MURSKA SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1964 Lelo XVI. — Štev. 5	Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIŠTVO JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-064
Odprto pismo 10 G0 SZDL Slovenijo
Samoupravnim organom delovnih organizacij in občinskim skupščinam
Naš sedanji, še bolj pa prihodnji razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti nujno terjata čedalje večjo in trajno skrb za vzgojo strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev na vseh področjih našega življenja. Dosežki dosedanjih izobraževalnih prizadevanj višjih, visokih, srednjih, strokovnih šol in vseh drugih načinov vzgoje tem potrebam nikakor ne zadoščajo. Zaostajanje, ki se še očitneje kaže ob prizadevanjih za večjo produktivnost dela, za uvajanje moderne organizacije, tehnike in tehnologije in za učinkovitejše in kvalitetnejše delo družbenih služb, je mogoče odpravljati z zavestnejšo akcijo celotne družbe, še posebej pa vseh delovnih organizacij in občin.
Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije zato poziva vse delovne organizacije in občinske skupščine, naj nemudoma analizirajo dosedanja prizadevanja za vzgojo strokovnjakov, v zvezi s tem posebej in vsestransko prouče politiko štipendiranja in na podlagi temeljitih analiz sprejmejo ustrezne sklepe. Analize štipendijske politike v zadnjem času kažejo celo upadanje števila podeljenih štipendij, zaostajanje njihove višine za rastjo življenjskih stroškov. Ti podatki mimo tega opozarjajo, da zlasti v komunah pri štipendijski politiki ni dovolj razumevanja za skladni razvoj vseh področij. Prav tako kažejo podatki, da delovne organizacije niso storile dovolj za strokovno usposabljanje članov kolektiva. Še očitneje se vse te pomanjkljivosti izražajo ob dejstvu, da delovne organizacije niso v celoti izkoristile sedanjih olajšav za finansiranje izobraževanja.
Delovne organizacije in občinske skupščine bi morale v zvezi s tem zlasti upoštevati: 
— da je potrebno razvijati široko skrb za vse oblike izobraževanja; pri tem je razvijati tesnejše medsebojno sodelovanje delovnih organizacij in občinskih skupščin s šolskimi ustanovami tako glede vsebinskih kakor materialnih vprašanj; pri povečanju števila štipendij je treba zajeti skladno vsa področja, vse vrste šolanja, in voditi takšno politiko, da bodo vsestransko raz-
vijale sposobnosti delovnih ljudi, zlasti najnadarnejših; posebno pozornost bi morale gospodarske in druge delovne organizacije posvetiti šolanju tistih, ki so se že izkazali z delom (študij na vseh vrstah in stopnjah šol — redni in izredni študij ipd.);
—	da je potrebno znatno zvišati višino štipendij, ki se morajo prilagajati rasti življenjskih stroškov; iskati različne diferencirane oblike, ki bi spodbujale štipendiste za kvalitetnejši in hitrejši študij in upoštevale različne življenjske pogoje; kot eno izmed dopolnilnih oblik pomoči bi morale razvijati kreditiranje, pri čemer je možno kredit v skladu s študijskimi uspehi študenta in dijaka odpisovati;
—	da je potrebno trajno razvijati tesnejši in pristnejši stik štipendistov z dajalci štipendij;
—	da je potrebno hitreje razvijati tudi družbeno materialno bazo študirajoče mladine (domove, internate, menze itd.). Za to nalogo bi morale skrbeti tako družbenopolitične skupnosti kakor delovne organizacije.
Delovne organizacije bodo imele letos na razpolago znatno večja sredstva za izobraževanje. To jim bo narekovalo in omogočilo širšo in smotrnejšo uporabo teh sredstev, pri čemer bodo morale upoštevati tako interese lastnega napredka kakor tudi širše skupnosti.
Delovne organizacije in družb eno-politične skupnosti naj v pripravah za perspektivne plane še podrobneje prouče celotno problematiko vzgoje strokovnjakov in z ustreznimi programi začrtajo dolgoročnejšo politiko usposabljanja svojega kadra. Trajna skrb za uresničevanje te pomembne družbene naloge bi se morala ustrezno izraziti tudi v njihovih statutih.
Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije ponovno poziva delovne organizacije in družb eno-politične skupnosti, naj takoj ustrezno ukrepajo, vendar pa naj te naloge ne pojmujejo samo kot enkratno in kampanjsko, pač pa kot izredno pomembno in trajno usmerjenost, ki je od nje odvisen naš hitrejši družbeni razvoj.
Izvršni odbor GO SZDL Slovenije
KONČANI SO ZBORI VOLIVCEV V SOBOŠKI OBČINI
V razpravah o statutu je doslej sodelovalo okrog tisoč občanov
Med prebivalci soboške občine je že dalj časa vladalo precejšnje zanimanje za osnutek občinskega statuta, o katerem so razpravljali na zborih volivcev v minulih dneh. Razprave o osnutku statuta občine M. Sobota je vodil poseben politični aktiv.
Zbori volivcev so za nami in čeprav lahko še enkrat ponovimo, da so volivci na teh zborih sicer več govoril o vprašanjih in problemih, ki niso neposredno povezana z osnutkom statuta, lahko tudi trdimo, da so zbori volivcev uspeli tudi po drugi plati. Če vzamemo nekaj podatkov iz poročil o opravljenih zborih volivcev ugotovimo namreč, da je okrog 300 občanov dalo svoje predloge in pripombe k osnutku statuta. Seveda so se te pripombe in predlogi največkrat nanašali na ista vprašanja, ki jih osnutek statuta vsebuje. Res pa je, da nam ta podatek tudi kaže, da so volivci več ali manj preštudirali gradivo, ki ga vsebuje osnutek in da so dajali pripombe in predloge predvsem k tistim določilom, ki občane tako ali drugače najbolj zanimajo in se jim zde najbolj pomembna.
Udeležba na zborih volivcev je bila zadovoljiva. Na vseh 128 zborih volivcev, kolikor jih je bilo v občini, je sodelovalo okrog 6 tisoč občanov
ali povprečno 43 na posameznem zboru. Razprava je bila živahna. Skoraj tisoč občanov je v razpravah govorilo o osnutku statuta, med temi je bilo največ takšnih, ki so govorili o številnih večjih ali manjših, bolj ali manj pomembnih komunalnih in drugih problemih, ki jih imajo v svoji vasi ali na krajevnem območju.
O predlogih in spremembah, ki so jih volivci predlagali k osnutku statuta smo že pisali v prejšnji številki našega lista, takrat pa smo zabeležili tudi številna vprašanja, o katerih je tekla beseda na zborih volivcev. O teh vprašanjih bi morali občani na naslednjih zborih volivcev dobiti pojasnila in odgovore, ali pa tudi na kakšen drugi način.
Pripombe in predlogi k osnutku statuta, in teh končno ni tako malo, bo občinska komisija za izdelavo statuta vsekakor upoštevala, predvsem pa tiste, ki bodo po svoji vsebini in tehtnosti lahko obogatili vsebino posa-
meznih statutarnih določil ali pa prispevali k določnejši in konkretnejši formulaciji številnih, sedaj skoraj preveč splošno oblikovanih določil.
Razprave o osnutku statuta občine Murska Sobota pa še niso končane. V naslednjih dneh bodo o osnutku razpravljali v vseh delovnih organizacijah člani delovnih kolektivov in pričakujemo lahko, da bo tudi tokrat razprava tako množična, vsebinsko pa morda še boljša in bolj bogata s konkretnimi predlogi in dopolnitvami k osnutku statuta občine.
MURSKA SOBOTA
Razgovori o gospodarskih problemih
V torek popoldne so se začeli razgovori med predstavniki soboške občine in člani republiškega izvršnega sveta. Razgovori so se nadaljevali tudi včeraj. Na razgovorih so sodelovali podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole, predsednik odbora za družbeni plan in finance IS inž. Viktor Kotnik, predsednik odbora za gospodarska vprašanja IS Rudi Čačinovič ter predstavniki bank.
Na prvih razgovorih so razpravljali o hitrejšem podružabljenju kmetijske proizvodnje preko odkupa zemlje in razvijanja kooperacijskih odnosov, na drugih pa o nekaterih predvidenih investicijskih izgradnjah v soboški občini.
OBISK AVSTRIJSKIH ZDRAVNIKOV V POMURJU
Uvod v širše strokovno sodelovanje
V soboto je delegacija avstrijskih zdravnikov, ki jo je vodil zastopnik zdravniške zbornice iz Gradca dr. Fritz Mitteregger, vrnila obisk zdravstvenih delavcev z radgonskega področja, ki so bili v jeseni na obisku v sosednji državi.
Goste so na obmejnem prehodu v Radgoni sprejeli predstavniki zdravstvenih ustanov v Pomurju, na sedežu občinske skupščine pa jih je sprejela predsednica Marija Levarjeva. Gostje so si ogledali nekatere zdravstvene ustanove, radgonsko klet, za zaključek pa zdravilišče Slatina Radenci. Tam so tovariško srečanje zaključili s slavnostno večerjo.
V delegaciji avstrijskih zdravnikov sta bila tudi okrajni glavar iz Radkersburga g. Otmar Dinacher in župan občine Radkersburg g. Alfred Merlini. Na skupni večerji so v prisrčnem razgovoru in tudi v Zdravljicah poudarjali, da je to tovariško srečanje rezultat zbližanja obeh držav v okviru sporazuma o maloobmejnem prometu. Med drugim pa so tudi potrdili pred kratkim sprejet dogovor, da naj bodo ta pr-
va tovariška srečanja uvod v širše strokovno sodelovanje zdravnikov obmejnih področij. Dogovorili so se, da bi že letos bilo prvo tako skupno strokovno posvetovanje v Bad Gleichenbergu.
Razgled z balkona — na trg in zadnji sneg?
V TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN V LENDAVI:
PRETEKLI ČETRTEK PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V LJUTOMERU:
Pripravljanje planov ne more biti formalnost
Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Avgust Bedekovič je na plenumu podal obširno poročilo o predlogu družbenega plana občine za leto 1964. V razpravi je sodeloval poleg članov plenuma tudi sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Lojze Frangeš.
Poročilo predsednika občinskega odbora SZDL tov. Bedekoviča je navajalo uvodoma nekatere bistvene pogoje, ki so vplivali na realizacijo družbenega plana za leto 1963, nato pa je obravnavalo priprave družbenega plana za letošnje leto, pri katerih je sodelovalo vse premalo neposrednih proizvajalcev. Zaradi takih metod planiranja je precej upravičene kritike, saj so bili primeri, da je bil oddan predlog plana podjetja organom skupščine še preden je o njem razpravljal delovni
kolektiv.
Poseben poudarek je dalo poročilo nadaljnjemu razvoju gospodarstva v občini, s čemer naj bi se izboljšali tudi pogoji finansiranja družbenih služb, dočim se kaže na področju kmetijstva iz leta v leto večja potreba po dolgoročnem načrtu razvoja te gospodarske panoge. V zvezi s povečevanjem družbenega sektorja kmetijstva pa nastajajo novi problemi socialne narave, zato bo potrebno podrobno proučiti vse možnosti za uveljavljanje preživ-
ninskega varstva kmečkega prebivalstva.
Plenum je obravnaval tudi vprašanje strokovnih kadrov v delovnih organizacijah. Mnogokje — navaja poročilo — se na račun strokovno usposobljenih ljudi pogostokrat samo izgovarjajo in kažejo potrebe po teh, ko je potrebno pripravljati analize za izvajanje 42-umega tednika, sestaviti statut in pod.
Iz leta v leto se tudi v ljutomerski občini povečujejo potrebe po novih družbenih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letos 20 odstotkov več kot lani
V tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi so uspešno zaključili preteklo leto. Doseženi uspehi so jim biti vsekakor vzpodbuda in zagotovilo pri sprejemanju nalog za tekoče leto. Delovni kolektiv je sklenil, da bo vrednostni in količinski obseg proizvodnje v letošnjem letu povečal za 20 odstotkov.
Naloge, ki jih postavlja pred člane delovnega kolektiva letošnji plan, niso lahke. V kolektivu pravijo, da jih bodo izvršili. Zavedajo se, da bodo morali povečati delovno storilnost in delovno disciplino, pri realizaciji sprejetih nalog pa jim bodo pomagale tudi nadaljnje investicije v mehanizacijo proizvodnje, boljša organizacija dela, izboljšani delovni pogoji in novi stroji, ki jih bodo kmalu vključili v proizvodni proces. Ob vsem tem bodo v tovarni dežnikov in pletenin lahko uresničili tudi predvidevanja o povečanem izvozu svojih izdelkov. Letošnji izvoz naj bi bil kar za 40 odst. večji od lanskega. Svoje izdelke bodo izvozili v SZ in v Veliko Britanijo.
Čeprav so v tovarni že v preteklem letu precejšnja sredstva uporabili za izboljšanje delovnih pogojev, bodo s tem nadaljevali tudi letos. Investicije v vrednosti 50 milijonov dinarjev bodo uporabili predvsem za nakup osnovnih sredstev za proizvod-
njo, v obratih pa bodo uredili tudi centralno kurjavo. Po planskih predvidevanjih bodo osebni dohodki članov kolektiva v letošnjem letu porasli za 15 odstotkov.
Tovarna dežnikov in pletenin Lendava pa je letos sodelovala tudi na sejmu »Moda-64«. Na sejmu so razstavili dežnike in izdelke pletiljstva. Posebno zanimanje so vzbudili med obiskovalci sejma pletiljski izdelki lendavske tovarne. Vsi novi izdelki, ki so bili prikazani na sejmu, so tudi že v prodaji. Tovarna dežnikov in pletenin je dosegla zelo dober finančni uspeh na sejmu, o čemer pričajo številne pogodbe s poznanimi trgovskimi podjetji.
Za pojutrišnjem pripravlja DPD Svoboda z Ljudsko univerzo v Ljutomeru večer, posvečen dr. Francetu Prešernu. Prireditev bo v prostorih glas-
PREŠERNOVA PROSLAVA V LJUTOMERU
Kvalitetna izdelava in zmerne cene pa so nedvomno vplivale na to, tudi na sejmu mode, da ima tovarna že zasedene vse proizvodne kapacitete za pletiljske izdelke za vse leto.
Pred dnevi so v tovarni dežnikov in pletenin začeli delati spet novi delavci in delavke. Dvajset se jih je vključilo v proizvodnjo v pletiljskem obratu, prav toliko pa tudi v obratu dežnikarne. Delavke in delavci so iz okolice Lendave. Sprejeli so jih na osnovi internega testiranja. Po preteku enomesečne preizkusne dobe se bodo vključili v redno proizvodnjo.
K. Sukič
bene šole. Na sporedu je krajši govor o Francetu Prešernu, nekaj glasbenih točk in recitacij, ob koncu pa si bodo prisotni ogledali še polurni film o Prešernu.
Dr. PITTERMAN V JUGOSLAVIJI
Zadnje dni meseca januarja se je mudil na neuradnem obisku v naši državi avstrijski podkancler dr. Bruno Pitterman. Na obisku je bil tri dni in v tem času imel razgovore z našimi najvišjimi državniki. Po vrnitvi na Dunaj je Pitterman izjavil, da je z razgovori zelo zadovoljen. »Pri jugoslovanskih ustanovah je čutiti željo, da bi se okrepilo njihovo sodelovanje z avstrijsko podržavljeno industrijo,« je dejal dr. Pitterman. »Seveda lahko jaz govorim o naših podržavljenih podjetjih, mislim pa, da bi bila lahko celotna blagovna izmenjave Avstrije z Jugoslavijo večja. Razširitev sedanjega blagovnega prometa bi lahko koristila celotnemu gospodarstvu naše dežele. V Jugoslaviji sem ugotovil ugodne pogoje za to. Ustroj jugoslovanskega gospodarstva daje, podobno kot tudi pri nas, upravam podjetij avtonomijo v gospodarskem upravljanju, vendar je ta avtonomija zgrajena drugače kakor pri nas«.
