolgov namreč ne more otresti patronatstva tujih upnikov, kar je celo srečna okoliščina, kajti če se tega patronatstva za nekaj časa znebi, že zavije po poti, ki se zdi ideološko neoporečna, ki pa prinaša same gospodarske neuspehe. Prvi takšen poizkus je naredila že Milka Planinc, prejšnja predsednica zvezne vlade, ki pa je bila zaradi močnega vmešavanja politikov v stabilizacijski gospodarski program in zaradi nekaterih socialnih vplivov pri izpeljavi pro- grama, zaustavljena. Zdajšnji program pa ima nekatere bistvene novosti, ki so jih zahtevali nepopustljivi tuji upniki. Zdaj je bilo namreč treba tudi zamrzniti plače, zmanjšati izdatke za delovanje javnih služb, dokaj močno je bilo treba razvrednotiti dinar, zapreti nekatere kanale sive emisije in sprejeti določila o močno omejevalni denarni in posojilni politiki. Na kratko: zdajšnji program ima veliko več omejevalnih določil, hkrati pa uvaja veliko več tržnih svoboščin, kot jih je kateri koli program doslej. Povsem na dlani pa je, da temu programu manjka nekakšen spodbujevalni del. Trg bo sam po sebi prebudil marsikatero zaspano gospodarsko dejavnost. Liberalizacija bo povzročila hitro prilagajanje, iskanje možnosti za izvoz in preusmerjanje. Toda kupna moč ljudi se je znatno zmanjšala in prav tu tiči velika nevarnost, da pride v naslednjem obdobju do močne gospodarske recesije (ki bi bila morda za gospodarstvo celo dobrodošla, saj bi močno pospešila proces notranjega spreminjanja v gospodarstvu), ki pa se je Jugoslavija nikakor ne more privoščiti. Nekoliko dolgotrajnejša recesija bi bila pogubna zaradi samega socialnega položaja ljudi, ki že zdaj živijo zelo skromno. Povzročila bi še močnejšo brezposelnost, ki se bo zaradi notranjih gospodarskih premikov še tako in tako povečevala. Brez gospodarske rasti ni možno povečati deviznih zaslužkov, brez večjega priliva deviz pa ne bo možno zagotavljati normalne devizne likvidnosti države. Povsem na dlani je, da bo zato treba najti možnosti za gospodarsko rast; gospodarski napredek je najbolj prepričljiv dokaz, da je država na pravi poti. Tak napredek pa edini lahko zatre kali socialnega nezadovoljstva, ki jih nov gospodarski program nedvomno prinaša s seboj. Vlado in vodstvo države bomo torej ocenjevali predvsem po dvojem: kako bosta vzdržala pri zdajšnjem tržnem konceptu gospodarske politike, saj je jasno, da bodo napadi na tržno usmeritev močni in da so enkrat že prevladali; in kako jima bo uspelo najti možnosti za gospodrsko rast. Za oboje bo treba iskati zaveznike celo tam, kjer se je doslej mislilo, da tičijo nasprotniki. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Nemška marka . . Nizozemski gulden Belgijski frank Danska krona . Norveška krona Švedska krona Ameriški dolar Kanadski dolar Španska pezeta Portugalski eskudo Grška drahma Avstrijski šiling Prancoski frank Švicarski frank Japonski jen . Punt šterling . Efektivne valute De 10.5.88 23.5.88 10.5.88 743,90 742,15 743,90 663,75 662,85 663,75 35,586 35,59 35,586 193,09 194,73 193,09 203,05 204,20 203,05 212,78 213,70 212,78 1249,45 1264,40 1249,45 1009,65 1015,75 1009,65 11,216 11,233 11,216 9,10 9,076 9,10 9,10 9,268 9,10 105,798 105,525 105,798 219,48 219,63 219,48 894,50 889,83 894,50 10,035 10,127 10,035 2352,95 2359,60 2352,95 742,15 662,85 35,59 194,73 204,20 213,70 1264,40 1015,75 11,233 9,076 9,10 105,525 219,63 889,83 10,127 2359,60 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 10.5.88 23.5.88 Zlato (gram) 18.000 18.600 Srebro (gram) 269,5 285,6 10.5.88 23.5.88 P-šterling zlat 138.000 140.000 Napoleon 109.000 111.000 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Datum 20.5. 27.5. + -% Družbe Datum 20.5. 27.5. + -% Alleanza 45.850 44.000 -1,9 Italmobiliare 91.200 91.500 +0,3 Assitalia 14.950 14.610 -2,3 Mediobanca 16.690 16.310 -2,3 Bca Comm. It. 1.960 1.912 -2,4 Montedison or. 1.435 1.485 + 3,5 Boo Roma 5.001 4.939 -1,2 Montedison ris. 710 728 +2,5 Bastogi 215 215 Olivetti ord. 9.530 9.200 -3,5 Benetton 9.100 8.740 -4,0 Olivetti priv. 5.360 5.250 -2,0 Nuovo Bco A. 2.235 2.195 -1,8 Pirelli S.p.A. 2.465 2.393 -2,9 Cigahotels 3.260 3.360 +3,1 RAS 39.700 39.000 -1,8 Čred. It. 1.040 1.006 -3,3 Rinascente 3.385 3.345 -1,2 CIR 5.161 5.066 -1,8 SAI • 14.600 13.850 -5,1 Eridania 3.155 3.202 + 1,5 SIP 2.005 2.000 -0,2 Fiat ord. 8.575 8.560 -0,2 SME 1.699 1.701 + 0,1 Fiat risp. 5.490 5.375 -2,1 SNIA Viscosa 1.785 1.810 + 1,4 Generali 83.820 82.300 -1,8 Standa 15.150 16.320 + 7,7 IFI risp. 14.560 14.450 -0,7 ŠTET 2.768 2.760 -0,3 Iniz. Meta 9.150 9.150 — Toro ord. 15.750 15.500 -1,6 Italcable 9.500 9.300 -2,1 Toro priv. 11.300 11.130 -1,5 Italia Assic. 9.800 9.550 -2,5 Unipol 16.050 15.700 -2,2 Drsenje tečajev se nadaljuje. Raven nekaterih delnic je tako nizka, da je razmerje z lastnimi sredstvi družbe že skoraj 1:1. Kljub temu si varčevalci ne upajo prevzeti iniciativ na tem tržišču in raje vežejo kapitale kratkoročno v državne vrednotnice z velikim zadovoljstvom zakladnega ministra. Italija se polagoma prilagaja evropski skupnosti glede popolne oprostitve kapitalov. Dnevnik IL SOLE 24 ORE je objavil zanimivo analizo o izkoriščanju novih možnosti od investitorjev. Podatkikažejo, da se naložbe v tujini stalno večajo, najbolj pa so iskane vrednotnice v nemških markah in nizozemskih florintih. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANŠKI (v lirah) 10.5. 23.5. ^Ia..................... 11.447 Arnenca................. 10.978 ^rca BB................. 18.113 Arca 27*............. 11 722 Auree .................. !472g BMZarro................ 15.288 RM DUltlfondo......... 10-481 CaAR.endif0nd0 ........ 10-715 ”aPitalcredit . . g 425 g«..............::::: ii.71i CashK 9681 ........... 13-491 Cashb,°nd .............. 10.099 Cent , ana9ement F. . . 12.061 Cen a eCaPital ........ 10.016 Com™ 6 Reddit0....... 10.738 Corn??6'?'0 Turismo . . . 8.942 iSS,?"**.:;::;;; EuroCAPrial ............. 9-680 Euro AntJ"°meda ...... 14'733 ^ Na: 8» Pondattivo............. 20-882 Ponderse?............... 11-155 PondfcrM .............. 28-537 Pondicr o ............. 10-880 ---- 4 .............. 9.891 11.421 10.900 17.847 11.700 8.626 14.508 15.030 10.339 10.717 9.274 11.522 13.226 10.123 11.925 9.843 10.733 8.779 9.972 11.218 9.536 14.513 12.575 9.575 10.367 10.863 20.609 10.881 23.032 10.856 9.756 Fondimpiego........ Fondinvest 1 ...... Fondinvest 2....... Fondo Centrale .... Fondo Profess...... Genercomit......... Genercomit Rend . . Gepporeinvest .... Gepporend ......... Gestielle B ....... Gestielle M ....... Gestiras........... Imi2000 ........... Imicapital ........ Imindustria ....... Imirend ........... Interbancaria Azion. Interbancaria Obbl. . Interbancaria Rend. Investire Azion.... Investire Bil...... Libra Multiras Nordcapital Nordfondo . 10.5. 23.5. 10.5. 23.5. 11.130 11.092 Phenixfund 9.396 9.264 11.848 11.837 Primecapital ... 21.570 20.986 13.369 13.160 Primecash ... 11.949 11.901 13.315 13.055 Primeclub Azion . . 8.860 8.698 25.392 24.935 Primeclub Obbl. . . ... 10.416 10.372 15.492 15.217 Primerend 16.771 16.473 10.413 10.397 Promofondo 1 9.998 9.983 9.548 9.374 Redditosette . . . 14.600 14.533 10.229 10.204 Rendicredit . . . 10.622 10.585 9.366 9.191 Rendifit ... 11.191 11.154 10.693 10.664 Risp. Italia Bil . . . 15.464 15.222 17.284 17.228 Risp. Italia Redd. . . . . 13.536 13.512 11.340 11.339 Rologest . . . 10.551 10.503 22.395 22.029 Rolomix 9.651 9.484 8.964 8.855 Salvadanaio 9.226 9.038 13.726 13.654 Sforzesco ... 11.126 11.105 15.475 15.330 Venture-Time .... . . . 10.402 10.236 13.814 13.727 Verde . . . 10.996 10.988 14.302 14.304 Visconteo . . . 14.254 14.017 9.910 9.714 10.007 9.900 TUJI (v dolarjih) 10.302 10.200 Capital Italia 29,39 28,73 10.189 10.208 Fonditalia 68,63 66,67 15.231 14.967 Interfund 32,12 34,19 10.120 10.089 Int. Securities 25,24 24,79 15.697 15.423 Italfortune 39,38 38,64 13.533 13.369 Italunion 21,53 22,13 12.152 12.083 Mediolan S. F 32,45 31,24 9.354 9.209 Rominvest 30,51 29,80 11.638 11.600 Fondo Tre R. Lit. . . . . . 35.788 35.586 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker wirebars........................... 108,625-111.— Baker elektrolitičen..................... 104,50-105.— Bakrovi odpadki št. 2............................... 82,50 Cink high grade ......................... 50.------- 57.— Cink elektrolitičen........................... 50,50-60,50 Paladij 99,9 ....................................... 127,— Platina (v dolarjih za unčo troy)........... 579,50-580,50 Železni odpadki (v dolarjih za tono) .... 107.— - 108.— Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 676.— London Svinec bel dry fob UK.................... 756.— Aluminij 99,5% ......................................... — Nikelj high purity...................................... — Jeklo v palicah ......................... 191.— Cinkova pločevina........................ 126.— Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov..... 285,— - 295.— SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki, maj - junij).......... 540.— Soja iz Nizozemske guilders stot fob junij . 84,50 Palmovo olje Sumatra junij .............. 430.— Sončnica maj ............................ 420.— Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) . . 535.— Laneno olje maj - avgust ................ 400.— Ricinovo olje ex tank maj................ 1.060.— ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž maj................................... 131.— Rž julij........................................... 135,10 Rž oktober......................................... 139,20 Oves maj................................. 90.— Oves julij.......................................... 93,50 Oves oktober............................. 99.— Ječmen ............................................ 96,40 Ječmen .............................................. 99,— Ječmen .................................. 103.— Pšenica ................................. 125.— Pšenica ................................. 125.— Pšenica ........................................... 126,80 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Julij .................................... 64,78 - 66,30 Oktober ...................................... 61,15-62,10 December ................................ 60,37 - 61,25 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra.......:................. 225,72 Giza 45 g.......................................... 216,79 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava .................................. 13.050 Maj................................................ 13.093 Junij.............................................. 12.808 Julij ............................................. 12.950 Avgust............................................. 13.144 Z nedavnega srečanja med organizacijama Politika zaposlovanja razdvaja tržaške industrijce in sindikat Vodstvo Združenja tržaških indus-trijcev se je v preteklih dneh sestalo s predstavniki sindikata CGIL, CISL in UIL. Na dnevnem redu so bila razna mnenja in stališča ter predlogi, kako pospešiti razvoj krajevnega gospodarstva, povečati zaposlovanje in poživiti industrijo. Sindikalna delegacija je dobršen del pogovora namenila zahtevi po poglobljenem in tehtnem preverjanju veljavnosti državnih in deželnih finančnih podpor, s katerimi razpolaga tržaško gospodarstvo. Dogaja se namreč, da je ta denar nesmotrno porazdeljen, saj ga upravljajo številne ustanove, večji del naložb pa zaradi tega izgublja vrednost. Sindikat zato predlaga temeljito proučitev državnega zakona št. 26 in drugih pravil deželnega zakonika, ki vsebujejo navodila za delitev finančnih sredstev iz raznih javnih skladov. Prav tako pa sindikat meni, da bi bilo potrebno strožje nadzorstvo nad tistimi finančnimi sredstvi, ki so jih pristojne ustanove že namenile industriji in ki doslej še niso obrodila pričakovanih sadov. Prav zaradi važnosti problema je sindikat še predlagal, da bi čimprej sklicali 3. pokrajinsko konferenco o gospodarstvu. Tudi glede politike zaposlovanja je sindikat izrekel nekaj tehtnih predlogov, in sicer da bi v raznih podjetjih, ki zaposlujejo mladino s pogodbo za poklicno usposabljanje, spremenili začasne sprejeme v službo v zaposlitev za nedoločen čas. Po mnenju sindikata bi tak ukrep zmanjšal brezposelnost, pospešil pa bi mobilnost delovne sile. S tem predlogom pa se ni strinjal predsednik Zveze industrij cev Tore-sella, ki je dejal, da bi njegovo izvajanje popolnoma spremenilo vsebino zakona o delovnih pogodbah za poklicno usposabljanje. Meni namreč, da so te pogodbe namenjene mladim, ki šele izbirajo poklic, njihov sprejem v službo za nedoločen čas pa pride v poštev samo na podlagi sposobnosti, naravne nagnjenosti in prilagodljivosti posameznikov. Toresella se prav tako ni v celoti strinjal s predčasnim sklicanjem pokrajinske konference o gospodarstvu. Dejal je namreč, da bi taka konferenca lahko poponoma propadla, če ne bodo organizatorji imeli dovolj časa, da se nanjo temeljito pripravijo. Tržaški industrije! so še povedali, da je na Tržaškem že zaskrbljujoče pomanjkanje ustreznih zemljišč za namestitev novih, sodobnih industrijskih objektov, za katere že sedaj vlada veliko zanimanje. Zgoniški občinski svet odobril finančni obračun za lansko leto Na torkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta so odobrili vrsto upravnih sklepov in obračun za finančno leto 1987. Govor je bil tudi o znanem členu 60 delovne pogodbe in je bil soglasno sprejet sklep, da se občinskim uslužbencem prizna posebna doklada za dvojezično poslovanje. Tako vlada kot deželni kontrolni odbor sta v zvezi s tem sicer že zavzela odklonilno stališče, vendar pa treba vztrajati pri tej zakoniti zahtevi, saj ima tudi Furlanija - Julijska krajina značaj narodnostno in torej jezikovno mešanega območja. In zato naj bo priznana doklada uslužbencem, ki pri opravljanju svojih zadolžitev občujejo v slovenskem jeziku. V skladu z dogovorom s sidnikalnimi predstavniki, so uradnikom in mehaniku zvišali delovno kvalifikacijo in jih uvrstili v odgovarjajoči delovni razred. Določili so tudi kriterije za izračun gradbenih stroškov za nesta-novanjske stavbe in za lotizacijske posege. V uvodnem poročilu pa je župan Miloš Budin poročal o pripravah na razstavo vin, o otvoritvi vaške hiše v Repniču, o razstavi idejnih projektov za vinski center ter o javnih srečanjih z občani v Repniču in v Gabrovcu. Pri razširjanju in asfaltiranju makadamske ceste pri Zagradcu je medtem prišlo do kratkega zastoja, ker je poverjeno podjetje šlo v stečaj in so tako morali poveriti dela podjetju, ki se je na dražbi uvrstilo na drugo mesto. Po uspešni lanskoletni izkušnji in precejšnjem povpraševanju bo tudi letos občina priredila poletni center za otroke, in sicer od 4. do 16. julija. (B. S.) Še danes in jutri v Ljudskem domu Praznik vinogradnikov v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju se je sinoči začel tridnevni praznik, povezan z 10. rajonsko razstavo in pokušnjo domačih vin. Goste so sinoči zabavali člani tria, ki ga sestavljajo Neva, Germana in Mara. Danes dopoldne je na programu slikarski ex tempore za otroke, popoldne pa bodo nastopili plesalci plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca. Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. V ponedeljek bo za zabavo obiskovalcev skrbel harmonikar, ves čas praznika pa seveda delujejo dobro založeni kioski. Organizator prireditve je Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union. Boris Race novi predsednik založništva ZTT Na seji upravnega sveta Založništva tržaškega tiska v torek, 24. t. m., je bil za novega predsednika naše založniške hiše izvoljen dosedanji podpredsednik Boris Race, za podpredsednika pa dr. Karel Primožič. S tem se je na lastno željo, zaradi preobilice drugih zadolžitev, zaključilo 18-letno predsedovanje Egona Krausa. V tem času so bile uspešno premeščene mnoge težave, pred katerimi se je znašlo ZTT, okrepila se je njegova gospodarska moč, predvsem pa je bila uvedena nova moderna tehnologija za tiskanje Primorskega dnevnika in drugega tiska. Novi predsednik Boris Race je z Založništvom tržaškega tiska tesno povezan od njegove ustanovitve septembra 1945 kot član prvega upravnega odbora, v katerega se je po daljšem presledku ponovno vrnil in bil od leta 1977 njegov podpredsednik. Za zgodovino naj povemo, da so bili dosedanji predsedniki ZTT po vrsti dr. Boris Puc, za njim pa dr. Angelo Kukanja, dr. Stanislav Oblak, Mirko Kos-mina in Egon Kraus. Boris Race je v imenu upravnega sveta ZTT izrekel dosedanjemu predsedniku Krausu, vodstvu podjetja in vsem nameščencem priznanje in zahvalo za uspešno vodenje tega za manjšino tako pomembnega podjetja, (j. k.) Županove žaljivke predmet Spetičevih vprašanj ministrom V zvezi z izjavami tržaškega župana za krajevni tednik »040«, je senator Stojan Spetič naslovil na ministre za notranje zadeve, pravosodje ter za deželne zadeve in reformo inštitucij vprašanje, ali so seznanjeni s Staffieri-jevimi žaljivimi izjavami oziroma nazivi, s katerimi označuje slovensko manjšino. Kot znano, je Staffieri v intervjuju za omenjeni tednik Slovence stalno imenoval »s'ciavi«. Spetič nadalje sprašuje ministre, ali ni tako izražanje žaljivo za italijanske državljane slovenske narodnosti, ki že stoletja miroljubno živijo v Furlaniji-Julijski krajini. Poleg tega pa Spetič v svojem vprašanju navaja dejstvo, da se je tržaški župan izneveril prisegi o zvestobi italijanski ustavi, ki v členih 2, 3 in 6 predvideva enakopravnost in zaščito etničnih manjšin. Spetič zato poziva ministre, naj preverijo, ali je mogoče tako zadržanje javnega upravitelja tudi sodno obravnavati. Jutri koncert komornega kvarteta Slovenske filharmonije Kvartet Slovenske filharmonije bo jutri zaključil ciklus koncertov glasbe 20. stoletja, ki ga je priredila Pokrajina Trst, v sodelovanju z Združenjem Continuum musicale. Tudi zadnji koncert bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ulica S. Carlo 2, s pričetkom ob 20.30. Vstop je prost. Kvartet Slovenske filharmonije je bil ustanovljen leta 1983 in sodi med najbolj priznane komorne skupine. Njegov repertoar obsega dela starih in modernih skladateljev. Jutrišnji koncert pa bo posvečen mladim avtorjem z območja Alpe-Jadran. Poslušali bomo torej skladbe Slovencev Janija Goloba (godalni kvartet op. 2) in Maksimiljana Strmčnika (godalni kvartet) ter Avstrijca Thomasa Perne-sa (Sonate sul violončelo solo). Deželo Furlanijo-Julijsko krajino pa bo zastopal Fabio Ijeder z odrsko glasbo z naslovom »Un saluto, due danze, tre canzoni«. Priznanja učencem šole F.S. Fižgar iz Barkovelj Vsedržavno kolesarsko združenje »Federazione ciclistica italiana« je pred časom razpisalo VI. grafični natečaj za leto 1988, z naslovom »La bicic-letta e amicizia« (Kolo je prijateljstvo). Šola F.S. Finžgar iz Barkovelj se je udeležila tega natečaja s štirimi skupinskimi risbami. S skupnimi 126 točkami je prišla na prvo mesto med šolami iz dežele FJK in bo prejela nagrado v znesku 350 tisoč lir. Razredi, ki so se uvrstili na prva tri mesta v državnem merilu, bodo dobili kolesa za vse učence, med temi so tudi učenci ene od osnovnih šol iz Trsta. Pred dnevi sta učenca barkovljan-ske šole prejela nagrado za spis na temo »Trst mesto srečanja«. Kristina Bezenšek iz IV. razreda je v svojem spisu opisala srečanje slovenskih, italijanskih in židovskih otrok, Martin Turk iz 4. razreda pa je s svojo risbo prikazal otroke, ki so sadili cvetje ob barkovljanski obali. Danes s praznikom v Zgoniku Zadnji dan 24. razstave vin V Zgoniku je danes tretji in obenem zaključni dan 24. občinske razstave in pokušnje domačih vin. Letos je pristojna komisija izbrala rekordno število 26 vin dvajsetih vinogradnikov iz zgoniške občine, in sicer 10 vzorcev terana in 16 primerkov belega vina. Povprečna kakovost razstavljenih vin je dokaj dobra, čemur so botrovale ugodne vremenske razmere v preteklem letu pa tudi stalno posodabljanje in izboljšava vinogradniških tehnik. Belo vino razstavljajo: Ivan Knez in Mirko Skupek s Koludrovce, Mario Milič iz Repniča, Rado Milič, Stojan Stubelj, Josip Škrk in Srečko Štolfa iz Saleža, Ivan Colja, Joško Colja, Marčelo Doljak in Josip Gruden iz Samatorce, Janko Kocman, Ivan Milič, Mario Milič, Karlo Pegan in Miro Žigon iz Zgonika. Teran razstavljajo: Boris Milič, Stojan Stubelj in Michele Škerk iz Saleža, Joško Doglia in Marčelo Doljak iz Samatorce, Janko Kocman, Mario Milič, Stanko Milič, Karlo Pegan in Miro Žigon iz Zgonika. Danes bodo kioske odprli že ob 10. uri, ko se bo pričel tudi turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Ob 11. uri se bo osnovnošolska mladina pomerila na turnirju med dvema ognjema za 8. kraški pokal. Popoldne ob 18. uri bo za prijetno razpoloženje poskrbel Papirniški pihalni orkester z Vevč pri Ljubljani, ki se bo predstavil v družbi brhkih mažoretk. Praznik se bo končal s plesno zabavo ob zvokih ansambla Happy day. Obiskovalci bodo poleg žlahtne kapljice lahko izbirali tudi med raznovrstno hrano pri stojnicah, ki jih upravljajo člani ŠK Kras in KD Rdeča zvezda. Ob vinskem razstavišču so na ogled tudi kmečki stroji in orodje, v športno-kultur-nem središču pa je odprta razstava 16 idejnih načrtov za ureditev kraške domačije in za uresničitev centra za pospeševanje kmetijstva oziroma enoteke. (B. S.) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ,oto kino optjka TRSI Ul Mo11mi 5/ (J DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 040/211552 (pri cerkvi) NOVI TRŽAŠKI TEATER IL NUOVO TEATRO Dl TRIESTE V petek, 3. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu premiera Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu OPROSTI, NE JURIŠ? Sodelujejo: osvoboditelj Trsta Matija Koritinik-Andaluzija, kominfor-mist Gigi, partijec Anton Rebolj, šolnica gdč. Pizziga, praktikant na Primorskem dnevniku Marietto, čast. gospod Marjan Hlebce, prof. Joža Pir-hovec, Samo Pahor in drugi. Ponovitvi v Kulturnem domu v Trstu: v soboto, 4. junija, ob 20.30, v nedeljo, 5. junija, ob 18. uri KD Valentin Vodnik 1878-1988 7. junijski večeri Dolina, 1. 6. 1988 1. junija — Galerija Torkla otvoritev razstave mladinskega ex tempore 8. junija — Gostilna Pri studencu Večer umetniške besede (Fritz, Jesih, Partljič, Košuta) KONCERTI - cerkvica sv. Martina 10. junija — DPZ Vesna iz Križa 17. junija — Zbora Mladinskega centra CLARET iz Trsta 24. junija — MePZ Milan Pertot iz Barkovelj Začetek posameznih prireditev ob 21. uri. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1987/88 ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, ob 20.30 1.6.1988 KLAVIRSKI VEČER 3.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, KITARA, HARMONIKA, FLAVTA-KLJU-NASTA FLAVTA 7.6.1988 BEATRICE ZONTA - klavirski recital 9.6.1988 KLAVIR, VIOLONČELO, FLAVTA, HARMONIKA 13.6.1988 VOKALNO INSTRUMENTALNI VEČER Dirigenta: Borut Logar, Stojan Kuret 15.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, KLARINET, TROBENTA, KITARA, HARMONIKA 17.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, FLAVTA, KLARINET, HARMONIKA Vabljeni! OBČINA ZGONIK vas vljudno vabi na XXIV. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo Zgoniku danes, 29. maja 1988: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 10. uri turnir v briškoli z bogatimi nagradami, ob 18. uri nastop Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč (Ljubljana) z mažoretkami, od 21. do 24. ure ples na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAV V Športno-kulturnem središču v Zgoniku bo razstava načrtov, prijavljenih na natečaju idej za inženirje in arhitetke, ki ga je razpisala občina Zgonik za obnovo kraške domačije in uresničitev centra za pospeševanje kmetijstva-enoteke. Nepretrgana avtobusna služba z mestom - Zagotovljen parkirni prostor Razstava kmečkih strojev in orodja Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Baletni nastop Produkcija učencev baletne šole SSG in nastop baletnih solistov iz Ljubljan6 Danes, 29. maja, ob 16.30 ŠD Mladina - baletni odsek priredi v soboto, 4. junija, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu zaključni letni nastop Pred junijskimi upravnimi volitvami Predložitev kandidatnih list se zaključi v sredo Na tržaškem sodišču je v teku predstavitev kandidatnih list za bližnje upravne volitve. Za deželni svet so doslej predstavile svoje liste KPI (ki si je tudi tokrat, kot je že običaj, zagotovila prvo mesto na glasovnici), MSI, PSDI (pod njenim znakom nastopa tokrat "kartel" šestih heterogenih političnih grupacij), LpT, PRI in SSk. Predložitev list za deželne volitve se bo na kancli-ji prizivnega sodišča zaključila v torek ob osmih zvečer, za pokrajinske volitve pa v sredo opoldne. Za občinske volitve in volitve v rajonske svete pa poteka predložitev list na tržaški Občini, kjer se bo zaključila prav tako v sredo opoldne. Med raznimi predvolilnimi manifestacijami naj omenimo, da je bilo v Križu srečanje, na katerem so predstavili glavne slovenske kandidate na listah KPI za Deželo, Občino in Pokrajino. Na deželnih volitvah je med tremi nosilci liste zgoniški župan Miloš Budin, za pokrajino v novem kraškem volilnem okrožju, ki zajema vzhodno in za-hodnokraški rajonski svet, kandidira Nives Košuta, za izvolitev v tržaški občinski svet pa se med slovenskimi komunisti prvenstveno potegujejo Anamarija Kalc, Ravel Kodrič in Boris Kobal. Kriškega zborovanja, na katerem je sodeloval tudi novi pokrajinski tajnik KPI Nico Costa, so se udeležili tudi slovenski kandidati za rajonske volitve. Uvodno poročilo je imel predsednik slovenske deželne komisije pri KPI Miloš Budin, ki je ocenil politični položaj ob začetku volilne kampanje. Deželni in pokrajinski organi Slovenske skupnosti so imeli v prejšnjih dneh sestanke, na katerih so potrdili kandidatne liste za bližnje volitve. Kot je znano, je glavni kandidat za deželni svet nabrežinski župan Bojan Brezigar, za tržaški pokrajinski svet bosta glavna kandidata dosedanji pokrajinski odbornik Zorko Harej in zdravnik Rafko Dolhar, za nosilca skupine za občinske volitve pa je bil potrjen Aleš Lokar. Med pomembnejše predvolilne pobude socialistične stranke gre všteti napovedan prihod v Trst podtajnika pri ministrstvu za šolstvo Luigija Co-vatte. Predstavnik vlade se bo jutri opoldne udeležil javnega srečanja o problemih šolstva, ki bo v prostorih Hotela Excelsior na Nabrežju Man-dracchio in ki se ga bodo udeležili zastopniki avtonomnih in zveznih šolskih sindikatov ter seveda šolniki. Podtajnik Covatta bo tudi odgovarjal na vprašanja zainteresiranih v zvezi s sedanjim delikatnim položajem na šolskem področju. Umrla je Tončka Bidovec-Colja ena prvih aktivistk OF v Trstu Lelo in pol za možem Emilom je 26. L m. v Ljubljani, kjer je bila v negi in zdravljenju, po dolgi bolezni umrlo. Tončka Bidovec-Colja, ena prvih tržaških aktivistk Osvobodilne fronte. Pokojnica, ki se je rodila v Trstu 10. N. 1912, je izhajala iz znane številne lržaške narodnozavedne družine, ki je dala narodu ugledne in zaslužne bor-ce za svobodo, prvega med vsemi njenega brata Ferda, prvoborca proti fa-sizmu in žrtve fašističnih strelov na aazovski gmajni. v Ko se je kmalu po ustanovitvi tudi j Prstu začela snovati Osvobodilna r\ir}ta, se je njen organizator v mestu, ■ skar Kovačič, v tkanju prvih stikov ,.n leder OF, z napotilom v Ljubljani 1Večega brata Staneta, povezal tudi z ^koncema Tončko in Emilom. Odtlej j do nadaljnjega razvoja dogodkov njun takratni dom v Ul. Piccardi . en° od shajališč skoraj vseh vodil-. ilegalcev. Sama Tončka je v orga-‘zaciji delovala z največjo predanos-/p in pogostim tveganjem. Niti areta-‘la njenega moža Emila na začetku sta 1943 in njegov odgon v delavski Valjan v Aguilo je nista odvrnili od »tvistične zavzetosti. 15. februarja 43 so jo kvesturini skupno s triletno cerkico Majdo in sestro na domu Shirali potem, ko jima je še uspelo azgati ilegalno literaturo. Tončko so jptem odpeljali na komisariat v Ul. .,ejnJel in jo tam med 15-dnevnim za-I 'Sevanjem divjaško mučili. Potem so v odpeljali v zapore k Jezuitom, nato rir,J>rske zapore in ponovno v Trst, st-ppl ji sodilo vojaško sodišče. Na oo je medtem prišla kapitulacija Italije in je tako prišla na prostost. Samo skok do hčerkice Majde in potem s sestro in bratom ter še nekaterimi drugimi naravnost v partizane na območje Mašunskih gozdov. Dodeljena Je bila najprej v Tomšičevo in nato v Sercerjevo brigado, potem pa skupno s sestro Slavico v tajno bolnišnico v Leskovi dolini. Po premiku bolnišnice proti Staremu trgu je prišla Tončka spet na Kras, v Dutovlje, kjer je poučevala mladino, vodila tečaje za odrasle in delala v ženski organizaciji. Tu so jo Nemci po nekem partizanskem napadu skupno z večjo skupino domačinov aretirali, odpeljali v Korone) in od tam na prisilno delo na Bavarsko. V Trst se je vrnila šele v sredini julija 1945. Tudi po vojni je Tončka ostala vseskozi do napada bolezni aktivna v vrstah tržaških aktivistov in v drugod, udeleževala se je naših prireditev in dejavnosti, predvsem pa je ostala zvesta ideji, kateri sta se skupno z možem Emilom zapisala v črnih letih našega narodnega obstoja in se zanjo tudi žrtvovala. Za svoje delo si je zaslužila spomenico 1941 in druga priznanja. Z njeno smrtjo so se še bolj skrčile vrste tistih, ki so v težkih letih postavljali temelje naši svobodi. Od nje se bomo poslovili danes, v nedeljo, ob 16. uri v Škrbini, kjer bo legla v grob poleg moža Emila. Naj ji bo miren počitek v kraški zemlji, njenemu sinu Stojanu, hčerki Majdi in ostalim svojcem iskreno sožalje. JOŽE KOREN Dve hudi prometni nesreči Pel' ^ Petek popoldne sta se pripetili dve hudi prometni nesreči. Na cesti, ki Žan U0ti Opčinam, je v strahovitem čelnem trčenju izgubil življenje 28-letni se zri6 • an Mirza Mujičič, 34-Ietni Ennio Prenassi iz Vidma pa se je hudo ranil in Ig j Al.bori s smrtjo na oddelku za torakalno kirurgijo. V smrti nevarnosti je tudi ha tl Oiulib Lonzar iz Ul. Mauroner 11, ki se je v petek ranil v drugi nesreči 1 rbiški cesti. (}0 ^®a° moral Moncini osi Tržaškfrminal Island. i ‘ TP„°‘1tetnik I® P? v6h Posnp,čanih strani iz rev Me,n otroc^p1 86 poiavliai° C^ni do aV zaradi teqa 40 let Pal s tolikšno strogostj Tihotapil je 2 kg heroina Finančni stražniki so v četrtek zjutraj na železniškem mejnem prehodu na Opčinah aretirali 28-letnega Malezijca Philipa Johnstona, ki je hotel pretihotapiti skoraj dva kg čistega heroina, vrednega okrog dve milijardi lir. Mladenič je dragoceno blago skrival v dvojnem dnu svoje potovalke. »Kurir« je prispel na mejni prihod okrog 4. ure zjutraj z vlakom, ki je privozil iz Zagreba. Finančni stražniki so pregledali dokumente potnikov. S posebno pozornostjo so si ogledali potni list Johnstona, študenta inženirstva v Londonu. Iz žigov so namreč razbrali, da je večkrat obiskal dežele, ki odpošiljajo v Evropo s pomočjo svojih kurirjev naj večje količine mamil. Pri proseški postaji danes komemoracija desetih talcev Na travniku pri proseški železniški postaji bodo danes ob 11. uri počastili spomin desetih talcev, ki so jih nacifašisti obesili na današnji dan pred 44 leti. Komemoracijo prireja domača sekcija Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI, na svečanosti pa bodo sodelovali odsek SKD Prosek-Kontovel in proseška godba na pihala. Govorila bosta sen. Jelka Gerbec in član pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Agostino Zerilli. ■ V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru bodo jutri podelili Diracovo kolajno za leto 1987 ameriškemu fiziku Bryceu DeVVittu, drugo takšno priznanje pa bo prejel italijanski fizik Bruno Zumino, a to šele 26. julija. DeVVitte poučuje na Univerzi v Austinu (ZDA) in je specialist za gravitacijsko teorijo, Zumino pa deluje v Berkeleyu (ZDA). ■ Uprava občine Dolina sporoča, da bo v ponedeljek, 30. t. m., v Ricma-njihprekinjena dobava vode od 9.00 do 11.30, zaradi popravil na vodovodnem omrežju. Mirno je zaspala naša draga mama Tončka Bidovec -Colja Od nje se bomo poslovili danes, 29. t. m., ob 16. uri v Škrbini. Vsem, ki smo jo imeli radi, bo ostala v lepem spominu. Majda in Stojan z družinama Trst, 29. maja 1988 Zapustila nas je naša tovarišica Tončka Bidovec -Colja prvoborka in nosilka "Partizanske spomenice 1941" Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Slovenska kulturno-gospodarska zveza Trst, 29. maja 1988 Ob bridki izgubi drage mame Tončke Bidovec-Colja izrekajo družini iskreno sožalje Paolo Polla ter Darko Ban in Elvio Muha z družinama. Slovensko stalno gledališče izreka Stojanu Colji iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Dijaška matica se klanja spominu svoje dolgoletne odbornice tovarišice Tončke Bidovec vd. Colja in izreka občuteno sožalje vsem svojcem. Zapustila nas je naša draga Antonija Mauri vd. Bandi Po pogrebu naznanjajo žalostno vest otroci ter se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so sočustovali z njimi. Boljunec, 29. maja 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Zapustil nas je naš dragi oče, stari oče, brat in stric Herman Svetlič Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 30. t. m., ob 13. uri iz bolnice v Tržiču v nabrežinsko cerkev. Žalujoči otroci Joli, Herman in Elena, snaha Magda, zeta Claudio in Vilko, vnuki Emanuela, Ivan in Igor, sestra Mila, brat Tone ter drugo sorodstvo. Nabrežina, Trst, 29. maja 1988 Konzorcij Kraškega vodovoda izreka sožalje uslužbencu Hermanu Svetliču in sorodnikom ob izgubi očeta Hermana. Dne 27. t. m. nas je zapustil naš dragi Carmelo Luxa Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Nada, sin Sergij, hči Barbara, mama Marija ter vsi sorodniki. Trst, 29. maja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega Carmela Luxe se ga z globoko žalostjo spominjajo Saša in Gianna, Andreja, Pavla, Gi-orgia in Gabriella. Firence, 29. maja 1988 Žalovanju Nade in otrok se pridružujejo Silva in Dario, Gracijela in Laura ter družina Pangos. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Barbari in družini globoko sožalje člani amaterskega odra Jaka Štoka. Ob prerani izgubi ljubljenega očeta izrekata dragemu sošolcu in prijatelju Sergiju Lukši in družini najgloblje in najobčuteno sožalje 5. B in 4. C razreda DTTZ Žiga Zois. Dragi Barbari Lukši in družini izrekajo iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta sošolci 2. C razreda DTTZ Ž. Zois. Mladinski krožek Prosek-Kontovel izreka svojemu članu Sergiju Luxi globoko sožalje ob boleči izgubi dragega očeta. Dne 23. maja nas je zapustil v daljni Južni Afriki naš dragi Virgilio Costanzo Žalostno vest sporočajo žena Meri, sin Valter z ženo Lidijo, vnuki in pravnuki. Porth Elizabeth, Trst, 29. maja 1988 ZAHVALA Ob izgubi dragega Franca Pipana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Trst, 29. maja 1988 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Rebule se iskreno zahvaljujemo vsem. Posebna zahvala dr. Giuntiniju in osebju III. medicinskega oddelka katinarske bolnišnice, g. župniku, pevcem, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji Žalujoča družina Šempolaj, 29. maja 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Lojzke Lombar -Peterlin se iskreno zahvaljujemo zdravnikoma dr. Ivanu Hrovatinu in dr. Marku Jev-nikarju za izkazano pozornost in pomoč, župniku g. Viljemu Žerjalu za pogrebni obred, openskemu cerkvenemu pevskemu zboru, prof. Maksu Šahu za poslovilne besede, darovalcem cvetja, vsem, ki so se udeležili pogreba in vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Opčine, 29. maja 1988 Ob smrti dolgoletne igralke in režiserke Lojzke Lombar, ki je bila med ustanovnimi člani radijske igralske skupine Radijski oder, se z vso hvaležnostjo klanjamo njenemu spominu. Radijski oder ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage mame Ane Sancin vd. Foraus Posebna zahvala g. župniku Bogat-cu, darovalcem cvetja m pevskemu zboru V. Vodnik. SVOJCI Dolina, 29. maja 1988 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja in tolažilnih besed ob nenadni in težki izgubi naše Milene Zahar roj. Grahonje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico pospremili na zadnji poti, sosedom za vsestransko pomoč, pevskemu zboru PD Slovenec, g. župniku za cerkvene obrede, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Boršt, Gročana, 29. maja 1988 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Edija Debenjaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju I. splošnega oddelka na Ka-tinari in dr. Smrekarju, dr. Bianchiniju in g. župniku Živcu. SVOJCI Bazovica, 29. maja 1988 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani in počastili spomin dragega Danila Saharja Žena Karla ter sinova Lučko in Marino Podlonjer, 29. maja 1988 1985 - 1988 Ob tretji obletnici smrti naše drage Marte Sosič -Danieli se je vedno spominjajo mož Celestin, sin Edi in nevesta Neva. Sv. maša bo v petek, 3. junija, ob 19. uri. Opčine, 29. maja 1988 Ob smrti drage none izreka iskreno sožalje Danijeli, Mauri in družini PD Mačkolje. PD MAČKOLJE priredi danes, 29., in jutri, 30. maja DANES ob 14. uri odprtje kioskov ob 18. uri je na sporedu kulturni program z nastopom otroškega in dekliškega zbora SLOVENSKI ŠOPEK, župnijske glasbene šole, moškega zbora F. VENTURINI, folklorne skupine iz Trebč in ansambla SINTHESVS 4. Od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS JUTRI ob 16. uri odprtje kioskov Od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Ciklus OTROŠKE URICE v NŠK VESOLJSKO JAJCE POLONCE KOVAČ PRISTANE V NŠK Osnovnošolski otroci so vabljeni, da pridejo v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1, v petek, 3. junija, ob 17. uri. razne prireditve OPZ in MPZ VESELA POMLAD vabita na 7. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 4. junija ob 20.30 bo v dvorani koncertni nastop priznanih mladih glasbenikov GLASBENE MATICE iz Trsta ter MPZ in DPS VESELA POMLAD. V nedeljo, 5. junija ob 16. uri bo na prostem kulturno - zabavna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: OPZ in MPZ ZVONČEK z Re-pentabra, otroška folklorna skupina iz Trebč, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Zoran Lupine, ansambla ZVEZDE in TAIMS, iluzionist Roman Frelih ter domača zbora. Med sporedom bo nagradno žrebanje. Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora, s sodelovanjem vaškega kulturnega in godbenega društva prireja PROSLAVO V POČASTITEV SPOMINA 10 TALCEV OBEŠENIH LETA 1944 NA TRAVNIKU BLIZU PROSEŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE danes, 29. t. m. , ob 11.. uri. Vabljeni!. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 10. RAJONSKO RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN, ki bo v Podlonjerju danes, 29. in jutri, 30. maja. SKD Barkovlje , Ul. Cerreto 12 vabi na 2. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV,v nedeljo, 5. junija, ob 18. uri. Nastopajo: MPZ Vasilij Mirk-Prosek-Kontovel, ŽPZ Grbec iz Skednja ter MePZ Krka iz Novega mesta. KD L Grbec - Škedenj priredi v soboto, 4. junija, ob 20.30 SPOMIN NA BODOČNOST. Gostuje mladinska skupina P. Tomažič pod vodstvom Pie Cah. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi v torek, 31. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na PREDSTAVITEV DRUGE IZDAJE DNEVNIKA SPOMINOV 1972/87 STANETA KAVČIČA Sodelujejo: Igor Tavčar, Janez Janša ter Igor Omerza. koncerti Tržaška pokrajina - Združenje Continuum Musicale Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 na sporedu zadnji koncert iz ciklusa Glasba 20. stoletja. Nastopal bo kvartet SF. Izvajal bo skladbe Niedra, Goloba, Pernesa in Strmičnika. Vstop prost. Verdi Sezonski koncerti. V torek, 31. t. m., in v sredo, 1. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert OLEGA KAGANA (violina) in VASILIJA LOGANOVA (klavir). Izvajala bosta Beethovnove, Schubertove, Schnittkove in Szymanowskove skladbe. Vstopnice pri blagajni gledališča. II pošto delle Fragole Jutri ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine PAROLE E MUSIČA. Glasbena matica Trst - šolsko leto 1987/88 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE, evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, v petek, 3. junija, ob 20.30: Milena Kovacich, Varka Kozlovič, Marko Sancin, Marko Ozbič, Jana Radovič -klavir, Ambra Cossutta, Erik Žerjal - violina, Barbra Briščik, Tanja Carli, Massi-miliano Viola - kitara, Alessandro Samez, David Žerjal - harmonika, Martina Ozbič, Catrina Gozzi - flavta, kljunasta flavta, Marko Ozbič - klavirska spremljava. Vabljeni! Rok za vložitev prošenj za dodatne lestvice suplentov, ki je zapadel 30. aprila, je podaljšan še do jutri, 30. maja. Informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8. Iskreno se zahvaljujemo KD Barkovlje ter še posebej gospe Veri Poljšak kot neutrudni animatorki za prijetno počutje ob praznovanju našega srečanja z Abrahamom. Barkovljanski petdesetletniki razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo jutri ob 20.30 predaval umetnostni zgodovinar in akademik dr. Emilijan CEVC na temo "Marija v slovenski umetnosti". Predavanje bo opremil z diapozitivi. Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine priredi jutri ob 18. uri v dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolo 5) javno srečanje, na katerem bodo razpravljali o pretekli gledališki sezoni ter začrtali smernice za novo. šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič-Ste-pančič vabi ob 10-letnici poimenovanja na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v šolskih prostorih v soboto, 4. junija, ob 17. uri. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 29. maja 1988 MAKS Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 18.59 in zatone ob 3.39. Jutri, PONEDELJEK, 30. maja 1988 FERDO PLIMOVANJE DANES: ob 3.20 najnižje -55 cm, ob 9.43 najvišje 21 cm, ob 14.39 najnižje -15 cm, ob 20.47 najvišje 54 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.50 najnižje -62 cm, ob 10.20 najvišje 24 cm, ob 15.15 najnižje -14 cm, ob 21.17 najvišje 56 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,4 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Ive, Marco Stanovich, Francesca Manzi, Federico Garbuio, Matteo Brezza, Riccardo Saksida, Manuela Ferrante, Andrea Pellegri-no, Brian Flora, Luca Tessaris, Carlo Ci-gui, Daniele Ziegler, Richard Mazzocco- 10, Myriam Specchi, Alessandra Petelin, Claudia De Marco, Davide Cernich, Gia-como Pozzecco, Gianluca Berlasso, Cos-tanza Franco, Francesca Benericetti, Veronika Milic, Enrico Piazza, Riccardo Pa-nigas, Giovanni Pinamonti, Martin Kocman, Matteo Scuro. UMRLI SO: 95-letna Angela Bosdachin vd. Stocovaz, 72-letna Rosa Scarpa, 82-letna Concetta Fonda vd. Trani, 84-letna Antonietta Ragusin, 62-letni Lidio Fragi-acomo, 68-letni Giuseppe Biloslavo, 73-letna Norma Franchini, 84-letna Antonia Fontanot, 63-letni Costantino Giurastan-te, 80-letna Stefania Smerdel, 66-letni Enrico Bubola, 78-letni Francesco Pipan, 81-letna Bellina Osmo vd. Belleli, 88-let-na Anna Castellano vd. Daddonio, 81-let-na Carla Giacomini, 71-letni Silvio Stur- 11, 72-letni Vito Giannuzzi, 79-letna Valena Kjyder, 55-letni Giorgio Stebel, 33-letni Angelo Apollonio, 75-letni Ezio De Bortoli, 69-letni Marino Minca, 80-letni Alfonso Vetta, 92-letna Maria Santon, 78-letni Bruno Tuechi, 80-letni Rodolfo Mi-locco, 68-letni Bruno Abrami, 88-letni Carlo Pacor, 70-letni Luigi Bruni, 83-let-na Lucia Clari, 81-letna Cecilia Micor, 93-letna Antonia Mauri, 63-letna Doran-da Brumat, 82-letna Lucia Del Rosso, 61-letni Aldo Višini, 56-letna Maddalena Franusic, 89-letni Giuseppe Usenich, 50-letna Lucia Rados, 68-letni Bruno Scala, 84-letni Lorenzo Schiavinato, 82-letni Vittorio Predominato, 83-letna Anna Be-vilacgua, 27-letna Mirza Mujicic. OKLICI: pravnik Federico Pastor in uradnica Edda Stagno, uradnik Enzo Bratanich in knjigovodkinja Tiziana Zucca, vojaški podčastnik Esterio Gaeta-no Ciccarelli in brezposelna Morena Gerbiz, uradnik Gianmarco Scarpa in učiteljica Elena Macuz, trgovec Massimo Lotta in univ. študentka Manuela Nemi, tehnični vodja pri državnih železnicah Moreno Moro in učiteljica Rita Fiocco, obrtnik Diego Zipponi in uradnica Luciana Tomalino, finančnik Giovanni De Simone, in uradnica Pasgualina Carmela lannella, delavec Walter Rosi in gospodinja Isabella Bullo, uradnik Gino Terreni in prodajalka Lucia Claudio, železničar Aldo Babuder in vzgojiteljica Viviana Pieri, podjetnik Dario Edera in prodajalka Roberta Cioch, prodajalec Stefano Cavallari in uradnica Cristiana Aiza, restavrator Fulvio Makovec in turistična spremljevalka Patrizia Longo, delavec Antonio Turolla in učiteljica Daniela Declich, uradnik Walter Spazzali in uradnica Martina Fonda, uradnik Diego Batich in uradnica Lorella Semez, trgovec Marino Mersich in uradnica Manuela Guerin, mesar Sergio Laschizza in blagajničarka Michela Luttini, elektrikar Roberto De Robertis in prodajalka Anna-maria La Magra, skladiščnik Alessandro Maio in učiteljica Claudia Sabadin, finančni stražnik Gaetano Mila in prodajalka Angela Castiglia, trgovec Alberto Viola in uradnica Daniela Peruzzi, arhitekt Ruggero Scandellari in slikarka Fer-nanda Parisotto, uradnik Michele Massi-miliano Mario Azzano in medicinska sestra Patrizia Daverio, orožnik Gian Piero LOTERIJA BARI 53 75 66 84 33 CAGLIARI 22 10 86 63 79 FIRENCE 10 5 2 31 68 GENOVA 40 7 47 30 13 MILAN 9 52 88 65 86 NEAPELJ 37 14 36 3 84 PALERMO 14 63 4 49 64 RIM 59 28 51 9 21 TURIN 40 34 49 74 43 BENETKE 12 89 ENALOTTO 17 46 66 XII X KVOTE: 1 X 1 X X 1 1 1 12 53.418.000.— 11 1.585.000.— 10 132.000.— Senis in študentka Nadia Ponturo, brezposelni Fabrizio Facchettin in točajka Barbara Pause, finančnik Luigi Antonio Micello in delavka Rosetta Bisanti, vojaški podčastnik Giuseppe Salzillo in uradnica Alessandra Malino, uradnik Luigi Ciuffreda in študentka Anna Rita Sal-vemini, delavec Remo Huez in uradnica Elisabetta- Benedetti, komercialist Corra-do Giammattei in uradnica Maria Cristi-na Schmid, geolog Roberto De Mattia in uradnica Donatella Perrotta, čuvaj na parkirišču Carmelo Piccolo in uradnica Patrizia Pregarz. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 29. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), MILJE, Lungomare Venezia 3. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), MILJE, Lungomare Venezia 3. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, MILJE, Lungomare Venezia 3. BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 30. maja, do sobote, 4. junija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41. FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK, Mazzinijev drevored (Milje) (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6. FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK, Mazzinijev drevored (Milje) (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6. FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK, Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja v soboto, 4., in nedeljo, 5. junija, na igrišču Sokola v Nabrežini praznik godbe V soboto, 4. junija, ob 17. uri odprtje praznika, ob 18.30 koncert Godbe iz Ricmanj in Godbenega društva Nabrežina, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 5. junija, ob 17. uri odprtje praznika, ob 18. uri koncert Godbe San Michele iz Tržiča, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo praznik tudi v ponedeljek, 6. junija. GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1987/88 ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili — V sredo, 1. junija 1988, ob 20.30 KLAVIRSKI VEČER Stefano Artesi, Katja Granier, Tatjana Jercog, Sonja Rojac, Marko Ozbič, Aljoša Saksida, Claudia Sedmach, Vesna Zup-pin. Vabljeni! izleti Partizani - aktivisti VZPI - sekcija Opčine organizira enodnevni izlet v Kočevje - Baza 20 - in druga obeležja NOV dne 19. 6. 88. Vpisovanje na sedežu Prosvetnega doma od 18. do 19. ure vsak dan do 31. t. m. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet na Koroško v sredo, 1. junija, ob 7. uri izpred sodišča. Zbirališče ob 6.45. Prosimo točnost! razstave V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 31. t. m., slikarka ANNA-. MARIA DUCATON. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - je odprta razstava pod naslovom RONDE. Še jutri razstavlja slikarka O. PAMICI. V torek bo ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA. , V KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT. V galeriji Rossoni (Korzo Italia 9) razstavlja slikar GIACOMO CIRAMI. V galeriji Cartesius razstavlja do 2. junija slikar LUCIANO DEL ZOTTO. Občinska uprava Zgonik obvešča, da je v Vaški hiši v Repniču še danes na ogled razstava starih razglednic s kraški-mi motivi, ki jo je pripravil gospod ADRIANO PRINCIVAL, s sledečim urnikom: od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. COŠ M. Samsa - Domjo in L Trinko Zamejski - Ricmanje ter otroški vrtec iz Ricmanj vabijo na ogled razstave ročnih del in risb danes, 29. t. m., v šoli v Ricmanjih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. \ Učenci osnovne šole "Bazoviški junaki" iz Rojana vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo danes, 29., in jutri, 30. t. m., dopoldne v šolskih prostorih. Na Pomorski postaji bodo danes ob 10. uri odprli razstave likovnika ENNIA TEDESCHIJA. Razstava bo trajala do 5. junija. V Galeriji Studio PHI (Ul. S. Michele 8/1) bo do 19. junija na ogled fotografska razstava GAETANA ZANNIBONIJA. V galeriji Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bo do 4. junija na ogled razstava likovnikov R. GHIAZZA in G. C. PAGLIASSO. kino ARISTON - 16.30, 22.15 II pranzo di Ba-bette, dram., Danska 1987, r. G. Axel; i. S. Audran, B. Federspiel. EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Barfly, dram., ZDA 1987, r. B. Schroeder; i. M. Rourke, F. Dunaway. EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Indagine ad alto rischio, krim., ZDA 1987, r. J. B. Harris; i. J. Woods, L. A. Warren. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Love Dre-am, kom., i. C. Lambert, D. Lane. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Luci lonta-ne. NAZIONALE II 16.15, 22.15 Perversioni sessuali a Las Vegas, □ □. FENICE - 17.00, 22.15 Fiori nellattico, dram., ZDA 1987, r. J. Bloom; i. L. Flet-cher, K. Swanson. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 Stregata dalla Luna, i. Cher. EDEN - 16.00, 20.00 Body building per mogli in calore, porn., NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Saigon, dram., ZDA 1987, r. Ch. Crowe; i. W. Dafoe, G. Hines, □. VITTORIO VENETO - i6.30, 22.10 Chi protegge il testimone, krim., ZDA 1987, r. R. Scott; i. T. Berenger, M. Ro-gers. CAPITOL - 16.15, 21.45 L'ultimo impe-ratore, dram., It./ZDA 1987, 203', r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Ragazzi perduti, dram., ZDA 1987, r. J. Schuh-macher; i. J. Patric, K. Sutherland. ALCIONE - 16.00, 22.10 Le avventure di Peter Pan, ris., 1953, 76'; prod. Walt Disney. RADIO - 15.30, 21.30 I vizi del sesso, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Rodila se je VERONIKA Vesni in Igorju iskrene čestitke, Veroniki pa tovariški pozdrav Krožek mladih komunistov Zahodnega Krasa. V torek, 31. t. m., se sreča z Abrahamom JORDAN KRAL Še na mnoga leta mu kliče KD Fran Venturini. 50: ima jih JORDAN KRAL Voščimo mu, da bi še dolgo kričal, pa tudi pel in pil ter se v naši družbi veselil prijatelji Eleni in Marinu se je pridružil mali DEJAN Srečnima staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju Kmečka zveza in delovni tovariši. čestitke V Saležu je VERONIKA Vesno razveselila, Igorja pa opila. Da bi srečna družinica bila vsa, jim kliče iz dna srca Mladinska skupina P. Tomažič. V petek, 27. t. m., je praznovala 17. rojstni dan KATJA MINEO. Vse najlepše ji želijo Mimi, Pupo in vsi, ki jo imajo radi. V sredo, 25. t. m., sta praznovala 25. obletnico skupnega življenja PAVEL in DANČI ZGUBIN. Obilo sreče, zdravja in dobrega razpoloženja jima voščijo Laura, Stelio, Marjuča, Nevio in Nadja ter obenem jima kličejo še na mnoga skupna leta. V Dolini je praznoval včeraj 65. rojstni dan RADO LOVRIHA. Vse najboljše mu voščijo žena, hči in sinova z družinami ter vnuka Fedor in Alenka. Privekal je DEJANČEK. Eleni in Marinu čestitata ter "ta malemu" kličeta mnogo sreče Sandra in Sergij. mali oglasi OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. OSMICO bo odprl jutri, 30. t. m. Igor Milič v Saležu. Toči belo in črno vino- OSMICO so odprli pri "Batkovih" v Rep-nu št. 32. Točijo belo vino in teran. OSMICO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino. 20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200782. URADNIKA/CO z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine in večletno prakso, takoj najamemo. Ponudbe p°' slati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. pod šifro "Jeziki". PRODAM vespo PX 125, special, rdeč6 barve, letnik '83 v dobrem stanju s čelado AGV enduro po ugodni ceni. Tel 211587 ob večernih urah. USLUŽBENEC Fiata proda fiat 126 (l6t' nik '78) v dobrem stanju. Cena 2.250.000 lir. Tel. ob uri kosila na = ■ 225081. Q, PRODAM vespo PX 125, letnik cena po dogovoru. Tel. na št. 251016 0 večernih urah. PRODAM vespo 125 PX E, letnik 1984 odličnem stanju. Tel. na 5 0481/884077 v večernih urah. HIŠNA POMOČNICA išče honorarn delo ob četrtkih in sobotah. T6 822103. iQf„ PRODAM A 112 autobianchi, letnik v dobrem stanju. Tel. 0481/882380. _ BIOENERGIJA - DA NE BO BOLELO Alternativna metoda zdravljenja, s tero beležimo odlične rezultate kr pri nervozah, depresijah, revmatskih 0 lenjih, obolenjih hrbtenice, čirih na ^ lodcu in dvanajstniku... Štefanova 25, Ljubljana, tel. 003861/559467 od do 19. ure - ob delavnikih. ,a- PODJETJE s sedežem v Trstu išče de sodelavce z znanjem nemščine^, bohrvaščine ter angleščine in ^oZa lovnimi izkušnjami uvoza/iz . vsaj na enem izmed sledečih P° ,ia, čij: agro-živilstvo in dišave, ke{Tsj)i kovine. Pismene ponudbe na Og1 oddelek Primorskega dnevnika. 0 Montecchi 6, 34137 Trst, p°d "Podjetje import/export". me, V SREDIŠČU najlepščega dela Slov6* e nad sotočjem Save Bohinjke in , Dolinke ter ob magistralni cesti L0p Ijana - Bled - Jesenice je P®Tst v Manca, ki ima še nekaj prostih ^ s0\)e mesecu juliju in avgustu. Vs®v.sega imajo tuš in wc. Naša ponudba o ^ še športno rekreacijo: tenis, Ja jp, plavanje, ribolov in planinarjenj formacije na tel. 003864/75504. g2, PRODAM hišo v Nabrežini center na ogled vsak dan. ,,nni6 in HIŠO V SEŽANI: pritličje, nadstropij klet, skupaj 65 kv. m in 60 kv. oddam. Tel. 003861/571643. -pel. KUPIM stanovanje na Opčin 392657 od 12. do 13. ure. 9.00 Dokumentarec: Ouarkov svet 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti) 14.00 Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija) 14.20 Športne vesti 17.20 Športne vesti 18.25 Športna rubrika: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Due ragazzi e... un leone (kom., ZDA 1972, r. Bernard Mc Eveety, i. Michael Douglas, Jo-die Poster) 21.55 Nogometna tekma: Islandija-ita-lijanska olimpijska reprezentanca (iz Reykjavika) 23.50 Športna nedelja 0.30 Dnevnika 0.40 Rubrika: Knjiga - prijateljica 8.00 Informativna oddaja: Week-end 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes igre, risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster 10.30 Film: La vita comincia per Andy Hardy (kom., ZDA 1941, r. George B. Šeitz, i. Mickey Rooney, Lewis Stone) 12.10 Week-end (2. del) 12.30 Variete: Piccoli e grandi fans 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.40 Športna oddaja: Studio e Stadio, kolesarstvo - 71. dirka po Italiji 16.55 Iz Perugie: IX. Premio Antenna d Argento (vodi Daniele Plombi) 17.55 Variete: Chi tiriamo in ballo 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Variete: Chi tiriamo in ballo 21.15 Šport: avtomobilizem F1 - VN Mehike 23.30 Dnevnik - nocoj 23.45 Rubrika: Protestantizem 0.15 Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L'Aquilone 10.50 Koncert: Musiča mušica - Acca-demia Filarmonica Romana (tri Brahmsove sonate) 11.55 Motociklizem: 125 ccm - VN Nemčije (iz Niirburgringa) 12.50 Tenis: turnir Roland Garros 13.15 Kviz: Waku Waku 14.00 Deželne vesti 14.10 Motociklizem: 500 . ccm - VN Nemčije 14.30 Tenis: turnir Roland Garros 15.05 Motociklizem: 250 ccm - VN Nemčije 16.00 Tenis: turnir Roland Garros 16.30 Šport: jahanje (iz Rima) 17.00 Šport: odbojka moški 18.25 Ital. nog. prvenstvo B lige 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.40 Deželne športne vesti 20.00 71. kolesarska dirka po Italiji 20.30 Tednik: Alla ricerca delFarca -Med spominom in aktualnostjo 22.40 Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželne in športne vesti 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.15 Nanizanka: Grizli Adams 10.40 Nadaljevanka: Dolgo vroče poletje (pon. 3. dela) 11.30 Video meh 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.15 Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (8. del) 14.25 Film: Dama in podzemlje (dram., ZRN 1984, r. Herbert Reinecker, i. Inge Meysel, Heinrich Schwe-iger) 15.55 Plenarno zasedanje konference ZKJ (prenos iz Beograda) 17.00 Glasbena oddaja: Šopek domačih 17.30 Izobraževalna oddaja: Ex libris -Moda skozi čas (2. del) 18.30 Oddaja ob konferenci ZKJ 19.00 Vreme in TV Mernik 19.16 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.07 TV drama: Tri lahkotne igre -Krzneni plašč (K. Klarič) 20.55 Aktualna oddaja: Zdravo 22.45 Kronika konference ZKJ 11.00 Tenis: turnir Roland Garros (neposredni prenos iz Pariza) 13.30 SP v motociklizmu 500 ccm (iz Niirburgringa) 14.45 Tenis: turnir Rolnad Garros 15.00 SP v motociklizmu 250 ccm 16.15 Tenis: turnir Roland Garros 17.00 Avtomobilizem: formula INDI -500 milj (iz Indianapolisa) 21.15 Avtomobilizem: F1 - VN Mehike 23.15 Kolesarska dirka po Italiji 23.45 Tenis: turnir Roland Garros (povzetki) MALI PEVCI NA RADIU TRST A Danes ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala 2. del druge oddaje glasbenega srečanja osnovnošolskih otrok naše dežele MALI PEVCI. Nastopilo bo 13 otrok s Tržaškega in Goriškega ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca. Oddajo vodita Maja Lapornik in Livij Valenčič. F M CANALE S 8.30 Nabožna oddaja 9.30 Nanizanki: Arcibaldo, 10.00 Lottery 11.00 Aktualno: II Girasole 11.30 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: La Giostra 14.50 Rubrika: Forum 15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro 19.05 Nan.: Časa Vianello 19.35 Kviz: Tra moglie e ma-rito vip 20.30 Film: Nick Mano Fredda (dram., ZDA 1967, r. Stuart Rosen-berg, i. Paul Newman) 22.40 Rubrika: Nonsolomo-da 23.25 Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.25 Gli in-toccabili, 1.25 Sguadra speciale [ ^ RETEOUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: La grande . vallata 915 Aktualno: Italija spralo "20 Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.) 