PRIMORSKI DNEVNIK **Ahl!11* Pla®ana v gotovim o ** 1 • ^oost.ie i /ruppom - Cena 35 lir Leto XVIL - St. 177 (4951) TRST, četrtek 27. julija 1961 Velika zaskrbljenost zaradi obsega ameriškega oboroževalnega programa Tass: ZDA potrebujejo krizo zahodnega Berlina, da opravičijo oboroževalno tekmo - Namen ukrepov je dvojen: rešiti krizo s krediti vojni industriji ln upreti«se narodnoosvobodilnim gibanjem v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki - Izjava Foreign Officea >»wtS?T0N’ 26. — Včerajšnji Kennedyjev kril veiiv ’zzval veliko zaskrbljenost, ker oboroževalnega programa, se p Londonu zaradi pritiska, ki ga je Ken- s° zaskrhi' oboroževalnega programa, se posebno nedy v v Londonu zaradi pritiska, ki ga je Ken- Xq svojem govoru izrekel proti zaveznikom v NA- ‘ krogih v Lon. Ija VRift Ja^°’ da Preživ-' hudo - Britanija sedaj J bi j0 ®°spodarsko krizo, ki i bon voiaška bremena : tb,Trftriia- saj.je ster J finančni mmi- : ** «S33S Lloyd napove- : ukrePe za o- • d°nski v? o knze- in loi> • la NATO J8 ŽB zaht®va' nj6tlp naj revidira če v,? .veznosti, kar se ti- ' Cet v ;rzuevania angleških • v Zahodni Nemčiji. i! ,‘*ass’ pa je ob- I nJi komentar: noči v »lk Kennedy je si-Ijanom ^0j®mvPoročilu državnih program ši- ^°ročilft -asKih priprav ZDA. *iv 2a Je vsebovalo tudi po-večajo „Znikom ZDA- naJ P°- I nai V0Jaške napore ‘I To. Grp P.0° enotnost NA 1} Pravici ’ *z£°vor, da se o- '■ ir*dsednny°r0Ževalna tekma-| “ral tak ■ Je Predvsem iz- zahort!Llmenovano grožnjo . «uuanem • ... - . ,1.. I £rikai*a r,®erlinu» je: i P a rtrl ’ °ial iP Sovjetske zveze. ' j nega 'Srožnja je svetov-'I^ izzivn>v,Caja’ opravka imamo 1 “tajg turi- 9 Rer‘inu, toda ob-ni Azil; 1 lzziv v Jugovzhod-rj Po'obli' ’ akor tudi na naši y -“Pra« J -'k Ken- skušal predsed-lii lani« vni6ny Prikazati pove-I l#t reakiaskih priprav ZDA r >‘“0 na sovjetsko spo-rj _sjh Voiasi,na zvišanje sovjet-i ,'tnal j " izdatkov, je sam J »ečati ' da so ZDA začele d ^“go Z°10 vojaško moč JeSovem Sa prej, takoj po ' CfdsedniL. ustoličenju kot raSs . j«a . f-y* i« imei0btožila Kennedyja, (J in (j. vojnohujskaški goto 0 uk,. 1e Podrobno poro-LJ0 Preh • *ki naj zašči- fal" Wnlstvo Pred jedr- tu* “Voj t ■ m*> in je s tem ; Mi’ ki n„j.sPevek h kampa-r njo. Podžiga k ril ynnedy („ , . Iflga na Ohrani. delansk° govo- j. Polcj . an‘tev nenormalne-;jpotr>vnjoa v Berlinu. S tem vojno histe- Bl^hujejo Pu9kazal. da ZDA ževiina, da lzo zahodnega čP “to tekn.°pravreijo oboro-tvaSkriti t^10’ Pl'edsednik ho-> kakor dejstvo za trdi' 80: ,vir svetovje v danes v Mo-Beri? **•«»- osti Otska , iziavPo..ročala gen,ciia je obšir-’j“ne ' da so ^nnedvjevih iveln 9?S8jati ~ Pr*P „ez°, nr>Pr; r.avljenv Sovjetska zveza govoriti — in i\ 0 iskala razutnn° in če koncesij glede Se s Sovjetsko »■n •Mu, "•Hun "'•liiiiiiiiiiiniiiiiiiiHii Jai"es Reston Berlinu fcc.V^ki °kkk. zti. — Znam O? Piše v nMtator James kiiai; < da vVNaw York Ti-Sovi„a,i° o ^ ‘,?hingtonu raz- fn“miski zv2t*nostI- da bl > k oi* Vzh'od!f' ponudil! pri-hi ^dri i ‘h.meja Nemčiji z® u*P?razumN,*h k0‘ Podla- ki b ..ifi. °dnitn “j’ K1 bl zajam-“ v zahndrzavana prost dilodni Rnrlin • Sr ebra ‘KBerlln-i keSto„ e,rtjevz jda bebt>o tudVi°JrtSkih nirrepov ' y,eriik ruš;evu Se P°sl da se bo- ' i6dyiL«e JSamaac„ela. Doda., »ranega '-Sil ^ ;^j»a -oda i “eči y ^ern^j,'erluna niti zdru-““daj' .v°iaigjmre moreta do-s‘ra4 !o C' sredstvi«. Do da 0,/Pokazan1 ln na drugi Poka, anejQ * samo namen, !* za *a se ni n°Klaini. toda eve>) Spr^jemii; na formu- „»S„ * «w „. da 'napelji ^ Proučujejo Z kletsk» mnevi jenJu Resto-z ?, zveza t da h°ee So-da k, zhodno Jrovno pogod-^{nVzhond°neN^Uo, samo avtorji Ken-pro- ,v tem, da s ®no ^ °dri in - r*vnanje '«za Pa naj h Nlsi’ v za* (•“vhi Dn p°VedalaSei S.ovietska > in,°dbi zv,- deni zave bi priznanje naaj.de. Zahod^16^ postale ^ “e 5°končno ^ v /jet: bTD‘aZgQVzhodnomNem: i"1 oh dostop v \*a nenad-Nd0v >m.,tvu2a v°adni- R,‘r- STti 'n vseh1 Zdru*enik ?,V' ^e pa zainteresira- i?depe ztrajala n‘.Sovjetska jzbodn dtirovpp Podpisu arkave NernAL Pogodbe z « -S-°' .°iašk{ keston Proeesu, za. h' “o r Pogledi’ tPrrievladuiei° , lcn; esbe miJi- °^a za nii-.>aliUredUv, in °)iits*ni P o- svojih pravic v Nemčiji’«. V svojem drugem komentarju, ki ga je danes popoldne objavila agencija Tass, takole povzema sovjetsko reakcijo na Kenn§dyjev govor: «Predsednik Kennedy je govoril ne toliko kot predsednik kakor kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil. Namesto da bi odgovoril na vprašanja, ki jih postavlja notranji in zunanji politični po-\' žaj, je predsednik Kennedy zarožljal z orožjem, kar — kakor je znano — ne zahteva velike politične bistrosti. Kljub zagrenjeni kampanji militaristične psihoze, ki so jo v ZDA sprožili z vsemi propagandnimi sredstvi, so A-meričani s presenečenjem zvedeli, da bo breme vojaških izdatkov mnogo večje, kakor so mogli domnevati. Imperialistični krogi se trudijo, da bi rešili z oboroževalno tekmo notranja in zunanja vprašanja. Oe ne bi bilo zahodno-berlinskega vprašanja, bi našli drug izgovor. Nihče ni o-grožal in ne ogroža svobode zahodnega Berlina«. Komentator Je mnenja, da imajo .ukrepi, ki jih je napovedal Kennedy, dvojni namen: 1. Doma: rešiti krizo z injekcijo kreditov vojni industriji. 2. V mednarodnem merilu: aktivno upreti se narodnoosvobodilnim gibanjem v Afriki, Aziji in Latinski A-meriki. Na koncu komentarja je rečeno: «V besedilu tega militarističnega programa so dobesedno zakrite trditve predsed-r-ka, da je pripravljen pogajati se, če bodo pogajanja lahko koristna. Prav tako so izjave, da je pripravljen proučiti sleherni sporazum ali pogodbo z Nemčijo, če se spoštujejo mir, svoboda in varnostni interesi vseh držav, malo prepričljive na ozadju tega govora, ki napoveduje vojaški program, kateri ima povsem nasprotne namene«. Jasno, da v uradnih izjavah v Londonu poudarjajo, da morajo »zahodni zavezniki jasno pokazati, da, če bi sovjetska vlada nastopila na lastnd pobudo v zvezi z Nemčijo, bi to lahko ustvarilo veliko nevarnost«. To je izjavil danes predstavnik Foreign Of-fcea, ki je dodal, da je Velika Britanija pripravljena skupno z ZDA pogajati se o nemškem vprašanju s Sovjetsko zvezo, «na razumni podlogi«. Dejal je tudi, da se Velike. Britanija strinja z ZDA, da «so potrebne priprave za primer potrebe«. »Vsak na-nadaljnji korak, ki bi ga sprejela naša vlada, je dodal, bo zunanji minister lord Home obravnaval s svojimi kolegi na sestanku, ki bo konec prihodnjega tedna v Parizu. Prišo bo tudi do temeljitih posvetovanj v NATO glede vloge, ki jo mora NATO imeti. Zaradi tega ni mogoča sedaj nobena izjava o korakih, ki jih bo britanska vlada storila. To ni v novenem protislovju s tem, kar je finančni minister Selwyn Lloyd izjavil v spodnji zbornici«. Dodal je. da se bo ukrep o reviziji izvajal v prihodnjem finančnem letu. Pozneje je predstavnik Fo-rcign Officea John Russel izjavil, da Velika Britanija, ki je pripravljena kakor ZDA pogajati se s Sovjetsko zveze o »celotnem nemškem vprašanju«, ne izključuje možnosti pogajanj, ki bi se omejila na Berlin. Na neko vprašanje je predstavnik' odgovoril, da »se ne izključuje enega dela«. O morebitnem vabilu Hru-ščevu, naj bi se začela pogajanja, bodo govorili na konferenci zahodnih zunanjih ministrov, ki bo od 5. do 8. avgusta v Parizu. »Nismo še sprejeli dokončnega sklepa«, je dodal predstavnik, ki je po-ucaril, da Velika Britanija nima nobenega namena, da bi zaradi finančne krize umaknila del svojih čet iz Nemčije. »Prav nasprotno, ie izjavil, tudi če bomo verjetno sprejeli vojaške ukrepe na drugačen način kakor ZDA«. Povsem razumljivo je, da so Kennedyjev govor sprejeli z zadovoljstvom v Bonnu, kjer venomer hujskajo. Predstavnik tamkajšnje vlade je izjavil, da so ZDA (tznova prevzele svojo vodilno vlogo v zahodnem svetu in NATO«. Tri-pomnil je, da je zaradi povečane napetosti med Vzhodom in Zahodom bolj kot kdaj koli potrebno, da «najmočnejša država Zahoda na političnem in vojaškem sektorju prevzame pobudo in vodilno vlogo«. Za-hodnoberlinski župan Brandt je tudi izjavil, da je zadovoljen s Kennedyjevim govorom. V Parizu pravijo, da je stališče, ki ga je zavzel Kennedy, popolnoma v skladu s stališčem francoske vlade. Danes je Kennedy poslal kongresu poslanico, s katero zahteva, naj se obrambni proračun za tekoče finančno leto spremeni v zvezi z berlinsko krizo in naj vsebuje vojaške izdatke v skupnem znesku 46 milijard in 640 milijonov dolarjev. 3,454.600.000 dolarjev dodatnih izdatkov, ki jih je zahteval predsednik, pa bo o-mogočilo ZDA, da vzdržujejo večje število efektivnega vojaštva in da izboljšajo nejedrski obrambni sistem oboroženih sil. Kennedyjeva poslanica pravi, da bodo novi krediti služili razen tega za okrepitev pomorskih in letalskih sil in omogočili izboljšanje sredstev za prevoz čet ter razširitev programa za borbo proti podmornicam. Dodatni krediti bodo takole razdeljeni: 1. vojaško osebje: 751 milijonov, 2. za vzdrževanje opreme 743 milijonov, 3. nakup nove opreme 1753 milijonov, 4. pasivna 0- 207 milijonov in bramba 600.000. Kennedy je predložil kongresu tudi resolucijo, s katero kongres pooblašča predsednika, da pokliče v aktivno službo enote prve rezerve za največ 12 mesecev. Resolucija določa, da predsednik ne bo mogel poklicati pod orožje več kakor 250.000 mož prve rezerve hkrati. Predsednik bo lahko odslej dalje do 1. julija prihodnjega leta pooblastil ta3* nika za obrambo, da podaljša službeni rok prostovoljcev ter siužbeni rok in rok za vežba-nje ameriških oboroženih sil ali narodne garde. Podaljšanja ne bodo prekoračili 12 mesecev. Tajnik za obrambo Robert Mc Namara je v poročilu finančnemu odboru senata obrazložil načrte vlade «za okrepitev in vzdrževanje oboroženih sil v Evropi«. Pozval je ■dite, in je pripomnil: «V primeru, da bi bilo potrebno, hočemo imeti možnost, dati na razpolago določeno število dodatnih enot VII. armadi v Evropi. Dodatni krediti, ki jih zahteva predsednik, se ne zahtevajo samo zaradi položaja v Berlinu, temveč tudi zaradi komunističnih groženj in pritiska na vsem globusu. Doseči skušamo najvišjo stopnjo pripravljenosti naše vojaške moči, da bomo lahko takoj odgovorili na vsak komunistični oborožen napad na svetu s primernimi sredstvi in da lahko ostanemo v takem položaju, dokler bo postalo jasno, kaj nam prinaša prihodnost.