PODPREDSEDNIK
RANKOVIČ
OBISKAL MADŽARSKO Na povabilo CK Madžarske socialistične delavske partije je bil podpredsednik republike Aleksander Rankovič na tridnevnem neuradnem obisku na Madžarskem. Poleg ogleda madžarskega glavnega mesta in nekaterih velikih tovarn, so jugoslovanski voditelji imeli z madžarskimi več razgovorov. Kot poudarja sporočilo, so bili ti razgovori zelo prijateljski in namenjeni izmenjavi informacij o doseženih rezultatih in perspektivah izgradnje socializma v obeh državah. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se stiki na področju gospodarstva, kulture in raznih področij družbenega življenja dobro razvijajo in da so dani dobri pogoji za nadalnji razvoj medsebojnega sodelovanja. Po obojestranski ugotovitvi je ploden razvoj teh stikov koristen ne le za obe sosednji socialistični državi, ampak pomeni hkrati tudi pozitiven prispevek v boju za stvar miru in socializma na svetu.
DEMONSTRACIJE NA CIPRU Glede rešitve ciprskega vprašanja še ni nobenih izgledov. V torek je več tisoč ciprskih študentov grške narodnosti demonstriralo po ulicah glavnega mesta proti nameri, da bi na otok poslali čete Severno atlantskega pakta. Študentom so se pridružili tudi prebivalci Nikozije. Ta anglo-ameriški načrt torej ciprskemu prebivalstvu ni simpatičen, ker se je komaj z dolgoletnim bojem otreslo angleške okupacije in bi jo sedaj praktično moralo zamenjati z drugo. Okrog odgovora predsednika Makariosa, ki še ni povedal svojega mnenja, je precej ugibanj. Ciprska vlada si očitno prizadeva, da bi ta problem predložila generalni skupščini, čemur se odločno protivi angleška vlada. 'Predsednik Makarios je očitno tudi zelo nezaupljiv do angleško-ameriških predlogov. Z njimi se tudi v Grčiji ne strinjajo, nasprotno pa so v Turčiji zelo zadovoljni z njim.
V torek in včeraj v Murski Soboti — posvetovanje o nekaterih investicijah v soboški »Muri«, kombinatu »Pomurka« ter o gradnji nove steklarne	(Foto K. Sukič)
SZDL IN KOLEKTIVI V LJUTOMERSKI OBČINI DAJEJO
Doslej je veliko število krajevnih odborov SZDL na območju ljutomerske občine kakor tudi nekatere delovne organizacije poslalo pismene predloge za dopolnitve posameznih členov osnutka občinskega statuta.
V Noršincih so predlagali, naj bi bil člen statuta, ki govori o dolžnostih koristnikov cest izpopolnjen tako, da bi zajel tudi kmetijske zadruge in druge kmetijske gospodarske organizacije. V Vučji vasi so mnenja, da je predvidena udeležba za sklepčnost na zborih volivcev 15 odst. previsoka in predlagajo 10 odst.
Iz delovne organizacije »Marles« v Ljutomeru imajo k osnutku statuta nekatere pripombe glede odnosa med delovno organizacijo in občinsko skupščino. Tako se na pr. vprašujejo v Marlesu, ali lahko občinska skupščina naloži delovni organizaciji pla-
čevanje prispevka za novo komunalno napravo, ki ne služi tej delovni organizaciji. V MTT so zastavili vprašanje glede nadaljnjega razvoja šolstva v občini. Krajevna skupnost v Ljutomeru pa je dala nekaj predlogov, ki se nanašajo predvsem na finansiranje krajevnih skupnosti in določanje njihovih pristojnosti.
Pismene predloge z obrazložitvijo pripomb k osnutku statuta pa so poslali tudi kolektivi Zdravstvenega doma, Tehnostroja, Mlekoprometa, sindikalna podružnica cestarjev in drugi.
TUDI V OBČINI LENDAVA:
Komisija za izdelavo statuta pri občinski skupščini v Lendavi je pred dnevi končala delo na osnutku občinskega statuta.
Člani komisije in člani podkomisij, ki so pripravljali gradivo za posamezna področja v osnutku, so upoštevali predloge občanov, ki so jih ti k osnutku dali že v prejšnjih razpravah. Osnutek statuta je sedaj pripravljen in v drugi polovici februarja bodo o njem razpravljali občani lendavske občine na zborih volivcev. Občinska komisija pričakuje, da bodo občani v predstoječih razpravah dali še vrsto predlogov in mnenj o osnutku tako, da bo ob upoštevanju teh pripomb komisija lahko izdelala dokončni osnutek statuta in ga predložila občinski skupščini.
Da bi bile razprave na zborih volivcev dobre in konkretne in da bi občani lahko dali svoje pripombe k osnutku statuta, bo komisija za izdelavo občinskega statuta v prihodnjih dneh razmnožila osnutek in ga poslala občanom. Osnutek statuta bodo dobile vse družbeno-politične organizacije po vaseh, člani vodstev različnih društev, člani krajevnih odborov, člani vodstev krajevnih organizacij SZDL, vodstev krajevnih skupnosti in drugi. Razprave o osnutku statuta občine Lendava bo vodil posebni politični aktiv.
VČERAJ V MURSKI SOBOTI:
Včeraj dopoldne je bilo pri predsedniku občinske skupščine v M. Soboti posvetovanje o nekaterih investicijah v Muri, kombinatu Pomurka ter o gradnji nove steklarne.
Posvetovanju so prisostvovali podpredsednik IS SRS tov. Janko Smole, člana IS SRS ing. Viktor Kotnik in Rudi Čačinovič, generalni direktor gospodarske banke v Ljubljani, zastopnik Jugobanke, predsednik okrajne skupščine ing. Marko Kržišnik ter predstavniki podjetij — investitorjev.
Na posvetovanju so obravnavali poleg nabave opreme za Muro tudi gradnjo trgovskih lokalov za prodajo kon-
fekcije, pri čemer bodo sodelovala poleg Mure še naslednja podjetja: Varteks, Kamensko in Naprijed. Trgovski lokali, ki naj bi bili zgrajeni do leta 1970 naj bi bili v Sloveniji v naslednjih krajih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Jesenice in Koper.
Obravnavani so bili tudi nekateri, doslej nerešeni kreditni zahtevki kombinata Pomurka in to za ureditev obrata predelave odpadkov v tovarni mesnih izdelkov v visoko-vredna živalska krmila, kakor investicija za ureditev hladilnih naprav v tovarni mesnih izdelkov ter klavnice in predelovalnice za perutnino in divjačino.
Končno so na omenjenem posvetovanju obravnavali tudi gradnjo nove steklarne. To bi bila investicija v skupni vrednosti 1 milijardo 400 milijonov dinarjev, zgrajena pa naj bi bila predvidoma v štirih etapah. Gradnja steklarne je zanimiva predvsem zaradi sedanjega pomanjkanja steklene embalaže in zaradi velikega števila potrošnikov tovrstne embalaže v severni Sloveniji: Zdravilišče Radenci, vsa vinogradniška posestva itd. Računajo, da bi bilo za 80 let dovolj surovine, to je kremenčevega peska. Tovarna bi lahko izdelovala belo in zeleno steklo.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RADGONI
Razprava o statutu in družbenem planu
Prejšnji teden je občinska skupščina Radgona razpravljala o osnutku statuta občine, smernicah letošnjega družbenega plana in proračuna ter sprejela tudi več odlokov in sicer o dopolnilnem proračunskem prispevku delavcev, urbanističnem programu Radenec, preživninskem varstvu kmetov idr.
Novi predlog osnutka statuta je odbornikom obrazložila predsednica skupščine Marija Levarjeva. Poudarila je nekatere bistvene razlike
med prvotnim in sedanjim osnutkom. Po obširni razpravi so odborniki sklenili, da se naj osnutek predloži v razpravo zborom občanov. Te
Pripravljanje planov ne more biti formalnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
službah. Pospešena urbanizacija bo terjala na pr. razvoj urbanistične službe, vedno večje število zaposlenih žena pa narekuje razširitev službe otroškega varstva. Investicije v te panoge ne bi smele zaostajati, če želimo skladen družbeni razvoj — je bilo rečeno v poročilu. Med negospodarskimi investicijami je potrebno omeniti tudi stanovanjsko izgradnjo. Da bi to pospešili, bi morali vlagati v bodoče več sredstev za grad-
njo stanovanj tudi V delovnih organizacijah, nič manj aktualno pa ni tudi pritegovanje zasebnih investitorjev.
V razpravi je sodelovalo več članov plenuma. Šoster ing. Stane je poudaril, da je potrebno izvajati vse investicije v kmetijstvu skladno z družbenim planom. Omenil je nekatere socialne probleme, ki nastajajo na vasi in katerih značaj je obče družbenega pomena. Nemanič ing. Slavko je v svoji razpravi ugotavljal potrebo po dolgoročnem programu na področju kmetijstva, dočim je Matija Markrab, govoreč o potrebi po vsklajevanju investicijskih programov navedel kot primer nesmotrnega investiranja ljutomerski Imgrad. Fr. Rajner je v svoji razpravi obravnaval aktivnost občanov v razpravah o predlogu letošnjega družbenega plana. Dejal je, da se aktivnost občanov ne bi smela omejiti le na dokončne priprave družbenega plana, marveč bi morala biti ta aktivnost trajna. Žalar ing. Slavko je v razpravi ugotavljal, da so bile razprave o predlogu plana na nedavnih zborih občanov precej živahne, da so dale vrsto konstruktivnih predlogov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati. Ivan Jug je govoril o aktivnosti prebivalstva na Ražkrižju pri gradnji dvorane in stanovanjskih blokov. Dejal je, da je prispeval h gradnji vsak občan povprečno po 12 tisoč dinarjev.
razprave bi naj bile končane v februarju, nato bi pa naj komisija izdelala dokončni predlog statuta, o katerem bi skupščina razpravljala marca.
Letošnji družbeni plan radgonske občine predvideva največ investicij za kmetijstvo in za razvoj industrij. podjetja Elrad. Večja pozornost bo posvečena izvozu in turizmu. Družbeni proizvod bi se naj povečal za 20 odstotkov, narodni dohodek pa za 21. V kmetijstvu se bo povečala zlasti proizvodnja krmnih rastlin in v živinoreji. Predvideva se odkup 1000 ha obdelovalnih površin.
Ika
IZID
velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe (Žrebanje je bilo dne 30. januarja 1964)
Dobitke prejmejo:	srečka štev.
televizor	15551
moped	38641
10 tranzistorjev:	30623	01745	37162	12060	09887
11455	13040	26303	26786	00405
5 radijskih
sprejemnikov:	33654	13878	22012	29890	00663
15 fotoaparatov	32882	08610	25275	30286	28142
04428	16490	18983	28692	35307
34842	13044	17002	13211	24924
10 zapestnih ur:	14781	04223	10116	01461	32265
00620	07019	20871	14454	23536
1	moško kolo: 	22847
1	žensko kolo:	05647
Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 (dvorišče) najkasneje do 1. marca letos, ko bo srečkam potekla veljavnost.
Prešernova družba
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
2
V nedeljo na dirkah v Gornji Radgoni
(Foto Maučec)
Avstrijci pobrali vse lovorike
V nedeljo popoldan so bile na hipodromu v Radgoni prve zimske motociklistične dirke v organizaciji tamkajšnjega AMD in pod pokroviteljstvom obrtnega podjetja »Avtoremont« Radgona. Na dirkah se je zbralo okrog 3000 gledalcev, ki so poleg zanimivih motociklističnih voženj videli še takoimenovani motoskyöring, kjer so nastopili  motoristi skupaj s smučarji.
Na startu se je pojavilo okrog 30 tekmovalcev, med katerimi je bilo 12 Avstrijcev. Kot vselej na dirkah v Radgoni, so tudi tokrat premočno zmagali Avstrijci, ki so zasedli vsa prva mesta, čeprav je na dirki nastopilo tudi nekaj izvrstnih slovenskih vozačev. Med njimi so bili posebno opaženi nedavni zmagovalec Blejskega motoskyöringa Andrej Ahačič iz Tržiča, odlična vozača Leon Pintar in speedwayist Milan Kališnik iz Kranja ter nekaj drugih domačih vozačev. Organizator je solidno pripravil tekmovalno progo, vendar jo je popoldansko toplo vreme precej pokvarilo, tako da so bili na dirki sami doseženi slabši rezultati kot na dopoldanskem treningu. Kljub temu so nekateri avstrijski tekmovalci odlično vozili, njihov vozač Leitner Horst pa je zabeležil naj hitrejši krog 81,5 km na uro.
Najprej so startali vozači motoskyöringa, ki so bili razvrščeni v dve kategoriji in sicer do 250 in nad 250 ccm. Zanimivost tega je predvsem v tem, da so na smu-
čeh nastopili v glavnem zelo mladi tekmovalci, ki so bili deležni posebne pozornosti. V obeh skupinah sta zasedla prvi mesti avstrijska tekmovalca in sicer v skupini do 250 ccm Alojz Hoffer. v skupini nad 250 ccm pa Horst Leitner. Speedwayist Milan Kališnik iz Kranja, ki je bil najboljši slovenski tekmovalec, pa je zasedel tretje mesto.
Nato so pomerili svoje moči motoristi, ki so bili razvrščeni v tri tekmovalne skupine in sicer po moči motorjev: do 175, do 250 in nad 250 ccm. Ti so vozili 3 x po 3 kroge. Zmagovalec je postal tekmovalec, ki je v vseh treh vožnjah zbral največ tekmovalnih točk. V skupini motorjev do 175 ccm je bila zanimiva vožnja bratov Walterja in Karla Leitgeb iz Avstrije. Od slovenskih tekmovalcev je bil najboljši domačin Oskar Šmid, ki je zasedel tretje mesto. V skupini do 250 ccm je bil najhitrejši Albin Sterbenz pred Andrejem Ahačičem. V skupini nad 250 ccm pa je zmagal Horst Leitner, ki je bil
tudi najsigurnejši vozač na dirki. Leon Pintar, ki je od naših tekmovalcev vozil najzanesljivejše v tej skupini, je pristal šele na tretjem mestu.
Kot poslednja je bila na sporedu handicap vožnja, v kateri sta tekmovala iz vsake skupine po dva tekmovalca iz razreda solo motorjev. Izredna borba med avstrijskimi vozači je prinesla zmago Walterju Leitgebu, ki je prejel pokal pokrovitelja.
Rezultati :
DO 175 ccm:
1. Leitgeb Walter (Avstrija) 16 točk; 2. Leitgeb Karl (Avstrija) 14; 3. Šmid Oskar (Radgona) 8; 4. Pivk Ivo (Kranj) 7 itd.
DO 250 ccm:
1. Sterbenz Albin (Avstrija) 18 točk; 2. Ahačič Andrej (Tržič) 11; 3. Hoffer Alojz (Avstrija) 11; 4. Rebernik Mirko (Orehova vas) 6; 5. Kališnik Milan (Kranj) 3 itd.
NAD 250 ccm:
1. Leitner Horst (Avstrija) 16 točk; 2. Behredt Karl (Avstrija) 14; 3. Pintar Leon (Kranj) 7; 4. Švagan Branko (Radgona) 4 itd.
Motoskyöring — do 250 ccm:
1.	Hoffer Alojz (Avstrija) 2:50,0
2.	Leitgeb Walter (Av.)	2:52,6
3.	Sterbenz Albin (Av.)	2:54,0
nad 250 ccm:
1.	Leitner Horst (Av.)	2:15,2
2.	Behrendt Karl (Av.)	2:41,0
3.	Kališnik Milan (Kranj) 3:18,2
FERI MAUČEC
RANKOVCI
Vaščani Rankovec so si več let prizadevali, da bi čez Dobel zgradili leseni most. Lani jim je to uspelo in sedaj ne bo več težko čez potok, ko voda naraste. Sedaj pa imajo v načrtu ureditev cestne razsvetljave v vasi.
r-j
DOMAJINCI
V vasi nimajo nobenih prostorov za razne družabne prireditve in sestanke. Edini prostor, kjer se vaščani in mladina lahko zbirajo, je gostilna. Prostovoljno gasilsko društvo je zato predlagalo, da vaščani zgradijo vaški dom.
