145. številka._Ljubljana, v sredo 27. junija._XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MIR lahaja Tfl»tk dan »v«e>r, isimfti nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■•ter 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse letu 13 gld.t za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ved, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vr&te po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi n hi se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fit v o je na Kongresnem trgn 6t. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lastniki hiš pa ulične tablice. Lastniki neke h Se v Pragi so tožili mestno občino Praško zaradi krčenja laatninske in posestne pravice, ker je na njihovo hišo napravila ulično tablico 8 samočeškim napiBom. O tej tožbi je Praško deželno sodišče z odlokom z dnć 13. mucu t I. uvedlo redno pismeno postopanje. Pravni zastopnik mestne občine se je zoper ta odlok pritožil na višje deželno sodišče, čeg, da o podani tužbi sploh ni dopustno « mi u o postopanje. Višje deželno sodišče je z odločbo z di.o 5 juniju t. I , št. 13 226, pritožbi mestne občine ugodilo, in sicer iz na-Blednjih doslovnih razlogov: sPo § 81. obč nskega statuta Praškega z dnć 27. aprila 1850, dež. zak št. 85, je izvrševanje ceBtne policije izročeno občini, a po zadnjem ud stavku to zakonite določbe si je vlada pridržala pravico nadzorovati to izvrževnuje. Izvrševanje ceBtne policije spada pa po § 78. lit a) rečenegu zakona v naravno področje občini odkazunih nalog. Ta ob« činski statut soglaša popolnoma z zakonom z dne* 5. marca 1862, drž. zale. št. 18, 8 katerim so se normirale temeljne določbe glede uredbe občinskih zadev, in po katerega zukona čl. V., odstavku 3 spada v samostojno področje občine skrb za vzdrževanje občiaskh ulic, cest, trgov in mostov, kakor za varnost in lahkoto prometa po ulicah in vodah ter poljska policiju. Ker pa torej ni dvomiti, da ima priredba ulične tablice na privatni hiši s h t r a u i občino samo namen, olajšati hojo in vožajo po ulicah, zato je dotična u a prava občine čin, ki spada v eksekutivo nje naravnega področja, katerega nadzorovnujo pristoja upravnim oblastvom, kakor je razvidno iz člena 81 , zadnji odstavek zakona z dre 27. aprila 1850, št. 85, in člena XXIII zakona z die 5. marca 1862, št. 18 drž. zak.; sodno postopanje jo torej o tem nedopustno tu tako je bilo tožbo po § u 1. civ. jurisd. norme uradoma zavrniti." Višje deželno sodišče Prusko je torej govorilo! Zavzelo je glede vprašanja o javn.h napisih povsem drugo stališče, kakor češko nam- stuištvo in Praško LISTEK. F e n i č k a. Povest. Ruski Bpisal G. P. Danilovakij. Poslovenil J. J. Kogej. I. (Dalje.) Fenička je sprejela vse darove z ljubkim smehljajem in z nekakim posebno svečanostaim čuvstvom radosti, poljubivši ramena svojih darovalk in v Btoterikrat ganivši vse s svojo ljubeznivostjo, bojazljivostjo, rudečico, s svojimi polnimi lici in mlado postavo. Tovarišice so obljubavale Fenički in ona njim »ljubezen in zvestobo do smrti", obeča-vale so si, da hudo pisale druga drugi o vsem, vsem, in često, često, — pri koji priložnosti se je knje-ginja Rajisa Vonzkovska celo uklala v prst in b krvjo napisala jej na košček papirja: ,V revah in nadlogah daj mi priložnost, da ti pomorem, in jaz ti vse Žrtvujem, vse storim, da ti bodem le koristna!" Fenička vzela je b seboj na pot nedokončano delo Meri KahnoviČ „broderie anglaiso-, preskrbela se je z nekaj posebno važnim, z romanom Pavla- F<5 val j a, katerega jej je dala neka tovarišica, policijsko ravnateljstvo. Sodišča imajo po tej odločbi odrekati svojo pomoč tistim hišnim posestnikom, ki se branijo uličnih tablic, katere določi mestna občina. Vprašanje sploh ni zasebno pravno, ampak je upravnega značaja, tako da niso dopustne tožbe zaradi motene posesti ali tožbe, ki temelje v lastnini hiš. Če se to vprašanje isto tako reši tudi pri zadnji instanci, to je pred najvišjim sodiščem — in do tja gotovo pride — potem bo Praška občina obvarovana ob-jeetuosti nemških hišnih posestnikov. Pa tudi Ljubljana! Njen občinski svet je z znanim sklepom jako kulantno postopal, ko je odredil, naj se naj prej vprašajo v.si hišni posestniki, ali znabiti ugovarjajo zoper nameravane samoslovenske tablice pri svojih hišah. Po nazorih višjega sodišča v Pragi takega vprašanja niti treba ni bilo, ker sodne pravde sploh niso dopustne, kakeršne je občina Ljubljanska imela pred očmi oziraje bo na prece-dense prvih sodnih instanc v Pragi. Ravno, ko to pišemo, čujemo, da je zagrizena nemška klika vrgla svoje mreže čez hišne posestnike, katere nagovarja, roti in lovi, naj podpišejo tiskani protest zoper samoslovenske hišne tablce. Naj bodo Slovenci oprezni in odločni! Saj je Še odprto vprašanje, ali bode sploh treba ozirati so na nagajive take proteste ! Bržkone bodo ti protesti Bamo dober materijal, da konečno