« Mc Namara je dodal, da namerava vlada razpolagati še pred koncem leta v samih ZDA z 8 divizijami, od katerih 6 za vojsko, 2 pa za mornariško pehoto. Razen tega se bo efektivno število vojaštva in mor- odbor, naj odobri dodatne kre- narice zvišalo za 225.000 mož. Danes bo vlada razpravljala predvsem o Fanfanijevem potovanju v Moskvo Druga italijanska nota avstrijski vladi in izjave Kreiskega na izredni tiskovni konferenci - Gronchi je sprejel Stevensona, ki je včeraj poudaril, da «huda kriza vznemirja mednarodno obzorje» (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Jutri bo zopet seja vlade in glavni predmet razpravljanja bo Fanfanijevo in Segnijevo potovanje v Moskvo. O tem objavljajo komentarje številni časopisi. «Unita» poudarja, da bo Fanfani moral Hruščevu tudi marsikaj povedati in ne samo poslušati. List svetuje, da bi moral predsednik italijanske vlade dati kako pobudo za rešitev nemškega vprašanja, in sicer v smislu razumnih pogajanj. «Strinja- mo se v glavnem z analizo tovariša Lombardija v včerajšnjem «Avanti», piše list. Lombardi je namreč predlagal za rešitev nemškega vprašanja dve rešitvi: 1. Nemško zedinjenje s proglasitvijo nevtralnosti, 2. priznanje obstoja dveh Nemčij. Glasilo KPI poudarja končno nujnost pri znanja nove evropske stvar, nosti, to je v prvi vrsti obstoja Vzhodne Nemčije. Vladni dnevnik «11 Messag-gero« pa piše v tej zvezi, da bo «razgovor med Hruščevom in Fanfanijem težaven, toda zaradi tega nič manj koristen.« Hruščev se bo seznanil s stališči Italije «pri iskanju miroljubnih sredstev, ki pa niso ločena od spoštovanja o-snovnih načel Italije. Fanfani pa bo po drugi strani presodil namene sovjetske vlade in nabral vsekakor zelo koristne informacije. Drugi argument dneva je še vedno južnotirolsko vprašanje. Danes je avstrijski veleposlanik Loewenthal-Chlumecky v palači Farnesina prejel od veleposlanika Cattanija drugo noto, ki sledi prvi noti od 12. t. m. Današnja nota vseouje — kot poroča poluradna tiskovna agencija — nadaljnje «važne podrobne elemente m obširno dokumentacijo o avstrijski odgovornosti za teroristične akcije«. Istočasno pa je avstrijski zunanji minister na Dunaju na izredni tiskovni konferenci izjavil med drugim, da najdba orožja in eksploziva avstrijskega izvora še nikakor ■■■■minili................................................................................................................. ■■■■■■■M i............................................................ Zaostritev odnosov med Francijo in OZN Hammarskjoeldo vo opozorilo francoski vladi De Eaulleodklanja tajnprihod v Francoski padalci so včeraj v Bizerti ustavili Hammarskjoeldov avtomobil in ga preiskali - Sporočilo Arabske lige o prostovoljcih - Prijavili so se tudi prostovoljci iz Italije - Francoska letala še dalje preletavajo tunizijsko ozemlje TUNIS, 26. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je odšel danes iz Tunisa v Bizerto. še prej je sprejel poslanike Velike Britanije in ZDA. V Bizerti se je razgo-varjal s tamkajšnjim guvernerjem Mokademom. Pred prihodom do Kanala v Bizerti se je moral njegov avtomobil ustaviti pred blokom francoskih padalcev, ki so avtomobil pregledali. Dovolili so mu nadaljevati pot šele, ko je prišel neki častnik, ki je opazil zastavo OZN. Sinoči je Hammarskjoeld poslal francoskemu zuna- njemu ministrstvu sporočilo, v katerem opozarja francosko vlado, da se določbe resolucije Varnostnega sveta glede umika čet v Bizer- ti na prvotne položaje niso še izvršile. V svojem sporočilu pravi Hammarskjoeld, da je dobil v Tunisu zelo koristne informacije in pripominja, da verjetno želi tudi Francija sporočiti nadaljnje podrobnosti o položaju. Hammarskjoeld poudarja tudi, da m bilo še mogoče navezati stikov med tunizijskimi in francoskimi oblastmi v Bizerti, da bi do. ločili postopek za umik čet obeh strani na prvotne položaje. Verjetno se bo Hammarskjoeld vrnil v New York v petek, in zelo verjetno se bo istega dne sestal Varnostni svet na zahtevo Tunizije. Medtem ko je Hammarskjoeld sporočil francoskemu zunanjemu ministrstvu, da bi Želel priti v Pariz, kjer bi sporočil, da je dobil zagotovila od Burgibe, kar se tiče umika čet na prvotne položaje v smislu resolucije OZN, je francoska vlada v posebni noti znova poudarila svoje stališče. Noto so izročili nocoj tisku po seji vlade. Francoska vlada ponavlja, da se fran-cosko-tunizijski spor tiče samo pariške in tunizijske vlade in da se mora rešiti brez posredovanja. Nota trdi dalje, da je Tunizija zavrnila francoski predlog, naj bi se pogajali o krajevni rešitvi v Bizerti, ter da je začela utrjevati svoje položaje v arabskem delu mesta. Dalje trdi francoska nota, da je Burgiba zavrnil predlog admirala Am-mana za sestanek z guvernerjem Bizerte z pristaniškem poveljstvu, ki je v rokah Tunizijcev. Nota dodaja, da ostane francoski predlog še vedno veljaven. Hammarskjoeld se je nocoj vrnil v Tunis. V Bizerti je ob svojem prihodu ukazal po- iiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiMiimiiiiiiimmuummMmmMmmHmimiumHHHiiiimiiiniiuimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiii Hammarskjoeldov razgovor z Burgibo Komentar glasila ZKJ Zahodni odgovor je nezadovoljiv Gizengova soproga v Jugoslaviji - Nov pravilnik za kaznilniške in popravne domove (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V komentarju odgovora treh zahodnih sil na sovjetsko spomenico o berlinskem in nemškem vprašanju piše glasilo Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist«, da zapadne sile s svojim odgovorom niso ublažile napetosti in niso pripomogle, da se začnejo razgovori o tem vprašanju. Za sedanjo prakso mednarodnih odnosov, poudarja »Komunist«, kaže, da imajo zahodne sile, ki v primeru Nemčije vztrajajo na načelu samoodločanja precej različne kriterije, ko gre za priznanje načela samoodloča-r.ja na primer v Alžiriji, južnoameriških državah, britanskih kolonijah, Zahodnem Iria-nu. Južnem Vietnamu in na Južni Koreji. Zato sklicevanje na načela samoodločbe ne potrjuje njihove načelnosti, temveč daje vtis da se s postav-ljrnjem pogojev, ki jih je Sovjetska zveza večkrat odbila, hočejo izogniti razgovorom. Zadnje čase so se v raznih časopisih pojavile vesti, da bo Jugoslavijo obiskala misija Ketange, da bi se baje razgo-varjala o gospodarski, finančni in kulturni pomoči Jugoslavije Katangi. »Tanjug« je pooblaščen zanikati to vest kot popolnoma neutemeljeno in neresnično. Jugoslavija, kot je znano, je priznala samo zakonito osrednjo vlado republike Konga v Stanleyvillu, s katero vzdržuje redne diplomatske odnose. # * * Danes je prispela na oddih v Jugoslavijo soproga kongo-šk< ga predsednika vlade An-tcina Gizenge z devetmesečno hčerko. Z istim letalom je prispel na šolanje v Jugo-su vijo tuti devetletni sin kmetijskega ministra zakonite kengoške vlade Lutule Ferdinand. Dva otroka ministra Lutule sta prispela v Jugoslavijo s skupino 60 kongoških otiok, ki so trenutno v Boki Kotorski. * # # V zvezi s pripravami konference voditeljev izvenblo-kovskih držav, ki se bo začela 1. septembra v Beogradu, je prispel danes v Beograd generalni tajnik bredsedstva Združene arabske republike Negid Farid. #** Danes je stopil v Jugoslaviji v veljavo novi pravilnik o zapornih kaznih. Novi pravilnik je nadaljevanje procesa humanizacije bivanja zapornikov v kazenskih in popravnih domovih. Pravilnik predvideva, da se v vseh domovih odprejo biblioteke in čitalnice, kjer bodo kaznjenci imeli na razpolago knjige in časopise. Uprava teh ustanov je vsem mladoletnikom omogočila, da končajo osemletko, v kolikor je niso končali. Kot nagrado za dobro vedenje in pridnost pri delu lahko upravnik kaznilnice o-dobri razne ugodnosti, kot na primer delno oziroma polno izkoriščanje dopusta izven kaznilnice in podobno. Pravilnik nadalje predvideva, da se zapornikom, ki s0 s svojim vedenjem zaslužili, dovoli, da se zaposlijo v drugih podjetjih in ustanovah s pogojem, da se v določenem času javijo kaznilnici. B. B. slaniku Spinelliju, ki ga je spremljal, naj telefonira francoskemu admiralu Ammanu in zahteva siešfaAek.- Amman je odgovoril, da je prisiljen odkloniti vabilo zaradi navodil, ki jih je v tem smislu dobil od svoje vlade. Zunanji ministe,. de Murvil-le pa je odgovoril s posebnim pismom Hammarskjoeldu na njegovo sporočilo. V pismu pravi de Murville, da glavni tajnik OZN »izraža stališče tunizijske vlade«. Na Hammar-skjoeldovo zahtevo za pojasnila o francoskih namenih ni de Murville sploh odgovoril, temveč je pripomnil: «Francoska vlada je sklenila objaviti pojasnilo o dogodkih, glede katerih izrekate svojo zaskrbljenost. V vašo informacijo vam sporočam besedilo tega dokumenta, ki bo objavljen«. Prav tako brezobzirno in ostro se je izrazil tudi predstavnik francoske vlade Bara-duc na nocojšnji tiskovni konferenci; izjavil je med drugim: ((Hammarskjoeld se je osebno stavil na razpolago tunizijski vladi, ne da bi mu bilo mogoče pogajati se o bistvu vprašanja Bizerte. Sicer je on to javno izjavil. Zdi se, da je v Tunisu menjal mnenje, kakor to dokazuje pismo, poslano de Murvillu. Dejstvo je da je hotel iti v Bizerto, da izvede anketo o položaju, čeprav mu ni noben organizem Združenih narodov poveril nobene naloge.« Baraduc je potrdil, da je poslanik Spinelli, ki je tajnikov pomočnik, zahteval sestanek z admiralom Ammanom, in da je francoski admiral sestanek odklonil v skladu z navodili, ki jih je dobil od vlade. Baraduc je na koncu izjavil, da je po francoskem odgovoru Hammarskjoeldovo potovanje v Pariz ((nepotrebno«. Tunizijska tiskovna agencija je danes sporočila, da so francoska lovska in bombna letala v zadnjih 48 urah 24-krat prekršila tunizijski zračni prostor. Letala so prihajala iz oporišča v Bizerti in iz Alžirije. Protiletalske baterije v Sakjet Sidi .Jusefu ob alžirski meji so dvakrat streljale na francoska letala, ki so letela nad to vasjo. Davi se je Burgiba razgo-varjal s svojim sinom, ki je stalni predstavnik Tunizije v OZN. V petek bo prišel v Tunis glavni tajnik Arabske lige Hasuna. Ta je poslal Hammarskjoeldu resolucijo, ki jo je sprejel svet Arabske lige v Kciru glede arabskih prostovoljcev. Hasuna sporoča Ham-marskjoedu, da bodo arabski prostovoljci odpotovali v Tunizijo »v prihodnjih dneh«. Afriško-azijska skupina v OZN se je sestala sinosi na zahtevo tunizijske delegacije, ki je obrazložila vojaški in diplomatski položaj v zvezi z Eizerto. Danes je bil nov sestanek skupine. Tunizijski poslanik v Rimu Zauhir je danes na tiskovni konferenci urebral izjavo, v kateri pravi, da je Tunizija z ginjenostjo sprejela številne ponudbe italijanskih državljanov, ki želijo kot prostovoljci pomagati tunizijskemu ljudstvu v njegovi borbi proti francoskemu kolonializmu. Prijavili so se zdravniki, m-žer.iriji, parlamentarci, študentje in delavci. Do sedaj se je prijavilo okoli 150 pro javi rečeno, da se tunizijsko poslaništvo zahvaljuje za te penudbe in da jih bo upoštevalo, če bodo ošoiiščine to narekovale. Zatem je poslanik govoril o degodkih v Bizerti in izjavil, da so Francozi vršili sistematične represalije nad civilnim prebivalstvom. Dodal je, da se Tunizijci imeli vtis, da gre za pravi rasistični pokol nad Severnimi Afričani. «»-------- LONDON. 