11.00 Rubrika iz parlamenta 12.00 Tednik: Tv Tivu 13.00 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 14.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat 15.30 Film: Un angolo di pa-radiso (kom., ZDA 1935, r. Stuart Robertson, i. Shirley Temple) 17.30 Šport: golf 18.30 Aktualno: Novi svet 19.30 Tednik: Tv Tivu 20.30 Film: Coma profondo (krim., ZDA 1978, r. Michael Crichton, i. Michael Douglas, Ge-nevieve Bujold) 22.40 Tednik: Tv Tivu 23.40 Rubrika iz parlamenta 0.35 Nanizanke: Vegas, 1.30 Missione impossi-bile 1TALIA1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Villy Fog, Littlest, Ewoks 10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 12.55 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: Lady Barbara (kom., It. 1970, r. Mario Amendola, i. Renato dei Profeti) 16.00 Nanizanka: Legmen 17.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Clementine 18.30 Risanke: Alvin Show, 19.00 Berenstain Bears, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Grand Hotel 23.20 Film: I figli del leoparde (kom., It. 1965, r. Sergio Corbucci, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia) 1.10 Film: L'uomo che fug-gi dal futuro (fant., ŽDA 1971, r. George Lucas, i. R.Duvall) UMlJj TELEPAPOVA ~ 14.00 Ekološka rubrika: Ita-lia 7 za življenje 15.00 Film: I moschettieri del mare (pust., It. 1961, r. Steno, i. Anna Maria Pierangeli) 17.00 Nanizanka: Premiata Agenzia Whitney 18.00 Glasbena oddaja: Top of the Pops 18.30 Aktualno: Vesti iz ZDA 19.30 Nad.: Falcon Crest 20.30 Film: Un'anguilla da 300 milioni (krim., It. 1971, r. S. Sampieri, i. Ottavia Piccolo) 22.30 Rubrika: Fuon gioco 23.30 Film: Sette pištole per un massacro (vestern, It. 1967, r. Mario Caino, i. Craig Hill) 0.30 Nan.: Mod Sguad ^ TELEFRIULI 12.15 Rubrika o motorjih 12.45 Ekološka rubrika: Zelena dežela 13.15 Nan.: Raffles ladro gentiluomo, 14.15 Der-by thrilling, 15.15 II perduto apiore 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dokumentarec: Glavna mesta Evrope -žagreb 19.00 Športne vesti 20.00 Nanizanka: Mistero in galleria 20.30 Film: Uomini e no (dram., It. 1980, i. Fla-vio Bucci) 22.30 Nan.: II perduto amore 23.00 Športna oddaja 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo [ 00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled deželnega tiska; 10.00 Mali pevci (2. del); 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku (pon.); 11.20 Glasbene skice: 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti in aktualnosti; Z nedeljami v olimpijske igre (vodi Ivan Peterlin); 15.30- 16.30 Telefonski razgovori s poslušalci; 16.30- 17.30 ^Nedeljski gost v studiu; 17.30- 19.00 Šport in glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Pdročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Marika in Drejče; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled športnih dogodkov in komentar; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.40 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Minishow; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00-17.00 Športno popoldne; 17.00 Plesna glasba; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z _Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored. C2 s T:!: ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi 111 ___ii C RAI 1____________________________ Ž15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa JO-30 Dnevnik ?0.40 Rubrika: Okrog nas jl-30 Nad.: II conte di Montecristo |2.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... e la Rai (2. del) is n Dokumentarec: Ouarkov svet jr’?0 Oddaja o umetnosti , 5-30 Športni ponedeljek 6.00 Otroška oddaja: Big! ip'35 Inf. odd.: Beseda in življenje i o'!:? Dnevnik - kratke vesti 1q 30 Kviz: Parola mia 19 zn Rubrika: Knjiga - prijateljica ?i on A.lmanab' vreme in dnevnik 00 Film: Chi uccidera Charley Var-rick? (dram., ZDA 1974, r. Don Siegel, i. Walter Matthau, Joe c, Don Baker) 23 m Ravnik 10 Dnevnik - posebna oddaja lis Rnevnik - nočne vesti •15 Šport: jadranje - italijansko prvenstvo RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. oddaja: Italijani po svetu 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 15.40 Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji 17.15 Inf. odd.: II piacere di conoscere 18.05 Rubrika: Come noi 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Dnevnik - o volitvah 19.00 Nan.: II brivido delllmprevisto 19.30 Horoskop in vreme 19.45 Dnevnik 20.45 Nadaljevanka: Capitol 21.50 Inf. oddaja: Mixer - kultura 22.35 Dnevnik - kratke vesti 23.00 Variete: D.O.C. z L. Carbonijem 23.30 Dnevnik 0.30 Film: L'oro di Roma (dram., It. 1961, r. Carlo Lizzani, i. Anna-maria Ferrero, Jean Sorel) RAI 3 10.00 Aktualna oddaja: Meridiana -Starški... težak, skoraj nemogoč, vendar čudovit poklic (vodi Giuseppe Fina) 12.00 Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza) 14.00 Deželne vesti 14.30 Športna oddaja: tenis - turnir Roland Garros (iz Pariza); bezbol - povzetki tekme iz prvenstva; gffshore (iz Ravenne) 17.30 Športni dnevnik: Derbv (vodi Aldo Biscardi), vmes 71. dirka po Italiji - povzetki 8. etape 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport, posebna oddaja o volitvah 20.30 Rubrika: Dan na preturi (urednika Nini Perno in Roberta Petrel-luzzi) 21.20 Dnevnik - zvečer 21.35 Športnsa oddaja: ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi), vmes finale nogometnega pokala Mitropa (iz Piše) 1. del, kasneje 2. del 23.40 Dnevnik - zadnje vesti Ir RTV Ljubljana 10.00 10.15 10.30 16.30 16.45 17.00 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.13 19.30 20.17 21.15 22.45 Mozaik. Naš utrip Zrcalo tedna Film: Skrij se med ljudi (ZDA) Mozaik. Naš utrip (pon.) Zrcalo tedna Makedonske narodne pripovedke (10. odd.) Čas, ki živi Oddaja ob konferenci ZKJ Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Grad (Ker Tačka nič ne mika, da bi postal dvorni norček graščaka Marka, se odpravi na ogled po dolini gradov in si ogleduje prave kamnite gradove, pa začarane, peščene in... gradove v oblakih.) Risanka Vreme in Obzornik TV Okno in Zrno Dnevnik in vreme Nadaljevanka: Tisočletna čebela (ČSSR, po romanu Petra Jaroša, r. Juraj Jakubisko, i. Jožef Kro-ner, Ivana Valešova, 2. del Aktualno: Omizje Kronika konference ZKJ TV Koper" 12.00 Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure 13.30 JVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 16.00 TVD Novice 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Priprave na volitve VIDEM — S simpozija o gospodarskem sodelovanju Italije in Jugoslavije TRST - Plošča dua Slama-Pahor OPČINE — Zaključni koncert zbora Primorec-Tabor TRST — Košarkarska tekma INA Eerrara-Jadran 19.30 TVD Stičišče 20.00 Politični tednik 20.30 Oddaja o motorjih: F1 v Mehiki, SP v motociklizmu in 500 milj v Indianapolisu 22.30 TVD vse danes 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Kolesarska dirka po Italiji 23.30 Tenis: turnir Roland Garros C ^CANALE5 7 00 RubidkiTDobro 7 20 D?lija 9 On x,1Sanke 9 9n ^anizanka: Arcil Nadaljevanka: C >»-» K«?rs,nao tando, 11.15 Tuti “iglia, 12.00 Bis, S gsster11« Lv°ini, i. Humr Bogart, June Alj m • UPP10 stal f^nizanke: We 8.40 I cingue ?»ffnto Piano' R ,9«|i'Sm«gUe “•1978, r. Ede 22.20 NaalZi'MichelSe: S.30 C“ stanletcv,Maurizi snolh; 135 Sq _____________" Reteouat 9.15 Film: Nel gorgo del peccato (dram., It. 1954, i. Elisa Cegani, Fausto Tozzil 11.00 Nanizanke: Štrega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: La baiadi Napoti (kom., It. 1960, r. Mel-ville Šhavelson, i. Sop-hia Loren, Clark Gable, Vittorio De Sica) 22.30 Dokumentarec: Vojne brez meja 23.15 Aktualno: Novi svet 0.10 Nanizanke: Vegas, Missione impossibile, Adam 12 ^j) ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Clementine 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Chips 20.00 Una per tutte, tutte per una 20.30 Glasbena oddaja: Be Bop A Lula 21.30 Film: Chimera (glas., It. 1968, r. Ettore M.Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efriki-an 22.30 Variete: LAraba Penice 23.45 Film: Cuore (dram., It. 1973, r. Romano Scavo-lini, i. Renato Cestie, Domenico Santoro) Mij TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: Cover-girl (kom., ZDA 1979, r. Robert Young, i. Anthony Franciosa, Carroll Baker) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Športna odd.: Speedy 0.30 Film ____TELEFRIULI 12.15 Nanizanka: La vita comincia a 40 anni 13.00 Dokumentarec 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Rubrika: A carte sco-perte 18.15 Nad.: La časa rossa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Nanizanki: Derby thrilling, 22.00 Si e gio-vani solo due volte 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo j00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Za vsakogar nekaj; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Mladinska književnost; 12.00 Zapisi bivanja v Rusiji; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir (64. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo: Top lestvica. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti;12.40 Pihalne godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pesmi Pavla Merkuja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Kp; 14.40 Zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishovv; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored. Na sodišču v Gorici in na raznih županstvih Prvič po razmejitvi Tudi na Goriškem predstavljene prve liste kandidatov Zborovanje KPI jutri v Steverjanu Na Sveti gori skupno romanje goriške in koprske škofije Prisotna škofa Bommarco in Pirih Na goriškem sodišču ter na županstvih v Tržiču, Ronkah, Romansu in Vilešu so že bile predstavljene prve liste kandidatov za deželne, pokrajinske ter občinske volitve, ki bodo konec meseca. Na sodišču v Gorici so bile prve liste kandidatov za pokrajinski svet predložene že v petek. Prav tako je bilo na prej omenjenih štirih županstvih, kjer bodo obnovili občinski svet. Na goriškem sodišču pa so včeraj delegati nekaterih strank predstavili prve liste kandidatov za deželni svet. Na prvem mestu glasovnice za go-riški pokrajinski svet bo tokrat znak neofašistične stranke MSI. Čeprav so aktivisti KPI bili na straži pred sodiščem več dni in noči, so bili v petek zjutraj, ko so se odprla vrata sodne palače, aktivisti MSI hitrejši in tako pred komunisti prišli do pisarne, v kateri so sprejemali kandidatne liste. Federacija KPI je v zvezi s tem včeraj izdala tiskovno poročilo, s katerim protestira proti sodnim uradnikom in karabinjerjem, ker da ni bilo v sodni palači smerokazov, ki bi kazali, kje je sprejemna pisarna. Doslej je komunistom vedno uspelo predstaviti kandidatno listo tako, da je bila na prvem mestu. Le enkrat so se spoprijeli z radikalci. Na prvem mestu za pokrajinski svet bo torej znak MSI, na drugem KPI, na tretjem SSk, na četrtem pa PSDI. Seveda bodo sledile še druge stranke. Včeraj zjutraj se je na Goriškem začelo tudi predstavljanje list kandida- AVTORALLV SOVODNJE — ŠKOFJA LOKA — VRH 19. junija ob 10-letnici pobratenja občin Sovodnje in Škofja Loka. tov za deželni svet. Na prvem mestu na glasovnici bo lista KPI, na drugem MSI, na tretjem Proletarska demokracija, na četrtem Lista za Trst, na petem pa PSDI. Prve liste kandidatov so v petek in včeraj predstavili tudi na županstvih tistih občin, kjer bodo obnovili občinski svet. V Tržiču bodo izvolili 40 svetovalcev. Doslej so liste predstavile KPI, MSI in PSI. V Ronkah bodo izvolili 30 kandidatov. Liste so predstavile KPI, MSI in PSI. Nekaj list je bilo predstavljenih tudi v Romansu in Vilešu, kjer volijo z večinskim sistemom. Nekatere stranke čakajo na ugodni trenutek, da bi dobile dobro mesto na glasovnici, tam na sredi ali na koncu. Nekatere stranke, take, ki niso zastopane v svetih (v glavnem pridejo sem v poštev razne nianse zelenih), pa šele zbirajo podpise. Nekatere stranke so že pričele volilno kampanjo. Komunistična partija Italije priredi jutri, v ponedeljek, 30. maja, ob 20._uri, v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu, srečanje za slovenske volivce. O predlogih in programih KPI bodo govorili Sonja Božič, kandidatna v občinski svet v Ronkah, Aleksandra Devetak, kandidatka v pokrajinski svet, Ivan Bratina, kandidat v deželni svet. Predsedoval bo dolinski župan Edvin Švab, sklepno besedo, bo imel senator Nereo Battello. Prej smo omenili nekatere že predstavljene liste kandidatov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo imena kandidatov objavili v naslednjih številkah. izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da avtobus za izlet na Koroško odpelje s Travnika ob 8. uri v sredo 1. juni-ja. Ženski odsek Kulturnega društva Jezero v Doberdobu priredi S. junija izlet v Bologno. Prijave v trgovini pri Mili. Verniki goriške in koprske škofije bodo danes skupno romali na Sveto goro. Gre pravzaprav za prvo skupno manifestacijo vernikov nekoč enotne goriške škofije, saj je znano, da je po razmejitvi velik, pretežni del goriške nadškofije bil priključen Jugoslaviji. Po več letih je bila razdelitev sankcionirana tudi na verskem področju. Vsa območja nekdanjih goriške in tržaške škofije, ki so danes v Jugoslaviji, sodijo v koprsko škofijo. Današnje skupno romanje na Sveto goro bo prvo skupno romanje. Vodila ga bosta goriški nadškof pater Vitale Bommarco in koprski škof Metod Pirih. Cerkvena slovesnost bo ob 16. uri v cerkvi na Sveti gori. Slovesnost bo v slovenskem, italijanskem ter furlanskem jeziku. Ker je parkirišč na Sveti gori ali pod njo malo, organizatorji pozivajo vernike, naj ne gredo na pot z osebnimi vozili. Uporabijo naj avtobuse, ki bodo od 13.30 vozili na jugoslovanski strani od mejnih prehodov Rdeča hiša in Solkan. Skupno romanje je dobilo širše razsežnosti. V četrtek zvečer je turinski nadškof kardinal Ballestrero, nekdanji predsednik italijanske škofijske konference, v goriški stolnici govoril o Sveti Mariji in njenih svetiščih v cerkveni zgodovini. V petek pa je bil prav tam koncert Marijinih pesmi. Do torka 31. maja davčne prijave Še dva dni, do vključno torka 31. maja, lahko vložimo na pristojnih uradih prijavo naših davčnih dohodkov ustvarjenih v letu 1987. V Gorici sprejemajo davčne prijave v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici. Proces zaradi umora v Desklah Pred senatom peterice Temeljnega sodišča v Novi Gorici se je v ponedeljek 23. maja začela sodna obravnava proti 36-letnemu Petru Vidiču iz Des-kel, ki je osumljen, da je 30. novembra lani med stanovanjskimi bloki v Desklah z nožem zabodel Danila Muniha, tudi iz Deskel, ki je zaradi ran kmalu nato umrl. Sodišče je zasedalo tudi v torek in v četrtek. Po zaslišanju obdolženca in prič (na obravnavo so jih povabili 19, med njimi so bili tudi dva miličnika in mati pokojnega Muniha), je senat poslušal mnenje sodnomedicinskega strokovnjaka Jančigaja iz Ljubljane. Udeleženci obravnave, vključno z obdolžencem in odvetnikom Marjanom Petričem iz Ajdovščine, ki ga zagovarja, so si v četrtek dopoldne ogledali kraj v Desklah, kjer se je odigral umor. Sodna obravnava se bo nadaljevala jutri, sodba pa bo prevideno izrečena prihodnjo sredo dopoldne. Petar Vidič je obdolžen po členu 46-1 Kazenskega zakonika Slovenije, ki za dejanje umora kot je bil povzročen v Desklah, predpisuje najmanj pet let zapora, (m. d.) Presaditev očesnih roženic umrle Noemite Olenik - Marušič Očesni roženici v torek umrle Noemite Olenik por. Marušič bodo presadili dvema osebama v Monzi in Pavii. Komaj 29-letna Noemita, ki je bila poročena z znanim Štandrežcem Jordanom Marušičem, košarkarskim igralcem goriškega Segafreda, je že nekaj let bolehala. Umrla je v torek. Mož je dal dovoljenje, da zdravniki odvzamejo očesni roženici komaj umrli ženi. Operacijo je izvedla ekipa profesorja Belmonteja v goriški bolnišnici sv. Janeza od Boga. Že takoj so očesni roženici odnesli v Monzo. Dve osebi bosta lahko spet pridobili popolni vid. Združenje A1DO si prizadeva, da bi bilo možnih kar največ presaditev raznih telesnih organov. V Gorici je že bilo več takih primerov. Tudi okulisti so že nekajkrat presadili očesne roženice. Na tak način telesni organi komaj umrlih mladih ljudi so v veliko korist drugim ljudem in marsikdaj na tak način zdravniki rešijo marsikatero življenje. Na Goriškem vrsta prometnih nesreč Smrtno se je ponesrečil boksar Sebastiano Sotgia V preteklih dneh se je na goriških cestah pripetilo več prometnih nesreč, ena izmed teh pa je zahtevala tudi smrtni davek. V noči med četrtkom in petkom, okrog 1.15, se je na Majnici smrtno ponesrečil 31-letni Sebastiano Sotgia iz Gorice, Ulica Giustiniani 84. Iz že nepojasnjenih vzrokov je Sotgia izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom, pri silovitem udarcu je zado-bil veliko število močnih udarcev po celem telesu, udarec v glavo pa mu je bil usoden. Sotgia je bil znan goriški in italijanski športni publiki, saj se je dolgo vrsto let ukvarjal z boksom. V lahki kategoriji je Sotgia postal italijanski prvak, športno udejstvovanje pa je prekinil pred dvema letoma zaradi prometne nesreče. Pred kratkim se je ponovno pričel pripravljati na nove dvoboje, doslej je na ring stopil več kot sedemdesetkrat, skoraj vedno pa ga je zapustil kot zmagovalec. V četrtek popoldne so se z avtomobilom pri Podgori zaleteli trije fantje. 20-letni Graziano Angelo, Ulica For-mica 2, 24-letni Massimo Santinelli, Ulica Bassi 32, ter 20-letni Marko Fajt iz Sovodenj, Ulica Venezian 18, so za-dobili nekaj udarcev in odrgnin, v go- riški splošni bolnišnici so jim nudili prvo pomoč in jih odslovili. V petek zjutraj se je v Ulici Duca D'Aosta pripetila neobičajna nesreča, 85-letno Giovanno Gherini je namreč povozil kolesar. Priletno žensko so z rešilcem Zelenega križa nemudoma pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji na ortopedskem oddelku ugotovili zlom stegnenice in desnega zapestja. Giovanna Gherini se bo morala zdraviti najmanj dva meseca. Neprevidnost je verjetno botrovala nesreči, ki se je v petek opoldne pripetila v Ulici Garzarolli, nedaleč od ljudskih hiš. 63-letni upokojenec Angelo Adrania je namreč s svojim motornim kolesom znamke Rizzato trčil ob pločnik in padel na tla. V splošni bolnišnici so mu ugotovili močan pretres možganov, mož pa je bil v nezavesti. Zaradi njegovega kritičnega stanja so ga še istega dne prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Spolzko cestišče in nevarni ovinki med Gabrjami in Dolom so v petek okrog 17.30 pošteno zagodli 33-letni Branki Trobec iz Grčne v Novi Gorici. Vozila je iz Gorice proti Tržiču, ko je izgubila nadzorstvo nad svojim oseb- nim avtomobilom ford escort in se zaletela v obcestni drog. Zaradi lažjega pretresa možganov in udarca na obrvi se bo zdravila 10 dni, njen 10-letni sin Martin, pa je pri trčenju zadobil le nekaj odrgnin. V petek okrog poldneva se je z avtomobilom na Majnici ponesrečil tudi 23-letni Sandro Fantina iz Gorice, Korzo Italia 220. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so mu ugotovili zlom kolena, udarec v ramo in prsni koš. Zdraviti se bo moral vsaj 40 dni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. F.lli Rosselli, tel. 72340. Pogrebno podjetje GOKIA.V Gorian Raimondo Ul. III. Armata 3 GORICA — Tel. 0481/30202 Drugod na Goriškem sprejemajo davčne prijave v občinskih uradih. Lahko pa v nalašč pripravljeni kuverti davčno prijavo pošljemo po pošti. Mladinski odsek KD Sovodnje priredi danes ob 20.30 zaključni del plesnega tečaja s programom v občinski telovadnici v Sovodnjah. Sledi družabni večer z ansamblom Novi HIT. KULTUBNI Zveza slovenskih kulturnih društev Dijaški dom Simon Gregorčič Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ Vrtiljak mladosti SODELUJEJO: Gledališka skupina Danica, Gledališka skupina Briški grič (mlajši in starejši), Dijaški dom (mlajši in starejši), Skupina mladih Gorica, Godba na pihala Kras (mlajša skupina), otroški pevski zbor Oton Župančič RAZSTAVA mladinskega tiska ob sodelovanju ZTT RAZSTAVA igrač iz blaga (razstava Laura Kanjo) ČAROVNIK ANSAMBEL MISEL Gorica, Kulturni dom — Dijaški dom, nedelja, 5. junija, ob 17. uri. UPRAVA GORIŠKE POKRAJINE Uprava goriške pokrajine namerava oddati svojo stavbo v Gorici, Ul. Brigata Pavia št. 40, v obstoječem stanju. — Izklicna cena dražbe 110.000.000 lir. — Ponudbe se višajo po 2.000.000 lir. Zainteresirani morajo poslati ponudbo Upravi goriške pokrajine, Gorica — Korzo Italia št. 55 — Tajništvo s priporočenim pismom na kolkovanem papirju najkasneje do 12.ure dne 20. 6. 1988. Priložiti morajo potrdilo o vplačani kavciji v višini 10% izklicne cene dražbe in stroškov v višini 20% izklicne cene dražbe. Vplačila je treba nakazati na Pokrajinsko blagajno pri bančnem zavodu »Cassa di Risparmio di Gorizia«. Na pisemski ovojnici mora biti jasno napisano: »Offerta per 1'alienazione delLimmobile di Via Brigata Pavia n. 40«. Pisma, ki bodo prispela v zgoraj navedenem roku, bodo odprta v dvorani pokrajinske uprave dne 21. 6. 1988 ob 12. uri. Udeleženci dražbe bodo lahko izboljšali že predstavljene ponudbe s poviški, ki niso nižji od 1.000.000 lir. Vsi stroški prodaje bodo v breme kupca razen davka INVIM. Gorica, 25. maja 1988. razna obvestila SPD Gorica vabi člane in prijatelje na srečanje zamejskih slovenskih planincev, ki bo 12. junija v Mačkoljah pri Trstu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. prispevki V spomin na Franja Mastna darujeta Tina Morpurgo in Anna Maria Pacen-la 50.000 lir za Združenje krvodajalcev v Sovodnjah. V spomin Leopolda Devetaka daruje Balinarski klub Danica-Unitecno 30.000 lir za KŠS Danica in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Vrhu. N. N. daruje 80.000 lir za KŠS Danica in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Vrhu. V počastitev spomina žene Noemite daruje Jordan Marušič 100.000 lir mešanemu zboru Oton Župančič. KIHTIJBM DOM GLASBENA MATICA GORICA vabi na Prvi zaključni nastop gojencev KULTURNI DOM GORICA Jutri, ponedeljek, 30. maja, ob 19. uri. V ŠTANDREŽU Praznik špargljev Danes, 29. maja ob 16. uri slikarski ex tempere za šolarje; ob 19. uri nastop štandreš-ke ritmične skupine in baletne skupine od Sv. Ane. Sledi plesna zabava. Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto 4., in nedeljo, 5. junija. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Cenerentola«. Risanka i/Vslt Disney. VERDI 16.00-22.00 »LJnsostenibile legge-rezza dell essere«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.15-22.00 »Ciao ma'... Vasco Rossi in concerto«. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »Love dream«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA 16.00 »Čisto pravi gusar«, 18.00-20.00 »Pod udarcem zakona«. DESKLE 17.00 »Dune - puščavski planet«, 19.30 »Prvi na potezi«. Berite »Novi Matajur« ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame in nohe Nele Devetak vd. Ziani se iskreno zahvaljujemo g. župniku Butkoviču, dr. Marjanu Cijanu, pevcem, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Hčeri Sonja in Dragica z družinama. Rupa, 29. maja 1988. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Leopolda Jurna se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov sp0" min. Otroci z družinami in sorodniki- Vrh, 29. maja 1988. Iskreno sožalje Jordanu Marušič*1 ob izgubi žene MITE izrekajo štan dreški sošolci. Člani mešanega zbora Oton Ž pančič in odbor društva izrekaj^ Bruni Marušič in svojcem iskren sožalje ob izgubi Noemite. Ob smrti Leopolda Jurna *zre iskreno sožalje svojcem Gospo ska zadruga Vrh, Kulturno-špor društvo Danica in Sekcija VZPI V ponedeljek je bil odobren proračun Različna gledanja znotraj večine javno izražena v proračunski razpravi Proračunska razprava se je v goriš-kem občinskem svetu zaključila v ponedeljek, malo pred polnočjo. V vrstah večine je očitno bila želja, da ne pride do še ene, dodatne seje, ki je že bila napovedana za v sredo. Zaradi tega se je marsikateri svetovalec večine odpovedal svojemu posegu. Župan Scarano je predčasno zaključil razpravo, kar je vzbudilo precej ostre proteste komunistične opozicije. Se zlasti zaradi tega ker je župan na kasnejšo sejo odložil razpravo in glasovanje o resolucijah, ki so bile predložene med proračunsko razpravo. Za proračun so glasovali svetovalci petih koalicijskih strank: KD, PSI, PRI, SSk in PSDI. Proti so seveda bili svetovalci opozicije: KPI, Zeleni, PLI in MSI. Enako je bilo glasovanje za triletni gospodarski načrt. V razpravi, ki se je v ponedeljek le zaključila, saj se je bila pričela že prej (v treh tednih se je občinski svet sestal večkrat; enkrat se seja sploh ni pričela, ker v dvorani ni bilo sklepčnosti), so se svetovalci dotaknili vseh vprašanj, ki zanimajo Gorico. Čuli smo različna mnenja na posamezne stvari tudi znotraj same večinske koalicije. Marsikdaj so bila ta različna mmenja tudi zelo zaostrena. Sam župan je v svojih sklepnih izjavah tu pa tam udaril po prstih marsikaterega svetovalca večinske koalicije. Opozicija je spretno izkoristila ta različna glednja in trdila, da sloni koalicija na trhlih nogah. V zadnjem času je bila namreč cela vrsta kriz in preverjanj. Zadnja taka kriza je bila pred kakim mesecem, ko sta dva socialdemokratska svetovalca, Zucalli in Tacchinardi, zapustila to stranko in šla k socialistom. To je izkoristil socialdemokrat Gentile, da je v proračunski razpravi ostro napadel socialiste. V razpravi je Damijan Paulin (SSk), ki je simbolično začel poseg z nekaj besedami v slovenščini, da opozori na nerešeno vprašanje zaščite Slovencev, pozitivno ocenil delo večine. Opozoril je na vprašanja, glede katerih ima njegova stranka nekoliko drugačna stališča. Glede cestnih infrastruktur se je izrekel le za manjše posege na državni cesti proti Trstu. Izrekel se je tudi proti povečanju upepeljevalnika in za upoštevanje zahtev Občinske konzulte za slovenska vprašanja glede večje avtonomije tega organa. Za KPI je Busolini negativno ocenil proračun. Dejal je, da je odbor predstavil seznam posegov, ki niso povezani v celovit politični program. Kritiziral je zaprtost do opozicije in obenem šibkost večinske koalicije, ki jo razdvajajo spori med partnerji. Busolini je predstavil resolucijo, v kateri KPI navaja pomanjkljivosti in zgrešene izbire sedanje uprave. Med drugim kritizira počasnost in improviziranje pri javnih delih, nepotrebne načrte kot je obvoznica ob Soči, pomanjkanje politike okolja, do problemov mladih, skrajno omejenost kulturne politike, nihanja in dvoumnosti v odnosu do Slovencev in glede obmejnega sodelovanja, pomanjkanje gospodarskega načrtovanja, centralistično odločanje itd. Resolucija zavrača proračun in zahteva programski sporazum z doprinosom vseh demokratičnih sil v občinskem svetu. Zanimiv poseg je imel Tripani (KD), ki je dejal, da govori v lastnem imenu ter skupine katoličanov, znotraj in izven KD. Med drugim je ugotovil, da se zaključuje neko politično obdobje in da je gonilna sila dosedanjih odbo- rov na čelu Občine dejansko že usahnila. V družbi se nekaj premika, je rekel, vendar politične sile še ne dojemajo pomena teh novosti in ostajajo priklenjene na preživele ideološke okope. V svojem kritičnem posegu je med drugim postavil kot nujnost »rešitev problemov slovenske manjšine, ki sodijo med bistvene družbene probleme v naši stvarnosti«. Svojih predlogov ni točneje opredelil, dejal pa je, da »mora občisnki svet odpreti vrata vetru, ki piha iz družbe«. Socialista Brunello in Zucalli sta obrazložila stališča te stranke do vrste problemov, še zlasti do razvoja mesta tudi v zvezi z infrastrukturami. Govorili so praktično vsi. Zelen Fiorelli, ki je izjemno prišel pozno na sejo, se je omejil na kratek govor. Povedal je, da bo še vnaprej ugotavljal vse napake, ki jih delajo upravitelji, ter napadel ne le večino marveč tudi komunistič-noopozicijo. Župan Scarano je v svojem odgovoru povedal vrsto stvari v zvezi z vsemi načetimi vprašanji. V imenu odbora je govoril sam, kar ni običajno v proračunskih razpravah, saj je vsak odbornik odgovarjal za svoj resor. Scarano se je tudi obregnil ob tiste zakonske načrte za globalno zaščito (v očeh je imel nedavno predstavitev načrta Slovenske skupnosti), ki da zahtevajo dvojezičnost. Zanj je najboljša izbira tista, ki jo je izdelala krščanska demokracija. Vendar pa je interes vseh, da se to vprašanje čimprej zaključi, je dejal župan. Govoril je o odnosih z deželno upravo, z drugimi občinami, z Novo Gorico, o gospodarski problematiki. Ob glasovalnih izjavah je bilo spet precej polemičnih prijemov. Nič čudnega, saj smo že v predvolilnem vzdušju. Tekme s papirnatimi zmaji danes popoldne na letališču Papirnate zmaje bomo lahko danes popoldne občudovali na goriškem letališču. Prireditelj, Laboratorij fantazije, ki deluje v sklopu Goriškega socialnega večnamenskega središča v Ulici Baiamonti, in ki ga štiri leta vodi Silvana Giovitto, si nadeja, da pride na ta zares ljudski praznik veliko ljudi. V prvi vrsto bodo seveda otroci (in najbrž tudi odrasli), ki so papirnate zmaje izdelali v že omenjenem laboratoriju. Seveda pa so vabljeni vsi drugi, ki se s tem ukvarjajo. Začetek prireditve ob 14. uri. Trajala bo tja do večernih ur, ko bodo lastnike najlepših zmajev tudi nagradili. Kongres zdravnikov danes v Gradežu Turistična sezona se je v Gradežu uradno pričela že 1. maja. V tem mesecu je v ta obmorski kraj že prišlo precej turistov, še zlasti takih iz držav srednje Evrope. Še zlasti ob sobotah in nedeljah pa je v Gradežu veliko domačih izletnikov. Tudi na peščeni plaži so mnogi že bili, v morje so se podali prvi kopalci. Prava sezona pa se pričenja danes z odprtjem že tradicionalnega kongresa nemških in avstrijskih zdravnikov. Tokrat bo ta kongres že šestintridesetič. Nanj pride več kot petsto zdravnikov z družinami. Kongres traja običajno dva tedna. Uradna otvoritev bo v kongresni palači danes ob 17. uri. Plodno delo Društva upokojencev Društvo goriških upokojencev neumorno deluje. Prejšnjo soboto se je nad šestdeset članov zbralo na Vrhu, v rekreacijsko-športnem centru društva Danica. Skupno so preživeli nekaj prijetnih uric. Gledali so filme o druš- tvenem izletu na Plitvice, o plavalnih tekmah društva, ki so bile v Lipici, o križarjenju po Jadranu z ladjo Nirvana, ki je bilo leta 1985. Vsemu temu je sledila družabnost, nastopil pa je tudi društveni pevski zbor. Na sporedu v tem letu imajo še polno drugih prireditev. Med časovno najbližje sodi izlet v Sovjetsko zvezo, od 13. do 23. julija. Z letali bodo šli v Moskvo, od tam v Soči na črnomorsko obalo, kjer se bodo sončili nekaj dni. Zatem se bodo vrnili v Moskvo. V glavnem bodo potovali z letali. Potovali pa bodo tudi po Volgi z rečno ladjo. Za ta izlet je na voljo še nekaj mest. Vpisujejo poverjeniki po vaseh, v četrtek dopoldne pa je odprt društveni sedež v Ulici della Croce 3. Novi prostori tovarne COMG Takoj po zadnji vojni, po razmejitvi, ko v Gorici ni bilo veliko možnosti za zaposlitev, je bila ustanovljena družba za popravilo težkih vozil in tovornjakov, Consorzio officine meccaniche goriziane. Sprva so popravljali tovornjake, kasneje so dobili naročila za popravilo vojaških vozil. Popravljali so in popravljajo tudi oklopna vozila. Delavnico so štiridest let imeli za vojašnicami na Tržaški ulici, ob nekdanjem velodromu. Sedaj so uredili novo tovarniško halo v Vilešu. Scečano jo bodo otvorili v soboto 4. junija ob 10.30. ■ Goriška Pro Loco je pred kratkim izdala drugi ponatis knjige »Conoscia-mo Gorizia«, ki sta jo napisala Maria Rosaria De Vitis Piemonti in Luciano Spangher. Tudi druga izdaja bo kmalu pošla. Pro Loco vabi zaniteresirane šole ali društva, naj si knjigo nabavijo po znižani ceni (tel. 383212). Nagrade učencem Tudi letos je več sto učencev goriških osnovnih šol, slovenskih ter italijanskih, sledilo pouku prometne vzgo-ie' ki so ga mestni redarji imeli v šo-Pri tem so se zavzeli tudi učitelji. ® vsakoletnem prazniku šoferjev je _°riška občina nagradila najboljše Jjcence. Tudi letos so dobili dvajset avokoles, drugi pa ročno uro in diplomo. Prvo nagrado je letos dobila Rosal-Rosano, učenka 5. razreda osnovne sole Fumagalli. Njena učiteljica Anna Janesch je dobila zlato kolajno goriš-^Ra mesta. Največ nagrad so dobile učenke šole pri notredamkah. Med Uagrajenci je tudi Kristjan De Comel-U učenec 4. razreda osnovne šole Irance Bevk (učiteljica Marija Oblju- ’ ^ Prejšnjih letih so slovenski učenci dobili veliko več nagrad. Enosmerna vožnja Ze več časa je v Gorici govor o nuj-1 uvedbi enosmerne vožnje v več uli-ah mestnega središča. S tem vpraša-Jem se bodo jutri zvečer spoprijeli rajonskega sveta za mestno sre-^.sce. Na njih seji bo govor o poskus- , uvedbi Arcadi. enosmerne vožnje v Ulici M>vi izstopi v PSDI še K18;16 9°riških socialdemokratov : st °B redčijo. Pred nekaj dnevi je 1 hih n ° zaPustrla še ena skupina vi< clanovv. Nekateri so že vstopili ^/prttoMokamf0'^11^6 Pisal ^UCaHiju in njegovi skupini sir 1 Pred mesecem in pol dni. Sed. so na vrsti dosedanji tajnik mestnega odbora PSDI prof. dr. Božo Gruntar, predsednik Doma za ostarele v kočniku Alberto Alberti, Bruno Bradaschia in Fiorentina Palamara (na zadnjih občinskih volitvah je bila prva med neizvoljenimi v socialdemokratski stranki). Štirje podpisniki, ki sicer zastopajo skupino dvajsetih ljudi, so svoj izstop iz PSDI obrazložili z volilnim zavezništvom, ki ga je ta stranka v Trstu navezala z nekaterimi desničarskimi skupinami. Očitno zaradi tega je socialdemokratski zastopnik v goriškem občinskem svetu Gentile v svojem govoru o občinskem proračunu zelo ostro napadel goriške socialiste. Novi izstopi iz socialdemokratske stranke so bili v teh dneh v Furlaniji. Tu pa tam izstopajo iz te stranke vidni prvaki, župani, odborniki, sedanji oziroma nekdanji voditelji. S podobnimi težavami se ubadajo tudi goriški republikanci, saj jim novo nastalo gibanje Giustizia e Liberta odjeda člane in glasove, še zlasti na Tr-žiškem in v Gradežu. •Na pobudo goriškega krožka ARCI se je te dni v Kulturnem domu pričel tečaj sodobnega plesa. Trajal bo do 22. junija. Vodi priznani profesor Silvan Gregorič, diplomiran na ljubljanski plesni akademiji. Tečaj bo ob ponedeljekih in sredah zvečer. Prireja ga gledališka skupina Alchimia D—S—Sensi. Informacije na telefonih 32609 ter 82038. • V goriškem odboru mednarodne Zveze policistov (International Police Association) so bili pred kratkim izvoljeni: Michele Totaro, mestni stražnik v Gorici, predsednik; Luigi Boccalon, državni policist, podpredsednik; Fran-cesco Mancini, finančni stražnik, tajnik; Enrico Zucci, prometni policist, blagajnik. Doberdobski učenci v Pomurju na srečanju Prežihovih šol Že vrsto let nepretrgoma je živa tr-dicija srečanja šol, ki so poimenovane po Lovru Kuharju - Prežihovemu Vo-rancu. Zamisel o vsakoletnem srečanju je padla leta 1977, ko je bila poimenovana šola v Doberdobu. Ob tisti priliki je ravnatelj COŠ iz Raven na Koroškem predlagal vsakoletno srečanje. Že drugo leto je bil shod na Ravnah, nato pa so se srečanja nadaljevala. V družino Prežihovcev danes spada sedem šol: COŠ Ravne, COŠ Bistrica pri Lendavi, COŠ Jesenice, COŠ Ljubljana, COŠ Maribor, OŠ Dolina pri Trstu in OŠ Doberdob. Treba pa je tudi omeniti, da so se Mariborčani prvič udeležili srečanja šele leta 1986, ko so sami gostovali srečanje. Leta 1983 sta bila gostitelja Dolina in Doberdob. To je bilo do sedaj edino srečanje Prežihovcev pri nas. Prav na tem srečanju se je prvič pojavila Prežihova himna, ki jo sedaj pojejo ob otvoritvi vsakega srečanja. Letošnje srečanje je bilo v Pomurju in sicer v Bistrici pri Lendavi. Iz Doberdoba se je srečanja udeležilo pet otrok, ki so jih spremljali starši, 'učitelj, ravnatelj in zastopnik občinske uprave. Na dolgo pot so se odpravili skupno z Dolinčani. Srečanje se je začelo opoldne, ko so se pri bistriški šoli sešle delegacije šol. Ob tej priložnosti so bili pozdravi in izmenjava daril. Ravnateljica dr. Nataša Paulin Pelerin je domači šoli podarila večjo risbo, ki so jo naredili doberdobski otroci. Občinski odbornik Janko Gergolet pa je podaril Spacalo-vo grafiko. Po kosilu so porazdelili otroke po družinah. V tradiciji je namreč prav lepa navada, da otroci prespijo pri vrstnikih tako se bolje spoznajo med sabo in doživljajo kraj, okolje in ljudi, ki so tako daleč od vsakdanje realnosti. Kar je otroke najbolj navdušilo je bilo predvsem to, da so lahko kar sredi vasi opazovali štorklje, ki gnezdijo na konici kolov električne napeljave. Kulturni program je bil na vrsti ob 18.00. V uvodu je pisatelj Ferdo Godina povedal nekaj misli o Voran-cu, s katerim je bil v tesnih prijateljskih odnosih. Nato so učenci vseh sedmih šol prikazali kako so se na to slovesnost pripravili z recitacijami, folkloro, petjem itd. Doberdobski učenci Matjaž, Veronika, Dimitrij, An-drea in Aljoša so predstavili zgodovino Doberdoba in ožjega kraškega področja. Po programu so se otroci porazgubili po vasi s svojimi novimi prijatelji. Naslednjega dne so Bistričani poskrbeli za nekajurni izlet po Pomurju.