spoznamo nemške in nemšku-tarske demonstrante v tem našem slovenskem mi'stu, in da si jib potem — za zmiraj zapamtimo! Dogodbe na Francoskem. Francija žaluje pri krsti umorjenega predsednika. Mrtvaški sprevod v Lyonu je bil velečasten. Z vseh biš eo vihrale črne zastave, prebivalstvo z malimi izjemami je obleklo črno obleko. Za krsto so šli pokojnikovi sinovi, na kolodvoru pa je čakala gospa Caruotova s svojo hčerjo. Ko so krsto spravili v vagon, sedli so Carnotovi sorodniki in adju-tanti v poseben vlak, vsi uavzočniki so se odkrili iu vlak je odpeljal umorjenega predsednika. V Parizu je čakalo na stotisoče Ijudij vlak, ki je dospel tja po tretji uri zjutraj. Ko se je truplo prepeljalo v palačo E y*6e, kjer stanuje predsednik, odkrili so se vsi ljudje in celo stari vojaki so bridko jokali. Carnot še ni položen na mrtvaški oder. Pogreb bo v soboto ali v nedeljo. Vlada bo dala prirediti pogreb na državne troške in bo dala krsto postaviti v Panthćon, kjer počivajo najodlič-nejSi francoski velmoži. Parlament je res velečastno izrazil svojo žalost nad smrtjo Garnota. V poslanski zbornici so poslanci stoje" in vidno ginjeni poslušali predsednika Casimir-Perierja, ki je s preprostimi, srce pretreau-jnčimi besedami naznanil Carootovo smrt. V senatu je predsednik Challemel-Lacour analizoval vodilne ideje Carnotove delavnosti in slavil pokojnika kot uzornega rodoljuba. Koj po Carnotovi smrti je vlada v nekaterib urah konsignirala vse vojaštvo in vzdržuje red in mir z železno pestjo. Ali razburjenost prebivalstva rane z elementarno silo in ljudska jeza se obrača zoper Italijane. V Lyonu in v nekaterih drugih južnofrancoskih mestih primerili so Be že večji izgredi in vlada misli tam razglasiti obsedno stanje, da zamore vzdržati red. V Lyonu so ljudje bodeč v Bkupineh z zastavami napadali razne italijanske kavarne in prodajalnice in vse pobili, ponekod tudi ogenj zanetili. Naskočili so vse italijanske društvene lokale iu društveno poslopje italijanskih pevcev. Zmetali bo vse pohištvo na ulico, je polili s pe-troljem in užgali. Tako se je zgodilo tudi ružnim privatnim italijanskim hišam. Ko »e je odpeljalo z vlakom Garuntovo truplo, drvilo se je na tisoče Ijudij po ulicah kličoč: Maščujmo Cirnota! Smrt morilcem! Naskakovali so prodsjslnice in stanovanja Italijanov in vse pobili in požgali. Pred italijanskim konzulatom stoji večji oddelek vojakov. Tudi v drugih mest h bo že nastale rabuke, tako v Saint-Foueu pri Lyonu. V Toulonu je neki Italijan sramotil Car-nota in so ga pomorščaki ubili. V raznih krajih so podjetniki odpustili vse italijanske delavce, da preprečijo poboje. Preiskava proti morilcu be neutrudno nadaljuje. Poroča se, da je Cesario Giovauni Santo unet anarhist. Predno je prišel v Lyon, se je mudil v in odpeljala se je z mislijo: .Revščina ni lepa reč in, kakor pravijo, dovolj zoperna; a jaz se potrudim, da napravim starim roditeljem zlate dni in ure, da bode raj v borni koči! O, da, potrudim se! . . ." Mej potjo je odprla knjigo v tresočem, temnem pokritem vozu žida, zaznamovala novo stran z nekim pletilora, popravila si obleko iu pogledala na očeta. Ta je moli o Bedel v kotu voza, vtaknil nos v vratnik in čmerno gledal skozi okno na cesto. * Kaj si je neki mislil ta trenutek? Pri prvem sestanku s hčerjo, ko so ga privedli zvečer pri jasni svetlobi avetilnic po dolgi preprogi v dvorano, zdelo se mu je, da se mu je prikazala, ako že ne sama pravljiška boginja, pa vsaj kraljica vila. Tako krasna in brhka se mu je zdela njegova lastna hči, njegova Fenička. In skoro bi jej bil celo poljubil roko, skoro jo je nehote" prosil oproščenja, kakor da je kaj zakrivil, in potem je strmo strmo gledal na njo, smehljal Be in Škripajo s tobačnico pripravljal se, da bi jej povedal nekaj posebno milega. A beseda mu ni šla z je?ika; zaman je iskal v potezah plašne in po njegovem mnenji ljubeznive deklice poteze bivše Feničke. A druge deklice, hčerke knezov in pome-ščikov, generalov in priseduikov, o katerih mu je pripovedoval, predno je priš'a njegova hči, gosto- I besedni zraven njega sedeči sosed, hodile so mimo Feničke in pošiljale jej časih smehljaje, časih posebne znake ljubezni, prijateljstva in jednakosti. In radoval se je na tihem Ivan Grigorjevič: glejte ju no našo Uimko, kako zaupna prijateljica zna biti!" S takimi čuvstvi odpravil se je tudi na pot. A že na poli se je dokaj zamislil, obžalujć, da je odpotoval brez svečanosti v priprostem židovskem vosu, in da bi bilo boljše, da bi bil kupil na kak način drožko ali koleselj in konje, da bi oblekel hčerko v vse obleke, katere je dobila v dar, in tako pripeljal domov — češ, veselite se je, divne krasu ti c»« ! Doma je pa ni čakalo ničesar dobrega. Povrnila sta bo domov v praznik po kosilu, ko Bta obedovala in preoblekla se v bližnji krčmi, miBleč, da bo doma gosti. Kakor ptičica je skočila Fenička z voza, popravila bi