23... — Belgijski zunanji minister Spaak je prišel danes v London, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom lordom Homejem in z njegovim pomočnikom Heat-hom. Govorili so o Berlinu, o britanskem stališču do skupnega tržišča in o zadevah, ki se tičejo OZN. Zvečer se je Spaak vrnil v Bruselj. «»-------- KAIRO, 26. — Velika Britanija je stopila neposredno v stik s tajništvom Arabske lige, da organizira zamenjavo brilanskih čet v Kuvaitu z arabskimi četami. ne dokazuje, da je avstrijska vlada odgovorna za teroristične akcije. Nato je omenil švicarski dnevnik «Neue Zuricher Zeitung«, ki je pred dnevi pisal, da so nekateri avstrijski ministri vedeli za teroristične načrte. Kreisky je v tej zvezi dejal, da ne on ne obremb-ni minister Graf ne notranji minister Afritsch, ne bivši zunanjepolitični podtajnik Gsch-nitzer «niso imeli nobenega opravka z nasilnimi dejanji«. Izjavil je dalje, da je leta 1959 ((izvedel za dejavnost, ki so jo nameravali izvesti partizani na Južnem Tirolskem, toda šlo je le za nedoločena namigavanja, ki so bila ano-nima in ki se niso mogla kontrolirati«. Nato je poudaril, da je v lanskem septembru med razpravo v generalni skupščini OZN opozoril, da je potrebno hilro rešiti južnotirolsko vprašanje, ker da se bo v nasprotnem primeru lahko razvilo na tak način, da ga ne bo mogla ne Avstrije ne kdo drugi kontrolirati, «Med razgovori v Celovcu — je dejal Kreisky — sem italijanskim državnikom izjavil, da nimam nič pfoti notranji ureditvi vprašanj: italijanska vlada bi se morala neposredno pogajati z zainteresiranimi, t. j. s predstavniki južnotirolske narodnostne skupine.« Nato je Kreisky ponovil staro avstrijsko tezo, da je za Južno Tirolsko edina možna rešitev deželna avtonomija za bocensko pokrajino. Izrazil je gpanje, da možnosti pogajanj niso še povsem izčrpane in dejal, da Avstrija išče se-'taj pomoč OZN za izbiro drugih miroljubnih sredstev za rešitev spora, kot n. pr. mednarodno preiskovalno komisijo in evropski svet. Nato je predlagal, naj bi mednarodna komisija ugotovila, ali so resnične vesti o zatrjevanih pre-tirsvanih italijanskih organov pri aretacijah in pri zasliševanju Južnih Tirolcev«. Avstrijski časopisi so namreč poročali o mučenju osumljenih oseb. Končno je Kreisky napovedal objavo posebne »Bele knjige«, ki jo bo njegovo ministrstvo poslalo vsem delega-to mv OZN. V odgovor na ne* ko vprašanje je poudaril, da zahteva samoodločbe za Južno Tirolsko ne bi bila realistično. kajti ne sme se pozabiti, da ima velika večina članic OZN opravka z manjšinskimi vprašanji ter da ne obstaja neka posebna pravica za manjšine, ki bi bila mednarodno priznana. Glede njegove izjave, da je bivši italijanski zunanji minister Martino ekstremist, je Kreisky dejal: »Ce bi poslušali Martinove govore, polne sovraštva, pred OZN, ne da bi ga posebno poznali, bi morali reči, da je Martino ekstremist. Toda smisel tiste izjave je, da Martino kljub svojim ekstremističnim govorom, ni ekstremist«. Na tej tiskovni konferenci je bil navzoč tudi pravosodni minister Broda, ki je povedal, da se vrši v zvezi s terorističnimi akcijami pgg-iskava proti Pfaundlerju, inž. Riedlu in proti drugim petim osebam, ki so nosile na Juž- no Tirolsko 6 zabojev eksploziva »Donarit«. Hkrati je izjavil. da organi njegovega ministrstva ne bodo dali Italijanom informacij o imenih o-seb in o delnih rezultatih preiskave, ker gre za načelo, da se ne nudi pravna pomoč katerikoli tuji državi pri pobijanju političnih zločinov. V svoji drugi izjavi, ki je bila objavljena v berlinskem dnevniku »Telegraf« pa je Kreisky med drugim izjavil, da je italijanska tajna policija pošiljala svoje posebne a-gente čez mejo v Avstrijo kljub dejstvu, «da je naš interes dokazati svetu, da _ Avstrija nasprotuje terorističnim akcijam«. »Nemogoče je za* htevati, da bi avstrijski zunanji minister pošiljal italijanskemu notranjemu ministru informacije o petih ali šestih netočno označenih osebah, katerih podatki so bili vzeti enostavno iz telefonskega imenika«, je poudaril minister Kreisky. Iz Bočna poročajo, da je tiskovni urad namestnika vladnega komisarja zanikal resničnost vesti, da je v bocenski umobolnici ali pa v zaporu umrl 35-letni Georg Pirchler, major južnotirolske strelske družine .Schuetzen’. Iz Innsbrucka pa je prišla vest, da to noč šest mladih Tirolcev poškodovalo italijanske tovorne avtomobile na poti čez Brenner. Nekaterim tovornjakom so prerezali gume in vozači so o tem obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo. Danes je predsednik republike Gronchi sprejel na Kvi-rinalu Adlaija Stevensona, stalnega ameriškega delegata pri OZN, ki se je pred tem eno uro razgovarjal z zunanjim ministrom Segnijem. Se-gni je po razgovoru izjavil, da sta obravnavala ((praktična ’n konkretna vprašanja, o katerih se bo razpravljalo v kratkem v OZN«. Stevenson je pozneje na tiskovni konferenci o ((možnostih za Zahod« izjavil med drugim, da «huda kriza vznemirja mednarodno obzorje« in da «NATO razpolaga s potrebnimi rezervami, da bi se zoperstavila preiskušnji Sovjetske zveze, ki hoče vsiliti usodo Berlina.« «Z razliko od nacističnih časov, sta danes Evropa in Amerika združeni v nerazdružljivem zavezništvu. Uspeh sili Hruščeva v hazardno igro. toda on mora razumeti, da nas pravice Berlina združujejo, ker so zelo važne za Ameriko in Evropo«, je dejal Stevenson in dodal: ((Zapleteni smo v novo revolucijo, ki ji ne vidimo konca. Resno kot nikoli prej smo se posvetili nalogi, da nudimo novim neodvisnim deželam podporo v kapitalu in v gospodarski pomoči«. Pohvalil je še gospodarski napredek Italije ter izjavil, da je nujno rešiti OZN pred ((smrtnimi udarci, ki jih poskuša zadati sovjetski blok Združenim narodom« ter ie poudaril, da je prav zaradi tega potrebno utrditi skupno tržišče in druge podobne organe. Stevenson bo jutri zjutraj odpotoval v Turin, kjer bo obiskal razstavo «Italia 61». A. P. •■iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiimiiiinmiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiuiiiiiiiniiniuiimmiimiumi,, N e n ni: Z zaupanjem gledamo na izvenblokovski sestanek PSI mora zavrniti poziv KPI, ker se nevtralizem Italije ne bi smel istovetiti z nobenim blokom RIM, 26. — Na današnji seji vodsitva PSI je Pietro Nen-ni poročal o političnem položaju (Bizerta in Berlin) in o notranji politiki ter o vprašanjih stranke. Dejal je, da je po zavrnitvi nezaupnice vladi v parlamentu, ostalo vse pri starem in da tako hoče tudi politični tajnik KD. Zato bo morala PSI pripraviti svojo politično in volilno platformo na liniji opozicije ter načeti vprašanje volitev novega predsednika republike prihodnjo pomlad. Nenni je nato kritiziral zunanjo politiko vlade in dejal, da ni izkoristila v zvezi z Bizerto priložnosti za obrambo interesov, ki jih ima Italija v Afriki na političnem, go-spodaiskem in kulturnem področju, ker je italijanska politika preveč povezana s politiko generala de Gaulla. V zvezi z Berlinom je dejal da je položaj zaskrbljujoč in da se bodo pogajanja vršila v ozračju oboroževalne tekme. Zato bo PSI vedno bolj zagovarjala svojo podporo nev-tralizmu Italije, ki se ne bi smel istovetiti z nobenim blokom. Zato mora PSI zavrniti poziv, katerega je nanjo naslovila KPI, ki bi hotela u-resničiti enotnost akcije prav na vprašanju Berlina, kajti ravno v zunanji politiki so največje razlike med KPI in PSI. Socialisti gledajo z zaupanjem na sestanek nevezanih držav, ki bo 1. septembra v Beogradu. Voditelj leve struje, Vec-chietti, je nato predlagal, naj PSI odpove podporo tistim občinskim odborom, katerih delovanje je nezadostno ali stovoljcev. Na koncu je v iz-Jpa v nasprostju s politiko stranke ter kritiziral nastanek in sestavo beneškega občinskega odbora levega centra. Glede zunanje politike je tudi Vecchietti poudaril nevtralnost, obsodil nemški revanši-zem ter podčrtal odgovornost nemške socialne demokracije. Ostali govorniki so bili: Va-lori, Basso, Lombardi, Catta-ni, Corona, Pieraccim, Brodo-lini in De Pascaris. Zasedanje koroškega parlamenta LEOPOLDVILLE, 26. — Predstavnik OZN je izjavil, da je imel kongoški parlament danes «prvo efektivno sejo« in je izvolil svoje predsedstvo. Dodaj je, da ni še jasno, ali današnja seja pomeni uraden začetek dela novega parlamentarnega zasedanja. Sporočil je, da je bil predstavnik kongoškega narodnega gibanja (lumumbist) Joseph Kasongo izvoljen za predsednika poslanske zbornice, V. Komori-ko, ki pripada «narodni stranki napredka«, pa je bil izvoljen za predsednika senata. Na prejšnjem zasedanju je bil za predsednika izvoljen Ileo. Podpredsedniški mesti v o-beh zbornicah in obe tajništvi so zasedli lumumbisti. Na splošno ni razen narodne stranke napredka nobena stranka, ki je na oblasti v Leopoldvillu, zastopana v parlamentarnih uradih. Predsednik pokrajinske vlade v Leopoldvillu Kamitatu, ki je eden glavnih pristašev Gizenge, je izjavil, da bo Gi-zenga prišel v Leopoldville, takoj ko se mu bo zdravje zboljšalo. Dodal je, da je Gi-zenga naklonjen sestavi koalicijske vlade, v kateri naj bi bile zastopane vse kongo-ške stranke. Opozorilo na pokole v Angoli NEW YORK, 26. — Delegacije 39 afriških in azijskih držav so poslale 19. julija pismo tajništvu OZN, v katerem pravijo, da je položaj v Angoli mnogo hujši, kakor je bil do sedaj, ter da ogroža mednarodno varnost in mir. Delegacije si pridržujejo pravico, da zahtevajo od Varnostnega sveta in skupščine OZN naj sprejmeta učinkovite ukrepe, da se odpravi sedanje stanje. Delegacije obtožujejo portugalsko vlado, da ni upoštevala resolucije skupščine OZN, ki je bila sprejeta na 11. zasedanju, in prav tako ne resolucije, ki jo je izglasoval Varnostni svet. ((Namesto da bi izvajala nove ukrepe in reforme* pravi pismo, je portugalska vlada začela neusmiljeno pobijati angolsko prebivalstvo, izvršila je prave pokole in hudo prekršila človeške pravice in temeljne svoboščine v Angoli* Pismo dodaja, da je na podlagi zadnjih informacij portugalska pripravila obsežno o-fenzivo, ki je prava kolonialna vojna proti angolskemu ljudstvu. Končno ugotavlja pismo, da portugalska vlada odklanja dovoljenje pododboru OZN, ki bi moral izvršiti preiskavo o položaju v Angoli. l RIO DE JANEIRO, julija — Bolivija je že nekaj tednov neprestano na straneh južnoameriškega tiska. Sirna dežela Andov, ki je v 135-letnici neodvisnosti doživela na stotine oboroženih uporov in revolucij in spremenila 11 u-stav, je ponovno v vrtincu resne politične krize. Zadnji dogodki v tej redko naseljeni andski državi z velikimi naravnimi bogastvi in revnim prebivalstvom imajo vsa znamenja časopisnih senzacij. V prestolnici La Paz so uradno objavili, da so odkrili zaroto zoper sedanjo vlado Paz Estensora. Hkrati so v državi rrzlasili obsedno stanje. Večje število sindikalnih voditeljev — po nekaterih virih 60, po drugih pa celo 150 — so zaprli in konfinirali v džunglo. Razen znanih voditeljev predvsem rudarskih sindikatov je med zaprtimi tudi nekaj univerzitetnih profesorjev id študentov. Ostri ukrepi vlade so vzbudili odpor, katerega nasledkov za sedaj še ni mogoče predvideti. V znamenju protesta so rudarji kakor tudi drugi delavci začeli stavkati. Več tisoč študentov jih moralno podpira. — Proizvodnja treh največjih