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH V SOBOŠKI OBČINI
Občinski sindikalni svet v Murski Soboti je v mesecu januarju analiziral gibanje osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah v soboški občini s poudarkom na to, ali je rast osebnih dohodkov v skladu s porastom proizvodnje in ali se osebni dohodki dvigajo v skladu z realnim porastom življenskih stroškov. V ta namen so bili pripravljeni tudi statistični pokazatelji o gibanju osebnih dohodkov in sicer za obdobje I. polletja 1962 in v primerjavi s I. polletjem, III. tromesečja in mesecem novembrom v letu 1963.
Te primerjave vsekakor ne morejo dati najbolj realnih podatkov o stanju osebnih dohodkov, saj so ta obdobja vezana na periodične obračune gospodarskih organizacij in pri analizi manjkajo pokazatelji o porastu proizvodnje, dvigu produktivnosti dela, o porastu družbenega bruttoproizvoda in narodnega dohodka. So pa še številni drugi činitelji, ki bi jih morali upoštevati, če bi hoteli dobiti popolnoma realno sliko o stanju in gibanju osebnih dohodkov. To pa bo mogoče storiti šele po zaključnih računih za leto 1963, ko bodo imele gospodarske organizacije tudi analize poslovnih uspehov po enotnih pokazateljih v smislu navodil ZIS.
Zbrani podatki pa vendarle dajejo možnost, da ugotovimo stanje osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah in ob tem velike razlike, ki nastajajo med delovnimi organizacijami, med poedinimi kategorijami delavcev; kažejo pa tudi na tiste delovne organizacije, ki ne ustvarjajo toliko dohodka, da bi lahko pokrivale svoje obveznosti in osebne dohodke po pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Še več, ti podatki tudi kažejo na naloge, ki čakajo take delovne kolektive kakor družbeno-politične organizacije pri reševanju številnih problemov, ki
vplivajo na rast osebnih dohodkov.
Nekaj podatkov o stanju in gibanju osebnih dohodkov v občini M. Sobota: v I. polletju 1962 je bilo v občini povprečno zaposlenih 4.056 delavcev, v istem obdobju lani 4.661 delavcev, v III. tromesečju 5.425 delavcev in v novembru lani je bilo v občini povprečno zaposlenih 4.884 delavcev. Število zaposlenih z osebnim dohodkom pod 25 tisoč dinarjev v istih obdobjih pa je bilo sledeče: v I. polletju 1962 3.003 ali 74 %, v I. polletju 1963 2672 ali 57,3%
v III. tromesečju 1963 2.498 ali 46% in v novembru 1963 leta 893 ali 38,7%.
Vidimo torej, da se stanje postopno izboljšuje, še ugodnejši odstotek v korist osebnih dohodkov nad 25 tisoč dinarjev pa lahko pričakujemo po zaključnih računih za leto 1963. Vendar to gospodarskih organizacij ne odvezuje nalog, ki jih bodo morale opraviti še v organizaciji proizvodnje, v iskanju notranjih rezerv, dvigu storilnosti itd. Posebno pa to velja za gospodarske organizacije kjer je odstotek zaposlenih, ki imajo nižje osebne dohodke od 25
tisoč dinarjev, še prevelik in zaskrbljujoč.
V OGP »Temelj« na Cankovi je v I. polletju lani 88,5 odstotkov zaposlenih prejemalo osebne dohodke nižje od 25 tisoč dinarjev, v novembru 1963 pa se je ta odstotek znižal le na 73,9 in podjetje je izkazovalo 2,884.000 dinarjev nepokritih osebnih dohodkov v III. tromesečju lani. V mi(Nadaljevanje na 4. strani)
Posezonska prodaja moške in ženske konfekcije s popustom 30 do 50 odstotkov
Za dom, službo, izlet ali dopust — Prodajni servis Modne hiše MARIBOR — LJUBLJANA
Na zadnjem zboru občanov Stare — nove vasi in Dobrave so razpravljali o letnem družbenem planu občine in krajevnih problemih. Nekateri občani so se močno zavzemali, da bi bila čimprej asfaltirana cesta Križevci — Radenci ter predlagali, da se naj trgovski lokal v Križevcih gradi s sredstvi trgovine. Razpravljali so tudi o kooperaciji s kmetijsko zadrugo v Križevcih.
Občani so tudi sprejeli predlog, da se krajevna skupnost Vučja vas priključi križevski, ob tem pa se naj zgradi v Vučji vasi kulturna dvorana, ker je zelo potrebna. V
sedemletnem planu bi naj bila tudi zgraditev gasilskega doma v Stari-novi vasi. Za gradnjo dvorane v Vučji vasi so tudi sprejeli krajevni samoprispevek. Razpravljali so tudi o elektrifikaciji še nekaterih hiš zunaj Stare vasi in Iljaševec.
P-d
Murska Sobota — enkrat drugače
(Foto K. Sukič)
Gasilska društva v videmski okolici
V nedeljo so društva v videmski okolici imela svoje občne zbore. Na tem področ-
ju deluje devet gasilskih društev, ki imajo vsa slične težave. Skoraj vsem primanjkuje finančnih sredstev. Težave so tudi glede članstva, saj je večina članov starih že nad petdeset let. Razen gasilskega društva pri Vidmu, ki je še precej dobro opremljeno, je oprema ostalih društev že popolnoma dotrajana. Devet gasilskih društev ima le štiri motorne brizgalne, ki so pa že precej iztrošene. Le gasilsko društvo pri Vidmu ima avtocisterno, s katero pa je zaradi slabih cest čestokrat zelo težko ali skoraj nemogoče priti do raznih požarišč.
Društva so analizirala dosedanje delo, poleg tega pa tudi sprejela svoje letne programe. Tako bodo v Seliščih in Sovjaku dogradili društvene gasilske domove, gasilci v Slaptincih pa bodo dobili no-
vo motorno brizgalno. Na tem področju je bil lani le eh požar, kar kaže na dobro požarno varnostno službo.
PEŠCI POVZROČILI HUDO PROMETNO NESREČO V RADGONI
V Radgoni se je v soboto, dne 1. februarja 1964 ob 19. uri, pripetila hujša prometna nesreča, ko sta trčila osebna avtomobila, katera sta upravljala voznika Alojz Jakopin iz Maribora in Janez Žigon, prav tako iz Maribora.
Do nesreče je prišlo zaradi nediscipliniranih pešcev in poledenele ceste. Ko se je voznik Alojz Jakopin, ki je vozil proti Radencem srečeval z voznikom osebnega avtomobila Janezom Žigom, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, je bilo na cesti pet nediscipliniranih pešcev, ki so hodili vštric. Pri zaviranju je voznika Jakopina zaradi poledenele ceste zaneslo na drugo stran cestišča, od koder je prihajalo nasprotno vozilo. Osebna avtomobila sta trčila in pri tem so se huje poškodovali Julijana in Majda Jakopin ter zakonca Kolbl, katere so takoj po nesreči prepeljali v mariborsko bolnišnico. Na obeh vozilih pa je nastala škoda približno za 300.000 dinarjev.
POLEDICA VZROK
NESREČE V ŠALOVCIH
Na cesti II. reda v vasi Šalovci je prišlo dne 1. februarja 1964 ob 8.15 uri do lažje prometne nesreče med voznikoma tovornega avtomobila, reg. št. MS 12-28, last tovarne mlečnega prahu iz M. Sobote, ki ga je upravljal voznik Anton Pavlinjek in dostavnim avtomobilom, reg. št. MS 15-33, last Agroservisa iz M. Sobote, ki ga je upravljal voznik Jože Zelko. Do nesreče je prišlo zaradi poledenele ceste. Na obeh vozilih je nastala le minimalna materialna škoda ca 30.000 dinarjev.
TRČILA STA NA NEPREGLEDNEM OVINKU V GANČANIH V petek, dne 31. januarja 1964 ob 11.30 uri je prišlo v vasi Gančani do prometne nesreče med voznikom tovornega avtomobila, reg. številka MS 21-73, last KZ Beltinci, ki ga je vozil Mihael Sušeč iz Beltinec in voznikom osebnega avtomobila Fiat 750, reg. št. MB 13-01, ki ga je upravljal voznik Srečko Golec iz Sladkega vrha. Do nesreče je prišlo na nepreglednem ovinku in ker je tovorni avtomobil vozil preveč po sredi ceste. Materialna škoda je nastala v vrednosti 100.000 dinarjev.
LJUTOMER
Pretekli petek je bil v klubu Ljudske univerze v Ljutomeru večer o velikem filmskem ustvarjalcu Charliju Chaplinu. Predavanje je bilo dopolnjeno z glasbenimi vložki in z diafilmom.
VERŽEJ
Novo izvoljeni odbor ZB NOV v Veržeju je pred nedavnim sklenil, da bodo postavili letos v Veržeju spomenik vsem borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja s tega področja: Kraj, kjer bo spomenik stal, še ni določen.
GRADIJO GASILSKI DOM Letnega občnega zbora gasilskega društva v Vanča vasi so se po dolgih letih udeležili vsi člani. V preteklem letu je društvo začelo graditi gasilski dom, pri čemer so sodelovali vsi vaščani. Dom ni dograjen in bodo z deli nadaljevali takoj spomladi. Tudi v novi odbor so bili izvoljeni vsi člani, ki so bili v starem odboru.	r-j
V BOGOJINI LANI BREZ POŽARA Gasilsko društvo v Bogojini je v nedeljo na občnem zboru, ki je bil zelo dobro obiskan, med drugim ugotavljalo, da lani na tem področju ni bilo nobenega požara. Lani je društvo uspelo nabaviti sireno, za letos pa so sklenili, da bodo zgradili vsaj dva gasilska vodnjaka, potem novo orodjišče, organizirali podčastniški tečaj in proslavili 35-letnico delovanja društva.
FILOVCI
Minulo soboto so gasilci v Filovcih imeli že svoj 40. letni občni zbor, ki so se ga udeležili vsi člani in-članice. Delovanje društva je bilo v preteklem letu doslej najuspešnejše. Kupilo je novo motorno brizgalno s prikolico ter več novih uniform. Društvo pa je tudi skrbelo Za kulturno in zabavno življenje. Priredili so dva vesela večera in uprizorili igro »Revček Andrejček«. Tudi v nedeljo bodo skupaj z mladinskim aktivom priredili veseli večer.
H. J.
APAČE
Prejšnji teden so se mladinci in mladinke podjetja »Mizarstvo« v Apačah zbrali ha ustanovni konferenci svojega aktiva. V podjetju je kar ena tretjina mladih, ki so se vsi vključili v novi aktiv mladinske organizacije. Na ustanovni konferenci so razpravljali o aktivnejši udeležbi mladine v delavskem samoupravljanju in reševanju ostalih problemov podjetja.
KASTELKA NA ODRU PRI VIDMU
V nedeljo je bila pri Vidmu po dolgem času spet ena kulturna prireditev. Nastopila je igralska 'skupina domačega kulturnega društva z dramo »Kastelka«. Igra je precej dolga in mnogo zahteva, saj ima 12 slik. Vendar je kljub mladim igralcem uprizoritev uspela in jo bodo še ponovili na domačem odru.
VELIKA POLANA V Veliki in Mali Polani ter Brezovici bodo v kratkem začeli z izobraževanjem kmetijcev. V sodelovanju s KZ Lendava bodo organizirali več koristnih predavanj.
ek
PREVEČ MOSTOV NA ŠČAVNICI Pred nekaj dnevi se je sestala posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina Ljutomer in razpravljala o mostovih na sektorju regulirane Ščavnice oziroma Globetke v Babjem Ložiču. Ugotovili so, da je na tem sektorju preveč mostov in da bi zadostovala dva in ena brv. Z ureditvijo novih poti bo pa namesto treh mostov zadostoval le en, ki bo na novo zgrajen.
pm
LJUTOMERSKI RIBIČI ZBOROVALI
Ribiška družina v Ljutomeru ima 194 članov, opaža pa se, da vsako leto bolj raste zanimanje za športni ribolov. Lani so ribiči te družine ujeli 19.433 rib, ki so skupaj tehtale 4.577 kg. To pomeni, da so v enem lovnem dnevu ujeli znatno več kot prejšnje leto. Na nedavnem občnem zboru so sprejeli obširen program dela, med drugim so tudi sklenili zahtevati od tovarne usnja, da uredi čistilne naprave kakor je to določeno po predpisih.
ZBOR OBČANOV V BOGOJI
 Občani v Bogojini so na zadnjem zboru razpravljali o osnutku občinskega statuta, nato pa še o krajevnih problemih. Med drugim tudi o mostu na cesti med Tešanovci in Bogojino, ki ga je lani zgradilo cestno podjetje, ne da bi pri tem upoštevalo, da se zaradi tega razliva voda po travnikih in njivah in povzroča precejšnjo škodo. Kljub zahtevam občanov njihov predlog doslej ni bil sprejet. Nato so še sklepali o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev vaškega doma.
 VERŽEJ
V Veržeju so prejšnji teden slovesno pokopali Antona Muleca, izredno aktivnega družbenega delavca, večkratnega odbornika občinskega ljudskega odbora in člana vodstev raznih organizacij. Pokojni Mulec je veljal tudi za zelo dobrega obrtnika. Na pokopališču se je poslovilo od njega čez tisoč ljudi.
sf
KOVARSTVO IN LJUBEZEN V LIPI
Gasilsko društvo v Lipi je preteklo nedeljo uprizorilo na domačem odru dramo v 5 dejanjih »Kovarstvo in Ljubezen«, ki so jo naštudirali skupaj z mladino v Lipi. Igra, ki jo je režiral domačin Ivan Žalig, je dobro uspela, pa tudi zanimanje zanjo je med vaščani bilo veliko, saj v Lipi že precej časa ni bilo kulturne prireditve. Z igro bodo gostovali še v nekaterih sosednjih krajih.
Na sliki -- v soboto dopoldne je bila v Murski Soboti skupščina organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev (foto K. Sukič)
Te dni je nepričakovano zaključil svojo plodovito življenjsko pot dr. Alojzij Trstenjak. Rodil se je 1. 1887 v Pušencih pni Ormožu. Po osnovni šoli ga je uka želja gnala v mariborsko gimnazijo, potem pa na pravno fakulteto graške univerze. Ves čas univerzitetnega študija se je vzdrževal sam kot uradnik zadružne zveze v Celju. Prvo, tretje in sedmo službeno mesto mu je bil Maribor, vmes je deloval v Slovenjem Gradcu, Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Splitu, nazadnje pa v Ljubljani. Povsod se je živahno udeleževal društvenega življenja, zlasti v telovadnici. V Mariboru je naposled ob strani svoje žene iz rodbine pisatelja Josipa Kostanjevca in sina Milka preživel nekaj mirnih, pa vendar plodnih let pokoja.
Po obilici uradnega dela je iskal oddiha in zadovoljstva zlasti v zgodovinski stroki. Napisal je vrsto člankov in razprav s področja narodopisja, agrarnega prava, krajevne zgodovine in političnih razmer na Štajerskem. Njegovo najobširnejše delo (v rokopisu) so neverjetno podrobni spomini iz prve svetovne vojne, ki jo je delno preživel kot vojni ujetnik, pozneje dobrovoljski oficir v Rusiji. Sestavil je med drugim kroniko svojega domačega kraja, spisal v dveh delih zgodovino Ormoža in orisal razvoj vinarske zadruge in prostovoljnega gasilstva v tem mestu. Največ časa se je ukvarjal s tem, da bi dognal lego kraja Businica iz dobe kneza Pribine. Domneval je, da je bil blizu njegove rojstne vasi Pušincev. Na njegovo pobudo je mariborski pokrajinski muzej 1. 1963 preiskal tako imenovano Cervkišče kraj vasi in izkopal nekaj predmetov, ki pričajo, da je stala tam v bronasti dobi neka naselbina.
Kot zaveden Slovenec je tik pred drugo svetovno vojno nastopal odločno proti mariborskim hitlerjancem in njihovim podrepnikom, ki jim je spričo popustljivosti vlade in banske uprave hudo rasel greben. Narodno zavedni Mariborčani so ga takrat ocenili kot edinega politično-upravnega uradnika, ki si je upal krojiti nacistično predrznost. Graška »Tagespost« pa je ugotovila, da je zrel za koncentracijsko taborišče ...
J. B.
V ponedeljek popoldan smo se na lendavskem pokopališču zadnjič poslovili od učitelja in prizadevnega družb eno-političnega in športnega delavca, Jožeta Časarja. Velika množica ljudi, od blizu in daleč, je pokojniku ob njegovi mnogo prerani smrti izkazala poslednjo čast.
