plotou d. Ta.
ke novize.
Kmetijſke in rokod
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
V ſrédo 17. Malitravna.
� 16.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe-
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Ob rojſtním dnévu — 19. Malitravna — preſvitliga Zeſárja
TERDIMAMDA I.
Samez.
a kviſhko, bratje! ſtójmo,
Otrozhjo veſelizo
Ozhetu u sdravízo
Sdaj sdrusheni sapójmo!
Danáſhni zhaſ
Opómni naſ,
Veſélo nam osnani
Zeſárja rojſtni dan.
Vſi.
Ja vſtanimo,
Sapojimo,
Veſelizo
U sdravizo,
Goſpodarju
Poglavarju!
De ſledni, ktér' naſ ſliſhi, vé
Sakaj de v naſ plami ſerzé.
Samez.
U teshkim ſvojim ſtani
Skerbi, sa ljudſtva zhuje,
V ljubesni goſpoduje,
Poboshnoſti vshgani.
Vojſké, njih krik
Şovrash' vladnik:
Kjer mirú — miſli — ní,
Tud' ſrezha prozh sbeshi.
Vſi.
On kraljuje.
Skerbno zhuje,
K naſhi ſrezhi
Vedno vezhi,
Dragi dani
Mir ohrani;
Je ljudſtvam ſvojim Ozha réſ,
Jih varje k punzhizo v ozhéſ'.
Samez.
Zhe ſpert kaj knese ſkuſha,
Ştop' Miroljub' v njih ſredo,
In vſaki ſvèt, beſédo
Mogozhniga poſluſha.
Kervavi boj
Odverne koj;
Ştrahu ni vezh! — ſuſhe
Se ſkerbnih ſpet ſolsé.
Vſi.
Knese v smédi,
V ſpertja ſrédi,
Pogovarja
Şvèt Zeſárja;
Bog uſtavi,
Ljut kervavi;
In hitro vidijo ſe ſpét
Povſod ſerza od veſelja vnet.
Samez.
Na kviſhko tedaj ſtojmo,
Otrozhjo veſelizo
Ozhetu na sdravízo
Sdaj sdrusheni sapójmo !
Danáſhni zhaſ
Opómni naſ,
Veſélo nam osnani
Zeſárja rojſtni dan.
VI.
Ja vſtanimo
Sapojímo,
Veſelízo
U sdravizo,
Goſpodarju
Poglavarju;
De ſledni, ktér' naſ ſliſhi vé,
Sakaj de v naſ plami ſerzé!
Juri Varl.
62
Od sarajanja in mnoshenja novih ali nar shlahtnejſhi ſadne plemena ſo is perviga
ladnih plemen.
le is peſhek sraſtle.
(Konez.)
Po franzoskih proti poldnevu lesheozhih
deshelah je vezh sbriſanih in vmétnih goſpodov,
Zvetni práh mora k ſamizhni per-
kteri na ſvojih velikih semeljſkih vlaſtinah shivé,
pravi priti, bodi ſi, de na-njo pade, ali pa de
in is kratkozhaſnoſti, po ſvoji shelji in volji ſi
je na-njo saneſen, ſizer ſe ſad ne more sarodíti.
nove ſadne plemena isredé. S ojſtrim resilzam
Poglej pri zvetezhi leſki popje na bolj oſtarizhe-
odreshejo v zvetlizah ſadniga dreveſiza, ki ga v
nih vejizah, ter boſh vidil, de is nekterih pop-
lonzu redé, vſe ſamzhike ob pravim zhaſu, to je
kov ſe rudezhe serkaliza prikashejo; té ſo ſamizhna
poprej kakor sarodni prah dajo; potem preneſó
perprava, na ktero zvetni prah páde, in ktera
is drugoſortniga tudi v lonzu isrejeniga dreveſi-
ga v ſe potégne, de ſe léſhnik sarodí. Pri zve-
za s metlizhizami zvetni prah na gole ſamizhize.
tézhi turſhizi ſe laſiza is klaſu pokonzhno ras-
Na to visho sarojene peſhke vſejejo, té nove dre-
proſtoré, de na vſako poſebej lahko zvetni práh
veſiza eno leto keſneji na druge debliza vzepijo,
pade, ga v ſe potegnejo in serna sarodé, potem
in tako samorejo she v ſhterih ali petih létah
laſiza omagajo in ſe poſuſhé.