obleko, vzela rudeč svilen robec, katerega je prihranila v dar materi, in naglo smuknila v vežo. — Nikar, hčerka, počakaj, ne hodi noter: mati spi po kosilu; lehko bi jo razsrdila. — Ne, ne, videti hočem mamico, mamico! . . . In stopila je v temno sobo, koje oknice bo zakrivale muhe, kjer je počivala starka. Nagnila se je k njenim nagubančenim licem in ne z roko, tem- Parizu in tam stanoval pri nekem italijanskem trgovcu. Glasom poročil Pariških listov rekel je preiskovalni sodnik nekemu časnikarja, da je bil Santo zapleten v boj, ki se je lani vršil mej francoskimi in italijanskimi delavci f Aifoes-Morteso ia da je hotel aaičevsti M asm o nsmresue esarbiste, ampak tudi svoja pri Algose-Mor test pobil« rojake. Že vitraj smo ko o »tatov al i, da ao vsi vladarji in sploh vsi javni visoki faakcijonarji izrazili Iran* coski vladi svoje sožslje. Italijane pa žaaa strah, da kolikor sijajaaje pokažejo, kako jim jt žal, da je bil Carnot umorjen, la da ja to storil Italija«. V vseh ineatih priredile so se, najbrž po naročilu vlade, manifestacije pred francoskim konzulatom; na vseh javnih poslopjih so razobešeoe črne zastave, vsi listi povdarjajo simpatije Italijanov za Francijo ia pravijo, da morilec ni Italijan, da je kot anarhist brezdomovinec, divja zver, ki nikdar ne more ravnati v imeni italijanskega naroda, zato tudi narod ne more biti odgovoren za njegov zločin. Politična situvacija je kaj resna Razburjenost prebivalstva je tolika, da bi lahko nastalo mogočno gibanje proti tujcem sploh, zlasti proti Nemcem, in to bi moglo prouzročili komplikacije, katerih posle-dice bi bile nedogledne. Na srečo je vlada pripravljena za vsak slučaj. Tudi negotovost glede izida današnje volitve predseduika ne upliva ugodno. Na-sprotstvo mej strankami so tako velika, kandidatov pa je cela vrsta. Prvi je Casunir-Perier, simpatičen, korekten mož. On je kandidat oportunistov, precej priljubljen, ali radikalci ga ne marajo in se ustavljajo njega izvolitvi. Njihov kandidat je lirisson, odločen daai zmeren republikanec, vsi ga čislajo, tudi nasprotniki. Tretji kandidat je ministerski predsednik Dupuy, jako popularen mož, odkar je dokazal svojo hladnokrvnost, ko se je zgodil atentat na zbornico. Zanj dela ves vladni aparat Kandidat je tudi Conatans, energičen, neustrašen mož, pre-magalec Buulangerja. Carnot ga je sovražil is vsega srca. Oglasil je kandidaturo tudi posl. Meline, glavni urednik lista »Republ:que Fran^aise", isto tako 82-letni seoator Arago. Najvažnejši kandidati so Cssimir-Perier, Brisson in Dupuy. Pri prvi volitvi se bodo glasovi tako razcepili, da ne dobi nihče večine. Kako pojde drugič ali tretjič, o tem se nič ne ve Odločilno bode, kako bodo glasovali senatorji iu pa monarhiatični poslanci. Morda zmaga tudi kdo, ki sedaj aiti kandidat ni. Saj je bil tudi Carnot voljen, ko ni bilo moči zjediniti ae glede kakega kandidata. Največ upanja ima Se Dupuy Politični razgled. Notraiije dežele. V Ljubljani, 27. junija. Zanimiva sodba. Nekdanji »leibjournal" grofa Taafl a, Dunajska »Moutagsrevoe", je v zadnji številki priobčila prav zanimivo sodbo o sedanji vladi in nje finančni upravi. List konBtatuje, da s> bili državni dohodki v prvem semestru letošnjega leta dosti slabi, zlasti so neposredni davki nesli manj kakor se je pričakovalo, in očita pl. Plenerju, da je tako radodaren, kakor pred njim še noben avstrijski fluančni miniBter, niti njegov več z nežnim poljubom je zbudila svojo mater. Oče ni brez vzroka zadrževal hčer: iz mamice je smrdelo žganje. Povedali smo že, da je bil praznik in popoludne. Muti je odprla svoje motne, brezsvet-lobne oči in ni se mogla dolgo zavedati, naposled si je obrisala usta, ustala in popravila na glavi robec, rekši: — A, to si ti, Himka! Dobro, da si prišla, samo slabo, da si brez potrebe zbudila mater. Tega ne stori več! Tega vas menda niso učili tam, kjer si bila ti! Uči je bila v zadregi. — No, — začela je bolj laskavo mati: — daj, da te občudujem, kaka si postala! Odprli so okna. Starka je ogledovala izprva srpu vse dele podarjenega robca, potem hčerko, napila se poslej vode, pregledavala in pretipavala vse hčerkine obleke in knjige, perilo in raz se malenkosti. Naposled se je zamislila, šla na kriljce, sedla tam z rokami navskriž, zazevnila in prekrižala si usta ter dejala: — Morda si se navadila, hčerka, piti čaj in ga hočeš tudi sedaj? — Ne, mamiba, ne zahtevam; ako ga bodete pili vi, potem že tudi jaz. (Dalje prih.) lastni oče ne. Vlada ao zanaša aa davčno reformo, slasti st> personalno dohod ari no, dasi je davčni odsek is prvotnega načrta odstranil vse, kar bi bilo v korist .malemu motu" in bi bilo količkaj zabolelo liberalne, konservativna i« poljske saootjano. S tem SJfeonom se ne da dosti dossei. Koalicija valja teti voe, nego morej« sanjo plačati avstrijski davkopla-tevalci Veliko mlaisterstvo store osičiti kako politično