Jože Časar se je rodil 17. septembra 1926 v Kapci kot sin malega kmeta. V svoji rodni vasi je obiskoval Štiri razrede osnovne šole, nato. pa štiri razrede - meščanske šole v Lendavi. Po uspešno opravljeni nižji maturi se je odločil za študij na trgovski šoli v Čakovcu, vendar je ni dokončal; okupatorji so ga opeljali v Graz in vrnil se je šele decembra leta 1945. Po vrnitvi v domovino je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Subotici, kjer je v dveh letih diplomiral in postal učitelj. Na službeno mesto je prišel v Dobrovnik, kjer je bil učitelj in upravitelj celih 15 let, vse do leta 1962, ko je prišel na novo službeno mesto v Lendavo. Tu je bil do kraja, ko ga je neozdravljiva zahrbtna bolezen iztrgala življenju.
Jože Časar je bil spričo svoje vsestranske aktivnosti zelo priljubljen. Opravljal je različne družbeno-politične funkcije in na številnih sestankih dajal tehtne predloge ter si prizadeval za nenehno izboljšanje dela v posameznih organizacijah, katerih član je bil Zlasti pa je deloval pri vzgoji mladine v naprednem socialističnem duhu in v opravljanju svojega poklica bil zelo priljubljen. Tudi pred kratkim, ko ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo, je še vedno koval nove načrte in upal, da se bo, če ne prej pa vsaj v polletnih počitnicah vrnil med svoje tovariše in zopet opravljal poklic, kateremu je bil zvest in predan. Toda zahrbtna bolezen mu je dan pred začetkom drugega polletja prekrižala vse njegove načrte in ga za vselej iztrgala od družine in tovarišev.
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
3
PISMO IZ LENDAVE
Kot vneta obiskovalka že precej časa ugotavljam, da lendavska knjižnica nikakor ne opravlja svoje naloge, kakor bi jo kot kulturno vzgojna ustanova morala opravljati.
Že sam prostor — bivša trgovina — v katerem je knjižnica, za ta namen sploh ni primeren. Toda tega ne moremo zameriti, saj vemo, da so prostori povsod pereč problem. Notranjost knjižnice ne napravi na obiskovalca ugodnega vtisa. Na mizi leži namreč kup razcefranih knjig. Iz tega kupa lahko vsak izbira, po njem šarijo otroci, mladina in starejši. Razumljivo je, da knjige, ki leže na mizi in jih bralci razmetavajo, če jim pač niso všeč, v kratkem času več ne bodo uporabne. Ostale knjige sicer stoje na po-
licah, vendar ima vsakdo dostop do njih ter jih lahko poljubno prebira in premešča. Ko pa potem hočeš poiskati kako knjigo in še prej poiščeš njeno številko v seznamu, je navadno sploh ne najdeš.
V knjižnici je nekaj seznamov knjig, vendar je le eden
urejen po abecednem redu av torjev, v ostalih pa so knjige vpisane pomešano. Pri nekaterih knjigah pa avtorja sploh niso navedli. Zelo me čudi, da odgovorni ljudje po odhodu prejšnje knjižničarke v vsej občini niso mogli najti človeka, ki bi bil sposoben kolikor toliko solidno opravljati knjižničarske posle. Potem se ne bi zgodilo, da bi si moral sam
poiskati svoj karton iz zajetnega kupa na mizi, ker jih po treh dneh »knjižničar« še ni mogel urediti in zložiti v škatlo. Knjižničar bi vsekakor moral biti človek, ki ga to, delo veseli, če že strokovno nima vseh sposobnosti. Torej: ljubitelj knjig in poznavalec vsaj najboljših klasičnih del
iz domače in svetovne književnosti. Potem se ne bi zgodilo, da nekdo, ki pregleduje seznam in vpraša, kakšna je knjiga Vojna in mir, ne dobi odgovora, ker »knjižničar« o tej knjigi menda še ni ničesar slišal.
Na vse to bi morali pomisliti ustanovitelji knjižnice, ko so izbirali knjižničarja, in ne morda samo na denar, ki
mu ga bodo nudili. Nekoč pred leti so menda občinski možje razpravljali na svoji seji tudi o kulturni dejavnosti v Lendavi. O tem je v Pomurskem vestniku izšlo poročilo tovariša Š. B. V poročilu sem zasledila drobno ugotovitev, da poslovanje lendavske knjižnice ni bilo popolnoma pravilno. Toda kljub temu se v knjižnici doslej ni še nič spremenilo. Morda so se občinski možje z omenjeno ugotovitvijo pomirili, toda vsi, ki redno obiskujemo knjižnico, se s tem ne moremo pomiriti. Nam ni vseeno, ko vidimo, kako propadajo dragocene knjige, in to le zaradi malomarnosti nekih ljudi, ki menda nimajo prave predstave o tem, kako je treba upravljati knjižnico.
M. Z.
PISMO IZ LENDAVE
Prenos s 3 strani:
zarstvu »Ledava« v Murski Soboti je še vedno 54,6 % zaposlenih, ki so v mesecu novembru 1963 prejeli osebne dohodke izpod 25 tisoč dinarjev, kritično stanje je tudi v OGP »Remont« v Petrovcih kjer je prejelo osebne dohodke pod 25 tisoč dinarjev v novembru lani kar 78,6% zaposlenih. Podobne ugotovitve veljajo tudi za podjetje »Graditelj« iz Beltinec, v katerem je v novembru lani imelo osebne dohodke pod 25 tisoč dinarjev kar 56,4 delavcev, storilnost v lanskem letu pa
je padla kar za 7 odstotkov. V »Komuni« v Beltincih je še vedno 50% zaposlenih z osebnimi dohodki pod 25 tisoč, stanje se izboljšuje in z boljšo organizacijo dela bi se nedvomno povečala tudi storilnost in tudi osebni dohodki. V pogledu visokega odstotka delavcev, ki prejemajo osebne dohodke pod 25 tisoč dinarjev je kritično stanje tudi v SGP »Pomurje« v Murski Soboti. Odstotek teh se je celo povečal v primerjavi s I. polletjem 1962 in 1963, pa tudi v primerjavi s III. tromesečjem lani. Takšno stanje pa v tem podjetju povzročajo predvsem kalkulativne cene gradbenih storitev, nizka delovna storilnost in velika fluktuacija delovne sile. Med gospodarske organizacije, kjer je stanje osebnih dohodkov najbolj kritično pa lahko uvrstimo »Beltinko« iz Beltinec. Odstotek zaposlenih, ki so prejeli nižje osebne dohodke od 25 tisoč dinarjev je v posameznih obdobjih naslednji: v I. polletju 1962 91,8%, v I. polletju 1963 88%, v III. tromesečju 1963 85,5% in v mesecu novembru 1963 82,7%. Vzroke za nizke osebne dohodke je iskati predvsem v zastarelem strojnem parku, v nizki storilnosti dela, v močni konkurenci na tržišču in v velikih zalogah surovin in gotovih izdelkov. Stanje v tej gospodarski organizaciji se postopoma izboljšuje saj se podjetje že vključuje tudi v izvoz.
Navedene ugotovitve nalagajo delovnim kolektivom, vodstvom delovnih organizacij in društveno-političnim organizacijam, predvsem pa sindikalnim podružnicam, nove in odgovorne naloge. V delovnih kolektivih je potrebno sprožiti številne razprave o vseh vprašanjih, ki vplivajo na porast osebnih dohodkov, iskati je potrebno notranjih rezerv, vprašanje nizkih osebnih dohodkov je treba obravnavati kompleksno ne samo za niže kategorije, ampak za vse kategorije delavcev. Te razprave morajo biti pravzaprav začetek borbe za splošno povečanje delovne storilnosti, iskanju notranjih rezerv s tem, da zagotovimo hitrejši porast osebnih dohodkov predvsem tistim delavcem, ki v največji meri vplivajo na dvig storilnosti in povečanje dohodka delovne organizacije. Prav gotovo pa bo o tem vprašanju morala razpravljati tudi občinska skupščina takrat, ko bodo po zaključnih računih na voljo enotni in vsi pokazatelji poslovnih uspehov v posameznih delovnih organizacijah. Tokrat naj občinska skupščina razpravlja in presoja o perspektivi delovnih organizacij, ki ne ustvarjajo dovolj dohodka za kritje svojih obveznosti in za pokritje osebnih dohodkov.
Vsaj v pomurskem merilu je že tolikanj znana, da bi bilo odveč, zdajle spregovoriti kaj obširneje o njenem doslejšnjem razvoju, o njeni programski politiki in o njenih ciljih nasploh. Da torej dela v sklopu časopisno založniškega podjetja »Pomurski tisk«, da obstoja že skoraj deset let, da ne objavlja samo publikacij v slovenščini, ampak marsikaj tiska tudi v madžarščini, — to vse so že osnovni podatki, ki jih velik del naše javnosti že pozna.
»Pred Pomursko založbo je po nekajletnem razvoju nekaj novih nalog. Izmed teh moram vsekakor posebej omeniti izdajanje knjig za prebivalce madžarske narodnosti, ki žive v naši pokrajini. Tem bralcem, predvsem šolarjem po dvojezičnih šolah, hočem posredovati najboljša leposlovna dela naših književnikov, prevedena v madžarski jezik.
Seveda si prizadevamo, da bi posredovali bogastvo umetniške besede v obeh smereh. Domačim avtorjem poskušamo s prevajanjem v madžarščino odpreti pot na novo jezikovno področje, po drugi strani pa bi radi s prevajanjem madžarskih piscev v slovenščino odkrivati našim bralcem najvišje dosežke madžarske literature.«
Tako mi je začel pripovedovati tovariš Jože Ternar, urednik založbe, toda naj bi se pogovarjal s komer koli izmed sodelavcev pri založbi, pomenek bi se vselej ustavil pri isti temi, ali -— če naj se tako izrazim -- pri najpoglavitnejši temi: pri madžarsko slovenskem, oziroma madžarsko jugoslovanskem kulturnem sodelovanju.
Morda so te besede že malce prevzetne, toda resnica je, da je založba že izdala nekaj slovenskih del, prevedenih v madžarščino; omenim naj le Cankarjevo »Skodelico kave«, izbor črtic in novel, ki je izšel že lani. Letošnji program pa je mnogo obširnejši: Seliškar (»Žalostne in vesele o mulah«), Župančič (»Ciciban« — izbor otroške poezije) in Kardelj (»Potovanje skozi čas«). V obratni smeri pa smo dobili na primer Gyule Illyésa »Ljudstvo s puste«, letos pa se bo na našem knjižnem trgu pojavilo dvoje novih prevodov: »Pokopališče rje« Fejesa Endreja in roman Móricza Zsigmonda: »Bodi dober do smrti«. Število objavljenih publikacij v tem ali onem jeziku nemara ni preveč impresivno, toda to ni način, kako oceniti pomen neke založbe. Kulturo našega madžarskega soseda, njegovo literaturo vse premalo poznamo, da si ne bi želeli še več dejavnosti na tem področju. V Sloveniji pa je za gotovo ni založbe, ki bi lahko uspešneje gradila ta pomemben most med obema deželama, kot je to prav Pomurska založba.
Sicer pa, pozabimo za trenutek to »mednarodno« založbino dejavnost. Pomislimo samo na naša dvojezična področja, na našo manjšino, ki ji naša skupnost mora nuditi vse možnosti za enakopraven in enakovreden kulturni razvoj in za enakovredno življenje v naši skupnosti nasploh. V tem smislu je pomen Pomurske založbe vsaj tako pomemben kot v prejšnjem.
Vsa specifika Pomurske založbe kajpak ne sega tako daleč, da ne bi v svojem knjižnem programu vendarle dajala največ prostora izvir-
nim domačim delom ali prevodom iz drugih jezikov. Doslejšnjo zbirko »Svet ob Muri« že poznamo, saj je v njenem okviru izšla že vrsta znanstvenih ali poljudnoznanstvenih del. Letos bo njena bera izdatna: »Panonski zbornik«, »Pomurski etnografski zbornik«, »Na poteh življenja« Božidarja Borka, »Razgledi po liriki«, ponatis Regent — Kreftove progresivne preusmeritve«, »Vreme in klima v Prekmurju« Janka Pučnika in »NOB v Prlekiji« prof. Draga Novaka.
Letos pa je Pomurska založba uvedla še tri nove zbirke: Prva — »Na horizontu« — bo prinašala leposlovna dela domačih in tujih mlajših književnikov. Letošnji avtorji so: Harper Lee (»Kdor moti slavca...«), Fejes Endre (»Pokopališče rje«) in Drago Grah (»Konec pravljice«). Druga zbirka — »Zenit« pa za to leto vključuje: Seliškar (»Noč in svitanje«), M.
ga dejstva korigirati. Če pa še upoštevamo, kakšen pomemben most med madžarskim in slovenskim ljudstvom, oziroma med madžarskim in jugoslovanskim ljudstvom predstavlja delo naše založbe, potem je treba nujno priznati, da Pomurska založba v nekem smislu opravlja kulturno poslanstvo, ki ga ne opravlja sicer nobena založba v Sloveniji.
DRAGO GRAH
Vedno dobre volje — in polni smeha — sestrici
O VELIKIH IN MALIH PROBLEMIH ŠTIPENDISTOV
V zadnjih dneh januarja meseca je bilo v Lendavi posvetovanje štipendistov, ki ga je sklicala komisija za štipendije pri občinski skupščini. Večina dijakov in študentov, ki jih štipendira občinska skupščina, se je udeležila posvetovanja.
Občinska skupščina v Lendavi je letos namenila za štipendije, za regrese na avtobusih in ostale podpore skupaj 13 milijonov dinarjev. Največji del sredstev za štipendije je za dijake učiteljišča, kjer ima občinska skupščina kar 49 štipendistov; na srednji vzgojiteljski šoli je 5. na ESŠ in na administrativni šoli 7, na srednji šoli za telesno vzgojo 8, na srednji glasbeni 2 in na različnih višjih in visokih šolah je 10 slušateljev, ki jih štipendira občinska skupščina.
Dvanajstim slušateljem srednjih šol pa daje občinska skupščina študijsko podporo. Višina štipendij na srednjih šolah se giblje od 6— 8 tisoč, medtem ko dobivajo slušatelji višjih in visokih šol štipendije v znesku od 12 do 15 tisoč dinarjev. Občinska skupščina regresira vožnjo vsem učencem osnovnih šol, katerih domovi se nahajajo v neposredni bližini avtobusnih zvez in -so oddaljeni več kot 3 km od šole.
Cilj posvetovanja štipendistov in članov občinske štipendijske komisije je bil ugotoviti uspehe prejemnikov štipendij ob koncu prvega polletja v tem šolskem letu. Ugotovili so, da so uspehi štipendistov zadovoljivi, saj je njihova povprečna ocena ob prvem polletju — dobro. So tudi redki primeri dijakov in dijakinj, ki imajo nezadostno oceno. Ti bi morali slabe ocene popraviti v prvem mesecu drugega polletja, sicer izgubijo pravico do štipendije.
 Seveda pa na tekšnem posvetovanju, ki ga občinska štipendijska komisija skliče vsako leto dvakrat (ob polletju in ob koncu šolskega leta) ne govorijo samo o učnih uspehih. Kot Vedno, so tudi tokrat štipendisti govorili o težavah, ki jih spremljajo pri njihovem delu v šoli in pri učenju v dijaških domovih ali v zasebnih stanovanjih.
Dijakinje in dijaki, ki imajo ob polletju nezadostne ocene so se pritoževali, da slabih ocen pred polletjem zaradi pomanjkanja časa za izpraševanje niso mogli popraviti. Dijaki, ki stanujejo v domu »Majde Vrhovnikove« v Ljubljani so kritizirali preveč strogi režim, ki vlada v tem domu. Vsi gojenci tega doma iz lendavske občine pa so. se vprašali, zakaj so morali za mesec januar plačati celotno vzdrževalnino. čeprav so dom zapustili že 20. januarja.