bolivijskih rudnikov je popolnoma omrtvičena. Stevensonov. obisk je bil zadosti velik povod, da je nezadovoljstvo prekipelo. Ko se je množica de-mnostrantov napotila proti stavbi, v kateri je imel svoj sedež Kennedyjev odposlanec, ji je policija zastavila pot. V spopadu, da katerega je prišlo, je policija, da bi »pomirila« demonstrante, ki so na ulicah postavili barikade, u-porabila najprej solzilni plin, potem pa orožje. Epilog je bil: 6 mrtvih in na desetine ranjenih. Podpredsednik Juan I-ehin je jasno povedal, da se ne strinja z akcijo vlade in je kritiziral ukrepe zoper sindikalne voditelje. Paz Esten-soro je nato zagrozil, da bo 'odstopil, če se rudarji ne bodo vrnili na delo. Vztrajal je pri svojem prvotnem stališču, naj delavci ne dobijo dnevnic za čas, ko so stavkali, in da r.ai zaprte voditelje spuste na prostost šele po preteku 90-dnevnega obsednega stanja. Rudarji so na to postavili svoje pogoje, pod katerimi bi prenehali stavkati: takoj naj izpustijo iz zaporov sindikalne voditelje, stavkajočim pa naj plačajo čas stavke. Njihove zahteve je podprl tudi Juan Lellin, ki se je v tem primeru tako odkrito razšel s predsednikom republike. Spodletelo pripravljano revolucijo so uradno in tudi v določenemu delu bolivijskega tiska označili kot tiprokomu-mstično« in kot dejavnost »ekstremističnih«, »komunističnih« ter »fidelističnih elementov«. Pri tem so pristavljali, da je bij vmes tudi odpravnik poslov Kube. Vlada je objavila tudi manifest, ki r.aj bi ga podpisali sindikalni voditelji in ki med drugim pravi, da »je kubanska revolucija pokazala, da so v Latinski Ameriki možnosti za vzpostavljanje socialistične republike«. Kot pravijo, manifest tudi obtožuje vlado Nacionalnega revolucionarnega gibanja »malomeščanskih tendenc«, da je padla pred ame-rškim imperializmom« ter da ni dovolj odločno ukrepala v prid ljudskih množic. Na koncu listine — kot to sporoča bolivijska vlada — pa je rečeno, da so se zaradi tega odločili za oboroženo vstajo, ki jo bodo začeli rudarji Cata-vi.ie s pohodom na La Paz. Ce je hotel Paz Estensoro s tem impresionirati Washing-ton in Stevensona ali pa je šlo zares le za njegov politični obstoj, za sedaj še ni popolnoma jasno. Res je, da to med navedenimi podpisniki tudi nekateri sindikalni funkcionarji, povezani z zelo radikalno Revolucionarno ttranko levice in z Delavsko revolucionarno stranko. Prav tako pa je tudi res, da so med aretiranimi zvečine sin-d,kalnih voditelji, ki so odločno podpirali vladajočo slranko in za katere ne moremo reči, da so »komunistični agitatorji«. Po vsem je jasno da so razlogi za vse to globlji od »ekstremistične« in »tuje zaorte«. Ti razlogi izvi rajo iz dveh osnovnih elementov: neprestanega slabšanja gospodarskega položaja in pojava nove Kube. Ko je Sovjetska zveza nedavno ponudila vladi Estensora obsežno gospodarsko in tehnično pomoč, je Washing-ton takoj opustil svojo »pa- sivnost« jn še sam postavil predloge. Sprejeli so ameriško posojilo v višini desetih milijonov dolarjev, z njim pa ameriške načrte za gospodarsko sanacijo in prenovitev rudnikov. V zadnjih mesecih oa je Amerika prenehala dajati finančno pomoč, ker se tolivijska vlada ni držala pogodbenih ukrepov. To je poslabšalo gospodarski položaj in še povečalo nezadovoljstvo ljudstva, zlasti delavcev. Paz Estensoro, še nedavno tega heroj rudarjev, je sedaj predmet ostrega rudarskega negodovanja. Kritizirali so ga tudi sedaj, ko je ponovno prihajal na oblast, češ da se je vrnil «bolj mehak«, nekoliko popustljiv do Američanov in Zahoda. V tem času se je na političnem odru Latinske Amerike pripetil velik dogodek — revolucija v Kubi. V primerjavi s spremembami na Kubi — sindikalni voditelji iz Andskih dežel so začeli bolj glasno dvigati svoj glas — je o- stala bolivijska revolucija iz ieta 1952 toliko bolj nedokončana. Odločno so zatrjevali, da je treba to revolucijo v Boliviji dokončati in stopiti pa pot socializma. Zahtevali so nacionalizacijo vseh bank :r industrije, državno upravo v šolah, monopolizacijo zunanje trgovine, popolno zamenjavo vojske in policije z delavsko milico, nacionalizacijo zemlje in ustanavljanje kmetijskih zadrug — to se pravi, vrsto nadaljnjih ukrepov, ki imajo za cilj popolno družbeno-gospodarsko preureditev države. Paz Estensoro je v veliki zagati. Pod pritiskom novih dogodkov je zadevo rešil s h:tro akcijo. Obrazložil jo je kot nujno za «ohranitev Bolivije kot neodvisne države in kot demokracije«. Toda takšni dramatični koraki so povzročili nove, nepredvidene težave. Andska dežela uporov in revolucij je spet postala oder političnih kriz. DRAGO ŠUBIC ■ : — K t Obsežne priprave za poročanje o konferenci Sefov izvenblokovskih drz# — Izredno zanimanje tujih novinarje) za bližnjo konferenco v Beograd Novinarji bodo imeli na razpolago 30 telefonskih govorilnic, 20 od narodnih teleprinterskih zvez, dva aparata za lelefolo itd. Jurij Gagarin je sedaj na Kubi. Med nekim sprejemom, ki so ga priredili njemu na čast, je Jurij Gagarin spoznal tudi apostolskega nuncija Luisa Centoza in se z njim rokoval. Med obema je soproga predsednika kubanske republike iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za ekonomski razvoj Južne Rodezije Pred dunajskim porotnim sodiščem 1,250.000 funtov za gradnjo novega jeza na reki Bangala Novi jez bo povečal vodne rezerve in bo zato odločilnega pomena za razvoj kmetijstva, zlasti za proizvodnjo sladkornega trsa FORT VICTORIA (Rodeziji.), 26. — Pogodba za gradnjo r.ovega jezu na Bangali v Južni Rodeziji, in sicer 60 milj južno od jeza Kyle, je bila zaključena. Zakladni minister Hatty je izjavil, da bodo kapital v znesku 1,25 milijona funtov šter-lingov črpali iz fonda, ki je namenjen za ekonomski iaz-voj Južne Rodezije. Za finan-suanje «Lundi basin water board LTD* so bile izdane akcije z nominalno vrednostjo 25 šterlingov, ki so jih v enaki deležih podpisali »Hip- po Walley Estate*, «MC Alpine—condor limited* ter vlada Južne Rodezije. Kapital nove družbe bo torej ustanovljen in povečan na račun posojil, ki jih bodo dobili v Italiji, Angliji in Rodeziji. Družba »Lundi basin vater board» bo proučevala in reševala vprašanja v zvezi z izboljšanjem nerazvitih krajev dežele in med prvimi deli bo prav gradnja novega jezu na Bangali. Glavni namen gradnje novega jezu na Bangali je pospešiti in razširiti kmetijstvo lilliliiiiiiillllliiiiiiiiliiiiiliiiiililiillliliiililiiiiinitiilliiiiilliiiiiilllliillllllillllllllliliiiiiiiiiiillll Posledice prevelike količine zaužitega vina Usede/ se in podrl ča Danski mornar, ki je povzročil nesrečo, se ho moral zagovarjati zaradi vožnje v vinje-nem stanju in brez dovoljenja GENOVA, 26. Danski lje pa je Bobrov izjavil, da mornar Aing Fleming iz Ko-penhagna, ki je vkrcan na parniku «Favoir», je v vinjenem stanju vozil taksi in se z njim zaletel v avtobusno čakalnico. Pomorščak je obiskal več gostiln in barov v pristanišču in ko ga je imel že precej pod kapo, je ustavil taksi in se usedel vanj. Toda namesto da bi šoferju naročil, kam naj ga odpelje, si je pomorščak, ki ima komaj 19 let, sezul čevlje in jih vrgel skozi okno na • cesto. To mu ni bilo zadosti, kajti v naslednjem trenutku je iz hlačnega žepa potegnil tudi listnico in jo vrgel za čevlji. Šofer taksija je stopil iz avtomobila in pobral najprej listnico, potem pa še čevlje. Toda v tem trenutku se je danski pomorščak usedel za volan avtomobila in ga na vso moč pognal po cesti naprej. Najprej ga je nekajkrat zaneslo na levo in desno, potem pa je s polno brzino treščil v avtobusno čakalnico, ki se je — ker je bila iz stekla razletela na drobne kose. Pravijo, da imajo pijanci srečo. To prav gotovo velja tudi za danskega pomorščaka, ki se je nepoškodovan izvlekel iz razbitin ter napadel še nekatere pešce, ki so pritekli zraven tako zaradi nesreče kot zaradi obupnih krikov šoferja taksija. No, končno so ga le ukrotili in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri in ga potem zastra-žili. V zaporu bo počakal na razpravo, saj se bo moral zagovarjati zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja ter vožnje v pijanem stanju. Sovjetski vesoljski načrti bodo poslali vesoljskega pilota v območje Lune, vendar še ni predviden pristanek na njej. Uslužbenci - delničarji MILAN, 26. — 4151 uslužbencev velikega podjetja «La Rinascente» so postali solastniki družbe. Uslužbenci so namreč odkupili več kot en milijon privilegiranih delnic, ki so jih ponudili uslužbencem na izredni seji akcioni-stov ob povečanju delniškega kapitala. na nerazvitih področjih ter povečati rezerve vode, ki prihaja z jeza Kyle do reke Esquilingwe. Končno bo gradnja novega iezu odločilnega pomena za proizvodnjo sladkornega trsa in južnega sadja v »Dolini vodnih konjev*. Angleške vojake bo sodilo iraško vojaško sodišče BAGDAD, 26. — Radio Bagdad je sporočil, da so aretirali nekaj angleških vojakov, ki so prešli mejo s Kuvaitom m se znašli na iraškem področju. Vojake bo sodilo iraško vojaško sodišče. Radio Bagdad je tudi zani-kar, da bi angleški vojaki zašli in se izgubili, kajti pri r.jih so našli zemljevide m diuga sredstva za orientacijo. Radio je dodal, da so trije vojaki, ki so pripadali sabotažnim oddelkom, samovoljno prešli mejo in stopili na iraško ozemlje z namenom, da bi tu izvajali »provokacijsk.i in napadalna dejanja*. Bivši esesovski major ni bil kriv pobitja Judov Obtožnica ga je dolžila, da je leta 1912 dal usmrtiti 300 Judov v Ukrajini DUNAJ, 26. — Danes se je pred dunajskim porotnim sodiščem zaključila razprava proti bivšemu SS-ovskemu majorju Francu Ratzesberger-ju, ki je bil obtožen, da je ietf. 1942 ukazal usmrtiti 300 Judov v Ukrajini. Obtoženec je že v začetku razprave izjavil, da se ne čuti krivega, ker da je samo izvajal in prenašal prejete ukaze. Bivšega majorja so tudi dolžili, da je ukazal pobiti nekaj sovjetskih vojnih ujetnikov. Obtoženec je na to obtožbo dejal, »da se je v okviru možnosti trudil zmanjšati število njihovih usmrtitev*. Po večdnevni razpravi, ki so jo na Dunaju imenovali »Pichmanhov proces v miniaturi*, je sodišče nocoj obtoženca oprostili. Porotniki so s 7 glasovi proti enemu odločili, da je bil bivši SS-ovski major nedolžen in zaradi tega so obtoženca takoj izpustili iz zapora. ru z novinarji dejal, da ga je v preteklem mesecu mar- cu hotel nekdo ubiti. V tej zvezi je predstavnik bonnskega državnega tožilstva pojasnil, da je neki delavec prišel pred Adenauerjevo stanovanje oborožen z nožem in začel kričati, da bo kanclerja ubil. Moža so seveda takoj aretirali, a so ga prejšnji teden izpustili. Javno tožilstvo je tudi sporočilo, da zaradi zakonskih predpisov moža niso mogli držati več v zaporu, a bodo proti njemu čimprej uvedli kazensko razpravo. BEOGRAD, 26. Več sto domačih in tujih novinarjev bo spremljalo beograjsko konferenco šefov in predsednikov vlad izvenblo-kovskih držav, ki se bo začela 1. septembra. Do 1. avgusta morajo časopisi akredi-dirati svoje poročevalce v beograjskem novinarskem centru, toda že zdaj kaže, da bodo tiskovne agencije, dnevniki, tedniki, televizijske in radijske postaje ter fotograske agencije poslale izredno veliko število svojih zastopnikov v Beograd. V novinarskem centru, ki bo v Domu sindikatov na Trgu Marksa in Engelsa, so že začeli z delom. 