vprašanje, ssisisterstvo brez programa p« oni* fttjo Številke. Mialaterstva, ki bi tako aič programa ittolo, kakor sedanje, še si Imela Avstrija. iMjemno stanj* o Pragi* Zadnje dni |s bilo v rasnih Ustih citati, da jo teški nameatnik graf Tkan rone I akcijskem a odboru ia priredbo češko stuogrtaiao razatavn f Pragi, da se bode izjemno stanje še tekom letošnjega leta razveljavilo. Tudi mi smo to vest zabeležili. Sedaj pa javljajo oficijozni listi, da ni resnična, da namestnik o izjemnem stanju sploh govoril ni, in da vlada kar nič ne misli razveljaviti izjemnih naredeb. Ogerska zbornica. Poslanska zbornica ogerska je rešila novo cerkvenopolitično predlogo, zakon o verski svobodi. Debata je bila nevažna. Samo neki duhovnik je izrazil principijelne pomisleke, neki drugi poslanec pa se je izrekel zoper določbo, da je tudi brec-veretvo dovoljeno in priznano. Za to predlogo pride na vrsto načrt zikona o verski vzgoji otrok in o recepciji Židov. Sodi se, da dožene sbornica vsa razprave VBaj do začetka meseca julija. Vnanje države. Zoper anarhiste. Umor predsednika Carnota je zopet napotil razne vladajoče politike, da so jeli premišljati o mejnarodnih dogovorih za preganjanje anarhistov. Ideja je dobra in samo želeti bi bilo, da se izvrši, ali s tem še ne bo dovolj storjeno, skrbeti je tudi treba, da ne bodo ljudje nezadovoljni. Vrste anarhistov se množe največ iz tistih krogov, ki so obupali nad socijalnim redom. Naj se socijalni red premeni, naj se odpravijo vsaj najhujše krivice, pa ae ne bodo anarhisti tako množili, kakor dandanes. Posamnih lopovov pa ni nikdar nedostajalo, saj Carnot ni bil prvi vladar, ki je storil smrt na tako tragičen način. Gladstone. Stari vodja angleške liberalne stranke, Glad stone, ta največji državnik 19 veka, je te dni izjavil, da ae misli odreči političnemu življenju in da ga ne bo več v parlament. Oziri na zdravje, zlasti na oslabele oči, so napotile Gladstonea, da se je odpovedal mandatu za okraj Midlethovvn. Z Glad-stoneom je izgubil angleški parlament najodličnej-šega svojega člana, genijslnega, pravičnega in poštenega državnika. Maroške hotnatije. Vsi maroški rodovi so se podvrgli novemu sultanu Abd el-Azizu iu ga priznali svojim legitimnim vladarjem. Is ssčetka so se nekateri rodovi pač pripravljali na upor, a udali so se, videvši, da stoje Vazanci in Zedajci na sultanovi strani. Neki »prorok", ki je okolu Taogerja hujskal ljudi na upor, je hitro odnehal, ko mu je dal zapovednik odšteti petindvajset batin. Sploh ao bile vse vesti o upornih rodovih pretirane. Pravega upora ni bilo nikjer, in nevarnost za evropski mir bo videli samo diplo-matje. Dopisi. Iz (norice, 25 junija [Izv. dop.] (Volilo shod) vrćil se je včeraj v Šempasu. Sklical ga je državni poslanec dr. Anton Gregorčič, ki je poročal o svojem in delovanju svojega tovariša grofa A freda Coroninija. — Šempasci so se svečano pripravili na shod. Poslanci Gregorčič, Coronini in dr. Rojic bo bili sprejeti s streljanjem topičev. Posl. Gregorčič je v obširnem govoru pojasnjeval politične razmere od 1. 1891. naprej, zakaj sta z grofom C vstopila v Huhenvvartov klub, zakaj potem izstopila, kakošnih načel se držita, kako sta doslej skušala koristiti svojemu narodu. — Poslušalo je okolu 800 oseb. Občinstvo je burno pritrjevalo. — Župnik Berlot je govoril proti žalostnim razmeram pri porotah, ki so uprav zdaj pri nas najbolj skeleče vprašanje. Gusp. pl. M o n a r i je pa govoril o naši s v i I o r e j i, ki silno propada, ker nima skoro nikake cene (60 kr. kilol) in je listje neprimerno drago, ker ga kupujejo pri naa tudi svilorejci iz Italije. — Poslanec dr. G. je obema govornikoma pojasnil stališče, katero zavzemata poslanca k izpro-ženim vprašanjem. Oglasil ae je k besedi gosp. Job. F a g a n e I, bivši deželni poslanec, ki ja v krasnem govoru razvijal težnje slovenskega naroda, pripovedoval, kaj vse nas tlači, a vlada nima za nas ne razuma ne Brca, če tudi smo — državna potreba. Govornik pravi, da mi tarnamo in javkamo, a pomoči ni od nikoder — in bolje ne bo za nas, dokler ne bomo vsi južni Slovani združeni v okviru te državevjedno samo upravno telo. (Viharno pritrjevanje Klici: To zahtevamo, to hočemo!) Polaga poslancema na srce, naj delujeta v tam zmistu, zahvali ju sa njiju uzorno delovanje is predlaga pristorao resolucijo, (priobčili smo jo to včeraj. O pesi. ared ) Resolucijo je bsl« s vihar-Simi ti vio-klici soglasne sprejeta. — Dr. A. G. zahvali shod na Iskasosesi gaupaojo In stod isključi. — Potem se js vrlila doojača zetova. DesaoČi pevci so izborno peli, veselica! odaek fQorieaO|a Sokola" js po poskrbel deklamaoife, igro ia Šaljiv ptiSor. — Ko ao poslanci odlll, jih je Ijnistvo sapet hvaležno pozdravljale. Ia Iatre, 25. leaifa. [Uv. dop ] (Občinske volitve v Buzetu.) Danes so ne začele vršiti v Buzetu, v jedni največjih isterakih kmetskih občin, občinske volitve. To je bila tretja