Posebne težave pa imajo dijakinje in dijaki, ki stanujejo pri lastnikih zasebnih stanovanj. Tako n. pr. plača neki dijak v M. Soboti samo za neopremljeno sobo 4 tisoč dinarjev, k temu pa še posebej kurjavo in uporabo električne energije za razsvetljavo. Štipendisti, ki stanujejo v takšnih razmerah so opozorili člane občinske štipendijske komisije, da ta primer ni osamljen in je potrebno v lej smeri nekaj ukreniti. Dijaški ali študentski proračun vsekakor ne more vzdrževati tako pretiranih »želja« stanodajalcev. Dijaki in dijakinje učiteljišče v M. Soboti so na posvetovanju opozorili tudi na neredno pošiljanje štipendij. Po razpravi sodeč, pa je vzrok temu, da so dijaki štipendije dobivali komaj v sredi meseca, bil v prezaposlenosti člana profesorskega kolektiva, ki štipendij ni pravočasno dvigal. K. Sukič
K Sukič
Na sliki — kongresna dvorana v zahodnem Berlinu
Zsigmond (»Bodi dober do smrti«), V. Baum (»Ljubezen in smrt na Baliju«) in Hart-ley (»Popolna žena«).
Tretja zbirka — »Hid« — pa bo prinašala knjige v madžarščini.
Še do nedavnega smo se najbrž skoraj vsi strinjali v tem, da je Pomurska založba pomembna kulturna ustanova v Pomurju. Danes pa bo treba to stališče že v marsičem dopolniti. Kakor lahko presodimo, če se ozremo na njeno delo in njene dosežke v zadnjih dveh letih, je izšla pri njej vrsta del ne samo naših pomurskih avtorjev, ampak slovenskih avtorjev nasploh. Tako torej založba že v tem smislu ni le »lokalna« založba in tako moramo svoje prejšnje stališče že zaradi te-
Napredne sile vrednotimo po tem, koliko vplivajo na družbo, koliko jo spreminjajo. Toda kaj lahko stori recimo Hans? Hans z vso svojo družbeno zavzetostjo in z vso svojo množico reformatorskih predlogov? Na srednji šoli mu niso nudili nobenih posebnih možnosti, da si nabere znanja iz družbenih ved. Na univerzi pa se je znašel v nekem privatnem študentskem krožku, ki se je sestajal na prijateljskih večerih, na domu zdaj tega zdaj onega somišljenika, in se začel preko takih provizoričnih delovnih srečanj natančneje osveščati. Hkrati si je tudi že nabavil neka j marksistične literature, prebral Hegla tako kot Lenina in se še bolj prepričal, da ga toliko stvari v domači deželi ne zadovoljuje. Med drugim je tudi opazil, kako pomanjkljivo izobrazbo nudijo mladini osnovne in srednje šole. Morda je bil v
tem odkritju vzrok, da se je zbližal z ljudmi, ki so prišli do podobnih zaključkov; vsekakor se je preko teh seznanil s študijskim krožkom, ki je ustanovitelj Mladinskega doma. Nekega dne so ga povabili kot docenta v Mladinski dom, in tako se je praktično povezal s to politično vzgojno ustanovo kot izredni sodelavec.
Tečaje, ki nimajo drugega cilja, kakor da mladino družbeno politično izobražujejo, vodijo sicer stalni sodelavci ustanove, tisti, ki so tod redno zaposleni, toda k vsakemu povabijo dva ali tri »docente«, ki potem neposredno delajo s tečajniki samimi. Hans je prevzel skupino, ki se je prvenstveno ukvarjala z nemškim delavskim gibanjem. In prav ta njegova funkcija je privedla do tega, da smo se vsi toliko pogovarjali o tej temi tudi tedaj, ko je bil dnevni program izčrpan in smo se lahko razšli vsak po svojih potih.
Ta večer, ko smo sedeli ob kaminu, smo bili prosti vsi, zakaj tečajniki so zapustili dom že prejšnjega dne, toda ko da smo še zmeraj sredi dela, smo se spustili v diskusijo o temi, ki nas je »službeno« zaposlovala minulih deset dni. Hans se je znova in znova vračal na zgodovino
delavskega gibanja v svoji domovini in si postavljal — v taki ali drugačni obliki — zmeraj isto vprašanje:
»Kako se je lahko zgodilo, da se naši deželi že dvakrat (leta 1918 in 1945) ni posrečilo uvesti novo družbeno u-reditev? Neskončne pohode skozi zgodovino in mentaliteto našega ljudstva sem opravil in se že toliko razburjal okrog tega, da nazadnje ponoči več niti nisem mogel spati.«
Hans ni bil niti kak ekstremist, niti kaka osebno vročekrvna narava, o tem sem se prepričal sam. Pač pa je nosil tiste značilne poteze hölderlinsko razrvanega, hkrati pa prav po nemško temeljitega človeka. V toku tečaja smo videli tudi dokumentarni film o nacizmu, zlasti o koncentracijskih taboriščih. Stvar ga je notranje toliko razgibala, da je ves razgret izginil za celo uro na samotni nočni sprehod, po povratku pa zbral krog tečajnikov in enako vneto razpravljal z njimi o »židovskem vpraša-
nju« in o krivdi očetov. Tako prizadet je bil vselej; zato tudi ta večer, ko smo sedeli navidez tako lagodno ob prasketajočem ognju, ni bilo dvoma, da ne govori zgolj zaradi lepšega, ampak zaradi zagrizene sle, da najde odgovora na vprašanje, ki so mu povzročala toliko duševnih muk.
»Že celih sto let trpimo pod nerešenim problemom naših odnosov z vzhodnimi sosedi. Najkasneje ob propadu Habs-
burga bi morali temeljito spremeniti ta položaj. Razdelitev Nemčije si medtem lahko razlagam le še kot konsekvenco naše vzhodne politike. Preseneča me, kako da se ljudje pri nas nad to razcepljenostjo čudijo. In naša trenutna politika ves ta nesmisel le še bolj cementira!«
Kadar prvič slišiš govoriti takega človeka, se ti zdi, da si naletel na prototip zahodnonemškega svobodomisleca. Kolikšno nezadovoljstvo! Kolikšen gnev! Koliko kritičnih pripomb! Koliko kritike prav na račun bonnske »vzhodne«
politike! Ko si se čal s takim »jeznim čem«, se začuden vp ko je mogoče, da se želi stvari tako poč šujejo. Toda koliko kih opozicionalcev s slišati jih je veliko, jih veliko tudi sam bolj splahneta tvo nje, toliko jasneje tem družbenem sis drugega ne moreš ti: ker pač vsakdo govori, odločajo p
drugi krogi.
Ko sem torej po spoznal Hansa se tudi doživel nekoli obrazbo svojega m kritičnih ljudeh. Na soma sem se le pr imajo ti kritiki ve kak program za vs mi številnimi bese čejo, da se konča t donizem »gospoda deža«, da se prek garnega materializ zdrav, ustvarjalen spredje človekove duh, ki bi gojil in val pristne človeško
4
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
PRIPOMBE K OSNUTKU STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA
Tako pri statutu občine kot pri statutih šol gre za to, da šola res postane samostojna delovna organizacija. Formalno so naše šole sicer samostojne, dejansko pa bodo popolnoma samostojne takrat, ko bodo svoj dohodek neodvisno oblikovale na osnovi svoje lastne, takoimenovane nematerialne proizvodnje.
Zimski pejsaž
Pomeni, ko bodo to svojo nematerialno proizvodnjo vnovčile na osnovi ponudbe in povpraševanja, torej pogodbenega dogovora z družbo kot koristnikom, in ko bodo svojo vnovčeno dejavnost razdeljevale kolektivu izključno po vloženem delu. Kot vemo, delitev v naših šolskih kolektivih že obstoja, toda maksimalno ta vložena dela ne upošteva, kar je delno posledica položaja, — ker tudi šola svojih storitev ne
prodaja po vloženem delu, ampak več ali manj po odmerjeni kvoti, ki jo prejema iz sklada za šolstvo. Kljub normativom, po katerih se finansirajo šole in se razporejajo v kategorije, lahko še vedno govorimo v glavnem le o proračunskem načinu finansiranja šol, kljub skladu za šolstvo; to pa povzroča na šolah še vedno ekstenzivno gospodarjenje. V razpravah s šolskimi vodstvi o ekonomskem položaju šol je še vedno slišati: ne vemo, koliko dotacije nam bo dala občina. Ali pa: ne moremo izboljšati tega in tega, ker tega naš proračun ne prenese. Torej smo še v fazi proračunskega pojmovanja ekonomike šol. Med prosvetnimi delavci pa slišimo: ne izplača se vlagati maksimalnega truda v delo, ker so razlike v dohodku med tistimi, ki se pošteno potrudijo, in tistimi, ki se manj potrudijo, premajhne ali pa jih sploh ni.
Samouprava v delovnih organizacijah naših šol ne bo popolna vse dotlej, dokler ne bodo vsi činitelji te samouprave sloneli na ekonomski osnovi, da bodo to lahko pod- pirali, sicer bo samouprava šol deklarativna.
Eden izmed osnovnih činiteljev je sklad za šolstvo, ali točneje, družbeni sklad za šolstvo pri občinski skupščini. Tako kot so se doslej formirala sredstva v tem skladu, je to le podaljšan proračunski način, upravni odbor sklada pa le posredovalec sredstev med občinskim proračunom in šolami. Ta sistem ne zagotavlja avtomatičnega večanja sredstev v skladu, ampak so njegova sredstva
vsako leto znova odvisna od raznih administrativnih činiteljev.
Šola je torej doslej za pro-
izvodnjo takoimenovanih duhovnih dobrin dobila, kolikor je pač po kriterijih, ki so veljali in še veljajo, družba zmogla in dodelila, ne vprašujoč mnogo za ceno dela na teh učnovzgojnih zavodih. Šola je torej v svoji menjavi z družbo bila in je še vedno v neenakopravnem položaju.
Inž. Vekoslav Korošec se je rodil ravno na današnji dan pred petdesetimi leti v Zagorju. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisal na elektrotehniško fakulteto in diplomiral 1940. leta. Ob napadu hitlerjevske vojske je bil ravno na odsluženju kadrovskega roka v Šabcu, od tu se je pomaknil v Bosno in bil tam zajet. Po vrnitvi iz ujetništva je nekaj časa živel v Mariboru, nato pa se pridružil enotam narodnoosvobodilne vojske.
Po osvoboditvi je najprej služboval v Mariboru kot delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo ter skrbel za likvidacijo okupatorske firme EVS. V tem času pa skrbel za vrnitev elektrotehniškega gradiva, ki ga je okupator odpeljal iz Slovenije. Prav tako je v Mariboru in Celju pomagal organizirati administrativno in tehnično službo DES. nekoliko kasneje pa je postal direktor centrale istega podjetja v Ljubljani.
Posebna zasluga inž. Korošca je pospešena ureditev v vojni poškodovanih in uničenih naprav in temu sledeči elektrifikaciji, ki je zajela celotno Slovenijo. Znane so tudi jubilantove zasluge pri izgradnji elektroenergetskih objektov na Dravi in drugje v Sloveniji. Kot glavni direktor ELES je skrbel, da se je elektrifikacija pri nas v sklo-
LJUTOMER
Pred dnevi je bilo v Ljutomeru v prostorih občinske skupščine posvetovanje z vsemi štipendisti s področja občine. Štipendisti kot dajalci štipendij so izmenjali mnenja glede pogojev študija in dodeljevanja štipendij.
pu. jugoslovanskega energetskega sistema uspešno razvijala in razvila.
Pomagal je tudi na drugih področjih. Zlasti je bil aktiven v Ljudski tehniki Slovenije, v raznih društvih in komisijah. Stalno je skrbel za mehanizacijo in elektrifikacijo v kmetijstvu in bil med pobudniki ustanovitve Zavoda za proučevanje uporabe električne energije v kmetijstvu pri Vidmu ob Ščavnici. Velika je bila tudi njegova skrb za elektrifikacijo Slovenskih goric, Haloz in Pomurja.
Ob jubileju se tudi mi pridružujemo čestitkam v prepričanju, da bo še naprej neumoren delavec na vseh področjih svojega dosedanjega delovanja.
Zimskih počitnic je konec — spet knjige, zvezki, šolski zvonec (foto: K. Sukič)
Sklad za šolstvo naj v občinskem statutu torej dobi tako osnovo za formiranje sredstev, da bo resnično samostojen družbeni organ in da bo sposoben ne le deliti neke dotacije, temveč upoštevati enakopravnost v menjavi s šolami; seveda bo to zmogel le ob povečanih sredstvih. Izraz enakopravnosti v menjavi pa je pogodbeno razmerje, s tem pa bo tudi upoštevana samostojnost šole kot delovne organizacije in okrepljena njena samouprava.
A kaj naj se s pogodbo plača šoli? Predvsem delo. To se da vrednotiti na podlagi učnih in delovnih programov šol, ki pa So zelo formalistični in le administrativni akti šole. Kategorizacija in pedagoška ura je bila doslej osnovno merilo za dodeljevanje sredstev šolam. Temu se tudi v bodoče ne bomo mogli v celoti izogniti, toda dejstvo je, da so ob teh kriterijih bile na boljšem šole, ki so krčile svoj učni program na račun kvalitete, na slabšem pa tiste, ki so svoje delovne programe maksimalno izvajale in vzgajale boljše učence.
Menim, da je možno že letos odpraviti vsakoletno nenačelno licitiranje okrog sredstev za šole in odstraniti ekonomsko negotovost šol ter omogočiti, da bodo dohodki šol odvisni predvsem od rezultatov celotnega vloženega dela.	I. Orešnik
IZ DNEVNIKOV MLADIH LJUDI:
Mnogokrat dajemo ocene mladim ljudem, ali redkeje se pri tem sprašujemo o njihovem odnosu do dela. Ocenjujemo jih večkrat brez upoštevanja sprememb, ki nesejo ves svet z vrtoglavostjo v prihodnost.
Med ocene mladih včasih preveč vpletamo svojo preteklost, ali pa jo celo mešamo z željami, kakšna naj bi bila. Mislim, da gredo ocene še preveč mimo odnosa mladih do dela, ki pa že postaja trdna in edina osnova za določanje materialnega in družbenega položaja človeka. In če že
to vpletamo v oceno, pa že redkeje razpravljamo, kaj pomeni delo mlademu človeku, kako smo mu približali delo in končno kakšno je njegovo prvo srečanje z organizirano proizvodnjo, Končno tudi ne moremo več mimo razlike — je že kriče vidna — ki jo imajo mladi do organiziranega dela in do dela doma, do dela okrog hiše in tudi v privatnem, pa čeprav v domačem sektorju.
Mnogo vprašanj, ki so se zlila v ta uvod, sem prebral v nekaterih maturitetnih nalogah in nekaj odgovorov sem našel v dnevnikih, ki so jih pisali dijaki med svojo počitniško »prakso« lansko polletje.
Vsaka stran je pomenila nekaj novega, skoraj v vseh pa je bilo mnogo odkritosrčnosti in tudi kritičnosti, kljub temu, da so ponekod te dnevnike pregledovali in jih dnevno podpisovali šefi posameznih organizacijskih enot. Na koncu pa so vanje napisali ocene posameznikom. Ko sem zaprl zadnji zvezek, se mi je utrdila misel: vsi bi morali imeti naslov: Moje srečanje z delom.
V začetku branja me je zanimalo ali je tudi pri teh nekaj podobnega, kar je pred leti zapisal nek dijak v svoji maturitetni nalogi: da je 13 let hodil mimo tovarne in stalno le poslušal ukaz — delo, delo — in, ker ga ni poznal, je celo zasovražil to besedo. Ko pa je pripravljal svojo nalogo in s tem prišel v stalnejši stik s kolektivom, je dobil to, česar mu nihče ni mogel dopovedati — vzljubil je delo.
Kako je bilo s »praktikanti«, naj povedo sami. Ko so pisali svoje dnevnike, niti niso mogli slutiti, da so posamezne ugotovitve zapisali ne samo sebi za bodočo usmeritev, ampak tudi nam. (Prosim, naj mi ne zamerijo, če brez imen navajam njihove posamezne stavke).