2e od 20. avgusta bodo novinarji v tem centru lahko delali in pošiljali svoja poročila. 30 telefonskih govorilnic za zvezo z inozemstvom in 20 mednarodnih teleprinterskih zvez bo na razpolago poročevalcem. Dva aparata za telefoto bosta skrbela, da bodo fotografije s konference čimprej prišle do uredništev v vseh delih sveta. 15 kabin za televizijske reporterje in 50 mest za radijske napovedovalce in reporterje bodo prav tako postavili v novinarskem centru. Več kioskov za usluge filmskim, televizijskim in radijskim reporterjem, potem poseben poštni in telegrafski urad, bo nadaljnja pomoč pri delu novinarjev. Z letali JAT bodo oskrbovali novinarje s časopisi in informativnim materialom iz inozemstva. V Domu sindikatov bo tud: več menjalnic denarja in carinska postaja. Novinarji bodo imeli na razpolago zadostno število pisalnih strojev in bilten Tanjuga, ki bo izšel večkrat na dan. V bližini zgradbe Narodne skupščine adaptirajo dve novi 14-nadstropni zgradbi, kjer bodo novinarji imeli 58 stanovanj in 350 sob z vsem komfortom. Večje število taksijev bo prav tako stalno na uslugo tujim in domačim zastopnikom tiska. Skratka, v prvih septembrskih dneh obeta postati Beo- uprto zanimanje vsega sveta. Dom sindikatov se bo spremenil v najbolj aktiven poročevalski center sveta, v katerem se bodo srečali najbolj znani novinarji, ki običajno poročajo o velikih dogodkih, kot so bile velike mednarodne konference in srečanja na najvišjem vrhu. Vse plenarne seje na konferenci, ki bodo v dvorani Zvezne ljudske skupščine, bodo prenašali po televiziji na velike zaslone, na katerih bodo novinarji lahko spremljali potek konference. Govore bodo simultano prevajali v arabski, španski, francoski, angleški in srbohrbvatski jezik. V dvorani sami bo na galeriji okrog sto mest za novinarje. V poslopju Zvezne ljudske skupščine bo tudi poseben tiskovni urad, ki bo skrbel za kontakte s člani posameznih delegacij. Vsi šefi držav bodo imeli posebne rezidence, kjer bodo lahko sprejemali novinarje, v kolikor se ne bodo omejili na tiskovne konference, ki bodo v Domu sindikatov. Jugoslovanska televizija bo s konference izvenblokovskih držav, ki se bo začela 1. septembra v Beogradu, neposredno prenašala slovesno otvoritev in večino plenarnih zasedanj na tej konferenci. Na programu televizije bosta med konferenco tudi dva TV dnevnika: redni ob 8. uri zvečer, ki bo prikazoval dogodke v zvezi s konferenco, in izredni, ki bo na programu po končanem rednem televizijskem sporedu. O konferenci bodo posneli tudi posebni televizijski film, ki ga bodo predvajali po končanem zasedanju. Jugoslovanska televizija bo v Društvu novinarjev neposredno prenašala delo konference samo za tuje in domače novinarje. Tako bodo o-mogočili tistim novinarjem, ki ne bodo mogli sodelovati na plenarnem zasedanju v dvorani, da bodo na televizijskih zaslonih lahko spremljali delo konference. Ker je za to konferenco izvenblokovskih držav po sve- iimiiiii m n iiiuiiniiiiniiiiiii iiiimi mini m i* n1*1** uiiiiiiiiiiii uh ii mi in grad mesto, h kateremu bo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiMiii Grozotna najdba v lastni spalnici Ravnatelj muzeja »♦ • sip! PARIZ, 26. — Sipe-na oknih Louvra so bile umazane, toda muzejski čuvaji jih niso hoteli očistiti, češ da niso plačani za to delo. Ker finančni minister kljub številnim prošnjam in intervencijam ni hotel povišati plač čuvajem, da bi opravljali tudi to/ delo, je ravnatelj muzeja Pierre Verlet prišel do svojevrstnega sklepa: zavihal si je rokave, vzel vrč vode, milo in gobo, prosil čuvaja, naj mu pridrži lestev, stopil nanjo in začel sam čistiti velika okna starinske palače ! Mario (ironclii rešil norveškega smučarja AOSTA, 26. — Sin italijanskega pVedsednika republike Mario Gronehi je danes zjutraj skupaj z gorskim vodičem Paneyem rešil nekega norveškega smučarja. Gronehi se je smučal po ledeniku Colle del Gigante, ko je na enkrat zagledal drugega smučarja, ki je treščil v kakih 20 metrov globok prepad. Po treh urah reševanja je Gronchiju in Pa-neyu uspelo izvleči smučarja — 26 let starega Ermanna Mehrena iz prepada. Norvežan se kljub padcu v globok prepad skorajda ni ranil. Adenauerja je hotel ubiti BONN, 26. — Včeraj je kancler Adenauer v razgovo- LONDON, 26. — Dr. Bobrov, član astronomske sekcije sovjetske znanstvene aka- demije, je sinoči prisostvoval sestanku, ki ga je organiziralo Združenje Velika Britanija—ZSSR. Na sestanku je dr. Bobrov izjavil, da bo Sovjetska zveza v bližnji prihodnosti poslala v vesolje »astronomski observatorij*, v katerem bo tudi človek. Za nadaljnje polete v veso- Pod zakonsko posteljo ležalo truplo zadavljene čistilke Morilec jo je zadavil potem, ko jo je omamil z udarcem po glavi Policija išče sina stanovalca, ki je truplo našel TURIN, 26. — Danes zjutraj se je 41 let stari Giorgio Cicconi vrnil z dela v svoje stanovanje na Korzu Bra-mante, ko je v eni izmed sob opazil znake borbe. V spalnici je bilo prevrnjenih nekaj predmetov in Cecconi je zato malo bolje pogledal naokoli, da bi ugotovil, čemu je to pripisati. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko je pod zakonsko posteljo zagledal truplo mrtve ženske. Takoj je poklical policijo in ko so žensko izvlekli izpod postelje, je Cicconi, ki je zaposlen v tiskarni «Ute», spoznal 39 let staro Anno Lipparini. Policija je nato ugotovila, da je morilec žensko zadavil. Bržkone jo je prej omamil z u-darcem po glavi in ko je bila ženska v nezavesti, je morilec stopil na balkon, spravil perilo s sušilne vrvi na kup, odvezal vrv in potem z njo zadavil nesrečno Lipparinije-vo. Lipparinijeva, ki je čistila Cicconijevo stanovanje, je po vsej verjetnosti prišla vanj že ob zori. Kmalu za njo pa je prišel v stanovanje tudi morilec in jo zadavil. Policija je nadalje ugotovila, da je bil večer prej v Ciccanije-vem stanovanju hud prepir, v katerega sta bila zapletena Cicconijeva žena Stella ter e-den od njunih štirih sinov — 18 let stari Donato. Oba sta bila zvečer v stanovanju, drugi dan zjutraj pa ju ni bilo več. Seveda je policija začela oba iskati in Stello so našli nekaj pred poldnevom v nekem penzionu, kjer je zaposlena. Odpeljali so jo na kvesturo, kjer so ji seveda izprašali vest. Cicconijeva odločno taji, da bi karkoli vedela o zločinu, vendar doslej še ni povedala, kje je bila ponoči. O sinu Donatu pa ni sledu. Policija seveda nada ljuje preiskavo. vala kos poti z njima. Turista -- moški srednje postave star kakih 25 let ter njegova spremljevalka — sta povedala, da sta prišla s Sicilije in da sta namenjena proti severu. Grippo se je posvetoval s svejim tovarišem in skupaj sta odločila, da sprejmeta »avtostopista* na zadnja sedeža. Avto je vozil skozi kraj Ferrandino, ko je tuja turistka potegnila iz torbice majhen revolver in ga izročila svojemu tovarišu. Ta je meni nič tebi nič naperil orožje proti Grippu in Caratozzolu ter ukazal, da naj ustavita. Vedno pod grožnjo revolverja, sta morala oba mladeniča izstopiti, »turista* pa sta se usedla na prednja sedeža in se odpeljala. Grippo in Caratozzolo sta se seveda potem peš odpravila do prve karabinjerske postaje, kjer sta povedala, kaj se jima je zgodilo. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo in obvestili tudi druge policijske postaje, ki sedaj iščejo tuja roparja. «Luči in zvoki* v Taormini TAORMINA, 26. — Grško-rimsko gledališče v Taormini 'oo v mesecu avgustu dobilo svojo predstavo »Luči in zvoki*, ki bo imela za temo »grško mitologijo in rimske igre*. Predstava bo obstajala iz prologa, treh dejanj in zaključka. Glasbo je napisal glasbenik Nascimbene, delo pa bo režiral Yen Garrett. Vsi iščejo zaklad Nevarna «av(os(opisla>: Charlie Chaplin, ki je sedaj na potovanju okoli sveta s svojo družino, je te dni obiskal Tokio. V naslednjih dneh bo obiskal Hong-Kong, potem pa še druga mesta azijskih držav PALMI, 26. — Dva mlada tujp turista — verjetno Nemca — sta včeraj blizu Bagna-re ustavila avto Fiat 1100, v katerem sta bila 26 let stari Luigi Grippo ter prav toliko ROUEN, 26. — Prebivalci Montaureja že nekaj dni ne morejo spati. Pred dnevi so namreč v starem normand-skem gradu odkrili starinski rokopis, ki govori o velikem zakladu, ki naj bi bil skrit na področju okoli Montaureja. Prebivalce vasi je zajela pravcata zlata mrzlica in vsi kot neumni iščejo zaklad. Rokopis izvira iz dobe Louisa XIV. in je na prvi po- in ta sedaj trdi, da je v rokopisu jasen namig na zaklad. Bomba ubila ribiča REGGIO CALABRlA' f; V Marcianu so dabeSpjf mrtvega 51 let stareg3 « K> rj nica Antonia Raca, žal na pragu svoj PALMI, 26. — Ob izlivu reke Messina pri Rosagnu je bomba ubila 33 let starega Sobastiana Preitia. Nesrečnež je metal bombe v vodo z namenom, da bi si tako nalovil nb, toda ena od bomb je piedčasno eksplodirala in zadela nesrečneža. Odpeljali so ga v bližnjo bolnišnico, toda revež je zaradi hudih telesnih poškodb kmalu zatem preminil. Uspela akcija milanske kvesture tu veliko zanimanje, mnoge tuje televizijske be lahko neposredno P1! šale potek konference v . gradu, pri čemer jim n# goslovanska televizija svojo potrebno pomoč, vi* evropske države, ki so P Evrovizije in InterviziJ* posredno povezane z j**’, vansko televizijo. Ostal® levizijske družbe kot družbe tistih držav, ki . lujejo na konferenci, J redno dobivale telev^u filmske novice s konfSm ki jih bo za njih Pr'l>l! jugoslovanska televizij3' Pred konferenco izvel 'in- kovskih držav bo jugosj ,sir- ska televizija s svoji®' mi študiji: Beogradom, V- bom in Ljubljano predv1 posebne filme o pripr3''* to konferenco, oddajal* razne zanimive oddaje, P, d eloP čene državam, ki soo tej konferenci itd' slovanska televizija bo vila vse sile, da bo k*r bolje opravila svojo te nalogo. Aretirana tatovi) po poklicu sta# RIMINI, 26. — Karab"1. iz Cattolice so aretir*"^ statista iz Cinecitta, ki. j tem mestecu izvedla veC nih tatvin. 