volilna d6')a, odkar ao imeli Hrvatje občinsko upravo v tej občini v svojih rokah. Mislilo sa je torej, da je mala peščica Italijanov v mestu Buzetu, katera je poprej 8 pomočjo Draguških renegatov v Buzetu gospodovala, sprevidela, da jej je tu za vselej odklenkalo. Sicer bi pa Buzetaki Italijani sami ob sebi tudi ničesar ne začeli, ker so materijalno skoro popolnoma propadli in vsled tega pri kmetu tudi ves ugled izgubili. Zidnja zmaga Pazinskih Italijanov v upravni svet davčne občine Pazin, ki pa nima nobene posebne politične važnosti, osokolila je intorake Italijane sploh, da se je v njih porodila želja, pridobiti si zopet izgubljene postojanke. — Da se pa po njih za-početji zanašajo na pomoč koalicijske vlade, razume se samo po sebi. Zategadelj bode v Buzetu huda volilna borba. Glavna opora hrvatske strauke v tej občini so Čiči velike Lariške župnije. Ko je hivatska Btranka prvikrat dobila v svoje roke to postojanko, trajale so volitve dan in noč. Takrat so Ciči v pravem pomenu besede oblegali Buzet. Ker so namreč njihova sela tri do štiri ure oddaljena od Buzeta in so volitve vsak dan bo vršile do pozne noči, celo do polnoči in bo drugi dan zopet se nadaljevale, prespali so čiči cele noči pod milim nebom okoli Buzeta. Buzečani, da bi jih odpravili, dati jim niso hoteli ni sa novce kruha ni drugih jedil, a Ciči se niso dali niti s tem odpraviti, vrle Č tke donašale so jim živeža od doma po tri do štiri ure daleč in zmaga je bila konečno — ujihova. Ako je bilo torej Čičem tedaj toliko mar, da so se tako junaško in požrtvovalno borili, da so izpulili Italijanom iz rok občinsko upravo, potem se smemo nadejati, da si ne bodo pustili tako lahko vzeti iz rok — tako težko pridobljenega občinskega gospodarstva. Domače stvari. — (Pravda T o n k l i - „S o Ča".) Iz Gorice nam poročajo, da dr. Tonkli in urednik „Soče" ata »izvensodno pogodila za obe stranki povsem častno". To pa iz sledečih uzrokov : 1. ker bi ue bilo mogoče sestaviti slovenske porotne klopi (od 12 Slovuncev so 4 bolni,) a pred laškimi ali mesenimi porotniki se nočeta pravdati; 2. ker ae je vitez Tonkli izjavil, da nima več ni-kakih političnih nspiracij in da je njegovo politično Življenje sklenjeno. Tak uačiu poravnave je sa obe stranki časten. Pred porotniki bi g ep. vitez Tonkli gotovo ne bil našel tega, kar je menil iskati, sicer pa je zdaj politično mrtev, a »De mortuis nil nisi bene!" Na drugem polju lahko še veliko koristi svojemu narodu, kajti goriški Slovenci potrebujejo narodnih odvetnikov, ki bi reševali slovenske žrtve iz židovskih rok. Da se je poravnala ta zadeva, smo zadovoljni tudi mi, ker se je s tem o pravem času zaprečil — Škandal, ki bi se bil razgrnil pred škodoželjnimi očmf zagrizenih Lahonov. — (Občni zbor »Glasbene Matice") bode po § 8. spremenjenih društvenih pravil dne 11. julija ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi — odbor. — (»Slavceva" desetletnica) Po vršečih ae pripravah sodeč obuta postati desetletni jubilej vrlega „Slavca* prav lepa narodna slavnoat. V prvi vrsti sešli se bodo due 7. in 8. julija pevci slovenski v beli Ljubljani na skupno posvetovanje, kako je vravnati v bodoče prospeh pevskih društev pod jednotnim vodstvom; na drugi strani pa se bode zopet nudila prijetna prilika sestati se a bratskimi sodrugi iz kraljevine Hrvatske. Z ozirom na to ae je nadejati, da se tako slovensko rodoljubno občinstvo, kakor tudi mili bratje onostran Sotle mnogobrojno odzovejo »Slavčevemu* povabilu. Za koncert dne 7. julija posrečilo se je pridobiti dve izborni pevski sili in sicer koaservatoristiajo gdčno. Vrhunčevo is ,0'jiČilsvoJ Jiilott »l*tb oi i>l sailoisa ^{la-oi-Rlv^i opernega pevca gosp. Josipa Nollija. Deklamacijo prologa je obljubila prevzeti gosp ca Kremžarjeva. V raznih drnzih točkah nastopita tudi prignana nada pevca gg- Ivan Meden in A. Pucibar. Spremljevanje na klavirji prevzel je rade volje pijanist gospod Hiftmeister, vodja zborom pa je delavni društveni pevovodja gospod Srečko Steguar Vstopnice b koncertu prodajale ae bodo v trafiki g. Č e š a r k a v Šelenburgovih ulc«h. Vsi tisti p. i. posestniki lož, ki morda sami ne bodo utegnili poaetiti koncerta, ae uli u Ino prosijo, naj blago vole prepustiti dotične lože »Slavčevemu" odboru. Nadejati se je, da se »Slavčeva" desetletnica, ki je letos itak jedino večje narodno slavlje v beli Ljubljani, prav imenitno izvidi in obnese in opozarjamo radi tega na isto vse narodno slovensko občinstvo. — (Ustanovna slavoost „Sokola") v Postojiui vršila se bod*, kakor se je bilo že naznanilo, 6. avgusta 1. I. Ljubljanski »Sokol1 priredil bode ob tej priliki svoj II. letošnji izlet Da bode mogoče tudi drugim društvom udeležiti se tega narodnopomumbuega praznika, opozarjajo se že danes vsa narodna društva, da oziraje se na to slavnost urede vse veselice tako, da bode vsestranska udeležba mogoča. Pomen ustanovljenja