»Prijavila sem se, da bom še dva tedna delala v tovarni. Pa ne samo zaradi denarja, tudi zato, ker mi tukaj ugaja. Tukaj ima človek občutek, da nekaj je in, da nekaj zmore; če bi bila doma in bi le lenuharila, bi podcenjevala sama sebe.« V drugem dnevniku sem spet bral: »Lahko rečem, da sedaj znamo bolj upoštevati delo, spoznali smo namreč, koliko truda je treba vložiti, da človek dobi svojo mesečno plačo. Nikakor ne morem reči. da smo mi mnogo delali.« In spet sem bral: »Največ vredno je to, da sem se seznanil z delom in z življenjem v industrijskem obratu in tako vsaj nekoliko vem, v kakšnih pogojih ljudje tu-
kaj delajo in kako je njihovo delo.« V naslednjem dnevniku spet dragocena ugotovitev: »V podjetju človek spozna tisto, kar je pravzaprav bistvo: delo. Dokler je v šoli, razmišlja o delu neprijateljsko, brez sleherne odgovornosti.«
Lahko bi še navajal stavke iz dnevnikov ali mislim, da je že to dovolj.
Mladi »praktikanti« so se hitro znašli, čeprav so ponekod ugotavljali, da o njihovem prihodu na prakso skoraj niso ničesar vedeli v posameznih podjetjih. Kljub temu jim niso nikjer pokazali vrat. O tem sem našel v dnevnikih tudi to: »Ko sem čakala in gledala prihajajoče delavke, me je prevzel občutek sreče, da bom lahko dvanajst dni preživela v njihovi sredini. Toda ta dobra volja se je kmalu spremenila v žalost, kajti sprejeli so nas z velikim začudenjem, nihče o našem prihodu ni ničesar ve del... ali kljub temu so nas prijazno sprejeli.«
Večkrat je res učencem v šoli nemogoče dopovedati, kakšni so ti novi, socialistični odnosi med ljudmi v podjetjih, ker mladina v nekaterih šolah močno občuti, kako je pri posameznikih velika razlika med poučevanjem in dejanskim vzgajanjem; med teorijo in prakso.
In ta vprašanja — predvsem zelo kritična opazovanja medsebojnih odnosov — so zapisana skoraj v vsakem dnevniku. V nekatere so mladinci in mladinke skoraj dnevno vpisovali svoje ugotovitve.
V	nekem dnevniku se to opazovanje začenja in nadaljuje takole: »Prišel sem s precejšnjo mero nezaupljivosti. Pazil sem, da se ne bi nikomur zameril in bil sem sploh nekoliko zadržan in previden v odnosih do njih. Ali kmalu se je med nami vse uredilo. Tovariški so bili. Priznati moram, da tega nisem pričakoval ... in sedaj me je kar sram, mojega nezaupanja v začetku.«
V	drugem dnevniku je bilo spet zapisano: »Opazil sem, da so sošolci z mano vred gledali vajence, ki so umivali dele motorjev z nafto, nekako s pomilovanjem in občutkom vzvišenosti.« Toda kmalu so ti praktikanti zaradi svojega neznanja in nespretnosti že občutili dobrohoten smeh vajencev, »ali drugi dan je bil led prebit.« Na neki strani dnevnika je bilo zapisano: »Spoznal sem, da se za mrzlimi nekoliko važnjaškimi pogledi skrivajo prijazne osebe, ki so pripravljene žrtvovati nekaj minut tudi za razlago.«
Vendar povsod ni bilo tako. Nekateri prostaški medsebojni odnosi in nepravilni odnosi do dela so odmevali bolj v nenapisanih ocenah kot v dnevnikih.
Ob branju teh dnevnikov in v razgovorih z različnimi mladimi praktikanti sem se vznemirjeno začudil: s kako vnemo so skoraj vse seznanjali s posameznimi vodilnimi osebami ali kako slabo pa so jih informirali o organizaciji in vsebini samoupravljanja. O tem, kar je nekatere zelo zanimalo predvsem tiste, ki so bili aktivni v razrednih in šolskih skupnostih, V šolskih zadrugah itd., niso ničesar zvedeli, o samoupravljanju. (Nekaj podobnega se dogaja tudi s štipendisti delovnih organizacij, ko prihajajo »domov« na prakso). Le v dnevniku ene praktikantke sem bral, da je bila povabljena na sejo delavskega sveta in »seja je bila zelo zanimiva.«
Ko sem prebral vse dnevnike, sem se vprašal, kaj pa zdaj? Reči moram, da sem spoznal iz zapisanih stavkov, da mladina ne sovraži dela; ali da ga pa premalo pozna, neorganizirano se z njim seznanja in ne dovolj pripravljena se vključuje v organizirano proizvodnjo po delovnih organizacijah. Te misli so bile tem bolj prepričljive, ker sem poznal nekaj piscev dnevnikov. Delavci so v glavnem v vseh delovnih organizacijah pokazali vso toplino tovariških odnosov in verjetno bi bilo več tega. če bi že pričakovali »praktikante«.
VANEK ŠIFTAR
si se prvič srejeznim mladeniden vprašaš, ka, da se v tej deko počasi izboljkolikor več taalcev slišiš — in veliko, slišal sem ii sam — toliko a tvoje začudesneje ti je, da v m sistemu česa oreš pričakovavsakdo lahko le ajo pa povsem
rej počasi bolje sa, sem hkrati nekolikšno prega mnenja o teh eh. Namreč, sčale prepričal, da iki vendarle ne-za vsemi svojii besedami. Hoonča ta slepi hespodarskega čuprek tega vulerializma pririne jalen duh v o-kove eksistence, jil in povzdigo-oveške vrednote,
da bi dežela z manj kompromisno notranjo politiko končno vendarle izgnala še zmeraj trdožive ostanke nacizma, v odnosih do drugih dežela, zlasti do »komunističnih«, pa da bi zaveli strpnejši, manj hallsteinsko-doktrinarski vetrovi. Ti ljudje konec koncev nosijo jasno podobo svoje prihodnje Nemčije pred očmi, toda to je vendarle prej lepa vizija, kot pa dosegljiv cilj. Moraš se seznaniti s takim simpatičnim, prizadev-
nim in poštenim Hansom, če se hočeš prepričati, v kaki nezavidljivi, skoraj tragični situaciji so ti bojeviti duhovi. Na podoben način kakor Hans se dokopljejo do sposobnosti, zrelo presojati življenje okrog sebe. Vedo tedaj natančno, kaj je narobe »v hiši«, vedo, kako bi se dalo konstruktivno vplivati na nezadovoljiv položaj, in zato sami poskušajo svet ne samo razlagati — če naj uporabim Marxove besede — ampak ga , tudi spreminjati. Prav taki Mladinski domovi so ena oblika njihove akcije. Poskuša-
jo vzgajati, vzgajati že skoraj v socialističnem duhu, poskušajo osveščati ljudi, zlasti pa mladino, po svojih političnih konceptih.
Tisti Mladinski dom se mi je zazdel kot ena izmed pravih trdnjav nemške politične renesanse, ljudje Hansovega kova pa pogumni vitezi, ki bi žrtvovali vse za uresničitev svojega programa. Toda kako paradoksalno je, da ti bojevniki nimajo možnosti do odkritega spopada, da nimajo možnosti do spopada nasploh. Kajti njihove trdnjave stoje na samotnih otokih, daleč sredi oceana samozadovoljnega ravnodušja. S kom naj se bore? S celotnim vladajočim sistemom? Ta jim daje »svobodo«, da si grade take utrdbe, toda hkrati izključuje njihovo udarno moč: učno-vzgojna načela so daleč od načel, ki jih ima ta napredna inteligenca, družbeni sistem kot tak pušča le »svobodni trg« do popolnega razmaha, za glasove neorganiziranih svobodomislecev, raztresenih po številnih osamljenih trdnjavah in otokih, se ne zmeni in raje gradi vse na sveti vojni proti komunizmu.
Kaj naj tedaj doseže Hans
z vsem svojim gnevom? Tako sem se spraševal toliko pogosteje, kolikor češče sem ga poslušal, kolikor podrobneje sem opazoval njegovo prizadevno delo v Mladinskem domu. Kako nerazveseljiv občutek mora navdajati te ljudi, ko se po desetih dneh poslove od skupine mladih ljudi, pošiljajoč z njimi svoje napredne misli m želje, svojo človečnost, in se morda zavedajo, da se bodo ti njihovi gojenci porazgubili v množici lagodnih neopredeljencev tudi tedaj, če povsem zadrže pri sebi vse, kar so se naučili in če se bodo po tem tudi ravnali. Za take ljudi, za take glasove nemška družba ne kaže veliko posluha.
Če bi mi torej Hans ob prvem najinem srečanju izrazil svoje simpatije do Jugoslavije, bi ga pač razumel kot običajnega turista, ki je preživel dopust nekje na našem Jadranu. Toda zgodilo se je mnogo pozneje, da je priznal, kakor bi priznali vsi njegovi somišljeniki v deželi, vsi tisti, ki si žele več možnosti in pravic do soodločanja:
»Z nobeno socialistično deželo se toliko ne spogledujemo, kot prav z Jugoslavijo.«
Drago Grah — ZAPISKI S POTI PO ZAHODNI NEMČIJI
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
5
Radio Murska Sobota
ČETRTEK, 6. februarja
1430 — Radio M. Sobota; 1435 — Oddaja v madžarščini; 14.45—15.00 Glasba za razvedrilo; 17.00 — Domača poročila; 17.10 — Zabavna glasba, vmes reklame, obvestila; 17.20 — Radijska reportaža; 17.40—18.00 Želeli ste, poslušajte.
PETEK, 7. februarja
14.30 — Radio M. Sobota; 14.35 — Oddaja v madžarščini; 14.45—15.000 Glasba za razvedrilo; 17.00 — Domača poročila; 17.10 — Zabavna glasba, vmes reklame in ob-
vestila; 1730 — Pogovor s poslušalci; 17.40—18.000 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA, 8. februarja 1430 — Radio M. Sobota; 1435. — Oddaja v madžarščini; 14.45—15.00 Glasba za razvedrilo; 17.00 — Kje se bomo srečali danes in jutri; 1730—18.00 Radio M. Sobota za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 9. februarja 9.05 — Želeli ste, poslušajte; 1130 — Na valu 202; 12.00 — V nedeljo opoldne; 12.45 Oddaja v madžarščini; 14.10 —15.00 Želeli ste, poslušajte.
RTV Ljubljana
NEDELJA, DNE 9. FEBRUARJA
6.00—8.00 Dobro jutro!; 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar; 6.30— 6.35 Napotki za turiste; 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski koledar; 7.40 Pogovor s poslušalci; 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodić: Zacoprana koza; 8.40 »Pust, oj čas presneti« (Glasbena oddaja za otroke); 9.00 Poročila; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I.; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Nedeljsko glasbeno popotovanje; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Solistična zabavna glasba; 12.00 Poročila; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.05 Virtuozne skladbe s koncertnih odrov; 16.00 Humoreska tega tedna — Leopold Suhadolčan: O igri; 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne; 16.45 Naš glasbeni avtomat; 17.00 Poročila; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra — Hans Friedrich Kühnolt: En dan z Edvardom; 18.33 Dvoje novosti iz arhiva zabavne glasbe; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Njihovi rokopisi — 5. oddaja — Bedrich Smetana (Od-
kovskega; 14.00 Poročila; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Meritev hitrosti; 14.35 Štiri jugoslovanske rapsodije; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila;
17.05	Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Bolgarska zabavna glasba; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti 17. oddaja; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Obvestila;
19.05	Glasb dne razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Poje Komorni zbor Radia Sarajevo p. v. Tihomira Miriča; 20.20 Radijska igra — Norman Cerwin: Dvojni koncert; 21.05 Pisan večerni koncert za razvedrilo; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — Zabavni ansambli RTV Zagreb; 23.00 Poročila; 23.05 Zveneče kaskade; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, DNE 12. FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro!; 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved; 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila; 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika — 17. lekcija (ponovitev); 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved
	NA TRADICIONALNI MAŠKERADNI PLES
	
Nogometni klub Nafta vas vabi na tradicionalni |  MAŠKERADNI PLES, ki bo v soboto, 8. februarja 	1964 v vseh prostorih restavracije Nafta — Igral bo z
 Zagrebški dixeland ansambel.	j
dajo je pripravil Igor Andrejčič);
22.00	Napoved Časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Poročna; 23.05 Ludwig van Beethoven: 33 variacij na Diabellijev valček za klavir; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro!; 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved; 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila; 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.00 Poročila; 8.05 Novi posnetki Akademskega okteta; 8.25 Mali ansambli v vedrem ritmu; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta sopranistka Vanda Gerlovič in tenorist Rajko Koritnik; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Lahka koncertna glasba; 10.35 Naš podlistek — Tatjana Stevrova: Pri zadnjih vratih; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.00 Poročila; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Vlado Vrečko: Načrt za povečanje teletnosti krav; 12.25 Lepe melodije; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.15 obvestila in zabavna glasba; 13.30 —14.35 Glasbeni sejem; 14.00—14.05 Poročila; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 S knjižnega trga;
16.00	Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Iz opernega albuma; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvočni kaleidoskop; 18.45 Pota sodobne medicine — Nekatere posebne metode v medicinskih laboratorijih; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice;
19.30	Radijski dnevnik; 20.00—22.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 20.38 Glasbena panorama; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 S popevkami po svetu; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Nočni akordi; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK, 1L FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro!; 5:15—5.20 Poročila in vremenska napoved; 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved; 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 17. lekcija (ponovitev); 7.00—
7.15	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.00 Poročila; 8.05 Pisana paleta; 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Beograd, glavno mesto SFRJ; 9.25 Majhni instrumentalni ansambli; 9.45 Pojeta mezzosopranistka Blanka Zec in baritonist Vladimir Ruždjak; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Ciganski napevi; 10.40 Prizor iz 1. dejanja Wagnerjeve »Valkiro«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.00 Poročila; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 RKU — Ing. Jože Šile: Glavne ugotovitve poljedelskih raziskav iz lanskega leta; 12.25 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved;
13.15	Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Iz baletov Petra Iljiča Čaj-
in radijski koledar; 8.00 Poročila; 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — a) Moška odločitev; b) Vesela glasbena prodajalna; 9. 25 V paviljonu zabavne glasbe; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Japonsko in Indonezijske narodne pesmi; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornihvozil); 12.00 Poročila; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 RKU — Jože Kregar: Vrtni škodljivci; 12.25 Popevke in ritmi; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od solistov do orkestra; 14.00 Poročila; 14.05 Radijska  šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Beograd — glavno mesto SFRJ; 14.35 Od Sofije do Moskve; 15.00 Napoved Časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi;
16.00	Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Igra violinist Dejan Brav ničar; 17.35 Iz fonoteke Radia Koper; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Iz dveh oper Leoša Janačka; 21.30 Dve partituri iz naše glasbene preteklosti; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Zvoki ob kaminu; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. -
ČETRTEK, DNE 13. FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro!; 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved; 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila; 6.20—6.35 Tečaj ruskega jezika — 17. lekcija (ponovitev); 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.00 Poročila; 8.05 S koncertnih in opernih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Meritev hitrosti; 9.25 Iz jugoslovanske zabavne produkcije;
10.00	Napoved časa in poročila; 10.15 Pihalni orkester JLA; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila: 12.05 Zabavna glasba; 12.15 RKU — Ing. Hilarij Kosta: Organizacija sadjarske proizvodnje na KG Gorica; 12.25 Zvočni spektrum;
13.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 —14.35 Glasbeni sejem; 14.00—14.05 Poročila; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod;
16.00	Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.C5 Igra ansambel Fausto Papetti; 17.15 Turistična oddaja;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Majhen koncert domače glasbe; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Bela Bartok: Dve Sliki; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
SEJA LIGA ODBORA NZS
OBČNI ZBOR NK NAFTA V LENDAVI
Petnajstega marca start v SNL
V nedeljo je bala v Ljubljani druga seja ligaškega odbora NZS, na kateri so člani pregledali delo in potek jesenskega dela letošnje nogometne sezone. Ugotovili so, da je delo organov Liga odbora — komisije za tekmovanja in disciplinskega sodišča potekalo v redu. Pri tem so zlasti pohvalili kriterij disciplinskega sodišča, saj je bilo izrečenih precej ostrih kazni, kar bo verjetno pozitivno vplivalo na igralce. Prav zaradi tega je Liga odbor razpisal tekmovanje za najbolj disciplinirano moštvo v SNL, ki bo prejelo prehodni pokal, najbolj disciplinirano mladinsko moštvo pa praktično darilo.