Zvetezhi orehiki imajo néke roshizhke, na
is vſejanih peſhek sasheljéno novo ſadno pleme
viditi in pokuſhati. Is franzoskih deshel ſe sme-
ktere ſapiza is brenkljev zvetni prah napihljá,
rej naprej na vſe kraje ſvetá nove shlahtne ſad-
de ſe sarodé. Kir ſo pa ſamzi pre dalezh od
ſamíz, kakor poſtavim pri buzhah, zhebéle in
ne plemena sanaſhajo.
Potrébno ſe je nam sdélo te zhudne in lépe
druge letezhe shivalize, ki po zvetju shivesh iſhe-
jo, od ſamzov na ſamíze zvetni prah sanaſhajo.
perkásnje in preprizhane reſnize tukaj v miſli
vseti, is tega naména, de bi ſe druge reſnize,
Imamo na dvoriſhu lepó lorberjevo, pa ſamizhno
od kterih bi snalo v tih novizah vzhali govorje-
drevo; li enkrat pred vezh létmi je nekaj sern
nje biti, loshej rasumile.
rodílo, zhebéle ſo, kakor ſe nam dosdéva, is
M. Vertovz.
ſoſédoviga lorberjeviga dreveſa, ki je ſamez, zhes
ſtrehe zvetni prah saneſle, de ſo ſe serna sarodile.
Kadar je ob zvetju gorkó prijetno vreme,
KMETIJSKA SHOLA.
in ſapiza pihlja, pravijo, de bo doſti ſadja; zvetni
(Ki ſo ſe ſoſedje sopet ſkupej sbrali, jih ozha ſtaraſhina tako le
prah lahko ſvoji namen doſéshe, ſadje ſe lahko
nagovori: Dragi prijatli, ſtari in mladi! She trinajſi nedelj
saraja; zhe je pa ob tim zhaſu pre mersézhe,
ſmo bili pretezheno leto ſkupej sbrani, in naúk kmetijſke
ſhole poſluſhali. Kir ſo vam ti nauki prav prijetni in vſa-
deshévno ali megléno, pravijo, de ne bo ſadja,
kimu kmetovavzu koriſtni bili, ravno sato bomo prihodnizh
sakaj zvetni prah ſe pohabí, ali od megle pre
tudi vſako nedeljo ſkupaj hodili, de bomo poljſki naúk na
dalje ſliſhali, ktériga bomo daneſ sazhéli:)
moker, ali od deshja ispran, ne more ſadu sa
roditi.
Od ſétve, ſadila in perdelovanja.
V lépim vremenu zvetni prah, od ſapize ali
Hozheſh per kmetii bogatéti ,
Şam sa drevó moraſh perjéti.
letézhih in leseozhih shivaliz saneſen, tudi kri-
Dobrotljivi Ozhe nebéſhki je mnogotére se-
shem saraja. Zhe ſemenſki kapuſ in vohravt
líſha ſtvaril, kmet jih s trudam ſadí in ſeje, de
bliso eden drusiga vſadiſh, ne bo ne eno ne-
bi shivesha perdelal. De ſe mu pa bota trud in
drugo ſeme koriſtno. Ko ga vſejeſh, boſh imel
delo povernila, mora sa perdelovanje tak ſad od-
med kapuſam vezh ſtebliz, de bodo vohravtu,
lozhiti, ktéri ſe kraju, sraku ali podnébju in
in med vohravtam, de bodo kapuſu podobne;
semlji vdá, namrezh: de bo letó ſeme ſejal, ktero
to je, boſh imel, kakor pravijo, vezh norzov ali
mu nar vezh perdélka obéta; satorej mora vſak
pankertov. Ko na njivo med rumeno turſhizo ne-
ſkerbni kmet natóro ali vlaſtnoſt seliſh, kterih
ktere rudezhe ali plave turſhizhne serna vſejeſh,
boſh po vſi njivi veliko piſaniga klaſja perdelal;
perdelovati miſli, prav posnati. Soſebno pa vé-
diti, kako mu gre vſak ſad obdelovati, kako mu
na krish ſe je turſhiza sarajala.
gnojiti in rediti ga, de bi mu nar vezh vergel.
Tudi mnogotero ſadje ſe samore, ko ſi je v
Tukaj bomo tedaj rasloshno uzhili naúk, ki ga
shlahti in bliso eden drusiga raſte, na krish sa-
rajati; is takih na krish sarajanih peſhek nove
je per ſemenih ſploh, potém pa per vſakimu
poſebej vediti.