novega sokol-skega društva v sredini zavedne Notranjske vedel bodo ceniti VBitk, kdor pozna upliv sokolskih društev na prohujo narodnega duha in narodne zaveBti. Sokoli in prijatelji sokolske ideje, na svidenje dne 5. avgusta I. I. v PoBtojini 1 — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Gg. Lud. Špil ar iu Mat. Penko v Št. Petru kot zgubo pri igri »balinc" 1 krono. — Živila! — (Za »Narodni Dom") v Ljubljani je poslala uredništvu našega lista: Gdčna Milka Rozmanova 5 kron, nabrane v veseli družbi na Kresovi večer na Drenikovem vrhu. — Živeli rodoljubni darovalci in ujih nasledniki! — (Slavnostna številka »Hrvatske") nam ni došla danes. Bržkone jo je v proslavo narodne slavnosti zadela običajna usoda hrvatskih opozicijonaln.h listov. —(Državni izpiti za gozdarje in za g o z dno v ars t v ono in tehnično po-možno službo.) Prošnje za pripust k tem izpitom, kakor k onim za lovsko in lovakovarstveno Blužbu je vložiti najdalje do dne 31. julija pri dež. vladi v Ljubljani. — (S tari srebrni drobiž po dvajset oovčičev in bakreni po štiri novci č e) ima veljavo samo še do konca tega leta. Z dnem 1. januvarija 1895 ne bode več v prometu. OJ dne 1. julija t. 1. naprej ne smejo c. kr. blagajnice in uradi več izdajati te vrste drobiža. I)» dne 31. decembra tega leta pa morajo vzprejemati za plačila take novce ali jih tudi zamenjavati proti drugim. OJ novega leta 1895. naprej pa nima država nobene dolžnosti vzprejemati ali zamenjavati iz prometa potegnene novce. — (Luknjasti srebrni goldinarji.) Ker državne biagajuice nečejo vzprejemati luknjastih goldinarjev, trpe mnogi trgovci vsled tega čutuo škodo. Mnogokrat morajo namreč iz trgovskih ozirov vzprejemati tako goldinarie za polno ceno, prodajo pa jih le po 60 kr. kakemu zlatarju. Došle so torej na fin ministerstvo iz raznih krajev prošnje, naj odredi, da bodo vzprojemale državne blagajnica take luknjaste goldinurje vsaj a primerno majhuo izgubo. — (Poštne stvari.) Poštnina za poštne zavoje do 3 kilogramov brez zaznamovane vrednosti se je znižala ua 50 novčičev namestu dosedanjih 63 novčičev za pošiljatve v Srbijo. — (Cen. kr. glavno ravnateljstvo a v s t r. -drž. želecnic) javlja , da se bode uvedel dodatek VI januvarski izdaji glavne tar fe za blago na ces kr. avstr. državnih Železnicah, ki zadobi veljavnost z dnem 1. julijem 1894 — (Utopljenec,) ki bo ga nedavno po-teguili iz Ljubljanice in ki so ga ljudje prvotno smatrali za izginulega Medičarja, je bil neki Jožef Sčurk iz Rogatca v Ljubljauski okolici, star 33 let. Malo prej služil je za hlapca na bivši Mali-jevi pristavi pod Golovcem. — (Domača živinoreja.) Težke naše gorenjske konje hodijo vedno bolj kupovat tuji kupci. Celo z Nemškega jih radi jemljo, ker jih dobro rabijo za konjske tramvaje. — (Poskusen samomor) V Senčurji pri Kranji prerezal si je 50etni posestnik Jurij B. v kleti s koso vrat ia žila na obeh rokah. Rešila ga je smrti še v pravem času 18 letna hči. Veader so rane tako globoke, da bode težko okreval. — (»Delavako bralno in pevsko društvo v Mariboru) priredi svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dae 1. julija 1894 v prostorih hotela »Grzherzog Johaua" v Mariboru. Začetek ob V38. uri zvečer. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor sklicatelja. 2. Zakaj in čemu snujemo društvo; govori gospod Drag. Hribar iz Celja. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev stalnega odbora in pregledovalcev računov. 5. Rtzui nasveti in predlogi. Po zborovanju vrši se prosta zabava, pri kateri poje možki zbor. — Opozarjamo vse slovenske rodoljube na prošnjo novega društva, katero smo prijavili v včerajšnji številki. Naj bi novo društvo, ki je velicega pomena za razvoj slovenskega življa v Mariboru, našlo prav obilo gmotne in duševne podpore v vBeh narodnih krogib. Saj ravno v Mariboru, skoro na meji slovenetva, poslednja leta gine slovenski jezik preveč ne samo v mestu nego tudi v okolici. Zato prav prisrčno pozdravljamo novega boriica za slovenstvo, ždeč mu, da najde povsod obilo podpornikov in se krepko razvija na potujčenih domačih tleh. Narodnega dela čaka ga obilo. — (Svilodni trg) se je pričel v Gorici. Kupčija pa jo tako slaba, da ne more biti slabeja in se res sviloreja več ne izplačuje. Kilogram ko konov se prodaja po 80 novč. do 1 gld 20 novč. — Na Hrvatskem pa je nastalo veliko pomanjkanje murbinega perja in gre mnogo sviloprejk v nič, ker ljudje nimajo perja za krmljenje. Ogerski najemniki so razdelili mnogo več jajčic, nego se more preraditi črvov, zdaj pa imajo ljudje po vsem trudu velikansko škodo. — (PoBvečenje novega škola za otok Krk) prevzv. mon-igr. Andreja Sterka se je vršilo na slovesen način minulo nedeljo v Trstu v cerkvi sv. Justa. C-rkvene obreda je vodil prevzv. knezonadškof Goriški irngr. dr. Z o r n , navzoči pa so bili knezoškof L u h 1 j a n - k i msgr. dr. M i a b i j a , škof Tržaško