Nadalje so na seji razpravljali o spomladanskem delu tekmovanja ter o koledarju tekmovanj. Kot je že znano, je tekmovalna komisija pripravila nov tekmovalni koledar, ki se razlikuje od jesenskega. V ta koledar sta NK Kladivar in Rudar predlagali nekaj sprememb, vendar je bil z glasovanjem 9:4 sprejet koledar tekmovanj, kot ga je pripravila tekmovalna komisija. Tako se bo moštvo Sobote v prvem kolu srečalo z moštvom Ljubljane v Murski Soboti in ne s Svobodo, kot je to bilo v jesenskem delu tekmovanja. Na seji so se tudi sporazumeli, da se bo spomladanski del tekmovanja pričel 15. marca.
OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN
BOGOJINA
Letos bodo uvedli društveni praznik
Ob pregledu enoletnega dela, ki ga je imelo TVD Partizan Bogojina preteklo nedeljo, so ugotovili, da so dosegli na nekaterih področjih prav lepe uspehe. Ti pa bi bili še večji, če bi bila na razpolago finančna sredstva. Kljub vsemu temu, pa so nogometaši v občinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli po prvem delu tekmovanja prvo mesto, kar je vsekakor uspeh. Prav lepe uspehe beležijo tudi v namiznem tenisu, saj se trenutno nahajajo v občinski ligi na četrtem mestu. Razen tega, da gojijo še nekatere druge športne panoge, so v minulem letu opravili okrog 242 delovnih ur pri urejevanju igrišča. Ob koncu občnega zbora so sprejeli še program dela za prihodnje, ki med drugim predvideva uvedbo tako-imenovanega »društvenega praznika« v poletnih mesecih. Ta bo povezan s tekmovanjem v najrazličnejših športnih panogah.
T. C.
V novo sezono močno okrepljeni
Te dni so polagali enoletni obračun svojega dela nogometaši Nafte iz Lendave. Zal se je občnega zbora udeležilo premajhno število članov društva, zlasti pa so pogrešali zastopnike ObZTK Lendava in nogometnih podzvez Maribor in Murska Sobota.
Na občnem zboru so ugotovili, da so v preteklem letu kljub številnim težavam dosegli zadovoljive rezultate. Prvo moštvo je v jesenskem delu tekmovanja v mariborsko-murskosoboški nogometni ligi zasedlo tretje mesto, s katerim so povsem zadovoljni, saj so tokrat razpolagali z malim izborom nogometašev, pa še nekateri od teh niso resno jemali tekmovanja in se redno udeleževali treningov. Posebno velja to za drugo moštvo, ki sploh ni redno treniralo, dasi je zasedlo prvo mesto v občinski nogometni ligi Lendava — izven konkurence. Poleg teh tekmujejo še z mladinskim moštvom v pomurski mladinski nogometni ligi, kjer se po jesenskem delu tekmovanja nahajajo na tretjem mestu tabele, ter s pionirskim moštvom v okviru občinske nogometne lige. Nogometni klub Nafta se je v preteklem letu boril s

finančnimi težavami, saj je bila dotacija ObZTK Lendava 400.000 din zdaleč premalo, na razpolago pa so imeli le enega trenerja.
Na občnem zboru so zlasti veliko razpravljali o bodočem delu in ugotovili, da, bodo v spomladanski del tekmovanja vstopili močno okrepljeni, saj se te dni vrnejo iz JLA kar štirje standardni gralci, med njimi tudi njihov najboljši igralec Kulčar, kar bo vsekakor doprineslo nadaljnjim uspehom. Računajo tudi, da bodo lahko v prihodnje v svoje vrste vključili nekaj perspektivnih nogometašev iz mladinskega moštva in pa iz občinske nogometne lige, ki je v lanskem letu posebno dobro zaživela.
Sklenili so tudi, da bodo odslej posebno skrb posvečali mladinskemu moštvu, zanj so že dobili novega trenerja. Tako računajo, da bodo v primeru igranja kvalifikacij za vstop v Slovensko nogometno ligo, kot prvo plasirani predstavnik v MM ligi, dobro pripravljeni, vprašanje je le, če bodo imeli na razpolago finančna sredstva. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo spomladi orga-
nizirali tombolo in si tako zagotovili vsaj minimalna finančna sredstva za tekmovanja. Naposled so sklenili, da bo ekipa rokometašev, ki je doslej nastopala pod okriljem Nafte v tekmovanju štajerske rokometne lige, odslej nastopala pod imenom TVD Partizan, ter izvolili novi 15-članski upravni odbor, za predsednika pa Grgo Marušiča.
Ko se je H. Truman pogovarjal s skupino študentov yallske univerze, ga je nek študent vprašal:
»Kako naj pričnem kariero v politiki, gospod?«
»Ste jo že pričeli,« je odgovoril Truman. »Trošite tuji denar, ali ne?«
V BAKOVCIH VELIKO ZANIMANJE ZA NOGOMET
Na nedavnem občnem zboru animanje 6iSečyiz rdgovc rdgovc Nogometnega kluba Bakovci so razpravljali o dosedanjem in bodočem delu. Ugotovili so, da so bili v preteklem letu posebno uspešni, saj so vsa tri moštva, s katerimi tekmujejo v pomurskih ligah (članska, mladinska in pionirska), dosegla zadovoljive rezultate. Posebno uspešno je bilo prvo moštvo v tekmovanju pomurske nogometne lige, kjer je po jesenskem delu tekmovanja zasedlo 3. mesto, kar je doslej njihov največji uspeh.
Nogometni klub Bakovci ima naj večje težave s finančnimi sredstvi in trenerjem, sicer bi njihovi uspehi lahko bili precej boljši. Finančne težave so reševali s prirejanjem veselice in srečolova, veliko razumevanja pri reševanju tega vprašanja pa kažejo vaške organizacije in vaščani sami, ki so klubu pomagali s finančnimi sredstvi. Nogometaša Bakovec imajo težave tudi z igriščem, katerega so pričeli že jeseni preurejevati, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dela niso končali. Z deli bodo nadaljevali čim bodo vremenske razmere dopuščale, vendar bodo kljub temu morali nekaj začetnih tekem spomladanskega dela odigrati na tujem. Sedaj v zimskem času pa pripravljajo »veseli večer«, s katerim bi nastopili tudi' v nekaterih sosednjih vaseh in tako prislužili nekaj denarnih sredstev. Nogometni klub Bakovci je v preteklem letu tudi organiziral v Bakovcih nogometni turnir ob 10-letnici razvoja nogometa v tem kraju in na katerem sta poleg domačega moštva sodelovali še moštvi Sobote B in Veržeja. Za nogomet vlada v Bakovcih precejšnje zanimanje, saj imajo kar 65 aktivnih članov, kar je za tak kraj vsekakor veliko.
POROKE
Poročili so se: Vodišek Franc, delavec iz Celja in Kuhar Marija, šivilja iz Bakovec; Petek Edvard, učitelj iz Odranec in Kodila Gabrijela, učiteljica iz M. Sobote; Gomboc Jože, kurir iz Kroga in Kreft Marija, kmetovalka iz Kroga, Štumpf Rudolf, lesar iz Kroga in Novak Helena, šivilja iz Kroga, Hodl Alojz, bolničar iz M. Sobote in Sreš Apolonija, kuharica iz Bakovec, Vizjak Jože, Kmetovalec iz Večeslavec in Vučak Marija, kmetovalka iz Večeslavec; Ceh Franc, kmetovalec iz Nedelice in Petek Cecilija, kmetovalka iz Lipe; Virag Janez, tesar iz Bratonec in Vohar Ana, delavka iz Ižakovec, Režonja Ivan. poljedelec iz	Lipe in	Pivar	Marija,
poljedelka	iz	Lipe,	Zver	Stefan,
poljedelec iz Lipe in Magdič Ana, poljedelka	iz	Lipe,	Žižek	Franc,
poljedelec	iz	Gančan in	Horvat
Marija, poljedelka iz Gančan, Forjan Štefan, zidar iz Lipovec in Forjan Gabrijela, g. pom. iz Lipovec, Olaj Stefan, traktorist iz Beltinec in Pal Regina, poljedelka iz Lipe, Balažič Anton, delavec iz Gančan in Škafar Marija, poljedelka iz Beltinec, Balažič Martin, pek. pomočnik iz Dokležovja in Poredoš Marija, delavka iz Ižakovec, Sraka Danijel, ključavničar iz Lipe in Barbarič Ljudmila, u-
službenka iz Lipovec; Gonc Franc, poljedelec iz Mostja in Palfi Katarina iz Petišovec. Verbančič Jože, delavec iz Lendavskih goric in Kovačič Sabina, delavka iz Jurrovščaka, Biro Ludvik, delavec iz Lendave in Banatai Katarina, gosp. iz Dolge vasi, Danč Ladislav, kmet iz Mostja in Feher Helena, kmetovalka iz Doline, Nemet Štefan; delavec iz G. Lakoša in Magdič Marija, delavka iz Dolgovaških goric, Molnar Franc, polj. iz Dolge vasi in Feher Gabrijela, polj. iz Mostja, Kepe Ludvik, trg. pom. iz D. Lakoša in Doma Anastazija, delavka iz D. Lakoša, Kosalec Ivan, zidar iz Hlapičine in Cigan Regina, delavka iz Dolgovaških goric, Kepe Stefan, dijak iz Pinc in Bot Gizela, trg. pomočnica iz D. Lakoša, Markoja Avgust, str. ključavničar iz Gomilic in Perša Marjeta, pletilja iz Dolgovaških. goric, Volf Janez, kmetijski tehnik iz Lendave in Horvat Marija, trg. posl. iz Dolge vasi, Zadravec Štefan, kmet iz Lipe in Kolenc Ana, kmetica iz Gomilic, Zver Ivan, delavec iz Turnišča in Križanič Marija, kmetica iz Lipe.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI SPLOŠNE BOLNIŠNICE M. SOBOTA
od 20. januarja do 1. februarja 1964 Stefan Sraka — tretjič. Marija Zver — drugič, Matija Horvat, Avgust Kost, Janez Horvat, Ivan Poredoš, Štefan Horvat, Antonija Antolin, Albin Geč. Ignac Karter, vsi iz Beltinec. Ignac Kustec, iz Sr. Bistrice. Gizela Benkič — drugič iz Bogojine. Alojz Fras — drugič, Leopold Perkič oba iz Bakovec. Koloman Kuplen — enaindvajsetič, iz Prosečke vasi. Stanka Petek — tretjič, iz Kukeča. Marjeta Piškur — šestič, iz Kramarovec. Evgen Šabjan iz Kobilja. Gizela Benkič — drugič, iz Bodonec. Stefan Dugar, Marjeta Jerebic, Marija Bico, Josipina Gjura. — tretjič, vsi iz Melinec. Alojz. Jerič — drugič, Ivan Koren — tretjič, Leopold Jerič, Stefan Vohar, Ana Klemenčič — drugič, Marija. Ropoša — drugič, Terezija Škraban, Stefan Miholič, Rozalija Škraban, Ivan Vohar — drugič, Janez*. Kreft, Marti Kobilec, Štefan Horvat. Leopold Miholič, Katica Miholič, Angela Škraban, Alojzija Balažič — tretjič, Miha Brunec — drugič, Stefan Horvat, vsi iz Dokležovja. Silvo Sušnik — četrtič iz M. Sobote. Jože Vincetič — devetič, iz M. Soboške bolnišnice.
V imenu bolnikov. se vsem- darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA Murska Sobota
ROJSTVA
Rodile so: Žinkovič Angela iz Črešnjevec — deklico. Kovač Antonija iz Šratovec — deklico, Horvat Marjeta iz Petanjec — dečka,. Belec Slavica iz Babin ec — dečka, Vida Katarina iz Gaberja — deklico, Felšo Rozalija iz G. Lakoša — dečka, Novak Zlatica iz M. Sobote — dečka, Horvat Štefanija iz Odranec — dečka, Kerec Angela iz M. Sobote — deklico, Glavač Albina iz Melinec dečka, Panker Angela iz Peskovec
—	dečka, Kerčmar Kamila iz M. Sobote deklico, Šeruga Helena iz Pečarovec — dečka, Kozar Terezija iz Šalovec — deklico, Kotnik Marija iz Črešnjevec — deklico, Dajč Pavla iz M. Sobote — dečka, Šebjan Olga iz Kroga — deklico, Recek Angela iz Grada — deklico, Mavrič Olga iz Borejec
—	deklico, Recek Marija iz Večeslavec — deklico in dečka, Maček Marija iz Beznovec — dečka,
SMRTI
Umrli so: Puhan Ana. roj. Merčnjak, kmetovalka iz Bukovnice; stara 65. let; Hauser Alojzija, roj.. Titan, upokojenka iz M. Sobote, 76 let; Kerčmar Julija, roj. Flisar, gospodinja iz Andrejec, 77 let;-Grabar Frančiška, roj. Andrej ek, kmetovalka iz Ženavelj. 71 let; Mitkovič Rudolf, delavec iz Murske Sobote, 64 let; Pečič Danijela, hči kovača iz Veržeja, stara 1 leto, Korpič Terezija, roj. Korošec, kmetovalka iz Markovec. 70 let; Kovač Jože, kmet iz Hercegovšča-ka, 81 let; Makovec Franc, delavec iz D. Slaveč, 33 let; Holc Alojz, upokojenec iz Črešnjevec, 67 let; Kološa Marija, roj. Horvat; gosp. iz M. Sobote, 71 let. Šemen Terezija, Dom počitka Rakičan, 79 let. Hartman Branko iz Beltinec. star 1 mesec. Kohn Marija, upokojenka iz Beltinec.
R A Z P I S
Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij KOMUNALNEGA PODJETJA V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
a)	gradbenega tehnika	
b)	gradbenega delovodje
c)	tajnice-ka splošnega sektorja
č) avtomehanika v lastni delavnici
d)	šoferja
e)	traktorista za novi Ferguson 56
f)	upravljalca gradbenih strojev
g)	zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev za gradbišča v Murski Soboti in bližnji okolici, — večje število
h)	nekvalificiranih delavcev za razne komunalne službe
i)	4 vajencev za kamnoseško-cementninarsko stroko Pogoji za sprejem:
pod toč. a — končana srednja gradbena šola s 3 leti prakse; pod toč. b— gradbena delovodska šola ali VKV delavec gredbene stroke z več let prakse;
pod toč. c — končana administrativna ali njej sorodna šola z več let prakse; pod toč. č — VKV ali KV izpit z večletno prakso; pod toč. d — izpit C kategorije s prakso; pod toč. e — izpit za traktorista s prakso; pod toč. f — daljša praksa pri delu z gradbenimi stroji; pod toč. g — izpit za VK, KV in PK zidarja ali tesarja s prakso; pod toč. h — mlajši delavci z osebno spretnostjo in razgledanostjo; lahko se specializirajo v teh službah;
pod toč. i — uspešno končana osemletka ali njej ravna šola, telesna in duševna sposobnost, starost do 16 let.
Ob navedenih pogojih mora biti kandidat popolnoma zdrav, kar dokaže z zdravniškim spričevalom.
Ugodni osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, za terenska dela zajamčen terenski dodatek. Razen tega nudi podjetje dnevni obrok hrane odlične kvalitete, toplo malico za 50% znižano ceno, dostavljeno na delovišče. Pod točko a) nudimo družinsko stanovanje koncem 1964. leta.