ſadne plemena sraſtejo. Tako ſe tudi v reſnizi
Kadar je njiva pognojéna, prav isorána, dobro
godí, de od léta do léta smerej naprej noviga
plemena jabelk, hruſhek, ſljiv i. t. d. dobivamo.
prevlezhena in srahljána, je sa ſétev perprav-
Zhe hozhemo eno pleme s ſvojimi laſtnoſtmi ne-
ljena, kakor gré. Zhe hozhe kmet bogáto shéti,
naj gleda poſebno na ſemenſko serno. Naj ſe ſpom-
omadeshovano ohraniti, jo moramo na druge deb-
liza vzepiti; zhe sheljimo pa nove plemena imeti,
ni na to, kar je v ſvétimu piſmu sapiſano, nam-
ſi jih snamo is na krish sarojenih peſhek sre-
rezh: „kakorſhino boſh ſejal, takſhino boſh shel!"
Semenſko serno mora biti:
diti. Dokler niſo tedaj ljudje zeplenja rasumili,
1. Popolnama srélo, napéto in teshko. Ser-
jim je moglo teshko bit
ti, ſadne plemena zhiſte
ohraniti, in vſe sdaj tako imenovane shlahtne no, ki je med gloto raſtlo, ni sa ſéme; ſhe kalu
b3
ne poshene; zhe pa vunder obseleni, tako le zi-
milaſto in zelo sanikerno serno pernéſe. Lahko,
medlo serno, ki je v ſhrambi kaj poſhkodvano
bilo, ali zlo po operhljini diſhi, ne velja sa ſeme.
2. Odlozhi ſi na njivi shito, ktero ſi miſliſh
sa ſéme perdershat, odberi ſi tiſti kôſ, v kteri-
mu zhe nizh plashe, in ſnetjá vidit ni, kjer je
bilka mozhna, klaſjé lepó in polno.
3. Sa ſéme odlózheno serno mora na ſtéblu
popolnama dosoriti, in v ſuhim poshéto in ſprav-
ljeno biti.
4. Rjer ſnopja koj po shetvi ne mlatijo, naj ga
ſpravijo do mlatve v ſuh in srazhen ali luften kraj.
5. Sa ſéme odbrano ſnopje premlati s lah-
kim zepam, de lepſhji in bolj polno sernje do-
biſh, ktero ſe pod lahkim vdarkam rado ſklaſi.
Tudi s vejnikam ſe ſemenſko sernje lepo ozhiſti.
Kjer pa shito s vevnizo vejajo, to teshko in polno
sernje nar dalje v kot poda leti, tiſtiga sa ſeme
odberite. Lanéno ſeme ſe na koſiternim reſhé-
tu, ali na ropotavnizi ſzhiſti.
6. Semenſko sernje mora na ſuhim ſprav-
ljeno, v shitnizi redko naſuto biti, vezhkrat ga
pregrabi, de ſe ne ſpari, ali ne operhne.
7. Vſelej je bolj ſeme drusiga leta ſtaroſti
ſejati, kakor ſeme perviga léta.
Vſake ſorte ſeme kalí po ſvoji vlaſtnoſti. Ne-
ktere oljnate ſemena kalijo do dvéh — treh let
ſtaroſti; — druge ſhe do petih — ſheſtih let.
Mozhnate ſemena ne kalijo vezh zheſ 2 do 3 leta
ſtároſti. Kal ſhe poshenejo serna po njih ſtaroſti
le te:
Bobóvo
rno do 5 — — let ſtároſti
Ajdovo
„ „ 2 — 3 „ o „
„ „ 5 — —
Grahovo
„
Némſhke detele
„ 5 — —
Osimiga jezhmena
3 — 4
Jariga
„ 2 — 3
Ovſéno
„ 2 —
ſéme
„ 3 —
Konopljevo
Proſovo
„ 2 —
„ 2 — 3
Domazhe detele „
Vohravtovo
6
„ 5 —
Kapuſovo
„ 5 — 6
Lezhnato
„ 2 — —
Lanéno
„ 5 — 6
Makovo
„ 2 — —
Korenjevo
„ 4 — —
Ershéno
„ 4 — —
Ogerſhizhino
„ 3 — —
Osime pſhenize
„ 2 — 3
Jare
„ 3 — 4
Rone
„ 6 — 7 „ „
Tabakovo
„
„ 9 — —
Hozheſh serno poſkuſiti, zhe je dôbro sa ſe-
me ali ne, namozhi ga, in saví ga v vovnato
zunjizo, in deni ga na gorki kraj, pa ne na
pézh; v nekterih urah bo dobro in sdravo sernje
kal pognalo; to ſlabo in medlo ſe ne bo ganilo.