23 Aretirana sta bila stari Aurelio Franchim let stari Silvio Ciarap®*' iz Rima. Mladeniča s‘j junija ter 13. in 1*- (, v treh različnih hotel®! tolice izvršila tatvine, jima prinesle za neka! J jonov lir . vrednega P*eI1 Po prijavi prve tat''1 karabinjerji uvedli Prel'!j pri čemer so se opif*^ sled, da je eden iz®c“ Ob tov gotovo Rimljan. v * tatvini je namreč vrt® ^ tela videl enega izmed , tatov, ko je lezel skozi in pri tem preklinjal v^t nem rimskem dialektu- , senaticu pa so potem P dve ženski in dva moS 3 katere so bili mnenja, nekaj drugih t»' izvedli Ko so ugotovili, da štirje prišli iz Cattoh 'J karabinjerji izvedli ;t* ] iskavo nju v njihovem ki je obsegalo d',e Pri preiskavi so našli d draguljev in zlatnine tC; zastavljalnih listkov. P'. pozneje ugotovili, sta po vsakem opravljene® ukra' d>’( večino ,|i(i rimsko zastav/. • jglO' | kjer se jima je z« -vaf odnesla blaga v co je plen najbolj na »- « Oba tatova sta bila ^ j aretirana in prijavlJe j,*! dišču zaradi tatvine, I pa — dve sestri — I pridržani. Kasneje so ju izpu?t'|( j se je izkazalo, da n’ v« vedeli o tatvinski dej svojih dveh tovarišev. st*1 u«0’ vanja. Policija je ubil s da ga je nekdo u»» .e,jii iz revolverja. KarabinLsjij so o umoru uvedli PT^ ne izključujejo, da kakšno maščevanje. Pri dveh aretiranj so našli čisti kok#! Med policijsko akcijo za «moralizacijo» m‘)aIlStef ulic so odvzeli tudi 21 šoferskih knjižic priprli več oseb star Giovanni Caratozzolo ter gled nečitljiv. Toda neki zgo-ju prosila, če bi lahko poto-1 dovinar ga je le decifriral MILAN. 26. — Milanska kvestura je v teh dneh sprejela obširno akcijo, katere cilj je bil »moralizacija* nekaterih milanskih ulic. Med akcijo je policia odvzela 21 šoferskih knjižic ter priprla več oseb, istočasno pa je tudi odkrila prodajo kokaina, zaradi česar so aretirali dve osebi. Aretirana sta bila 47 let stari Antonio Dionisio iz Milana, ki ga obtožujejo posesti in razpečevanja kokaina ter 22-letna Piera Perego iz Concorrezza. Dionisio je bu uslužben pri nekem podjetju z električnim materialom, kjer je bila Pe-regova zaposlena kot uradnica. Prejšnjo nedeljo je Dionisio z majhnim kamionom odšel iz podjetja, ker bi moral izročiti nekaj paketov. Toda policija ga je zasledovala in v neki milanski ulici so ga ustavili ter ga pregledati. V žepu so mu našli tri zavojčke čistega kokaina. Policija pa je medtem aretirala tudi Peregovo in pri preiskavi v. skladišču podjetja so našli precejšnje količine nogavic, cigaret in prstanov, za kate- re se ne ve, od kod pCs, V drugem nadstropJ.,tvrik ja, in sicer X"1 t tajh’, v laj" y * so našli še 10 £rall’° ?*! na ter nekaj bel*®^ t> za gaterega so vili, da sluzi za lZ. eis kaina. Policija je 1 oj cejšnjo srečo, saj 3 j, e tudi zapiske, v ka^jaje le registrirane Pr0 in naslovi žrtev. pl* Na zasliševanju 3 zanikal, da bi bi ^o, zapleten v to za L 'jf f; tako tudi Perego''8' jrf/ sedaj policija išče ^ podjetja z elektr® g»l rialom, ki bo mor vedel o vsej zadev1. -«»- MODENA, 26. ''rii Uj tatovi so ponoči v j de inšpektorata z* cijo. Potem ko so \'t' ra* ,#■ 8° s». v<3 čavnico na vhodni pl . tatovi prebrskali vS ške prostore, a n is°.V , ■ spl*^ takega, kar bi se " ^ ^ nesti. Toda praznih rok, so iz ifei h ,rskih . so iz ti5 uji dala pobrali kalcl^:h ^ izpolnjenih šoft-rf in z njimi izginil1. Po stari izvoženi poti naprej? 6- Od Opčin in Padrič do Doline «Boniiikacija» tržaških predmestij 45 Raznarodovalni reva nšisti č. no~kolonizacijski vidik suvere. uo vlada vsepovsod v Trstu nc le v OAPGD! In Rim tudi ne odpove, kot pričajo Fanfa-mjeve izjave. Za vse drugo — «chi se ne frega« — se kdaj sHši še vedno staro geslo iz ne da njih elepih časovn. Opčine v ožjem smislu be-*e vse v času po podpisu emoranduma! Poročevalec 19"]C0^a" je zapisal dne 19. 6. • Pač ob neki blagoslovit-POselja in cerkve in trgo-j'n'.,<*a ^ bilo do takrat zgra-nih ' 20 hiš s 700 prostori, vler je že takrat dobilo zalo 700 oseb, a je v načrtu jih 0t Za 1700 oseb' Koliko 001 n* danes? Naj si vsak to eda, saj se nove tri- do šti- nadstropne zgradbe jasno toba2<1J° od stare vasi. In av-*• openskega tramvaja ga n 1 Prepelje gladko in narav. b i\ vmesne postaje, ki 1lahko služila, kot prej vsem encem, naravnost v aVillo '~arsio)>. [j.^a openskem Starem Stre-Pi u tam kjer je spomenik cen ^ovaažiču m ubitim tal-u ' je bilo že leta 1956 v jav,nem t‘stu od 2. julija na-o lena razlastitev 32 parcel ^enskih slovenskih kmetov n aTabže nima niti v evidenci ie že tržaška občina, sko ®re 2a slovensko jusar-JzVe čisto zasebno zemljo. ko kraška predstraža. Prava le te ustavne suobode se ' ^mTJadl1 tudi. na razlaščeni jetn J' t« z državnim denar-pa ompleks «Villaggio del in zatem konvikt tnn*telli Fonda - Savio« za k0v Bo stotin begunskih dija-dp,„ tn dčencev raznih obrtnih NaT1 *°l itd- it^jj, Kratko: Opčine, velika Krn^*^0 etnična kolonija na neiša k le številčno moč-ze ot slovenska, je danes gr “ločni italijanski demo-Vensk' Tezervoar proti slo-taunoen>u zaledju, bodisi na-tia —pr°*i Sežani, ali boč o za — hodni k proti zaščit ^omku l\g« žale)) so to postojanko nogro-Vensk Z Vzb°dnega boka slo-dri( p V°s' Banov, Trebč, Pa-koloni a^ou,ce itd., je bila za Osaj *acijske stratege nujna tla te pri>a močna postojanka tem m Vzflodu. Tako so na Podr0^toodstotno slovenskem radne 1U krazke planote ti u ?r°8las UstU od 31' 5' 1950 iti nui1 1 za *javno koristno» Ifojk n° P°trebno gradnjo o-Trst.e J!ob°ljševalnice — za letjf, n edl* je v naslednjih 54.735 p°st°Pek za razlastitev zemu, v' metrov slovenske Ceda s naših Padričanov. Se-krai za zpraieno poslopja ta-tijih '•«« ameriške čete. Po Tn°t'aticJi!0Ctu' — v režimu Me-sedli b* n‘a. pa 80 to za tlfl so ,®Uc'- V naslednjih le-drUgib U -tpradili še nešteto Tak Pol°Tadb' 2asiln''1 32 ba-z°radb e° d°končno zidanih stilno n2a ^°io. trgovine, go-"Utai’0 I°inike itd. Tako je la8gio i e°Unsko naselje «Vil-* cS,e- u“i v neki meri z )e«alne ,vobodne nase- U[li, roT,, 0,3e beguncev, ki Vetr°vni na Pdsti i™ p€cluje u fiSIci Griži, odpo-. °3°tiijator«ptreni nasPT°tju s ^ Pa ? . svobodo. Po-8a koli pUxaite tudi katere-3e dnevn„ adričarja, kolikšna SQni Prekr, ž autobu- pTeko Onr a20t,ice ali pa > S,e'B ; Trst. kjer je e&kena aljša od one s dS tem je f 3epa Polja, n Ves vzhod teh le,ih že tw P1* ^ POlon' del kra** P>n-?Tc<1 tlašim U1CO poitalijančen n uide* Tu seveda *n°onejjj n tisti prvi naj ; 'k rasitn v,d,k tržaško-istr. ."‘»tno j° m fenanšistoo. Tu »likom V Posla z drugim >0t’'0 ital ,l n°J P°tteže u e-,n' j o l, !,ansko lie ((Prospetto del naselbina obalna pa je Industrijsko pristanišče z naseljem «Borgo San Sergio». Pustimo ob strani samo industrijsko področje. Trstu je potrebno toliko bolj, ko to lepo opremljeno sredozemsko pristanišče počasi hira ali celo odmira v šovinistično-revanšističnih «po. spodarskih)) konceptih. Naj se tu govori kolikor se hoče o tem tako imenovanem «rezi-dencialnem področju industrij. s'«e cone». naj nam ti gospodje raztolmačijo, čemu se tu gradi s krediti rn po pojmovanjih zakona Tupim in Ro-mita, to se pravi po zakonih, ki predvidevajo gradnje za brezdomce, za one z nezdravimi in ogroženimi stanovanji, pc zakonih, s katerimi iz-praznjujejo rrtesto samo, center. da kolonizirajo razlaščeno slovensko zemljo naših kmetov s Kolonkovca, Marije Magdalene Zgornje in Spodnje, iz Domja, Loga, Ricmanj, Boršta, Krmenke, Doline itd. Prebivalci tega naselja pa so spet nezadovoljni, ker se morajo voziti vsako jutro na delo v oddaljeno mesto, ki ima še toliko nezagrajenih gradbišč neposredno okrog centra samega. Vse to je tudi žalostna zqodba razlastitev lepo obdelane, najboljše obdelovalne površine Tržaškega ozemlja, ki je danes še, po petih, šestih letih intenzivnih gradenj na tem področju še vedno v veliki meri nezasedena ,neza-grajena, a tudi neobdelana in neizkoriščena rezerva za bodoče gospodarske in naselje-valne špekulacije tudi s cenami gradbišč na rovaš kmetov, ki so z zemljo izgubili tudi kruh. . Doslej je bilo govora le o tem, kar je bilo že narejeno, torej o dejstvih ter o konkretnih načrtih, ki imajo pač že vse potrebno za izvedbo, za sesljansko in kontovelsko-proseško povečanje naselij. A tem vprašanje «hodmka» še ni vse izčrpano,, ker obstajajo že tudi drugi, najavljeni načrti. Po poročilu «Piccola» z dne 31. 3. t. I., ko je poročal o omenjenem zakonu št. 1219 o 5 milijardah za gradnje begunskih stanovanj, je omenil dobesedno: oNovo dejstvo pa predstavlja načrt za zgradbo novega naselja ob obalni cesti ca področju med Barkovljami in Križem.» * * Kje bo, tega ne poroča točno. Med Čedazom in Grljanom ah dlje proti Križu? Niti ne omenja obsega nove kolonije. Vsekakor gre za begunsko naselje še v tržaški občini, na področju «hodnika»-O drugem naselju je bilo govora v devinsko-nabrež inskem občinskem svetu, ko se je govorilo o razlastitvi med Križem in Nabrežino. Menda je šlo za 200 kv. metrov zemlje, last Josipa Gustinčiča iz Križa, a še na nabrežinškem ozemlju, kar naj bi bilo podaljšek begunskega naselja v Križu, ki leži še v tržaški občini, na levi strani ceste Nabrežino, pod Babco. S tem bi se torej naselje povečalo v smeri proti Nabrežini, oziroma enostavni čez cesto na desno strun, ker je od Križa dalje takoj na desni strani ceste že nabrežinsko ozemlje Tudi iu še ni javljenih podrobnosti. Jasno je le, da gre za poitalijančevanje uhodnika» nadaljnim dokončnim naseljevanjem istrskih beguncev Konkretno gre tu za obleganje Križa, ki je bil največja slovenska vas na vsem trža škem Krasu. Seveda imajo kolonizacijski strategi takoj tudi «človečanski« razlog, ali bolje, pretvezo pri rokah, češ da g-t e za dokončne zgradbe za begunce, kot poroča «Vita nuova« za one iz padriških barak, tu pa najbrž za one iz kriških ali proseških. Na ta farizejski ečlovekoljubni u-govor se moramo le začudeno vprašati: čemu se hoče za vsako .ceno graditi le na našem pustem in negostoljubnem Krasu, kjer ni ne industrije ne kakršne koli druge možnosti zaposlitve. Ce bi bili kolonizatorski strategi res človekoljubni, zakaj ne grade naravnost v Trstu, Tržiču, kamor se morajo voziti vsako jutro begunci na delo s težko potrošnjo časa in voznine? Občinski možje so kritizirali celo načrt za gradnje v bregu nad Barkovljami, ker da so preveč oddaljene za delav-cel Kaj naj rečemo o 10 km oddaljenem Križu ali ltj km oddaljenem Sesljanu? Ce bodo seveda ti ljudje sploh dobili zaposlitev v gospodarsko hirajočem Trstu, in že itak z daleč previsoko brezposelnost jo celo za Italijo! Sicer ne zanikamo, da se je mnogo zgradilo tudi v samem Trstu, točneje, po vseh predmestjih, ki so bila do leta 1918 po veliki večini, ako ne izključno slovenska. V veliki meri so bi la, posebno begunska naselja nakopičena o-krog Skednja (a tudi drupaj eGazzettinon od 16, 5. 1958 po- eMessaggero Veneto» pa piše 23. 5. 1959 o otvoritvi naselij OAPGD v Skednju, v Ul- Val-maura pri Sv. Ani: «Minister Pecoraro je otvoril naselje «Borgo San Giorgios s 110 stanovanji za begunce. Ze dolga leta se neprestano gradi velik kompleks za begunce po Ul. Baiamonti v Carboli in po obližju, posebno zraven, v Ul. Doda, med Sv. Jakobom in Skednjem. Vsekakor gre tu za stotine stanovanj. Vse tržaško časopisje dne 15. 5. 1955 piše o otvoritvi ezulskega naselja, po ministru Boju aBorgo Sant’Eufemia» pri Lovcu« poleg Katinare nad Lo-njerjem s 155 stanovanji. «Pic. colo Seras z dne 20. 11. 