Prednost imajo delavci iz domačih krajev.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	0-112
DOM NA GORIČKEM-PETROVCI VAS VABI
NA VELIKO MAŠKERADO
v soboto, 8. februarja 1964
Specialitete tudi za sladokusce - Lepe nagrade za najboljše maske Rezervacije v Domu do 7. februarja 1964 - tel. Petrovci 8
6
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
Tedenski koledar
Petek, 7. februarja — Ksenija Sobota, 8. februarja — Janez Nedelja, 9. februarja — Polona Ponedeljek, 10 februarja — Dušan Torek, 11. februarja — Pust Sreda, 12. februarja — Damijan Četrtek, 13. februarja — Katarina
Zdravstvena dežurna služba
7. febr. — dr. Gregorčeva
8.	febr. —dr. Lopert
9.	febr. — dr. Lopert
10. febr. — dr. Gruškovnjak 11. febr. — dr. Gregorčeva
12.	febr. — dr. Lopert
13.	febr. —dr. Rousova
KINO
SLATINA RADENCI — 8. in 9. februarja italijansko-španski kinemaskopski film: »Lažni zakon«. 13. februarja italijanski kinemaskopski film: »Moralist«.
VELIKA POLANA — 8. in 9. februarja ruski film: »Ivan Grozni«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 8. in 9. februarja francosko-ruski (vojaški film: »Eskadrila Normandi Njeme«.
LJUDSKA UNIVERZA IZ M. SOBOTE — ameriški film: »Tigrov zaliv«. Predstave — Puconci v petek, 7. febr. ob 19. uri; v Brezovcih v soboto, 8. febr. ob 19.30 uri; v Sebeborcih v nedeljo, 9. febr. ob 15. uri, v Bakovcih ob 19.30 uri.
Ameriški film: »Rio Bravo«. Predstave — Šalamenci v petek, 7. febr. ob 19. uri, Murska Sobota. V soboto 8. febr. ob 17. uri in Zenkovci ob 19.30 uri, Martjanci v nedeljo, 9. febr. ob 15. uri in Lipa ob 19.30 uri.
MALI OGLASI
HIŠO z gospodarskim poslopjem, lepo, z njivami, živino in premičninami vred, prodam takoj ali po dogovoru. Stefan Bakan, Nedelica 128, p. Turnišče.
M-74
ŠAROTAR na kamne ugodno prodam. Rudi Kuzma, Beznovci 30, p. Bodonci.	M-97
HIŠO z gospodarskim poslopjem, v okolici M. Sobote, takoj vseljivo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-99
GOSPODINJSKO pomočnico, pridno in pošteno kmečko dekle, išče družina brez otrok v Mariboru. Ponudbe pošljite: Marija Ribič, Črnogorska 40, Maribor.
M-113
DVOSOBNO STANOVANJE z garažo v centru Maribora zamenjam za enako ali večje v M. Soboti. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Najemnina plačana za leto 1964 —1965.	M102
MOPED, v odličnem stanju, prodam. Med. higienik, Higienska postaja M. Sobota ali Rožman, Radenci 63.	M-102/A
HIŠO z gospodarskim poslopjem, in 1 ha zemlje okrog njiju, ob glavni cesti, na ravnini, prodam za 800.000 din. Mahovci 5 pri Apačah.	M-103
KOVAŠKEGA POMOČNIKA ali priučenega kovača sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Kovaštvo Klinc, Maribor, Tržaška 8.
M-104
POSTELJNE MREŽE z vložki in otroški voziček, kombinirani, italijanski, ugodno prodam. Čebašek, Štefana Kovača 35-pritličje, M. Sobota.	M-117
MOTOR, pogonski 4 KS, DKW, uporaben za motorno brizgalno, ugodno prodam. Štefan Der-varič, Vadarci 17, p. Bodonci.
M-107
PARCELO 7.56 arov v ulici Daneta Šumenjaka in ŠIVALNI STROJ, ugodno prodam. Vprašati pri Nemec Fridrihu, Murska Sobota, Kidričeva 23 (na dvorišču »Obrtnika«).
VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejme takoj Ludvik Merklin, soboslikar, Kocljeva 4, M. Sobota.	M-106
SENO, dobro, večjo količino, prodam. Jože Cipot, Lukačevci 8, p. Martjanci.	M-108
SENO, sladko in otavo, več tisoč kg, prodam. Slana, Benedikt v Slov. goricah št. 1.	M-110
SOBO oddam dvema ženskama. Daneta Šumenjaka 6, M. Sobota.
M-lll
MOTORNO KOLO, BMW, letnik 1952, generalno popravljeno, prodam. Erjavec, Beltinci 88.
M101
SPALNICO, kompletno, furnirano, prodam. Titova 14, M. Sobota.
M-114
HIŠO prodam v Črncih. Karolina Bac, Črnci 9, p. Apače.
M-115
SOBO ODDAM. Ogled vsak dan po 14. uri. Naslov v upravi lista.
M-100
KLAVIR, dobro ohranjen, »Bösendorfer«, ugodno prodam zaradi pomanjkanja prostora. Šinko, Lendavska 10/IV., M. Sobota.
M-116
MOPED »Colibri«, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati pri skladiščniku KG Rakičan.
M-118
PLETILJSKI STROJ od št. 7 do 10. kupim, Cilka Zadravec, Lipa 73, p. Beltinci.	M-119
Preberite
VEČ HONORARNIH ZUNANJIH SODELAVCEV
potrebujejo uredništva in uprava Pomurskega vestnika, Népéjsága in Radia M. Sobota — v Murski Soboti, na Goričkem, v ljutomerski, lendavski in radgonski občini ter v beltinskem okolišu.
Kandidati, ki so voljni in se čutijo sposobne za pridobivanje novih naročnikov za oba lista in zbiranje naročil za gospodarsko-propagandne storitve, naj se do 15. februarja 1964 pismeno ali osebno priglasijo v upravi Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kocljeva 2, kjer so jim na voljo vse nadaljnje informacije.
Podjetnim zunanjim sodelavcem, s katerimi je uprava Pomurskega vestnika pripravljena skleniti pogodbe za opravljanje honorarjih uslug, se obeta ugoden zaslužek.
I 126/63
DRAŽBENI OKLIC Dne 12. marca 1964 ob 9.
uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 17
dražba
nepremičnine, zemljiška knjiga Gančani, vl. št. 246 Cenilna vrednost 215.604 din Najmanjši ponudek 143.736 din
Občinsko sodišče v M. Soboti 29. januarja 1964
D-103
RAZPIS
Upravni odbor Trgovskega podjetja Goričanka Šalovci razpisuje delovno mesto
poslovodje trgovine v poslovalnici Križevci v Prekmurju Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov do 20. februarja 1964
Goričanka — Šalovci
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij KMETIJSKE ZADRUGE LENDAVA razpisuje prosta delovna mesta za
vodjo mehanične delavnice
—	strojni tehnik s prakso ali visokokvalificirani mehanik z 2-Ietno prakso ali kvalificirani mehanik s 5-letno prakso pri popravljanju motorjev in kmetijskih strojev;
dva avtomehanika
—	kvalificirani avtomehanik z najmanj 3- letno prakso pri popravljanju motorjev in kmetijskih strojev;
kovača — varilca
—	kvalificirani kovač — varilec z večletno prakso.
Nastop službe takoj. Stanovanja niso na voljo. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba zadruge.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
0-105
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijsko-industrijskem kombinatu »POMURKA« — obrat Tovarna mesnih izdelkov — Murska Sobota
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	obračunalca osebnih dohodkov
2.	poenterja v proizvodnji
 Pogoji: končana srednja šola.
Razpisni rok: vse do zasedbe delovnih mest. Prošnje nasloviti na KIK »POMURKA« — obrat Tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota.
Prekmurski magazin - v Kocljevi ulici
Trgovsko podjetje Prekmurski magazin v Murski Soboti obvešča svoje poslovne prijatelje in cenjene potrošnike, da se je uprava podjetja zaradi pričetka gradnje novega hotela preselila iz dosedanjih poslovnih prostorov na Titovi cesti v Kocljevo ulico (bivša gostilna Banfi), kjer že redno posluje od ponedeljka naprej.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
Jožeta Časarja
učitelja iz Lendave
Izrekamo toplo zahvalo vsemu prosvetnemu kadru, ki so s častno stražo počastili njegov spomin, posebno pa upraviteljema šol v Lendavi za tako lepo organiziran pogreb, organizacijam ZKS, SZDL, RK in Pedagoškemu zavodu, zdravniškemu osebju, gasilcem, godbenikom, vaščanom Dobrovnika, govornikom, številnim darovalcem vencev, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Lendava, Kapca, Lipovci, Vučja gomila, 3. febr. 1964.
Žalujoči: žena Amalija, otroci Jože, Pištek in Ljubica, ata, mama in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta
Antona Muleca
IZ VERŽEJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, spremljali našega dragega pokojnika tako številno na njegovi zadnji poti in obsuli njegov zadnji dom s številnimi venci.
Hvala zastopnikom občinske skupščine Ljutomer, okrajne in občinske gasilske zveze, gasilskemu društvu Veržej in okoliškim društvom, predstavnikom kolektivov in organizacij, vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem in čč. g. duhovnikom.
Najlepša hvala vsem zdravnikom in sestram ter vsem, ki so mu pomagali v času njegove bolezni.
Posebna zahvala tovarišema Antonu Ferencu in Rajmondu Topolovcu za organiziranje pogreba.
Veržej, 27. januarja 1964
Žalujoča družina
Franc
Šrimpf
beg v jutro
3
roman
Počasi se je nočilo in dnevno vročino je zamenjal večerni hlad. Tudi veter se je prikradel odnekod, kakor da bi ga nekdo pravkar zbudil, in se začel dobrikati vsem telesom v naravi blizu in daleč.
Yvonne se je privila k Bračku tesneje, da jo je vso začutil.
»Ne bodi jezen,« je ponovila. »Zebe me,« je še rekla.
»Zakaj si ti tukaj?« se je Bračko ponovno obrnil k sosedu.
»Ah, drek, rano imam na dvanajsterniku,« je rekel ta malomarno in zdolgočaseno, kot da je takih odgovorov že davno naveličan.
»In si prvič tu?«
»Ne prvič in ne zadnjič, ampak že devetič. Menda sem neprestano tu in menda me imajo za simulanta. Jaz pa vem, da nisem zdrav. Zdaj se gremo: kdo bo koga. Ne morejo mi dokazati, da nisem bolan, jaz jih ne morem prepričati, da sem bolan«.
»Pa je zadeva resna?« se je zanimal Bračko.
»Kaj ?«
»Tista rana«.
»Seveda je resna. Saj je vojna. In v vojni je vse zelo resno«.
Bračko si je sosedov dvoumni odgovor lahko tolmačil tako ali tako. Nazadnje se je odločil za simulantstvo. čeprav je bil sosed očividno trd Nemec, mu fronta prav tako ni bolj dišala kakor njemu. Še posebej, ker je bil Johann Saurer, tako je bilo kaplarju ime, kakor je zvedel pozneje, že star in izkušen vojak. V Nemčiji je bilo tudi nekaj takih vojakov, kakršen je bil Saurer. Bračko se je spomnil Kurta Gellerja. Služil je v isti četi kakor on, preden je pobegnil. Geller je šel skozi Poljsko, Čehoslovaško, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Tudi v Rusiji je bil. Staknil je rano pri Smolensku in takrat je dobil odlikovanje. Toda dalje kot do podnarednika kljub temu ni prišel. Ni bil nacist in svoj čas, ko je bil še na univerzi v Karlsruhe, je bil pristaš Romaina Rolanda. Ogreval se je za pisateljevo misel, da bi se lahko ljudje spoštovali med seboj, četudi so različnega prepričanja, kjerkoli, v veri, v svetovnem nazoru ali v politiki. Odkrito mu je tudi povedal, da sovraži Hitlerja. Toda, to je bilo tudi vse. Skrival se je, simuliral bolezni, da bi mu ne bilo treba ponovno na fronto, kaj večjega ni podvzemal. Tudi za beg se ni mogel odločiti.
,Vidiš, ti nisi Nemec,´ mu je dejal, ko sta nekoč govorila o tem. Sedela sta v kantini in obema se je poznalo, da sta že pila. ,Ti nisi Nemec in lahko pobegneš. S tem ne boš nikogar in ničesar izdal. Jaz sem Nemec in če bi to storil jaz, bi bil izdajavec, čeprav je ta stoodstotni norec na vladi. Me razumeš? Ali poskušaš razumeti moj čut do vsega, kar je zvezano z mojim bistvom, do moje vzgoje, do tisoč let podedovanega nemštva, ki ga nosim v sebi, ki ga nosi v sebi sleherni izmed nas? Ne gre za Hitlerja, ki mi je prav tako gorak kakor tebi, in tudi ne za nacizem, ki ga obsojam. Tu gre za mnogo več, gre za skupnost globokih tradicij, v katerih sem rasel in iz katerih sem zrasel in od katerih se ne morem odtelesiti. Vidiš, to je.´
,Saj,´ se je Bračko spomnil, da mu je takrat odgovoril, ,imenitno vas je znal prelisičiti. Vsakega na svoj, poseben način. On in njegovi so nastavili celo vrsto limanic. Vedeli so, da se bo ta ujel na to, drugi na ono. Ti si se, recimo, ujel na tradicijsko, zgodovinsko-narodnostno,´
Tudi Saurer bo najbrž podoben Kurtu Gellerju. Izmika se fronti in se bo izmikal tako dolgo, dokler bo šlo. Toda navsezadnje bo zopet šel, kakor bo šel tudi Kurt Geller. Vsi so šli, vsi še hodijo in bodo še hodili, dokler bo trajala vojna. Ne, do upora se ne bodo nikoli dokopali. Preveč jim je Hitler posušil mozek. Zdaj jim ne preostane drugega, kakor da hodijo kot mesečni za njim.
Tisti večer nista več govorila s Saurerjem. Kakor da sta se zbala, da sta si povedala že preveč, kot da sta že rekla tudi tisto, česar nista izgovorila.
Večerja je bila dietna. Navadna, črna kava in malo boljši komis od tistega, ki so ga dobivali zdravi v četi. Toda nobeden ni godrnjal. Pospravili so prav tako hitro in s tekom, kakor da bi res dobili ocvrte piščance. Tudi Bračko. Bil je lačen, saj že štiriindvajset ur ni jedel. In telo je bilo potrebno okrepitve.
Po »večerji« je zaspal, ne da bi utegnil ponovno premozgavati položaj.
Dan, ki je sledil prejšnjemu, ni prinesel nič novega in tudi naslednji so se menjavali prav tako, kakor pretekli. Vojaka na nasprotni strani sobe sta odšla in zdaj sta s Saurerjem ostala sama. Še vedno jima je stregla bolniška sestra s črnimi očmi in s črnimi lasmi, ki se je Bračku zdela, da je podobna Yvonne. Dvakrat je tudi prišel višji zdravnik, stotnik Gruber, in ju pregledal. Posebej se je ustavil ob Bračkovi rani. Toda razen ostrega pogleda v Bračkove oči in nekaj suhoparnih zdravniških naročil sestri jima ni privoščil daljšega razgovora.
Bračkova noga je bila že toliko dobra, da je lahko stopil nanjo. Ob palici je hodil kar dobro. Tudi Saurer se je včasih odločil in vstal. Bila sta že naveličana neprestanega ležanja in gledanja v strop, na katerem je bilo nemogoče opaziti kakršno koli spremembo. Poznala sta ga že tako dolgo, da bi lahko miže pokazala vsako razpoko v ometu, če bi ju kdo zanjo vprašal. Zato jima je bilo štorkljanje po sobi in hodniku prijetno. Tudi na verandi sta lahko posedela. Ure dolgo sta presedela tam in se sončila. Še vedno je bil julij, čeprav je že podajal roko avgustu. Zato je bilo vroče in večinoma so bili dnevi lepi, jasni, le včasih je blagodejna ploha pregnala vročino dneva. Ven, na vrt, Bračka niso pustili, Saurerju pa se samemu tudi ni ljubilo iti.
Zdaj sta se že precej poznala, da, skoraj spoprijateljila. Seveda tako, kakor se v vojni sklepajo prijateljstva. To niso prijateljstva, iskrena do konca in povezana s srcem, takšna prijateljstva, ki vežejo dva človeka nerazdružno. Ne, to so slučajne, vojne zveze med ljudmi, zveze, ki jih ustvarjajo trenutni dogodki in izjemni položaji, so le slučajna skupnost sožitja med ljudmi, ki jih je življenje prisililo k skupnemu življenju. Prijateljstva, ki niso trajna, brez korenin, čeprav so lahko v (Nadaljevanje na 8. strani)
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1964
7