„
„
Séme kaljivoſt sgubi:
1. Kadar ſe mokró ſpravlja, — ali v satuh-
njeni ſ-hrambi hrani.
2. Kadar ſe sernje od ognjéne gorkóte po-
ſuſhí, kakor po nektérih krajih s lanenim ſemé-
nam delajo.
3. Kadar je ſeme preſtáro.
(Dalje ſledi.)
Trétja beſeda nekterih ljudi.
Skorej vſak ima ſvojo beſedo, v ktero je bolj,
kakor v vſe druge, saljubljen.
Kaj je tedaj per veliko ljudeh — kakor pravijo —
trétja beſeda? — Per nekterih je vſaka trétja
beſeda: jeſt; jeſt ſim rekel, jeſt bom rekel, jeſt
ſim ſtoril, jeſt bom ſtoril.—To ſo tiſti, ki ſvoj shi-
vot mogozhno kviſhko povsdigujejo, glavo, kakor
prasni klaſovi ſtermo po konzi dershé, in na vſe
druge s uſmiljenjem, kakor v prah, doli gledajo. Té
nekteri napuhneshe, drugi bahazhe imenujejo;
od pervih imajo ljudje v pregovoru in tudi ſhe neki
drugod (v bukvah sgodovine) sapiſano ſtoji, de
napuh gre pred padam; od drugih pa pravijo:
de bolj, ko je lonez prasen, bolj pôje.
Şpet per drugih je vſaka trétja beſeda: daj.
Te ſorte ljudje, de prav naravnoſt povem, ſo tiſti
nadleshni in sraven tudi vezhidel leni ſoſedje in
perjatli, kterim ravno savolj njih lenobe in saniker-
noſti vſih rezhi smanjkuje, in kteri ſo ſvojim ſoſe-
dam in perjatlam smiraj na vſheſih s beſedo daj,
daj! Ti, kteri ſe na to ſpreumíjo, pravijo, de je
ta beſeda ſhe bolj soperna, kakor poprejſhna. —
Şpet per druge ſorte ljudeh je vſaka trétja beſeda:
Şi le vidil, ſi le vidila? Si le ſliſhal, ſi le
ſliſhala? — Tih je memo drugih poſébno veliko.
To je namrezh tiſta truma ſhepetavzev in opravljiv-
zev, kteri vſako nedolshno djanje ali beſedo ſvojih
ſoſédov ali drushnikov s ſtrupnim ſerzam prevagu-
jejo, preobrazhajo in na ojſtro poſtavljajo, in jo vſo
poojſtreno in sbruſeno ſvojim perjatlam in perjatlizam
s veliko pomenljivim obrasam, in s tako natanjk-
noſtjo, kakor de bi bili jame zhiſtiga slata in ſrebra
naſhli, na uhó perpovedujejo. Kdor je tako neſre-
zhen, de tem ljudem v roke pade, ali veliko vezh,
v uſta pride: tega dobrimu imenu naj zerkóvnik le
prezej svoniti gre; sakaj, ko bi tudi ſhe tako ne-
dolshen bil, ni drugazhi, umreti mora. O de bi ſever
te ljudi od naſ popihal, in lepſhi vreme naredil!
Şhe ena druga grosno ſitna ſorta ljudi ſo tiſti
per kterih je ne le vſaka trétja, ampak vſaka perva
in druga in trétja beſeda: proſim. Tih truma je
tudi grosno velika, in smirej vezhi perhaja; in zhe
ravno v poglavitnim meſtu vſaki meſiz ali vſakiga pol
leta poſebni sbiravzi okoli hodijo, in sapiſano mi-
loſhnjo sa-nje pobérajo: tako vunder ti ljudje ne
dajo nobeni hiſhi, ktera saperta ni, pokoja; ampak
eden sa drugim na duri ſtaníz terkajo s grosno milo
in vzhaſih tudi jokavno beſedo: proſim, proſim!