1959 poroča o nakazilu ministra Tognija za pol milijarde lir Za gradnje za begunce. Mesec dni kasneje že govori, da bo zraslo begunsko naselje na Vrdelci, na področju «Ville Giulie», s 130 stanovanji. Toda predaleč hi prišli, če bi le tako navajali glavna, večja in avtonomna, zaključe- na naselja beguncev. Zato naj jih kar naštejemo nekaj. Eno najstarejših, že pod ZVU za-č 'tih, je ono v Ul. Bonomea na Greti, drugo v Ul. Cuma-no pod Rocolom, novejše je v Ul- Vemielis nad Rojanom, tako da doseže že prej, pod ZVU zgrajeno naselje na Ko-lonji pod Frlugi. Prav tako staro je naselje, kakih 30 barak na Solinah pod Stramar-jem, od koder se selijo v dokončne zgradbe v Zavljah-Stramarju ali pa v begunska nbisVa naselja v Zindisu in Sv. Roku pri Miljah. A s tem nikakor ne trdimo, da smo izčrpali že le sama begunska naselja. Ponavljamo pa, da gre v teh primerih le za begunska naselja s tisoči stanovanj, zgrajenih iz proračunov OAPGD, t. j. ustanove istrsko-dalmatinskih begun, cev, finansiranih naravnost od ministrskega predsedstva oziroma notranjega ministrstva. V. Z. ■iiiiimiiimiililiiiilllliiilimiiiiimiiiiniiliiiiimmlililllHillllimiimilllHllHillMMlii (Nadaljevanje na 6. strani) — Znaš Mihec, kej s^ jest č u d e m 7 De jemajo Nemci koražo al prouza-prou mužoroto, de hode jo taku ukuli po sveti ku turisti. Po vsem tem kar se od njeh piše, po Ajhmanovem procesi jen taku naprej. Uni dan sm gledau an film od Ajhmana, kaku so uani delali z bogmi ledmi. Kaku so ubivali, kaku so martrali, kaku niso jemeli usmiljenja ne za otroke, ne za stare ne za ženske. Vse kar ni nemško je blo treba ausrotten, fernihten! Jen narhujše je morbet blo še tu, de so druge ledi ponižavali jen ■ jemeli še za norca. Jen zde j, ke ceu svet piše od njeh; z dej ke je tudi pr procesi A jh-man pršlo ven, de je blo teh zverin na taužente jen taužente; zdej ti hodejo Nemci ukuli, ku de ni heč. Cejo bet lepu postreženi, lepu tratirani . . . — Ma moreš pomislet, Jakec, de vsi niso bli tašni, de kašni so res mogli bugat jen tudi, de niso nanka znali, kej počenjajo u tisteh kampah. — Intanto ti rečeni jest, de so zaprli al obsodli strašno malo teh nacistou jen de jeh dosti še krože po sveti med temi turistami. Jen — zdej te bom pej ano povedali — tudi če niso znali, tudi če je blo vse «mus», zdej pej lahko znajo, kej so delali, zatu ke zdej piše od tega ceu svet. Jen tudi če so bli nedoužni jen res niso neč krivi (kašni) be moglo bet tudi ne-doužne Nemce sram za kar so delali u jemeni nemškega naroda jen be mogli reč: zverinstva, ke so jeh naši delali v našem jemeni so tašne jen taku velike, de nas more bet vseh sram jen zatu je bulše. da se nanka ne bodemo kazat po sveti jen bodmo rajše doma! Invece uani, ku neč: pgeko, tofe e Migamage, spetakolo lingva tedeska? — Ma Jakec, morbet pej uani tudi še zdej ne znajo, kej jen kaku je blo! — Ce pej še zdej ne znajo, če reč de so uani jen njeh governo še zmiri glih tašni, ku so bli. Samo de zdej nimajo tašne moči, de be lahko taku delali. Kej se te ne zdi čudno, de glih zdej je v Nemčji nekam dosti procesou, zdej tle, zdej tam, proti vseh sort nacistam? Kej so čakali šestnajst let? — Videš, jest pej znam, kaku je. Ce be ne blo procesa Ajhmana, be tudi tisteh procesou u Nemčji ne blo. Zatu ke s procesa se je tudi Adenauer dogoveu, de tisti proces ni samo proces od Ajhmana ma do- sti več. Jen de ne be zgledalo, de uani dajejo potuho nacistam so pej začeli tudi uani ses procesami. Ku be reč: videste, sej smo tudi mi proti Hitlerji, sej jeh tudi mi obsodemo! Jen jest stavem ne vem kej, de bojo od teh procesou delali velek geto -jen tudi od obsodb. Ma spe-stili jeh bojo pej na tiho, de ne bo nobeden znou. — Sm slišou, de je Adenauer vrnu rimskem judam kej jest znam kolko dnarja jen zlata, ke so ga u cajti vojske pobrali rimskem judam. — Videš, tudi za tu so čakali šestnajst let jen na proces od Ajhmana. — Znaš, mene je žou samo ano: de jemajo Austrici zastran Južnega Tirola taku, objektivno, ražon. Zatu ke u pogodbi Gruber - De Gasperi je jasno napisano, de bojo nardili autonomi jo samo za bocensko pokrajino jen še an par ko-munou zraven. Jen de so jem taljanske vlade s tem, de so nardile invece auto-nomijo vkep ses Trentom Nemce narihta-le jen jem na to vižo dale v roke lepe ražone jen taku indirektno moralno podprle tirolske ultrase, zastran katerih se zdej tolko jezijo. Videš, tu me jezi. — E, tudi mene. Ma kej se če! Ob 20-letnici vstaje Legendarna ženska četa Snidenje preživelih ob 19-letnici ustanovitve Problem, ki zaskrblja celo parlament in vlado «Bingo»-igralska kužna bolezen ki je napadla Veliko Britanijo Velika Britanija boleha za težko kužno boleznijo, ki se imenuje — bingo. Zadeva je- smešna, toda bolezen je zelo resna. O njej se v Veliki Britaniji mnogo razpravlja, pa celo v parlamentu. Nekateri poslanci menijo, da more in mora v tej zadevi intervenirati samo vlada. Dejali smo — okužba in bolezen, toda v bistvu gre za neko vrsto hazarda. Rekli smo bingo, lahko bi rekli tudi enostavneje — tombola. Ta nesrečni bingo, o katerem se danes govori kot o negativnem pojavu britanske družbe, je prišel v svoji sedanji obliki iz Združenih držav Amerike. Tudi tam je bingo razsajal, vendar pa v odstotkih ni zajel tako široke množice prebivalstva. Angleži so tudi prej po- Gre v bivstu za industrializirano obliko tombole, ki ogroža celo kinematografe, gledališča in trgovine... znali tombolo, ki je italijanskega izvora. Imenovali so jo »tombola« s popolnoma angleškim naglasom, ali pa .hauzi-hauzi« (hišica - hišica). Igra pod tema starima imenoma ni bila posebno razširjena. Omejevala se je na starejše ljudi in na otroke in nihče ni v tem videl kake posebne nevarnosti niti za finance niti za moralo družbe. Prav zaradi tega, ker je bila tombola neškodljiva je bila tolerirana tudi po vojašnicah in na vojnih ladjah. Toda sedaj stojijo stvari drugače. Prav zaradi tega, ker je igra prišla iz Amerike, je bila sprejeta kot neke vrste moda, kot ne- kaj čemur se ni mogoče izogniti, pri tem pa nihče niti ne pomisli, da je bingo pravzaprav staromodna tombola ali »hauzi-hauzi.. Bistvo se ni spremenilo; spremenilo se je le v toliko, da je bingo postal industrializirana oblika tombole. Vanj se vlaga na stotine tisočev funtov. S pomočjo binga bogatijo mnogi špekulanti in tudi resni poslovni ljudje, tako da se zdi, kot da bi se vsa Velika Britanija enostavno spremenila v eno samo i-gralnico. Prav nič se ni treba čuditi, da piše o tem problemu dnevni tisk v svojih uvodnikih in da so o Body conscious in Minuetto o j novi liniji moderne žene 1961 :mi d, A } Čeveljčki z razklano peto - Torbice že prave umetnine - Rokavice «mehiške» mode etnično o-Per' P-idriče 50 neka. !“n‘ *« "jim - Zadnjič smo v našem mod-nem kotičku govorile o letošnji jesenski in zimski modi ter smo orisale njene glavne značilnosti. Seveda pa nismo tega argumenta že tudi povsem izčrpale; to so nam dovolj jasno dokazale še druge modne revije, ki ser bile v teh dneh tako v Parizu kot v Rimu in na katerih so zopet drugi modni eksperti pokazali, kako si zamišljajo moderno ženo 1961. Le poslušajte, kako se imenuje nova modna linija, ki ji bodo ženske letos sledile: «Body conscious«, kar pomeni po domače modna linija, ki valorizira žensko postavo v nieni najbolj nežni obliki. Obleke bodo po tej novi -modni liniji še vedno nekoliko ohlapno krojene, vendar bo pas zopet na svojem mestu in kar precej poudarjen, hrbet bo naguban, ramena zaokrožena, dolžina kril pa bo segala komaj nekoliko pod kolena. Druga modna linija, ki Ji prerokujejo velik uspeh, se imenuje »Minuetto«, Ta linija teži za tem, da žensko postavo čimbolj podaljša ter napravi život ozek, boke pa bogate in poudarjene. Zato imajo obleke, krojene po tej liniji, zelo dolge in tesno prilegajoče se životke. ki se šele na bokih razširijo z umetnimi naborki, ali gubami. Ramena bodo pri tej liniji zelo ozka in okrogla. ....... Obe novi modni liniji nam kažeta, da so se modni eksperti odločili zapustiti modo iz leta 1925, kateri so sledile sklenili popolnoma spremeniti žensko silhueto s pomočjo novih modnih linij. Seveda so si modni eksperti privoščili tudi vrsto takih novosti, ki si jih bodo lahko privoščile le zelo bogate in ekstravagantne ženske. Tako so na primer izdelali nizke čevlje, iz črne antilope s po- zlačenim »kljunom« in rdečim jezičkom. Takšni čevlji, ki so zelo mehki in udobni, naj bi bili primerni za šport, ali pa za počitnice v hribih. Druga novost so sandali s peto, ki se na koncu razcepi tako, da tvori črko V. Modni eksperti napovedujejo takih petam veliko bodočnost, ker pravijo, da so take pete bolj trpežne ter da je noga v čevljih s takšno peto tudi bolj stabilna in udobna. Največ novosti so si pa modni eksperti privoščili pri torbicah, usnjenih pasovih in rokavicah. Torbice so postale že prave umetnine, tako lepo i-majo izdelane ročaje in zapirala. Tudi usnje, oziroma blago iz katerega so napravljene, je čisto svojevrstno. Ce je torbica usnjena, potem ni usnje več gladko, temveč je umetno nabrano, oziroma tako ustrojeno, da tvori že samo zase lep okrasek. Ce so pa torbice iz blaga, potem je to blago vedno ali zelo dragocen žamet, svila, ali bi okat. Pasovi bodo imeli pri letošnji modi večjo besedo, ker bo život pri oblekah bolj poudarjen. Zato predpisuje nova moda lepo izdelane pasove iz mehkega usnja, ki bodo lahko v barvi obleke, ali pa čisto druge barve. Tudi rokavice so dobile z novo modo svojo linijo, ki jim daje poseben čar in ton. Nekatere rimske modne hiše so na primer pokazale tako imenovane »mehiške, rokavice, ki so iz rdečega usnja ter imajo po vsej dolžini zeleno in modro črto. njem začeli razpravljati mnogi družbeni in javni delavci. Medtem ko so se prej s tombolo ukvarjale po stanovanjih starke in otroci, je bingo sedaj zavzel velike dvorane v katerih je prostora za stotine in tisoče ljudi. Neki novinar je dejal, da je bingo pravzaprav »supermarket« tombole. Bingo je iz nekaterih velikih kinematografskih dvoran enostavno izrinil filme, ker sp lastniki, ugptovili, da se jih bolj izplača spremeniti v igralnice. Nekatere kinematografske dvorane, ki so prej slabo delale, in ki so se sedaj spremenile v »bingo - dvorane, donašajo sijajne zaslužke. Tako je n.pr. z eno od največjih londonskih kinematografskih dvoran, ki ima pet tisoč sedežev. Podjetni ljudje so spremenili najrazličnejše možne prostore za bingo in celo tipinčni in tradicionalni družbeni klubi se pretvarjajo v bingo - klube. Nič čudno zaradi tega, če se je zaskrbljenost začela polaščati tudi producentov filmov spričo preorientacije občinstva od filmov k bin-gu. Celo gledališča izgubljajo svoje stalne obiskovalce; promet upada v lokalih in celo v trgovinah, ker ljudje hranijo denar za bingo. Brez pretiravanja je mogoče reči, da na stotine tisočev ljudi stoji istočasno po vsej Veliki Britaniji pred svojimi kvadrati binga in s svinčnikom v roki napeto čaka številko. Igralci binga kupujejo po enega ali več listkov tombole, plačati pa mprajo seveda tudi vstopnino v dvorano. Na odru izvlačijo številke. V dvorani se številke na listih prekrižajo. Zmagovalci so oni, ki prvi pokrijejo ves svoj listek ali pa pet številk v eni vrsti. V začetku so bili dobitki