-V glavnem so nam pokazali Lendavo in so na kratko orisali zgodovino tistih krajev. Nato pa smo si ogledali še lončarsko delavnico in smo vozili po ravnini med pomurskimi obdelanimi polji. Za zaključek pa so pripravili piknik na za to opremljenem prostoru ob reki Muri. Naši otroci so tako z lastnimi očmi videli to široko reko, ki ima izredno deroč tok, kljub ravninskemu svetu po katerem teče. Družabnost se je zaključila z obljubo, da se vsi skupaj snidemo prihodnje leto v Dolini pri Trstu, kjer bomo nadaljevali to prijateljsko pobudo. MARKO JARC Nadaljujejo se nastopi vidnih sodobnih pevcev Jutri v Vidmu koncert Franka Zappe 'Mri * sez°na lahke glasbe se v naši deželi nadaljuje. Palače ,eCer. b° °b 21.30 stopil na oder videmske športne tavtor k* tr”1 ameriški glasbenik Frank Zappa. Prekleti kan-boij ninrt°r 80 Ra nekateri poimenovali, spada med naj-ere ie ne Psebnosti glasbene scene. V 25 letih svoje kari-PriP26Sn,e ■preko 50 albumov. RreaJf 0 , latlb izda Zappa svojo prvo samostojno ploščo, bM obsni u™a^B° Ra za revolucionarja, ker v svojih pes-Sv°]imi ne .goječi ameriški sistem, šolo, javna občila. S krivic ki .k0^6 obuditi v poslušalcu zavest do vseh Pa so zmoH staiaip na tem svetu. O ZDA bo kasneje dejal, E ZrnpH jv ovglu. w uu rvaancjc ucjai, “eniki ki iena “ržava- katero vodijo kriminalci. Tisti glas-pa Rovore ?ral° na ?r?b način (on se mednje tudi uvršča), Sv°iih nasipno? Je?nlcl- Zappa pa ni le glasbeni genij, na Pa odru °aie p*3 Rlasbl velik pomen tudi prisotnosti Rlasbl0 , njeRovi nastopi postanejo kaj kmalu zmes Med što 1itl koncertom in gledališko predstavo. te,s (na orBri1*™1 albumi bi omenili še Hot rats, 200 Mo-stavitveni turneji v Los Angelesu igra skupaj s 114 igralci tamkajšnje filharmonije pod vodstvom Zubina Mehte), Roxy & Elsewhere, Zoot Allures in druge. Počasi opušča politično satiro in se loti bolj zasebnih problemov na precej vulgaren način, predvsem spolnosti, tako da ga mnogi imajo za glasbeno plat pisatelja Bukowskega. Zappa nadaljuje po vedno isti tematski poti do današnjih dni. Nori glasbeni genij iz leta v leto išče nove zvoke, tako da je danes njegove nastope zelo težko spraviti v eno glasbeno zvrst. Frank Zappa se po štirinajstih letih vrača v Videm. Spremlja ga izredno pripravljena 11-članska skupina, s katero je poskusil preko 160 komadov, tako da je vsak koncert nastop zase. Kronike dosedanjih evropskih koncertov govore o izvrstnih nastopih, kjer je Zappa v dveh urah zaigral od Bartoka do Charlija Parkerja, od Ravela do Led Zeppelinov. Kakorkoli že bo jutrišnji nastop Franka Zappe v Vidmu, ki otvarja italijansko turnejo, prava poslastica za vse ljubitelje dobre glasbe. ALEŠ WALTRITSCH OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH vabi v torek, 31. maja, ob 20.30, v občinsko telovadnico v Sovodnje, na javno manifestacijo ob 40-letnici Ustave italijanske republike in o ustavnih določilih glede svobodne rabe jezika. Pogovor z ravnateljem šole Glasbene matice prof. Svetkom Grgičem Zaključne akademije ob izteku sezone GM Kot na vseh šolah vseh stopenj se tudi za glasbeno šolo Glasbene matice bliža konec šolskega leta. Začeli se bodo šolski izpiti, državni izpiti gojencev šole GM na konservatoriju Tartini, zaključne produkcije gojencev in potem zaslužene počitnice, vse pač po ustaljenem, šolskem redu. Priložnost za pogovor z ravnateljem glasbene šole GM prof. Svetkom Grgičem o iztekajočem se šolskem letu, ki je bilo — to lahko mimo zapišemo že kar v uvodu — nadvse uspešno, pa čeprav pogoji, v katerih deluje naša glasbena ustanova, niso bili prav nič rožnati. Najprej o šolskem letu 1987/88: številke so običajno najbolj zgovorne. »Samo v tržaški pokrajini je na osrednji šoli v Trstu in na podružničnih šolah v Skednju, Miljah, Boljuncu, na Opčinah, na Proseku, v Zgoniku in v Nabrežini obiskovalo individualni pouk 435 gojencev. Od • tega 196 v Trstu, 15 v Skednju, 15 v Miljah, 43 v Boljuncu, 90 na Opčinah, 21 na Proseku, 5 v Zgoniku in 50 v Nabrežini. K tem je treba dodati še okrog 30 gojencev, kolikor jih je trenutno v otroško-mladinskem zboru GM. In ko sva že pri številkah naj jih navedem tudi za goriško in videmsko pokrajino. Glasbene šole GM na Goriškem je obiskovalo 76 gojencev, v Špetru v Beneški Sloveniji 102, v Ukvah v Kanalski dolini pa 27. Skupno je torej vse šole Glasbene matice obiskovalo 640 gojencev brez članov pevskega zbora.« So bile v tem šolskem letu kakšne bistvene spremembe glede na prisotnost gojencev po predmetih? »V bistvu ne; kot že vsa prejšnja leta je največ gojencev obiskovalo pouk klavirja (183), nato harmonike (83), violine (56), kitare (43). Med pihali je bilo največ flavtistov (19), gojencev za kljunato flavto (15), klarinetistov (10), oboistov (3) itd. Pouk trobente je obiskovalo 6_ gojencev, pozavne in roga po eden. Štirje gojenci so se učili violončela, štirje so bili tudi učenci solopetja. Pouk kompozicije je obiskovalo 6 gojencev, pri čemer je treba povedati, da je ta predmet bil uveden med zadnjimi šele pred dvema letoma. Seveda pa so gojenci ob samem pouku tudi dokaj pogosto nastopali bodisi na internih nastopih bodisi na raznih tekmovanjih, revijah in srečanjih v Italiji in Sloveniji, pa seveda na raznih priložnostnih prireditvah naših kulturnih društev, rednih šol itd.« Ste imeli morda težave s pedagoškim kadrom spričo tolikšnega števila gojencev? »Položaj učnega osebja na naših šolah je bil tudi v tem letu vse prej kot zadovoljiv. Njegovo število je ostalo v bistvu enako kot v lanskem šolskem letu, potrebovali pa bi vsaj še tri stalne pedagoge. Teh med našimi bivšimi gojenci in zdaj že uveljavljenimi glasbeniki ne manjka, žal pa pomanjkanje finančnih sredstev vsaj trenutno onemogoča njihovo namestitev. Upajmo, da se bodo stvari spremenile. Ko pa je že govor o pedagoškem osebju, čutim kot ravnatelj šole dolžnost, da jim izrečem vse priznanje, saj so kljub raznovrstnim in ne nazadnje finančnim težavam, opravljali svoje delo z vzorno strokovno resnostjo, zavzetostjo in požrtvovalnostjo, kar v ostalem potrjujejo tudi doseženi uspehi posameznih gojencev in ansamblov in priznanja, ki Svetko Grgič so jih bili deležni na raznih državnih tekmovanjih in nastopih.« Omenili ste, da je v otroško-mladinskem zboru trenutno le okrog 30 mladih pevcev. Ob spominu na mogočni Mladinski zbor GM ni to premalo? Kaj se dogaja? »Še do nedavno sta Mladinski in otroški zbor štela skupaj okrog 100 pevcev in oba sta bila ponos naše Glasbene matice in dejansko vse naše manjšinske skupnosti, saj nas je predvsem Mladinski zbor pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta več kot častno zastopal na evropski ravni. Vzrokov za sedanje nezadovoljivo stanje je več, toda vsi od ravnateljstva in upravnega odbora GM do staršev ter osnovnih in nižjih srednjih šol moramo storiti vse, da se zbora povrneta na prejšnjo številčno in kakovostno raven. Ne moremo si dovoliti, da bi zbor, ki je dosegal tako pomembne vsedržavne iri mednarodne uspehe, usahnil. Kako cenijo Mladinski zbor GM v italijanskem glasbenem svetu dokazuje tudi vabilo, ki ga je zbor prejel za nastop v Rimu, kjer bo od 1. do 5. julija potekalo Svetovno leto mladine in športa. Vodstvo GM je sporazumno z dirigentom Stojanom Kuretom, kljub sedanjim težavam v zboru sklenilo, da se vabilu odzove. V ta namen vabita starše otrok, ki sodelujejo v zboru, na sestanek, ki bo v torek, 31. t. m., v Kulturnem domu ob 19. uri. Vabljeni so seveda tudi vsi dosedanji in tudi novi pevci tako Mladinskega kot otroškega zbora. Sicer pa bosta sedanji otroško-mladinski zbor in šolski orkester GM, ki sta se predstavila na zadnjem 6. srečanju mladih slovenskih glasbenikov treh dežel v tržaškem Kulturnem domu, gostovala v juniju na enotedenskem festivalu Združenja prijateljev konservatorija v Lignanu, ki ga je finančno podprla Dežela. Naša ansambla bosta tam izvajala razširjen spored Otroških pesmi v priredbi V. Lovca in Vivaldijev Koncert za violino in orkester. Kot solistka bo nastopila Maila Ozbič. Na istem festivalu bo Glasbeno matico predstavljal tudi harmonikarski ansambel Synthesis 4. Mislim, da predstavlja tudi to vabilo pomembno priznanje Glasbeni matici.« V začetku smo omenili zaključne izpite. Koliko gojencev jih bo delalo? »Če ne štejem šolskih izpitov na naši šoli, bo izpite na državnem konservato- riju Tartini delalo letos 17 naših gojencev v teoretskih predmetih in 10 v in-štrumentalnih. V teoretskih predmetih jih bo 12 delalo izpit iz teorije-solfegia, trije iz zgodovine glasbe in dva iz harmonije, v inštrumentalnih predmetih pa 6 za zaključek nižje srednje šole, 2 za zaključek višje srednje šole in ena gojenka, Beatrice Zonta, diplomski izpit. Na naši šoli se bo redni pouk končal 15. junija, izpiti pa se bodo začeli 20. junija.« In potem, kot običajno, zaključne produkcije. Lahko poveste kaj več o njih? »Kot običajno bodo zaključni nastopi po vseh podružnicah, na programu pa imamo zdaj že tretje leto tudi sedem zaključnih akademij, na katerih se bodo predstavili najboljši gojenci iz razredov skoraj vseh pedagogov. Vse te zaključne akademije bodo v evangeličanskoTlute-ranski cerkvi na Trgu Panfili od 1. junija do 17. junija, vsakokrat z začetkom ob 20.30. Pričakujemo, da bodo deležne velikega obiska kot predlani in lani in s tem priznanja nastopajočim.« Na prvi akademiji 1. junija bomo poslušali samo pianiste. Nastopili bodo: Stefano Atesi, Katja Granier, Tatjana Jercog, Sonja Rojac, Marko Ozbič, Aljoša Saksida, Claudia Sedmach in Vesna Zuppin.1 Na drugi, 3. junija, se bodo predstavili: pianisti Milena Kovacich, Varka Kozlovič, Marko Sancin, Marko Ozbič in Jana Radovič; violinista Ambra Cos-sutta in Erik Žerjal; kitaristi Barbra Briš-čik, Tanja Carli in Massimiliano Viola; harmonikarja Alessandro Samez in David Žerjal: flavtista Martina Ozbič in Caterina Gozzi. Na klavir bo spremljal Marko Ozbič. Na tretji, 7. junija, bomo poslušali klavirski recital letošnje diplomantke Beatrice Zonte. Na četrti, 9. junija, bodo nastopili: pianisti Smiljana Gruden, David Puntel, Tamara Ražem in Eva Žafran; violončelist Aleksander Sluga; flavtisti Norina Dobriha, Martina Ozbič in Elena Paro-vel; harmonikarji Alessandro Samez, Da-rio Savron in David Žerjal. Na klavir bodo spremljali Alenka Bullo, Tea Košuta in Tamara Zajec. Na peti akademiji, 13. junija, bomo deležni vokalno-instrumentalnega večera s sodelovanjem Otroškega pevskega zbora, Dekliškega pevskega zbora in Godalnega orkestra GM. Dirigirala bosta Stojan Kuret in Borut Logar. Na šesti, 15. junija, bodo nastopili pianista Tamara Ražem in Marko Ozbič, violinistka Raffaella Petronio, klarinetist Aljoša Starc, trobentač Miran Pisani, kitarista Max Černigoj in Jordan Pisani, harmonikarji Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič in Maurizio Marchesich. Na klavir bodo spremljali Marko Ozbič, Claudia Sedmach in Verenka Terčelj. Na sedmi in zadnji akademiji, 17. junija, pa bodo nastopili: pianista Tomaž Fabec in Claudia Sedmach, violinista Maila Ozbič in Marko Sancin, flavtisti Erika Buzečan, Marjana Debe-Ijuh in Metka Zeriali ter harmonikarja Francesco Furlanich in Adam Selj. Na klavir bodo spremljali Marko Ozbič, Tamara Ražem in Aljoša Starc. JOŽE KOREN T 7 m V VI • 1 •• • V Tržaški knjigarni predstavili ploščo zn dua Pahor-Slama Sredina predstavitev velike plošče dua Pahor-Slama v atriju Tržaške knjigarne v Trstu je bila pomemben kulturni dogodek, saj so na plošči dela sodobnih skladateljev Pavleta Marku-ja, Primoža Ramovša, Ubalda Vrabca in Alda Danielija odigrana v kombinacijah flavte ali kljunaste flavte s spinetom ali klavirjem. Bila je tudi prijetno glasbeno doživetje za poslušalce, saj je duo ob sodelovanju hčerke izvajalcev postal trio oziroma duo, ki na nekaterih že pozabljenih inštrumentih spremlja petje Dine Slame, izvajali pa so dela starih in sodobnih mojstrov. Toda za založnika plošče. Založništvo tržaškega tiska, ki se je leta 1981 odločil tudi za diskografsko dejavnost in odtlej izdal že več kot 120 naslovov, je pomenila plošča, kateri je bil posvečen večer, tudi prvi korak na novo področje. Res, da ZTT izdaja predvsem kasete s pravljicami, opremljenimi tudi z glasbo. Toda v zbirki Zbori, solisti in ansambli je že posnel kakih deset plošč in petnajst kaset z vokalno glasbo. Plošča dua Pahor-Slama pa je njegova prva plošča z instrumentalno glasbo. Prva, toda ne zadnja, pravijo v uredništvu. jy[ p Na Openskih glasbenih večerih v organizaciji SKD Tabor Prepričljiv nastop Godalnega kvarteta GM V okviru Openskih glasbenih večerov, ki jih prireja Slovensko kulturno društvo Tabor, se je v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prejšnji torek predstavil Godalni kvartet Glasbene matice. Sestavljajo ga Žarko Hrvatič -prva violina, Jagoda Kjuder - druga violina, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Vsi so začeli glasbene študije v šoli GM in jih nadaljevali oz. končali na tržaškem državnem konservatoriju Tartini v Trstu, zdaj pa se udejstvujejo kot pedagogi na glasbeni šoli GM oziroma na konservatoriju Tartini ter kot solistični ali komorno ansambelski izvajalci. Vsaj trenutno predstavljajo edini tovrstni stalni ansambel v Trstu, kar je tudi eden od razlogov, da je bil povabljen na sodelovanje na pedagoških seminarjih za diplomirane glasbenike, ki jih s financiranjem Dežele organizira Združenje julijskih glasbenikov. Ti seminarji se odvijajo pretežno v Trstu, Vidmu in v nekaterih drugih središčih dežele ter se bodo zaključili z nastopi na raznih gradovih v naši deželi. Godalni kvartet GM bo po vsej verjetnosti nastopil v tem okviru na Devinskem gradu. Spored torkovega koncerta na Opčinah je obsegal v prvem delu Haydnov Kvartet op. 74 št. 3, bolj znan kot »Reiterguartet« in krstno izvedbo enostavčne skladbe Poli-gram (1987) mladega slovenskega, zdaj v Rimu študirajočega skladatelja Ivana Florjanca, v drugem delu pa Beethovnov Kvartet št. 6 op. 18. Godalni kvartet GM smo v zadnjem letu imeli priložnost poslušati vsaj dvakrat, ko smo lahko zaznali v njegovem izvajanju sicer razumljive začetne probleme, a tudi veliko mero resne študijske zavzetosti in stremljenja po izpopolnjevanju. Njegov openski nastop je v tem oziru pomenil zaznaven napredek tako v plazmiranju komornega muziciranja kot v tematskem poglabljanju izvajanih skladb. Izboljšala se je tudi skupinska in individualna zvočna barvitost, kar vse je odraz resnega študijskega dela, brez katerega ni rasti in uspehov. Medtem ko je v prvem stavku Haydnovega Kvarteta še nihala zvočna homogenost, je kvartet GM v drugem stavku (Largo assai) ujel potrebno zvočno zlitost, ki se je na nekaterih spevnih mestih sproščala v pravo muziciranje predvsem s toplino nizkih tonov violončela in viole. Tudi tretji (Allegretto) in četrti stavek (Allegro con brio) sta izzvenela skladno in čisto s pomembnim deležem vseh, zlasti pa prvega violinista. Ekspresivno zasnovana z zmerno modernimi izrazili pisana, intenzivno vzvalovana v srednjem delu s spokojnim zaključkom, je skladba Poli-gram v izvedbi Godalnega kvarteta GM doživela svoj krst. Kvartet GM jo je podal z zavzetim interpretativnim zanosom in dosegel z izravnanim deležem vseh štirih godal na moč prijetne in prepričljive učinke. Poslušalci so izvedbo, skladbo samo in njenega prisotnega avtorja, od katerega si moremo — sodeč po Poligramu — še mnogo obetati, nagradili z dolgim aplavzom. V Beethovnovem Kvartetu št. 6 je Godalni kvartet GM muziciral s prejšnjo sproščenostjo, ki je po lepo izpeljanih prvih dveh stavkih s ponavljajočo se temo, nekoliko popustila v tretjem stavku (Allegro), da bi nato v zadnjih treh v kontinuiranem izvajanju (Ada-gio, Allegretto guasi allegro, Prestissimo) ponovno omogočila mladim koncertantom zaznaven interpretativni elan. Godalni kvartet GM in njegovo vlogo v našem glasbenem življenju je na začetku koncertnega večera predstavi- la v imenu SKD Tabor Nives Košuta. j. k. Konec preteklega tedna Linhartovo srečanje v Novi Gorici Festival slovenskih amaterskih gledališč Nova Gorica je bila prejšnji konec tedna v središču zanimanja vse slovenske ljubiteljske kulture. Tu je namreč od četrtka do sobote (od 19. do 21. maja) potekalo tradicionalno vsakoletno Srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije. Letos so ga v Novi Gorici priredili prvič. Sicer je bilo enaintrideseto po vrsti. Prav letos so srečanja poimenovali v Linhartova, v spomin na prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Selektorja Sergej Verč in Iztok Tory sta pripeljala na odre Primorskega dramskega gledališča in Kulturnega doma 14 slovenskih ljubiteljskih skupin, izbranih na predhodnih območnih srečanjih. Na enem takem, v Idriji, je nastopila tudi zamejska dramska skupina iz Štandreža z Goldonijevo Prebrisano vdovo, a se ni uvrstila v zaključno srečanje. Organizatorji — ZKOS, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije ter ZKO Nova Gorica — so k sodelovanju povabili tudi poljske lutkarje iz mesteca Kru-now, da bi slovenskim amaterjem pokazali njihova iskanja. Zanimivo je tudi, da se je na predhodnih območnih srečanjih selektorjema predstavilo kar 46 skupin. Pri svojem izboru sta težila k oblikovanju takšnega srečanja, na katerem naj bi prišle do polnega izraza samostojna ustvarjalnost in inventivnost ljubiteljskih skupin, kar pomeni, da ne posnemajo profesionalnega gledališča. Pri tem se je pokazalo, — to so potrdili tudi pogovori po predstavah — da je na voljo zelo malo ustreznih besedil, zato se ustvarjalci poslužujejo raznih priredb starejših besedil. Priznati je treba, da so bili nekateri pri tem zelo domiselni... Srečanje ljubiteljskega gledališča v Novi Gorici je spet pokazalo — to ugotavljamo že lep čas — da je ta kulturna dejavnost posebej močna v severovzhodni Sloveniji, da se sicer tudi v drugih predelih porajajo sicer dovolj močna, predvsem pa vztrajna jedra, da se v tem smislu prebujajo tudi Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, da pa so še vedno sive Use — denimo Dolenjska — kjer ta dejavnost ne more kvalitetno zaživeti. To je ena od stalnih nalog združenja, katerega skupščina se je ob tej priliki sestala. Skupščina je potrdila tudi delovni načrt za prihodnje leto. Tega bodo — o tem so prepričani izpeljali kljub težavam, ki si jih obetajo. Srečanje v Novi Gorici je spremljala strokovna žirija, katere naloga je bila izbrati predstave, ki naj zastopajo slovensko ljubiteljsko gledališko dejavnost na jugoslovanskih festivalih, na gledaliških prireditvah v Sloveniji in na gostovanjih v tujini. Če gre soditi po tem, na koliko festivalov in drugih prireditev je žirija določila posamezne skupine, potem smemo za najboljše imeti KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote za predstavo Branislava Nušiča Sumljiva oseba in Oder pedagoške fakultete Maribor za predstavo Paula Zindela Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic ter Šentjakobsko gledališče Ljubljana za predstavo Johna Osborna Ozri se v gnevu. Prav lep uspeh so doživele tudi vse tri primorske skupine: koprska skupina Val A bo s predstavo Ionescovega dela Nosorogi gostovala v Domu španskih borcev v Ljubljani in v Karavani Cankarjevega doma, nogovoriško gledališče 4 B bo s skupinskim delom Razstava nastopilo v nočnem programu Festivala dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju, na Beograjski reviji malih odrov in na Dnevih mladega teatra v Mostarju, dramska skupina Janko Premrl-Vojko Spodnja Idrija pa je s predstavo Borivoja VVudlerja Perpetuum mobile določena za sodelovanje na Tednu slovenske drame v Kranju. Ob zaključku 1. Linhartovega srečanja so najboljšim posameznikom in društvom podelili tradicionalna Linhartova priznanja. Najvišje priznanje, Linhartovo plaketo, je prejela Neva Ketiš iz Kobancev v Prekmurju, podelili so tudi tri Linhartove listine in 10 zlatih Linhartovih značk. VOJKO CUDER Verčev in Kobalov »juriš« na tržaški Kulturni dom Konec prihodnjega tedna bo tržaški Kulturni dom prizorišče nevsak ^ nje gledališke predstave: kabaretista Sergej Verč in Boris Kobal bosta odru naše osrednje kulturne hiše predstavila svoj kabaret Oprosti, ne jur y ki je v radijski izvedbi doživel velik uspeh. Predstave bodo v petek, ■' soboto, 4., in v nedeljo, 5. junija. Na sliki: kabaretista se vneto pripravljata na »juriš« na Kulturni doiu- Kako sijajno živi moja žena Evgen Jurič Tega res ne razumem! Žena vedno trdi, da nima časa. »Od jutra do večera le hitim,« mi zatrjuje. Meni pa se vseeno zdi vsa zadeva čudna. »Koliko časa porabiš za pranje?« jo vprašam. »Ne veliko,« odvrne, »saj imam pralni stroj.« (Moja mama je porabila za pranje vsaj en dan v tednu, to je, recimo deset ur. Če žena porabi dve, ima osem ur manj dela na teden, kot ga je imela mama.) »Tudi pomivalni stroj imamo,« ji pravim in vprašam, koliko ur pomivanja ji prihrani. »Najmanj uro na dan,« mi odvrne. (Aha! Uro na dan, sedem na teden. Osem pri pranju - skupaj jih je že petnajst.) »Pa pospravljanje, pometanje? Imamo sesalec, loščilec...« »Kakšno urico na dan je že prihranka,« mi spet prizna. (Jaz pa seštevam: od prej petnajst ur manj dela, zdaj še sedem in že imamo dvaindvajset ur.) »Kaj pa kuhanje?« sprašujem in dodam,' da je moja mama kuhala fižol vsaj tri ure, v ekonom loncu pa se skuha v pol ure. »Kuhanje gre zdaj hitro,« pove žena, »na dan porabim za kuhanje kvečjemu kakšno uro.« (Mama je porabila vsaj tri. Spet je žena za štirinajst ur na boljšem. Dvaindvajset od prej, štirinajst zdaj, skupaj šestiintride-set.) »Kaj pa likanje,« ji pravim, »zdaj je enostavno. Nič škropljenja, nekatera oblačila se sploh ne likajo...« »Ah,« mi odvrne, »likanje je zdaj res sijajno. Vsaj pet ur na teden prihranim...