Tode v poſebnih godovih, kterih imajo vezh, kakor
eniga v tedni, pravijo ljudje, ki ſo ſami prizhe bili,
ſe njih jok v veſelje ſpreoberne, in v goſtivnizah
(oſtarijah) bliso meſta per trétjim in zhetertim bo-
kalu ſvojim miloſtljivim dobrótnikam sdravizo poje-
jo, in voſhijo, de bi jih Bog ſhe dolgo per shiv-
ljenju, in vſelej tudi — per dobri volji — ohranil. —
Voſhiti bi bilo, de bi ti, kterim je isrozheno, na
lepi red v meſtu zhuti, ſvojo dolshnoſt ſhe nêmalo
ojſtreji, kakor pa ſo savesani, ſpolnovali, in vzha-
64
ſih neprevidama tudi v to ali unó hiſho pogledat
perſhli, in ſe preprizhali, zhe ni morebiti veliko
nepotrebnjih s imenovano trétjo beſedo per durih;
de bi takó ljudje, kteri vrednim ubogim radi in
doſti pomagajo, ne bili permorani, tudi sa pohajavze
vedno duri in ſvoje shepe odperte dershati. — Sra-
ven dosdej imenovanih je pa ſhe ena druga poſebno
mnoshna truma ljudi, do kterih ſim le prav sa prav
namenil, tukaj en par praſhanj poſtaviti. Kaj je
tedaj per tih vſaka trétja beſéda? Per tih ima trétja
beſeda, kar vnajno podobo sadene, grosno bogato
ſpremenjavo: kolnejo namrezh, de je grosa. Take
bi jeſt hotel rad popraſhati, kaj de s zelo trumo kletve-
nih beſedi doſezhi hozhejo. Vſi drugi, od kterih ſim
poprej govoril, s ſvojo trétjo beſedo kaj doſeshe-
jo, ali ſaj doſezhi miſlijo; od tih pa, zhe ſhe
takó preiſkujem, nemorem ſpreviditi, kaj de s tem
beſedam hozhejo ali iſhejo. Morebiti miſlijo, de
bodo s njimi vezhi veljavo ali poſhtovanje per lju-
deh sadobili? Nikdar! Po tem takim bi nekteri vos-
niki nar bolj ſpoſhtovani moshje mogli biti. Torej
mora kaj drusiga biti, kar ti ljudje s to trétjo be-
ſedo sadobiti sheljé. Prav sa prav, kakor pomen
njih beſedí kashe, bi bilo miſliti, de h—a klizhejo,
de bi jim pomagal. Pa tudi v temu ni viditi, de bi
ſe sgodilo, kar voſhijo. Ko ſim, ni davnó, na ſpre-
hod ſhel, ſim vidil eniga pijanza v jami leshati,
kteri je na vſo mozh h—a na pomozh klizal, pa
niſim vidil, de bi mu bil od ondot pomagati perſhel.
Ja, kakor ſe mi je sdelo, ſo nekteri ljudje, ki ſo
memo ſhli, na mosha s uſmiljenjem pogledovali; pa
ſo ſe anali, mu na pomozh priti; mende sato, ki
ſo ſe bali, de bi pijanez ne miſlil, de ſo nameſti
h— a perſhli: in tako je pijanez bres pomozhi ſhe
daljej ondi oſtati mogel. — In po tem takim ſim v
ſvojim preiſkovanju ſhe smirej tam, kjer ſim bil, nam-
rezh v egiptovſki tami. Ko bi ſe ſmelo po unajnim
videsu ſoditi, to je, po dopadljivoſti, ktera ſe ne-
kterim, slaſti mladim ljudem na obrasu kashe, ka-
dar en par glaſov te trétje beſede od ſebe dajo; bi
ſe vtegnilo rezhi, de jo sato tako pogoſto ſhpogajo,
kir miſlijo, de ſe jim poſebno lepó vdá. Pa tudi
to je teshavna rezh. Sakaj teshko je miſliti, de bi
take uſta, kjer toliko h—ev notri in vun hodi, lepe
bile; in ſhe manj, de bi ſerze, kjer tí ſvoje prebi-
veliſhe in sarod imajo, omikano in plemenitno bilo ! —
Prof. — r.
Ogenj na Zhernim Verhu.
Drugi dan tega meſza je ſkoraj zel Zherni
Verh v Ipavſki komiſii pogorel. Popoldne ob ſhti-
rih je v neki hiſhi bliso farovsha ogenj pri sheh-
tanju vun priſhel in v eni uri je po velikim viharju
29 hiſhnih goſpodarjev vezhidel ob ſvoje premo-
shenje priſhlo. Nizh niſo ti reveshi is hiſh oteli;
tudi od shitne saloge in shivinſke kerme ni jim oſtalo
nizh. Od shivine je 1 konj, nekaj preſhizhov in
drobnize sgorelo.