Koprski msgr. dr. Glavina in škol Poretka Puljski msgr. dr. F 1 a p p. Slavnosti ee je udeležila v- lika množica ljudstva. — (Slovanska čitalnica v Trstu) priredi av. Petra ia Pavla dan 29. t. m. izlet v Na-brezino. Pri zabavi v Nabrežini v gostilni g. župana J. Tauceta sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo „Nabrežina". Odhod iz Trsta z zabavnim vlakom ob 4 uri 25 min. popoludno. Povratek iz Nabrežine ob polu 11. uri ponoči. — (Prileten samomorilec.) V Trstu ee je obesil v svoji sobi 731etni mizar K. Vinzencicb. Bržkone se jo ubogemu starčku zmešalo, da je segel po svojem življenji. — (Morski volkovi v Trstu.) Dne 23 t. m. so se prikazali prav blizu zadujega konca Terezijanskega pomola v Trstu trije morski volkovi. V morji kopajočim se je treba torej biti previdnem. — (P o s k u š e n cerkveni rop) V noči dne 24. t. m. so vlomili tatovi v cerkev na Kati-nari v Tržaški okolici ter jo hoteli oropati. Prepodila jih je finančna patrulja, ki je tudi prijela tri izmej pobeglih tatov ter jih izročila policijskemu komisari atu pri ev. Jakobu. — (Deželuozborske volitve v Istri.) Kakor znano, so se nekateri italijanski dež. poslanci pred nekaj meseci odpovedali mandatom, zaradi »popustnoBti* dež glavarja napram slovanski manjšini. Volitev namesto dra. Constantinija in dra. Fragia-coma bb je vršila te dni. Trgovinska zbornica Kovinska je zopet volila C >nstantiuija, ki pa je brzo-javil, da volitve ne vzprejme, v Piranu je pa bil tudi zopet izvoljen Frsgiacomo, in sicer je dobil 29 glasov!! Vseh volilcev je nad 400, a volit ni*o prišli. — (Izseljevanje v Ameriko) je znatno ponehalo. Uzroki za to so razni. Prvič se stavijo velike ovire izseljencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki. Drugič pa je tudi v Ameriki naatala kriza in ae ljudem godi alabo ter je na tisočo delavcev brez zaslužka. To je konečno nekoliko obladilo silno hrepenenje nekaterih po Ameriki. Poleg tega pa okr. glavarstva posebno ovirajo izseljevanja tacih, ki so podvrženi vojaškim dolžnostim. 9--- Blovenoi la Slorenkel no nabite 1 drutbe ara*. Ciril« la Metoda 1 K A Razne vesti. * (H katastrofi v Ksrviaa.) Ker je po aaallsl plinov požar v hermetično zaprtih jamah Karvinskih že bržkone ponehal, se bodo jame skoro zopet odprle. Potem še le bode mogoče spraviti na dan večino mrličev, ki so še pod zemljo. Minister Bacquehem je še vedno v Karvinu in se živo zanima za vsa dela. * (Nesreča v Pontvpriddu.) Iz pre-mogokopov »Albion* so dozdaj spravili na dan 142 mrličev. Število ponesrečenih rudarjev se ceni na 251. * (Goreč ž e I e z n i S k vlak.) Na češki transversalni železnici vnel se je mej postajama Ho-raždovice iu Klatovo pri mešanem vlaku petrolejski voz in se je ogenj hitro razširil na pet bližnjih vagonov. Jeden sprovodnik je bil hudo opečen. Izmej potovalcev ni bil nihče poškodovan. Knjitovnost, — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton K o bi ar. Sešitek 3. pr>naša na prvem meatu nadaljevanje korenitega spisa „Grobifće pri Sv. Luciji blizu Tolmina41 iz peresa prif Kuta rja. Temu sledi konec zanimive studije »K obrtni politiki 18. veka", spisal prof. Ani h, iu pa nadaljevanje važne zbirke „Regenti k domači zgodovini", nabral prof. dr. Kos. Mej »raa-1 mi zajdski" čitamo celo vrsto va/u li ali intere-h a 1. t r 1 h notic, v rubriki »Slovstvo o dumoznauBtvu slovenskih dežel" pa se ocenjajo razne knjige. — »Slovanski Svet" ima v št. 12 to-le vaeb no: C rilometodijska cerkev in politika; — Opozicija in sistem; — Hrvat1, Srbi iu Slovenci; — Iz poezij J Stritarja; — Kraški soneti; — V gozdu; — Iz krčeviuskdi potočoic; — Der Kiing^sohn Marko; — Maštanje; — V konte 19. stolčtija; — SvieBt razuma; — Dopisi;— R'iske drobtinice; — Iz moga dnevnika; — Ni jih sram; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost. — »Popotnik*, g'aailo „Zaveže slovenskih uč teljskih društev*, ima v št. 12 to le vsebino: 1 Učni načrt /a računstvo v fctiiirazredni ljudski šoli. (L Livtar .); — NaSe ljudsko šolstvo v letošnji proračuiiBki razjTavi; — Pedagogiški razgled. (K zgodovini šolstva v Hivat^ki in Slavoniji); — Društveni VeStnik; — Dopisi iu druge vest ; — Natečaji. Dunaj 27. junija. Shod odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic se je včeraj, po celih pet ur trajajoči razpravi, v katero je posegel tudi odposlanec kranjske odvetniške zbornice dr. Mosche, s 19 proti 13 glasom izrekel zoper to, da se uvede nuinerus clausus. Pariz 27. junija. Po 1. uri sešel se je v Versaillesu narodni kongres. Predseduje Challemel Lacour. Navzočni so vsi ministri, nebroj visokih civilnih in vojaških dostojanstvenikov in diplomatov. Razburjenost je velika. Agitacija je silna. Boj gre poglavitno za Ca-simir-Perierja in Dupuva, oportunisti so za prvega, radikalei za drugega. Kot posebna zasluga Dupuvjeva se navaja, da je v Lyonu v noči, ko je bil Caruot umorjen, zabranil razpošiljati