« (Že seštevam: šestintrideset ur in pet -enainštirideset.) »Pa nakupi? Zdaj kupiš - vse na enem mestu, ni več čakanja pri peku, pri mesarju, v mlekarni...« »S tem pridobim vsaj uro na dan!« (Enainštirideset in sedem - oseminštirideset ur!) Pokažem ji seštevek in se zlobno smehljam. »Oseminštirideset ur na teden manj dela imaš,« ji pojasnim, »in še trdiš, da nimaš časa.« »Dobra računica,« mi pravi, pojasnila pa vseeno ne dobim. Da takih stališč ona ne priznava, mi pravi. »Je ta raziskava tvoj prispevek k mednarodnemu letu žensk?« me vpraša. Zdaj sem pa jaz užaljen. Upravičeno! Horoskop od nedelje 29. maja do sobote 4. junija 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: ♦ I » Obeta se vam prijeten in uspešen ■ teden. Pri delu boste spretni in iznajdljivi. Spremljala vas bosta dobro razpoloženje in odlična delovna forma. Cas je primeren za uresničitev zahtevnejših načrtov. V četrtek in petek vam Luna ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Na-A poved je kar ugod-na. Dobri Jupiter vam bo v pomoč pri uresničevanju želja. Priložnosti ne bo manjkalo, zato lahko z malo truda dosežete najboljše uspehe. Posebno ugodna bo druga polovica tedna. Neugodna bosta nedelja in ponedeljek z Luno v Škorpijonu. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše pozornosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DVOJČKA (21.5.-Y f* 20.6.) — VI IN I DELO: Teden bo i^L precej razgiban in nekajkrat prav nagajiv. Verjetno se boste srečali z nekaterimi neprijetnostmi, ki naj vas nikar ne spravijo v slabo razpoloženje. V soboto vas bo razveselila dobra novica. Torek in sreda vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Prijetno prijateljsko srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Veči-na zvezd vam je prijazna, tako da težav prav gotovo ne boste imeli. To je primeren čas za uresničitev nekaterih načrtov. Spremljalo vas bosta veselo razpoloženje in odlična delovna forma. Možna so prijetna presenečenja. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Preživeli boste nenavaden dan v družbi starih znancev. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. LEV (22.7.-22.8.) [ \ VI IN DELO: Gle-/ de na to, da sta V vam Merkur in Venera precej naklonjena, lahko računate na srečne okoliščine in nemoten potek zastavljenega dela. Odprle se vam bodo nekatere nove delovne možnosti. Precej muhasta dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: V ponedeljek obvladajte svoje razpoloženje in izognili se boste prepiru. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN I ^ DELO: Čaka vas I I n zanimiv in prijeten teden. Z lahkoto boste kos vsem nalogam, ki ste si jih zastavili. Računate lahko na dobre rezultate in ugodne okoliščine, • v katerih se boste dobro znašli. V petek vas bo presenetila vesela novica. Neugodna bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo povabil s seboj; nikar ne oklevajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) - VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban delovni teden, ki vam bo z nekaterimi novostmi obogatil dneve. Prijetno presenečenje vas čaka ob koncu tedna, ko bo Luna na obisku v ozvezdju Vodnarja. Vzemite na znanje, da vam četrtek in petek ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah boste prijetno presenečeni. Ugodna dneva bosta sreda in sobota. ŠKORPIJON kM (23.10.-21.11.) — VI FI I IN DELO: Teden I bo miren in sproš- * čen. V formi boste in pretežno dobro razpoloženi. Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničevanje načrtov in napredovali boste. Rojeni od 28. do 31.10. bodo uspešni zaradi vpliva naklonjenega Marsa. Sobota ne bo najbolj ugodna. VI IN DRUGI: Pogovor vas bo spravil na zanimivo misel. Ugodna dneva bosta nedelja in četrtek. _ STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Pred vami je zelo pozitiven in ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd bo prispeval k boljšemu počutju in večji delovni zmogljivosti. Rojenim od 27. 11. do 1. 12. bo Mars precej sovražen, zato bo večja možnost neprijetnih presenečenj. Precej muhast dan bo četrtek. VI IN DRUGI: Posvetite več časa ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12.-A ^ 19.1.) — VI IN DELO: Pred vami 1 je prijeten in zado- voljiv teden. Spremljala vas bosta dobro počutje in odlično razpoloženje. Dobri Jupiter in močni Mars sta vam izredno naklonjena in vam bosta v pomoč pri vsakem delu. Napredovali boste. Torek in sreda ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč kritični do svojih sodelavcev. Ugodna bosta četrtek in petek. , _ VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN *DELO: Obeta se vam precej prijeten in pester delovni teden. Nebo vam je naklonjeno, zato vam bo šlo vse tako, kot boste želeli. Merkur in Venera bosta prispevala k izpolnitvi vaših pričakovanj. Marsikaj boste uspešno uredili. Nedelja in ponedeljek ne bosta najboljša. VI IN DRUGI: Ljudje vas bodo hvalili in cenili. Ugodna dneva bosta sreda in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) — ^ ^ VI IN DELO: Ver-jetno vam teden ne J ^ bo izpolnih vseh pričakovanj. Nekatere zvezde so vam nenaklonjene, zato se boste morali pri uresničevanju načrtov kar precej potruditi. Druga polovica tedna vam bo nekoliko bolj naklonjena. Neugodna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Predložili vam bodo račun za nekaj, na kar ste že skoraj pozabili. Ugodna bosta četrtek in petek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK * v isJoeJ teloh. ltra: ODGOVOR GRAFOLOGA hior*319^ si k31 nenavadno šifro. Zelo dobro je, Hg .avm reči, da si napisala več, kot običajno do£lsei° dekleta tvoje starosti. Veš, v tem ob-ClovVe razpoloženja tako zelo menjavajo, da Tai,. Ppmisli na letošnje pomladansko vreme. mia5na je običajno pomlad in takšna je tudi rnia .P®*- Taka je tvoja in še milijonov drugih iftof1*1 ljudi. Nič nenavadnega ni, če čutiš te -r, 0 Potrebo po izpovedi, a ni nikogar, ki bi toj^1?1116! in ti pomagal. Prijateljice so stare Sej0 k°t ti in, kot praviš, zelo hitro vse prene-Sanlona?r.ei"■ Misel o samomoru, ki je seveda vPraš °. asna, je včasih samo druga oblika Pred 0 smislu življenja in seveda strah Sathorn°nCein' S!cer pa tudi sama pišeš, da je taz),, ®?r nesmiselen. Iz tvoje pisave ni mogoče 9a, p, V posebno tragičnega ali dramatične-slabši i se izražaš, odnos do ljudi je včasih hjib, L želiš ohraniti isto oddaljenost do 'ddrla ° S* j° imela prej. Včasih si nadvse pre-zaradi strahu in morda slabih izkušenj. V srednji šoli boš imela verjetno veliko uspeha, saj imaš gotovo vse pogoje. Glede striženja bom počakal, da jih pred menoj ostrižeš vsaj deset, nato se pa javi. Če imaš kdaj večje probleme, se čimpreje s kom pogovori. /vua-1 , j/>- Aa. /iajj/i. Šifra: STRELEC Tvoje pisanje ni v ničemer zmedeno. Samo pomanjkljivo je, ker si obšla problem, kot si sama rekla. Morala bi mi (oziroma mi boš) napisati, kaj je bilo »tisto«, kar te še sedaj obremenjuje. In še nekaj: morala boš to napisati na pisemski papir brez črt. Uporaba črtastega papirja iz rokovnika kaže na tvojo nesigurnost, ki je precejšnja, a ima svoje vzroke kot vsaka posledica. To, kar se ti sedaj dogaja v stiku z ljudmi, je povsem normalen pojav, ki ima svojo zgodovino. Analize opravljam sam, zato se ne boj, da bi prišle nepoklicanemu v roke. Glede napisanega pa: slabi stiki so vidni tudi v pisavi, predvsem želja po distanci, malo samozaupanja, previdnost, začetna impulzivnost se polagoma izgubi. Skratka, veliko znakov je o tem, da te nekaj tare. Ne smeš pa misliti, da si redkost. Ljudi s podobnimi težavami je dandanes pri nas na tisoče. Mnogi si nikoli ne postavljajo vprašanj zakaj in s tem zamujajo možnost, da bi o sebi zvedeli kaj več. Spoznavanje samega sebe pa je še posebej za današnji čas neobhodno! KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:.....................— Primorski dnevnik, 29. maja 1988 KRIŽANKA (luko) VODORAVNO: 1. vrsta raka, 5. pretep, 9. rimska boginja jeze, 10. Turki, 13. kazalni zaimek, 14. sektor, 15. nabrežinski sosed, 16. Messina, 17. prebivalec severnoafriške države, 19. vrh pincete, 20. oglas, razglas, 21. luže, mlake, 22. ime nogometaša Fioren-tine Diaza, 23. majhen čop, 24. raj, paradiž, 25. bivši nogometaš zagrebškega Dinama, 26. mamin ljubljenec, 27. nizke sani pri severnoameriških Indijancih, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 29. veznik, 30. mesto v Lombardiji, 31. bivši Interjev nogometaš, 32. Orazio Vecchi, 33. odsotnost, raztresenost, 35. ena v Londonu, 36. francoski pisec erotičnih romanov, 37. prebivalec evropske države. NAVPIČNO: 1. pesniška mera, 2. tropska papiga, 3. Argentina, 4. prebivalec mesta v FJK, 5. reka v srednji Evropi, 6. konec molitve, 7. štandreško šppr-tno društvo, 8. Sportske Novosti, 11. delavec v pristanišču, 12. seznam z imeni, 14. jedro vodikovega atoma s pozitivnim nabojem, 15. zelo trda in krhka kamenina steklenega sijaja, 16. žensko osebno ime, 18. junak s čarobno svetilnico, 19. so • tudi... are, 21. velikani, 22. resa pri žitnem klasu, 23. vrsta ptiča, 25. čačansko športno društvo, 27. francoski filozof (Hippolyte), 28. angl. fil-smki igralec (David), 30. vrsta bolezni, 31. nadležna žuželka, 32. tuja oznaka za OZN, 34. Brescia, 35. Oliver Messiaen. REŠITEV tm 'o 'se 'sa te Tino te ‘eso ■IE 'paiA 'OE 'U3AIN SZ 'auRL ‘IZ 'oerog -§1 ‘-Maga? SZ 'bu -tsar 'ZZ ‘ISOI05I 'IZ 'sBtded -gl 'uipeiv '81 'Bua[ij«i 'gt 'uaui -ant -gj 'uojoid H 'rpuauii -z\ 'iiezai -n 'NS '8 Jba '£ 'uaure •g 'uspoH 'g 'ubjijoo \ 'VH 'E 'bjb -z 'mapi - j .'ONOIdAV.N ■unuioa •££ 'apes ‘gE 'auo -gg ‘BauasgB ■££ ‘ A O TE 'IIBiio •JE 'asaiBA -gE 'm -gg 'ue6oqoj 'LZ ‘ms si 'uijag sz 'uapa -fZ 'Tadop 'EE 'uouibh 'ZZ 'IZ ‘^BPI '0£ 'uid -gi 'UBjoiBpj -£i '3W ‘91 'UBZu;>i -gr gapoid -h 'BJ -£1 'IUBUIOJO '01 'Bil '6 'SABI •g '6oiPi t :ONAVaoaOA Kolesarska dirka po Italiji še nima prave osebnosti Etapa Chioccioliju, Podenzana še vodi Pred današnjo VN Mehike v formuli ena Berger presenetil CAMPITELLO MATESE — Kolesarska dirka po Italiji je naletela na jugu na skoraj zimske pogoje. Med šesto etapo se je karavana spoprijela z vzpetinami, na katerih je našla meglo, dež in mraz. Etapa je šla Chioccioliju, ki je izkoristil dolg nalet in strl skupinico, ki se je za beg odločila kakih 20 km pred ciljem. Tehnični pregled včerajšnje etape od S. Maria Capua Vetere — Campi-tello Matese (137 km) je sicer naslednji: 1. Chioccioli (It.), ki je 137 km prevozil v 3 urah 52'55" s poprečno brzino 35,992 km na uro; 2. Hampsten (ZDA) po 12"; 3. Zimmermann (Svi.) z istim časom. Sledijo: Rominger (Švi.), Conti-ni (It.), Breuking (Niz.), Bombini (It.), Van der Velde (Niz.), Vona (It.), Toma-sini (It.) itd. Skupna lestvica je na samem vrhu ostala nespremenjena. Podenzana je ohranil roza majico, etapni zmagovalec Chioccioli pa zaostaja samo za 45 sekund. Z zadnjo etapo se je okoristil tudi Švicar Zimmermann (zaostanek ITS"), sledijo Visentini (T40"), Giuppo-ni (T43") in Rominger (2'08") in drugi. Francoz Bernard, ki je vodil v uvodnih Zmagovalec 6. etape Chioccioli na cilju etapah, ima zaostanek 2'59", Saronni pa je na 20. mestu s 3'58" zaostanka. Pri polni aktualnosti je še vedno hud kolektivni padec, ki je v petek izločil iz dirke precej kolesarjev. Nekatere so morali celo z največjo naglico prepeljati v bolnišnice na hitre ortopedske operacije. Bugno in Massi sta bila med vsemi najbolj prizadeta, odstopil pa je tudi Američan Lemond, čeprav ne zaradi padca. Na vsak način dirka še nima prave osebnosti in živi od vsakodnevnih podvigov manj znanih kolesarjev. Z včerajšnjim napredkom na lestvici so se nedvomno povečale možnosti Švicarja Zimmermanna, ki je že pred startom veljal za enega možnih favoritov. Zanimanje vzbuja tudi Američan Hampsten, ki zaostaja dve minuti in pol, je pa pokazal dobre sposobnosti na vzpetinah. Italijanski upi so trenutno v Visenti-niju, sicer pa imajo Italijani v prvi deseterici le pet kolesarjev. Ambicij ne skriva niti Chioccioli, ki se bo moral pokoriti Saronniju, če bo ta v stanju, da resno napade vrh. Današnja etapa od Capitello Matese do Avezzana bo dolga 178 km. Vsebovala bo štiri vzpone, ki pa niso posebno ostri. Zadnji bo 30 km pred ciljem in po predvidevanju se bo današnja dirka zaključila z množičnim sprintom. CIUDAD MEKICO — Zadnji dan poskusnih voženj za drevišnjo VN Mehike v formuli ena bi se lahko razpletel dramatično. Francoz Alliot je namreč čudežno preživel karambol pri največji hitrosti malo pred ciljno ravnino. S svojim bolidom je tudi močno trčil ob zid, a pilota so povsem nepoškodovanega izvlekli iz skrotovičene pločevine. Toda to ni bila edina zanimivost dneva. Le malo je namreč manjkalo, da bi Berger s svojim ferra-rijem prekinil dosedanji monopol vozil mclaren in prvaku Proštu odvzel drugo mesto na štartnem vrstnem redu. Pilota je po končanih poskusnih vožnjah ločilo le 23 stotink sekunde. V drugem dnevu priprav na dirko nista mclarnova pilota izboljšala svojih časov, a Berger je bil nasprotno za skoraj dve sekundi hitrejši kot v petek. Optimizem ferrarijevih strokovnjakov ni bil odveč. Trdijo, da so zdaj hitrejši na ravninskih delih proge, ker jim je uspelo pridobiti več konjskih moči, pa tudi elektronski mehanizem uravnavanja zloglasnega omejevalnika pritiska turba deluje zdaj bolje. V ospredje prihaja tudi lotus in zadovoljen je bil naposled tudi Piguet, celo njegov malo cenjeni klubski tovariš Nakajima je vozil uspešno. Asfalt je dokaj naguban, zato je proga nevarna, danes bi lahko tudi deževalo. Motorji turbo so nesporni favoriti, saj je proga izredno hitra, krog prevozijo najboljši s povprečno hitrostjo okrog 200 km na uro. Po dolgem času se torej spet obeta zanimiva dirka. 1. vrsta: Senna (BR. - mclaren) 1T7 ’468; Prost (Fr. - mclaren) 1T8"097. 2. vrsta: Berger (Av. - ferrari) 1T8"120; Piguet (Br. - lotus) 1T9"577; 3. vrsta: Alboreto (It. - ferrari) 1T9"626. Nakajima (Jap. - lotus) 1'20"275. 4. vrsta: Cheever (ZDA - arrows) 1'20"451; Nan-nini (It. - benetton) r2,"740. 5. vrsta: Warwick (VB - arrows) T20"755; Ca-pelli (It. - march) 1'21"952; 6. vrsta: Bo-utsen (Bel. - benetton) T22"029; De Ce-saris (It. - rial) 1'22"245. Dietor mladinski prvak TRST — Bolonjski Dietor je mladinski košarkarski državni prvak. V finalu za prvo mesto je sinoči v tržaški športni palači s 87:66 premagal Diva-rese. V finačlu za 3. mesto je Arexons z 80:78 premagal Snaidero, v finalu za 5. mesto pa je Benetton iz Trevisa s 85:64 odpravil tržaški Stefanel. Tenis: odprto mednarodno prvenstvo Francije Smola S. Živojinovica Nogomet: v italijanski B ligi »Obupana« Triestina v Genovi na, Cremonese - Lecce, Genoa - Tries- PARIZ — V polnem teku je odprto teniško prvenstvo Frncije in v tretjem kolu turnirja posameznikov le za las ni prišlo do prave senzacije. Jugoslovan Slobodan Živojinovič je bil pred veliko zmago nad Matsom VVilander-jem, tretjim igralcem na svetu. Živojinovič in Wilander sta morala včeraj samo dopolniti dvoboj, ki je bil dan prej prekinjen zaradi slabega vremena. Po slabi petkovi igri je Jugoslovan včeraj igral kot prerojen. Posebno se je odlikoval z močnimi servisi in očitno je bilo, da je postajal Šved vse bolj živčen. Z drugim setom je Živojinovič včeraj izenačil, nato pa povedel. VVilander je z veliko težavo izenačil na 2:2, odločilni niz pa je izgledal že dobljen za Živojinovica, ki je vodil najprej s 4:1 in nato s 5:3. Pri tem stanju je VVilander nerodno odgovoril na silovit servis in Živojinovič je imel na razpolago edinstveno možnost, da z močnim udarcem odloči srečanje v svojo korist, a VVilander si je opomogel ter s kančkom sreče zmagal. Kon- čni rezultat se je glasil 6:2, 6:7, 3:6, 6:3, 7:5. Do presenečenja je prišlo v ženskem turnirju, kjer je 16-letna Španka San-chez s 6:3 in 7:6 premagala veteranko Chris Evert. Tretje kolo moškega turnirja so med drugimi prestali Lendl, McEnroe, Cash, Česnokov in Agassi. Košarka: finale superpokala SZ - Jugoslavija DORTMUND Jugoslavija in SZ sta današnji finalistki košarkarskega superpokala. Jugoslavija je v polfinalu z lahkoto pregazila ZRN (111:77), medtem ko je ŠZ odpravila Italijo s 111:105, potem ko je slednja po prvem delu igre zaostajala za 20 pik. Italija bo danes igrala za tretje mesto proti ZRN. V prvem dnevu turnirja je Jugoslavija po enem podaljšku s 101:99 premagala Italijo. Nastopili sta še reprezentanci Francije in Nizozemske. Do konca prvenstva manjkajo le štiri kola, Triestina pa je povsem »obupana«. Danes se namreč podaja v Genovo, kjer se bo srečala z domačo ekipo, ki ima le točki več od Cinella in tovarišev in zato tudi precej več možnosti za rešitev od Tržačanov samih. Če pogledamo rep lestvice (Sambene-dettese in Taranto 29, Modena 28, Genoa 27, Barletta 26, Triestina 25 in praktično obsojeni Arezzo 23) vidimo, da je stanje tržaške ekipe resno, saj nazadujejo tri ekipe. Nujno je torej, da Triestina danes zmaga, kar je objektivno zelo težko, ter da iz naslednjih treh tekem (Parma doma, Brescia na tujem in Cremonese doma) iztrže najmanj štiri točke. Udinese bo igral doma proti Padovi, napoveduje pa se mirna tekma, saj obe ekipi nimata več nikakršnih ambicij več. Bologna, ki premočno vodi bo skušala vodstvo še okrepiti, Atalan-ta pa v Brescii mnogo tvega. DANAŠNJI SPORED Bari - Lazio, Bologna - Piacenza, Brescia - Atalanta, Catanzaro - Mode- tina, Messina - Sambenedettese, Parma - Barletta, Taranto - Arezzo, Udinese - Padova. Crvena zvezda - Rad 2:0 V anticipirani tekmi 32. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je včeraj v Beogradu Crvenza zvezda z 2:0 (1:0) premagala Rad. Pred 15 tisoč gledalci sta gole dosegla Cvetkovič (41) in Prosinečki (65). DANAŠNJI SPORED Osijek - Vardar; Sutjeska - Čelik; Željezničar - Rijeka; Hajduk - Velež; Dinamo - Sarajevo; Partizan - Sloboda; Radnički - Budučnost. Angleži ugnali Švicarje LAUSANNE — V prijateljski nogometni tekmi je Anglija pred 10 tisoč gledalci premagala Švico s tesnim izidom 1:0. Odločilen gol je dal v 59. min. Gary Lineker. Po anketi Radia Opčine Arianna Bogateč športnica leta Jadralka Arianna Bogateč je športnica leta po anketi Radia Opčine. Na drugo mesto se je uvrstil kotalkar Samo Kokorovec, tretji pa je košarkar Marko Ban, za najboljšo ekipo je komisija izbrala košarkarje Jadrana. Proglasitev je bila sinoči v prosvetnem domu na Opčinah, kjer je potekala prireditev radia Opčine pod pokroviteljstvom antikvarjata »II Giardino«, celoten izkupiček dobro obiskanega večera pa je namenjen Skladu M. Čuk. Častni gost večera je bil jugoslovanski alpski skakalec Primož Ulaga. O tej uspeli prireditvi bomo še poročali. Cividin izločen RIM — V finale italijanskega rokometnega prvenstva sta se sinoči uvrstili moštvi Brixna in Siracuse. Gasser Speck Bressanone je v povratni polfinalni tekmi v Trstu igral neodločeno 14:14 s Cividinom in tako iz finala izločil Tržačane. Izidi drugje tekme: Ac-gua Fabia Gaeta - Ortigia Siracusa 22:23. Zadnji kvalifikacijski nastop italijanske olimpijske vrste V Islandijo najmanj po točko Konjski šport: turnir »Cittd di Trie ste« Danes zaključek na Opčinah REVKJAVIK — Italijanska olimpijska reprezentanca bo drevi opravila še zadnji kvalifikacijski nastop. Na gostovanju v Islandiji ji je dovolj le točka. Na otoku ob severnem tečaju živi vsega 200 tisoč ljudi, kolikor jih zmore predel kake italijanske metropole. Kljub temu je Islandija premagala reprezentanco _NDR. »Azzurri« se tudi bojijo mraza. Čeprav se bo tekma začela ob 22. uri po italijanskem času (20.00 po krajevni uri), bodo nogometaši igrali pri belem dnevu. Selektor Zoff po poslal na igrišče sledečo postavo: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Colombo, Brio, Cravero, Mauro, Ance-lotti, Carnevale, Romano, Virdis. Renato in Rizzitelli k Romi Z zmago Eindhovna proti Benfici po streljanju enajstmetrovk v finalu pokala prvakov in dodatnege derbija med Juventusom in Torinom, ki je Ju-ventusu omogočil, da si je priboril pravico do nastopa v pokalu UEFA, se je uradna klubska nogometna sezona praktično končala (manjka le še tekma za superpokal), zato pa se je v Italiji neverjetno razživela kupoprodajna borza domačih in tujih nogometašev. Napoli, ki je po revoltu skupine igralcev ob koncu prvenstva napovedal čistko, je že poskrbel za zamenjavo vratarja Garello z Giulianijem od Verone in bivšega reprezentanta Bagnija s Fusijem od Sampdorie. Oba nakupa so uradno potrdili včeraj. Lepo se je okrepila tudi Roma, ki je najela 21-let-nega obetavnega napadalca Rizzitelli-ja, Ceseni pa je v zameno odstopila kar tri igralce, Baronija (25 let), Domi-nija (27) in Agostinija (24). Rimski klub je od brazilskega Fla-menga najel tudi Renata, o katerem pravijo, da je zdaj eden boljših svetovnih napadalcev. Predsednik Viola bo zanj odštel dva milijona dolarjev. Pr- vak Milan bo v prihodnji sezoni nastopil s tremi nizozemskimi tujci. Od lizbonskega Sportinga je najel namreč Franka Rijkaarda, ki je v Milanovem dresu že opravil nekaj uspešnih prijateljskih nastopov. Mestni rival Inter je medtem na tiskovni konferenci predstavil zahodnonemškega reprezentanta Lothara Mattheausa, ki je doslej igral za miinchenški Bayern. Mali klubi pa se morajo zadovoljiti z drobtinicami. Ascoli je tako uradno sporočil nakup 28-letnega branilca zagrebškega Dinama Arslanoviča. Ta bo v italijanskem prvenstvu »nadomestil« rojaka Čopa, ki se po klavrni izkušnji v Empoliju vrača v domovino. Toskanski klub je Bayernu odstopil tudi Šveda Ekstroema. Kaže, da bo Juventus težko prišel do Koemana. Njegov klub Eindhoven, ki ga sponsorizira znana tovarna Philips, denarja res ne potrebuje. Na Opčinah se je včeraj kljub neugodnemu vremenu nadaljevala revija jahalnega športa za nagrado "Citta di Trieste", ki se bo zaključila danes. V prvih preizkušnjah so zmagali Roberto Airoldi, Paola Semintendi, Nata-le Chiadani, Michele della Časa in predstavnika jahalnega krožka iz Vidma Riccardo Cesca in Nicola Pittoni. Včeraj so izvedli dve tekmi, zmagala pa sta Stefano Fertitta in Luciano Campagnano. Danes se bo prireditev nadaljevala ob 9. uri, zadnja serija tekmovanj bo ob 14. Turnir se odvija na vojaškem športnem igrišču ob cesti 202. Košarka: dolarji za Kopickega TURIN — Turinski košarkarski li-gaš San Benedetto je sporočil, da je najel za proihodnjo sezono Američana Josepha Kopickega (206 cm), ki je v prejšnji sezoni igral v Španiji, leto prej pa nekaj tekem tudi v Italiji za Benetton iz Trevisa. Kopicki bo za ig' ranje baje prejel 160 tisoč dolarjev. Vodstvo Bancoroma je medtem za trenerja potrdilo Giancarla Prima. Za Seul še Italija - Kitajska FIRENCE — Moški odbojkarski reprezentanci Italije in Kitajske se bosta 8. junija v Pekingu in 13. v Fi' rencah potegovali za še edino prosto mesto za nastop na olimpijskih igrah v Seulu. Obe moštvi sta se v kvalifik3' cijskem delu uvrstili na drugo mesto v svojih skupinah (Kitajska v Amsterda' mu, Italija v Firencah), bojkot Kube pa jima omogoča, da še upata na nastop v Seulu. Italija je računala, da se bo n® OI uvrstila neposredno, a je v zadnj tekmi turnirja v Firencah s 3:0 (15: • 15:12, 15:3) klonila pred Švedsko. Nagradili najboljše z olimpiade ŠŠT V Borovem športnem centru je bila včeraj slovesna zaključna prireditev letošnje izvedbe osnovnošolske olimpiade, na kateri so nagradili najboljše posameznike. Odigrali so tudi finalno tekmo v igri med dvema ognjema in šola Finžgar je z 2:0 premagala Širok. Tudi naši miniodbojkarji v Tržiču Več kot 5.000 mladih odbojkarjev se bo v 30 italijanskih mestih udeležilo prireditve UISP in Lege Nazionale Pallavolo Giocavolley. V naši deželi bo manifestacija danes zjutraj v Tržiču. Od ekip z Goriškega bodo nastopale tudi postave štandreškega Vala, Briškega griča in 01ympie. Prva srečanja bodo ob 9.30 na igriščih v Ul. Va-lentinis. Danes zamejsko prvenstvo Danes zjutraj, s pričetkom ob 9. uri, bo v Doberdobu, na športnem rekreacijskem centru pri osnovni šoli, zamejsko prvenstvo v mini odbojki. Prven- stvo organizira PD Kras pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Prijavilo se je sedem ekip, dve ekipi imajo Val, Soča in 01ympia, eno pa Kras. Tokrat prvič ni nobene tržaške ekipe. DEŽELNI POKAL Ženske: NPT - Sloga Koimpex 1:3; Sokol Indules - Villacher 0:3. Moški: Bor Cunja Avtoprevoz - Tur-riaco 0:3. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Play-off BREG - SLOGA 0:3 (14:16, 1:15, 9:15) • BLAUPUNKT NAJNOVEJŠI MODELI AVTORADIOV pri 1RIESIE GIR NJDO TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 - 69358 DANES NEDELJA, 29. MAJA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA n 19.00 v tržaški športni palači: Jaclr - INA Ferrara 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, šola Suvich: . Cicibona; 11.00 v Dolini: Breg - lana NOGOMET NARAŠČAJNIKI :e. 10.30 v Dolini: Breg Best - Pnmu 10.30 v Križu: Vesna - Muggesana ZAČETNIKI . BuSa 9.30 v Dolini: Breg Best - Vlva'oeX ' B; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimp r. CGS; 10.30 na Proseku: Primorje -titudo ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA e. 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor -nire Košarka: drevi ob 19.00 v Trstu druga finalna tekma B-2 lige proti Ferrari Jadranovci optimistično razpoloženi Trenutek s prvega finalnega srečanja Ferrara - Jadran Jadranovi košarkarji bodo drevi ob 19. uri v tržaški športni palači igrali drugo finalno tekmo proti moštvu INA Assitalia Ferrara. Kot je znano, so v prvem finalnem srečanju v nedeljo v Ferrari zmagali košarkarji moštva INA s 95:87. V primeru da bi Jadran danes zmagal, bi si priboril možnost tretje in odločilne tekme, ki bo v sredo, 1. junija ob 21.00 v Ferrari. V primeru poraza naših košarkarjev pa bi si Ferrara že danes z izidom 2:0 priborila napredovanje v višjo B-l ligo. Jadranovci so se v tem tednu za današnjo tekmo temeljito pripravili, čeprav so imeli nekaj težav z razpoložljivostjo tržaške športne palače. Zaradi sklepnega dela državnega prvenstva mladincev so morali trenirati ob skoraj »nemogočih urah«. Vadili so namreč v sredo in petek od 13.00 do 15.00. Kljub temu pa so naši fanti nared za današnjo tekmo. Poškodovanih med našimi igralci ni, in to je seveda še kako pomembno pred tako težko preizkušnjo. Jadranovci pa so optimistično razpoloženi pred današnjim bojem. Tehnični vodja in Jadranov pomožni trener Jure Krečič nam je pred današnjo tekmo takole dejal: »Favorita v tem srečanju ni. Zelo važno bo, kako bomo začeli na tej tekmi. Važno bo, če bomo takoj povedli, odvisno bo tudi, kako bodo razpoloženi posamezniki. Skratka, važna bo vsaka podrobnost. Prepričan pa sem, da bo dosti odvisno tudi od navijačev.« In prav navijači, ki so že v nedeljo v Ferrari pokazali svoje navdušenje, navezanost na Jadranovo moštvo, bodo gotovo danes odigrali zelo pomembno vlogo. Prepričani smo, da se bo danes v tržaški športni palači zbralo rekordno število Jadranovih navijačev, ki bodo gotovo ustvarili izredno vzdušje, da bi seveda pomagali svojim košarkarjem na tako težki preizkušnji. Pričakovati pa je tudi večjo skupino navijačev iz Ferrare. Kot že na prvem finalnem srečanju v Ferrari je bilo vedenje navijačev obeh ekip zelo korektno in to pričakujemo tudi na današnji drugi tekmi. Kot nam je že povedal Jure Krečič (in s tem se tudi strinjamo), favorita na današnji tekmi ni. Moštvo Ferrare je že v nedeljo dokazalo, da gre za zelo kakovostno in homogeno celoto, v kateri šibkih točk ni. Precej bo namreč odvisno, če bo našim košarkarjem uspelo zaustaviti visokega in korpulentnega centra Cavallarija, ki je na prvi tekmi delal jadranovcem sive lasi, in to predvsem v prvem polčasu. Zelo težko bo zaustaviti tudi druge košarkarje Ferrare kot prodornega in temperamentnega Bortolona. Nevaren pa je tudi Gur-tner. In kaj reči o Magriju, ki je glavna gonilna sila te ekipe? Jadranovci bodo nedvomno pred zelo težko preizkušnjo, toda prepričani smo, da bodo zmagali in s tem, da si bodo priigrali možnost tretjega srečanja, če bodo ponovili obrambo s tretje polfinalne tekme v San Dona-ju. Po našem je namreč prav obramba ključ za današnjo zmago, (bi) Balinanje: zamejsko prvenstvo Krašovci v vodstvu Bliža se konec prvega dela 8. zamejskega balinarskega prvenstva. V teh dneh pa so ekipe dosegle naslednje izide. ZAOSTALI IZID 6. KOLA: Danica -Kraški dom 2:1 (11:10, 10:11, 11:1). IZIDI 7. KOLA: Gaja - Kraški dom 2:1 (11:8, 11:8, 10:11); Nabrežina - Sokol 3:0 (11:7, 11:6, 11:8); Polet - Kras 0:3 (10:11, 6:11, 7:11); Zarja - Mak 3:0 (11:2, 11:5, 11:6); Danica prosta. IZIDI 8. KOLA: Sokol -Danica 2:1 (10:11, 11:3, 11:7); Kraški dom - Nabrežina 2:1 (11:9, 11:4, 3:11); Mak - Polet 0:3 (1:11, 4:11, 3:11); Kras -Gaja 2:1 (11:10, 11:2, 2:11); Zarja prosta. LESTVICA: Kras 17 točk; Sokol 14; Danica in Nabrežina 13; Gaja in Kraški dom 10; Polet 9 in Mak 2. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 30. T.M.): Danica -Zarja, Polet - Kraški dom, Nabrežina -Mak in Gaja - Sokol; Kras prost. (Z.S.) Poletovci nadaljujejo svojo zmagovito pot Poletov! balinarji nadaljujejo svojo zmagovito pot na pokrajinskem druš-tveneme prvenstvu C kategorije. Njihova zadnja »žrtev« so bili miljski igralci, ki so jih Openci premagali s 4:2. LESTVICA: Polet 10 točk; Muggia 8; Dopolavoro PTT, Borgo Lauro in Pon-zianina 6. (Z. S.) Namizni tenis: na državnem prvenstvu Krasovke so se izkazale Vse tri predstavnice Krasa Globtra-de (Tanja Ravbar, Sonja Milič in Damjana Sedmak) so dokazale svojo kvaliteto na državnem prvenstvu absolutne, druge in tretje kategorije, ki je bilo od 19. do 22. t. m. v Modeni. Dve tretji mesti za dvojico Milič - Sedmak (v drugi in absolutni kategoriji), peto med drugokategornicami za Damjano Sedmak in zelo dobri uvrstitvi dvojic Ravbar - Calin in Ravbar - Saldarini med prvih 16 v Italiji, je dovolj zgovoren dokaz o kakovosti Krasovih igralk. Italijanski namiznoteniški prvak 1988 v absolutni kategoriji je Lorenzo Nannoni, prvakinja Giorgia Zampini, zmagovalni mešani par Piši - Zampini, zmagovalni ženski par Zampini - Bus-nardo, ki je premagal Krasov z 21:13 in 21:17. V absolutni kategoriji je igrala tudi Sedmakova, kjer je bila med drugoka- tegornicami peta. V svoji, drugi kategoriji je premagala C. Semenza in Fa-soltovo. Ustavila jo je šele kasnejša zmagovalka Laura Negrisoli, starejša pionirka, »čudežni otrok z loparjem«, ki že nekaj let trenira v posebno programiranih razmerah. Sonja Milič je v isti kategoriji v drugem kolu naletela na izredno razpoloženo Franzosijevo in za las izgubila (20, -19, -16). V mešanih dvojicah je Miličeva igrala z Gui-dom Pisijem, Sedmakova z Bargagli-jem. V tretji kategorji se je Tanja Ravbar borila v treh setih s staro znanko iz lige Bernistichevo (16, -19, -14) iz zmagovalne ekipe Auer Ora. V paru s Calinovo sta premagali par Mattivi -Bernistich, izgubili pa proti paru Chiz-zolini - Spelta in se uvrstili med prvih šestnajst. Enak rezultat sta dosegla v mešanem paru s Saltarinijem, kjer je bila konkurenca še večja. (JJ) Nogomet: turnir Alpe-Jadran V finalnem srečanju poraz selekcije FJK GORICA — S finalnim srečanjem med reprezentancama Furlanije-Julij-ske krajine in Tridentinske se je v Gorici sklenil prvi nogometni turnir Alpe-Jadran, ki ga je pripravila Deželna uprava ob sodelovanju nogometne zveze. V zanimivem srečanju in po streljanju 11-metrovk so si končno zmago zagotovili nogometaši s Tridentinskega, ki so s 6:4 premagali predstavnike iz naše dežele. V malem finalu pa je reprezentanca Slovenije s 3:0 premagala Veneto. Skirolke: na DP v Pescari tudi Grmada in Mladina Danes se bodo tekmovalci ŠD Grmada in ŠD Mladine udeležili prve preizkušnje državnega prvenstva na skirolkah v Pescari. Grmada bo nastopila s sedmimi, Mladina pa s tremi zastopniki. (E. I.) Tudi letošnji športni dan lepo uspel Z atletskim trobojem za učence 4. in 5. razredov se je sklenil letošnji Športni dan, na katerem so sodelovali učenci vseh slovenskih osnovnih šol z Goriškega. Pobuda, ki je Postala že tradicionalna, je tudi tokrat lepo uspela in potrdila pravilnost izbrane poti. Glede atletskega tekmovanja naj omenimo, da so se ddadi pomerili v treh disciplinah: v teku na 60 m, skoku v daljino ter metu žogice. Med dekleti sta se najbolje izkazali Kristina Jussa in Elena Cettul, med fanti pa sta najboljše rezultate dosegla Davide Gallo in David Pisk. DEKLICE: Tiziana Tomšič, Martina Urdih, Katjuša Zotti, crancesca Bruno, Elizabeta Klede, Verena Čevdek, Valenti-da Florenin, Loretta Ambrosig, Elena Andrian, Šamantha eric, Elena Murenec, Zulejka Devetak, Elisa Petean, Erika erletic, Tamara Frandolič, Sabrina Bruni, Barbara Donda, onia Leghissa, Marisa Boscarol, Elena Cettul, Maria Tagli-vfato, Romina Ferfolja, Maja Lavrenčič, Veronika Lavrenčič, Katjuša Peric, Alessandra Pizzo, Martina Černič, Nataša ernic, Ksenja Devetak, Serena Pellegrin, Zdenka Boškin, . ara Boškin, Vanja Černič, Barbara Cotič, Magda Tomšič, euzia Ferrari, Barbara Cingerli, Ana Černič, Martina Hu-jdar, Michela Korecic, Klementina Koren, Alessandra Posil-P°, Denise Tomažič, Martina Primosig, Susy Dorni, Ema-dela Juretic, Irina Lovisoni, Elisa Riggio, Ivana Di Dio, Zabel Hlede, Patrizia Troncar, Carmen Pelizzo, Cristina . ssa, Šamantha Mosettig, Maja Ožbot, Loredana Pucci, Pa-j a. °lk, Valentina Alban, Erika Dorni, Adriana Humar, Koršič, Petra Miklus, Valentina Devetak, Gaja Grau- nar, Andrejka Hlede, Maja Humar, Sara Terpin, Katerina Devinar, Katja Perše, Katja Bandelli, Federica Černič, Helena Bralni, Sara Budal, Adrijana Lutman, Roberta Lutman, Sara Spessot, Katja Zavadlav, Vanja Bastiani, Vesna Brajnik, Enrica Černič, Erika Lavrenčič, Serena Mucci, Daniela Volk, Šamantha Žara, Tanja Sirk, Sara Anzelin, Melita Bar-betti, Alessia Kuzmin. \ DEČKI: Vasja Peteani, Stefano Zafagnin, Matej Černič, Simon Černič, Matjaž Klemše, Sebastjan Ožbot, Igor Per-kon, Cristiano Tonsig, Dejan Černič, Federico Pellegrin, Manuel Devetak, Fabio Leghissa, Daniel Sobani, Dario Ber-tinazzi, Davide Gergolet, Gabriele Nardon, Pierangelo Pahor, Igor Peric, Daniel Radetti, Marko Pischiutta, Alessan-dro Scarpa, Andrea Farra, Boštjan Ferletic, Aljoša Gergolet, Ivan Gergolet, David Lavrenčič, Dario Lorenzut, Andrej Nanut, David Tomsičj David Cotič, Kristjan Devetak, Peter Figelj, Davide Pisk, Štefan Tommasi, Sergio Tomšič, Boris Pizzolito, David Bandelli, Elia Bastiani, David Cej, Gabriele Gorjan, Luca Komavli, Mitja Primosig, David Musig, Andrea Černigoj, Simon Feri, Jan Leopoli, Dimitri Pintar, Matjaž Pintar, Martin Terpin, Denis Zuljan, Kristijan De Co: melli, Marco Scricchiola, Davide Gallo, Evgen Komjanc, Matej Makuc, Rayan Graunar, Patrik Komjanc, Denis Mize-rit, Martin Pintar, Nikolaj Pintar, Andrej Hladnik, Alex Makuc, Valter Medvešček, David Max Miklus, Valentin Devinar, Edi Feresin, Iztok Princi, Aljoša Sosol, Roberto Valentinčič, Aljoša Jakin, Tomaž Sosol, Dino Bonan, David Klanjšček, Aleš Plesničar, Robert Mucci, Denis Pavio. Košarka: danes turnir prijateljstva Sklep v Ljubljani šr)?anes v Ljubljani v Slovanovem koš« uem Parku Kodeljevo sklepni del kater a. e9a tunhrja prijateljstva, na Tih k6? s°delovalo osem kvalitet-vašk Gotskih moštev iz Slovenije, Hr-PrertK jer naša selekcija ZSŠDI. .Na vin i °dnih tekmah so si naši zagoto-ter POlVtB?R 21 RaUčar FQPr0,.10' Vatta 6' Franci prik LaWPer.foIla' Košuta 2, Peta °sic Vlcr Senica, Igor Lakovi Rt' > M kvizi m- uganke ■*- rebusi •»- križanke w anagrami »v puzzle m- slikovne križanke m- minikrižkraž naši in drugi slikovni kvizi 1 Ime italijanskega filmskega režiserja Bertoluccija? □ Federico □ Bernardo □ Michelangelo 2 Naziv naše revije pevskih zborov? □ Revija zborov □ Primorska poje □ Zbori pojejo 3 Kdo je napisal sloviti roman »Besi«? 4 Društvo, ki je letos osvojilo naslov evropskega košarkarskega prvaka? □ Tracer Milan □ Makabi Tel Aviv □ Aris Solun Ime našega gledališkega režiserja Babiča? 6 □ Janez □ Stane □ Jože Ime ameriškega teniškega igralca Connorsa? □ John □ Jimmy □ Tom Kdor je pravilno odgovori! na vseh šest vprašanj, zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj, je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja 7, kdor na 3 vprašanja 6. Za točen odgovor na samo 2 vprašanji pa je ocena nezadostna. za minipoliglote S minikrižkraž slikovna križanka WATT UREJENA ZBIRKA LISTOV IME DIRKAČA FORM. 1 PROSTA AM. TEN. IGRALEC (JIMMY) SPLET LASI DREVO Z LEPIMI CVETOVI MAST AVSTRIJA, Španija AŠKERČEVO JEDAČA POTOVAL- NI NAČRT TRŽAŠKI DED GEORG TRAKL TKANINE IN PLETENINE ORGAN VIDA KAKOR IT. NOGOMET. PRVOLI. ENOSED OTEPANJE LIKI JAJČASTE OBLIKE IME PEVCA »KING« COLEJA PREPLAH, SPLOŠNA ZMESNJ. SAUD- SKA... IT. PEVKA POVVER VODJA Šport. MOŠTVA AM.PEVEC (FRANKIE) NADE, UPANJA REKA V SZ GORSKI VZPON TONA ORAZIO VECCHI JAPONSKA, ITALIJA LIVNO ZORANA ZEMLJA BIVSl NOGOMETAŠ TRIESTINE TEPCE K, NEUMNEŽ OZNAKA ZA KEM. PRVINO NIKELJ IME JUG. NOG. TRENERJA OSIMA živalska izpopolnjevanka Ugani narisane živali in jih vpiši navpično v lik. V sivih poljih dobiš še eno žival, prav tako tudi na treh poljih, ki so označena s številkami. minifcrižkpaž križanka - evropske reke slikovna križanka VODORAVNO: 1. ploščinska mera, 3. potepuh, nebodigatreba, 8. šolska ocena, 10. reka v Srbiji, pritok Drine, 11. otep slame, 13. moški, korenjak, 14. reka skozi Leningrad, 16. vzvišena pesem, 18. ime pisatelja Cankarja, 21. najdaljša jugoslovanska reka, 23. krilo konjenice, 24. reka skozi Maribor, 25. kratica za televizijo. NAVPIČNO: 1. latinska umetnost, 2. največja nemška reka, 4. kratica za opus, 5. reka pri Štivanu, 6. glej! tu je!, 7. vitezov spremljevalec, 9. velika reka skozi osrčje Evrope, 12. pol pete, 15. osebni zaimek, 16. vpiši OSD, 17. darilo, poklon, 19. nizek ženski pevski glas, 20. pol navade, 22. Anton Vodnik. naš gledališki igralec S pomočjo že vpisanega zloga izpolni besede, tako da boš dobil v sivih poljih priimek našega znanega gledališkega igralca (Joško) na sliki. 1. preprosto orodje, 2. kar se je ulovilo, plen, 3. razpredelek, stolpec, vrsta, 4. sklepna beseda, 5. kruljevec, šepavo delovanje. PRVA ČRKA RIMSK1100 OBALNO PODROČJE VEZNIK ALI KATRAN AUTOMOBILE CLUB D'ITALIA ČEVLJARSKA NIT GA IMATA TUDI SLON IN PRAŠIČ TRŠČICE, TROHE AVSTRALIJA INDONEZIJA STARO- GRŠKO MESTO MINI KRIŽ K RAŽ ČISTA TEŽA SUBJEKTI ORODJE ZA ORANJE III JANEŽ PO LATINSKO V ENA V ANGLEŠČINI GRAM TRAPANI TAJSKA, BELGIJA REKA DEČEK PROSTI... SESTAVKI ■ ininikrižtoaž igra z računalnikom 20 DIMD$<300,5 •> ,r«<:5> : P0K.E53280,2 : P0KE5328 1 ,2 40 F0RK=lTOS:REftDN* + 10 >THEN100 400 ONS+1GOTO700,800,800,600,600,600,300,1000,1200,1600,1600 600 PR INT "LIMIZKANJE "N^(3) * 620 INPUT"^NANI PODATEK«" J I * 640 FORK =1TOR: IFLEFT^vD^kK,S),LEN10DEKS";H: IFH >RTHEN700 720 GOSUB2000:GOSUB3000:GOTO 100 300 R = R + 1 ! H-R ! PR INT"LZia^STAVA S" 323 IFFRE C O > <-63000THENPRINT"SPOMIN PRENATRPAN GOSUB3000:GOTO 100 33 0 FORK =1T05 340 PRI NT " n" N'¥ ( K ? " " D* C H , K > R IGHT* ■: S* ,LEN< D*'! H ,K ) )+2 1 ; 850 INPUT"«";DTvH,K):IFLEN28THEN950 360 HEKTK:GOTO 100 1000 PR INT"LM5I»1FN JAVA Sl" : INPUT" KODEKS" IH: I FH >RTHEN 1000 1320 GOTO920 1200 PRINT"LHaBRISANJE a”5 INPUT"KODEKS"IH! IFH >RTHEN1200 1220 GOSUB2000: INPUT"S=OTRD ITEV=S " J*: IFJ*< > ”S "THEN100 1240 FOR<3= 1T03:D*CH,G> =D¥vR ,Q ) : NEXT: R = R- 1 : GOTO 100 1600 OPEN1,1,<-CHR*<13) 1800 NEXTY,X:CLOSEl:GOTO 100 2000 PRINT"JH