Pogorel je tudi farovsh, zerkvena ſtreha in turn;
svonovi ſo na turnſki obok popadali. V zerkvi je s
orglam vred vezhidel vſe pogorelo, rasun oltarjev,
ki niſo veliko poſhkodovani. Britko je bilo viditi,
na velikonozhne ſ. prasnike v pogoriſhu Boshje
hiſhe ſamo tiho ſ. maſho brati.
Duhovne goſpode in druge pogorelze ſo ſoſeſkne
vaſi pod ſtreho vsele. Reveshi! pazh shaloſtne pras-
nike ſo imeli.
Urno, kaj je noviga?
(Zeſar in Zeſaríza na Dunaju) ſta veliki
zhetertik umivanje nog po ſ. zerkveni ſhegi s laſt-
nimi rokami opravila; preſvitli Zeſár namrezh ſo
12 vbogim moshem, in preſvitla Zeſaríza pa 12
shenam noge umivali. Vſi ſtarzhiki ſkupej ſo bili 1042
lét ſtari, — babize pa 1072 lét. Nar ſtarji mosh je
bil 110 lét ſtar, nar ſtarji shena pa 106 lét.
(Na Dunaju ſo 19. Suſhza) nekiga voja-
ka, kteri je ſvojiga deſétnika (koprola) vſtreljil,
obeſili. Ne opomnijo ſe ga ljudje she veliko let ta-
ziga sanikerniga hudodélnika, de bi bil ſhel s takó
oterpnjenim in sakerknjenim ſerzam, in s tako ne-
marljivoſtjo proti moriſhu (viſlizam), kakor ravno
ta hudodelnik.
Kmetijſke opravila v meſzu
Malitravna.
Oſkerbi pametno in po dobri kmétovſki ſkuſhnji,
pomladanſko ſetev. Slabotni osmini pa s pepélam, s
ſajami, s kurjekam potréſaj, in jo s gnojnizo polivaj,
tako bo oshivéla, in bo pridno pokonzi ſhla.
V ſuhim vreménu travnike s brano prevlezi, de
ſe mah isruje, mravljiſhe in kertiſhe pa rastroſi.
Kar v Şuſhzu per ſenoshetih, travnikih ni bilo mo-
gozhe ſtoriti, ſe mora v tem méſzu dopolniti.
O mlaji ſadi krompir, pa le v lépim ſuhim vre-
menu, ker pregovor pravi: de kadar ſe sa plu-
gam praſhi, takrat je dobro, de ſe krom-
pir ſadi. Isberi lép, dobro srel krompir sa ſeme.
S kapuſam obſejano semljo, s ſtolzhenim zég-
lam, s pepelam, s ſtolzhenim voglam ali tudi s zhreſh-
lam dobro potroſi, de ſe selniga ſadesha bolhe lo-
tile ne bojo. To je tudi dober gnoj. Ravno tako
potreſaj detelo s gipſam. Şadaj je dobro nemſhko
detélo s Jahko brano prevlézhi.
Vſadi ſemenſko répo, in kapuſove ſtorshe, de
ſi domazhih ſemen perdelaſh.
Svinè, ki ſe tega meſza bukajo, k merjaſzu
sheni, tudi kravam bika daj; télizam vunder ne
pred ſpólnenim drugim létam.
Kadar ſadne drevéſa v zvétju ſtojé, je perjéten
zhaſ, platno béliti. — Na drevéſa ſe ſhe vezhkrat
osri, in goſénzhno salégo podri. — Ne goni pre-
sgodej shivino na paſho, in glej de ji, préden jo
na paſho ispuſtiſh, ſhe nikoliko v hlevu poloshiſh.
V vínogradih ſo sdaj poglavitniſhni opravila
dodelane, kakor obresovanje tert, perva kopa, na-
koliljenje. i. t. d.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
13. Malitravna.
9. Malitrav
na.
fl.
kr.
fl.
kr.
1 mernik l'ſhenize domazhe
1
banaſhke
Turſhize
Sorſhize.
Ershi .
.
1
Jezhmena.
1
..
Proſa . .
Ajo
Ovſa
22
24
5
1
26
26
S shaloſtjo pa sopet osnanimo, de je bil le
farovsh aſekuriran in troje drugih pohiſhtev!!
1
1
10
3
.
57
1
1
6
36
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.