telegrame, dokler ni bila vsa vojska konsignirana. Izid volitve se ni znan. Pariz 27. junija. Na dvorišči Eliseeja je napravljen oder, na katerem leži Carnot. Dijaki Saint Cvrske šole stoje na straži. Ves Pariz hiti kropit umrlega predsednika. Tudi iz provincije prihaja nebroj ljudij. Pogreb bo v nedeljo. Pariz 27. junija. Vzlic vsemu trudu policije in vojaštva primerili so se zopet v raznih mestih izgredi. V Lyonu so bili trije Italijani ubiti, v Grenobleu so bile pred italijanskim konzulatom demonstracije, tako tudi v Lilleu, Montlu<;onu in drugod. Oficijozno se zagotavlja, da ni nikjer nič posebnega se primerilo, nasprotno pa javljajo privatni viri, da rase togota ljuustva zoper Italijane čedalje bolj in da so se v mnogih krajih primerile nesreče, vlada pa da zadržuje namenoma dotična poročila. Ponekod so podjetniki odpustili vse italijanske delavce. Mnogo Italijanov je uteklo v bližnjo Švico. Lyon 27. junija. Najodličnejši meščani so začeli nabirati prostovoljnih prispevkov za spomenik, ki se naj postaji na tistem mestu, kjer ga je morilec zabodel. Sofija 27. junija. Vlada je dala zatvoriti tiskarno, v kateri se tiska Stambulovljevo glasilo »Svoboda". Stambnlova stranka je izjavila, da se občinskih volitev ne udeleži. \ Hrvatska Lira. Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. 8. Vilhar. Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj-eterBko delo nagega narodnega skladatelja, ki bode Tsacega pravega rodoljuba očaralo. Vsa kritika je navdušena in je pr< f. Kuhač nazval Viiharja nitsiednkotn Lsinakega Gena knjigi je 1 gld. 80 kr., s posto 1 gld. 85 kr. (666—r> J. Giontinijeva knjigarna. Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Franca Lak-nerja posestvo v Kokrici, cenjeno 4090 gld. dne 2. julija in 6. avgusta v Kranji. Ludovika Groetschla v Ljubljani, premakljivo blago, (pohištvo itd.) cenjeno 525 gld. 80 kr. dne 2 in 16. julija v Ljubljani. H. Wencla v Ljubljani premakljivo zarub-Ijeno blago, (voz, dva konja, 545 litrov ruma itd.), cenjeno 1360 gld. dne 2 in 16. julija v Ljubljani iu v Vodmatu. JoBipine Oerčekine posestvo v Dobrničab, cenjeno 376 gld. dne 3. julija v Trebnjem. Frana Eržena in Marije Med veš ko ve posestva v Telčab, cenjena na 770 gld. in 379 gld. due 4. julija in 8. avgusta v Mokronogu. Anton Mar novo posestvo v Š«vnici, cenjeno 3145 gld. dne 6. julija in 7. avgusta v Trebnjem. Jakoba Opeke posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 2074 gld. dne 7. julija iu 4. avgUBta v Cerknici. Jož fa Pečnika posestvo v Kranji, cenjeno 1050 gld dne 9 julija in 13. avgusta v Kranji. Frana P o p p a premičnina (polvštvo itd ) v Ljubljani, cenjena 1641 gld. 94 novč dne 9 in 23. julija v Ljubljani. Jaueza Sluge zemljišče v Šmarcah, cenjeno 2509 eld. dne 10. julija in 10 avgusta v Kamniku. Šttfana MihelčiČa posestvo v Vrtač', cenjeno 443 gld. dne 12 juliia in 11. avgusta v Metliki. Razpisane ustanove: Prid. pl. VVeitunhilleria dekliška žeuitbena ustanova 58 gld. 80 kr., za I. 1894. za neveste ali take zakonske, kt so se I. 1894 poročile. Prošnje do dne 1. avgusta pri dež vladi v Ljubljani. Poziv dedičev: Neznano kje bivajoči Fran H r o v a t, dedič po umrli teti Barbari Jarm v Brezi, naj se zglasi tekom jeduega leta pri okr. sodišču v Trebnjem« Zalivala. Podpisani odbor si staja v imenu vseh udeležnikov izleta v središče lepo Dolenjske izreći tem potom gospodu I v a n u Krajcu za lepi vzprejeiu iu a-otttoljubnost ter vodji kmetijske dole uu Grmu gospodu Riliardu Dolencu za prijazno razkazovanje tej^a zavoda svojo riajiskrenej5o la-bvalo. Vsem udeležencem oatane ta dan v najnrijetuejaem spominu« V Ljubljani, due 27. junija 1894. 4>poltt7 min. đojioiurtne oaebnl Tlak a Dunaj* Ti* Amatotten, Lipiljo, Prage, Fr*nooTih nnr, Karluvili varov, Kgra, Marijinih varov, Plauja, Budejevlo, Botnograda, Llnoa, Btevra, Paria*, (lenovo, Ourih*, Ilregniaa, Inomoata, Zella n* jeieru, L*nd-Qaateina, Idubnag*, Celovca, Llena«, PontabI*, Trbli*. Ob I!/, uri 43 min. pojtotudn« meianl Tlak Ia Norega nieeU, Kocavj*. Ob 4. uri 48 min. jHtpobutne oiebni vlak a Dunaja, LJubueg*, Belatbala, Haljtka, Ocloroa, Frana«mfeate, PontabI*, Trbli*. Ob 8. uri 84 min. zrrrrr meianl rlak Ia Novega Meita, Kooevja. Ob v. uri VI min. «twir oiebnl rlak a Dunaj* preko Amatetten* ia LJubnega, Belj*k*, Celoroa, Pontabla, Trbiia. Odhod lx LJubljane (dr*., kol./ Ob 7. Mrt V3 min. mjutrttj t Kamnik. „ ». . OS n popotudn« n „ a «• a n *V***T n a ,, tO. || tO ,, rnveier „ ,, (alednjl Tlak le ob nedelj*h lu praznikih.) Prihod v LJubljano (dr*, kol.). Ob 9. uri !iti min. »JtitrnJ la Kamnik*. „ 11. „ IS „ dopoludne „ „ (4—143) »t S. ,t VO ,, a t*+'^i't* ,, , V- n 8S „ tvrrrr „ „ (slednji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Izurjen komi z dobrimi spričevali ne takoj vsr.pre|nie. Kje? pove upravnifttvo „Slovenskega Naroda". (707—2) Zahteva naj se |»oyso