mali. Toda sedaj gredo že v desetine funtov. Ker je zanimanje vedno večje, z njim pa tudi inkasi, seveda dobitki stalno naraščajo. V enem samem večeru je mogoče, da dosežejo dobitki v eni sami dvorani tudi deset milijonov lir. Ozračje je isto kot v ka-zinojih. Med igralci so taki, ki so sposobni vso svojo plačo investirati v to zadevo. Zanimivo je tudi. da tvorijo med igralci večino ženske. Bingo je v tolikšni meri okužil ljudi in jim zmešal pamet, da so celo nekateri občinski sveti sklenili od- preti velike dvorane za bingo. Neki občinski svet je odprl tako dvorano s pet tisoč sedeži in vsak večer izdaja nagrade do dva tisoč funtov. Po eni strani je to zabava za občinstvo, po drugi strani pa tudi občina na ta način sanira svoje bilance. Nekatere občine delajo to odkrito, druge pa posredno preSo oseb, katerim so dale koncesije. Vendar pa bin£p ni po-, stal samo negativen družbeni pojav o katerem je mogoče razpravljati s 'stališča morale ali kot n. pr. neke vrste konkurence filmu, gledališču itd. Bingo je postal tudi široko polje za kriminalno dejavnost. Prav v teh dneh je morala slovita Scotland Yard posredovati na različnih krajih, ker se je pokazalo, da delujejo nekatere tolpe, ki so se lotile tiskanja listkov za bingo, tako da njihovi člani nastopajo v raznih dvoranah s temi falzifikati in s pomočjo spretnih trikov odnašajo glavne dobitke. Velika Britanija je torej temeljito »bingonizirana. in popolnoma razumljivo je zato, če postaja pritisk neokužene javnosti na vlado, da bi nekaj ukrenila proti temu, vsak dan večji in močnejši. Bilo je 25. avgusta 1942. Po poteh in stezah se je izlivala mladina junaške Like v malo uasteo Trnovac, da bi se prijavila v prvo partizansko dekliško četo. 700 se jih je prijavilo in solze so oblivale one, ki so bile odklonjene. Samo 12 5 jih je bilo sprejetih, čeprav je tudi to bilo preko predvidenega števila. Po e-nomesečnem vežbanju je bila končno sestavljena četa, v kateri je ostalo okrog 80 deklet in bila nato priključena drugi liski brigadi s katero je potem preživela vse vojne viharje, grobo vojaško življenje, se udeležila v najtežjih dnevih borbe štiridesetdnevnega pohoda VI. Proletarske brigade v Srbijo novim bitkam nasproti, v katerih so dale svoj velik krvni davek na oltar svobode. 51 od njih jih je preživelo in dočakalo svobodo in niti ena od njih ni ostala pasivna v povojni izgradnji svoje socialistične domovine. Teh 51 se je te dni zbralo na Plitvičkili jezerih, da se s skromno, zato pa toliko bolj prisrčno svečanostjo, spomni svojih 25 padlih tovarišic iz te prav gotovo edinstvene ženske vojaške formacije ne samo v zgodovini jugoslovanskega, temveč morda v zgodovini osvobodilnih bojev sploh. Svečanost, kateri so prisostvovali visoki politični in vojaški predstavniki, pa je bila obenem tudi posvečena spominu vseh žrtev plitvičkega okraja, ki se je skoraj v celoti vključil v narodnoosvobodilno borbo, saj je — kot je ugotovila Naranči Končar, politična komisarka ženske čete, ki je imela slavnostni govor — od okrog pet do šest tisoč prebivalcev okraja, najmanj štiri tisoč, t. j. praktično vse odraslo prebivalstvo prijelo za orožje že v prvih letih borbe. 400 jih je pustilo svoja življenja širom po Jugoslaviji in samo 100 od 900 hiš, kolikor jih je štel okraj, ni bilo spremenjenih v pepel. Med borkami liske žen-.»hf.čete jedhilo.tkdi soproga maršala Tita Jovanka BudisavJjevič - BrS,z, padli narodni herojki Bosilka Ku-lundžič - Lola, Nena Lazič, ki sta 'ju na proslavi zastopala mati oziroma oče, Zorka Gajič, Vijekica Radako-vič in/ mnoge druge. Večini od zbranih so krasila prsi številna, tudi najuišja vojna odlikovanja in spomenice — priznanja za ju- iiiiiiiiimiiiiiimiiiuiiHimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii naštvo v borbi, v kateri so ramo ob rami z borci tol-kle okupatorje. NOVE K PREJELI SMO Libri e riviste dTtalia. Rassegna bibliografica mensile. N. 136. Anno XIII Giugno 1961. Pre-sid-.nza del Consigli0 dei Ministri. Roma. Buecher und Zeitschriften Ita-liens. Monatliche Buecherrund-schau. N. 12. 3. Jahrgang. De-zember 1960. Ministerpraesi-dmm. Rom. Matevž Hace: «Naši obrazi» V teh dneh, ko proslavljamo dvajseto obletnico vstaje, je med izdajami naših založb razumljivo precej takih, ki prinašajo spomine na velike dni osvobodilnega boja pa tudi leposlovnih del z isto tematiko. Med take knjige sodi tudi najnovejša knjiga partizanskih povesti Matevža Hace-ta, ki jo je pod naslovom »Naši obrazi« izdala Državna založba Slovenije. V preprosti, broširani o-premi prinaša knjiga šestnajst povesti znanega partizanskega borca in partizanskega pisatelja Matevža Haceta, ki si je s svojimi deli, zlasti pa s knjigo Komisarjev dnevnik pridobil prav posebno mesto v slovenski književnosti. In kakor je Hace presenetil že s to knjigo, tako predstavlja tudi sedaj izšla knjiga njegovih povesti prijetno presenečenje. saj kaže pisatelja v nadvse prikupni luči. Cas je že odmaknil osvobodilni boj, naša današnja stvarnost je tudi v gledanju na takratne borce prinesla svoje in tako pisatelj docela samosvoje obravnava partizanske zgodbe m prikazuje svoje junake v povsem novi luči. Nasprotno s svojimi prvimi spisi, polnimi idealiziranja in poveličevanja junakov, kaže v teh svojih zgodbah pisatelj svoje junake take kakršni so v resnici bili. Njihovo tragiko in njihovo veličino, njihove človeške značilnosti in slabosti, brez vseh romantičnih priveskov in patetične deklaratornosti. Zato se je seveda izognil čr-nobelemu slikanju ter skuša razumeti svoje junake v njih dobrih in še bolj težkih trenutkih. V svojih tovariših vidi pisatelj čuteče in žive ljudi, ki jih vojna in težave neusmiljeno tarejo, ljudi, ki preklinjajo vojno, ki niso vedno najbolj disciplinirani, ki ne morejo prikriti osebne prizadetosti, ki pa vendar, kadar je treba, pokažejo vso privrženost ideji za katero se bore in za katero so pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. In v tem, ko kaže pisatelj ljudi, ki jih opisuje, take kot v resnici so, obremenjeni z vsemi človeškimi dobrimi in tudi slabimi lastnostmi, izkazuje pisatelj svoj pravičen, pošten in humani odnos do človeka. Hacetu je treba priznati, da je spreten fabulist, ki zna v vsaki zgodbi ustvariti zaplet in razplet in pripovedovati tako zanimivo in privlačno, da bralca pritegne h knjigi. Te njegove partizanske zgodbe, čeprav jih podobne poznamo v raznih variantah, so zato še posebno zanimive in privlačne, napisane toplo in s pravim odnosom do človeka, da so res vredne branja. Prav nič niso dolgočasne niti šablonske, temveč žive in stvarne. Zato bodo prav gotovo deležne toplega sprejema, kakor ga v resnici tudi zaslužijo. Sl. Ru. zadnje modne linije ter so .......................................................................... mn..................................................... denim oviram se bo vaSe delo Četrtek, ‘27. juliju liMil Radio Trst A pinovi nokturni; RL. 23.: 7.30: Jutranja oddaja; 11.30: Scpek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo: Riccardo Santos, Joe Basel Prenos u.; Anton Sohvvab: Dva zbora - Sonček moj jn Večer na mor-•I . i . ju; 11.15: Branje za vroče dni; Nacionalni program 11.35: Poljski zabavni ansamb- 6.30: Vreme na ital. morjih; li in vokalni solisti; 12.: Božo 7.: Jutranje melodije; 9,: Kla- 'n Miško pojeta skladbice Bo- sične napolitanske pesmi; 9.30: 'hita Lesjaka; 12.15: Kmetijski Jutranji koncert; 11.■ Antena nasveti; 12 25: Melodije za o- imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAN» Vaiti zugotavlvijo ta-koišnjo intervencijo OVEN (Od 21. 3. do 20. 4.) Priporočljive so drzne akcije finančnega značaja. Prejeli boste povabilo, ki vas bo presenetilo in razveselilo obenem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobri rezu'tati v delih, ki zahtevajo stik z javnostjo. Rešitev zapletenega družinskega proble-ma. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Okoliščine vam bodo naklonjene, toda previdnost ne bo odveč Oseba, ki vas ljubi, vam 'mi M Sli bo v veliko moralno oporo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne-roča, da je minister Bo izro- J potovanje utegne odločilno čil 64 stanovanj beguncem na vplivati na razvoj nekega odno- nja Moralna forma LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po-nudena pomoč se bo izkazala za nerealno. Dobro vzdušje in blagostanje v družini. Vesele večerne ure. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Bodite previdni spričo priložnosti, ki se zdijo zelo mikavne. Ne zaostrujte nekega napetega odnosa. Prenodna slabost. Sprehajališču Sv. Andreja. | sa. Nova in zanimiva spozna-j TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Za ugodno poslovanje sta nujno potrebna red in točnost. Zunanjost vas utegne zavesti v zmoto ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V prijateljskem krogu boste naleteli na razumevanje. Težave boste imeli s finančnima problemi. Nervoznost, sicer pa zdravje dobro. STRELEC (°d 23. 11. do 20. 12.) Kljub nekaterim nepredvi- dobro končalo. Prijatelji vas ne bodo razočarali. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Raztresenost in trenutna nepazljivost vas utegneta spraviti v zagato Veliko sentimentalno zadovoljstvo. Pismo nepričakovane vsebine VODNAR' (od 12 .1. do 19. 2.) Okoliščine so povsem primerne za realizacijo drznega načrta. Ne pozabite na moralne obveznosti. Zdravje odlično. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan ni najbolj primeren za vaše odločitve Kolektivni premik v počitniške svihe. Prebavne motnje. li in Van Wood; 17.: Za prije- počitnic; 11.30: Pevci lahke ten uvod igra ansambel Carlo glasbe; 12 : Godala m solisti; Pacchiori; 17.25: Pesem in ples; 12.20: Glasbeni album; 13.30: 18.15: Umetnost, književnost in prevedene pesmi; 15.15: Na prireditve; 18.30: Corelli; Con. počitnice z glasbo; 16.: Pro- certo grosso v g-molu, op. 6 fcram za otroke; 16.45: Razgo- št. 8; Haendel: Concerto gros- ,or s von Braunom o bodo- so v h-molu, op. št. 12; 19.. c.h vesoljskih potovanjih' 17 40: 19.: Krekovi samospevi; 19.10: Simfonična glasba; 18 30- 32 Folklora z vsega sveta; 19.30: Beethovnovih sonat; 19 ■ Franck Na vakance! Beležka študen- Pourcej in njegov orkester tom na počitnicah; 20.: Šport; 19-30: Iz svm jazza; 20.: 20i30: Italijanski akvarel, 21.. Glasbeni rlbum; 21 ■ Richard Simfonični koncert orkestra tr. Strauss- «Saiome»- 23 ' Charlie P°ld,le; 14.05: Popevke se vr- žaške filharmonije - V prvem KUnz prl gjavirju stijo; 15 40: Trio Bardorfer odmoru:. Književnost: nRaffae- “ sam in s pevci; 16.: Trije vele La Capria in njegov roman II nroavam lik' Plcsni orkestri; 17.15: Jazz Feriio a morteo, ocena Josip * r'*»*»» koncertnem odru; 17.30: Tu- Tavčar - V drugem odmoru 9.: Jui anje melodije; 11.: ristična oddaja; 18.15: Sto tak-Umetnost: Ruda Jurčec: «Kul- Glasba za vas, ki delate; 13.: tov na vibrafon; 18.19: Glasbe- turno pismo iz Buenos Airesa«; Leklica ob 13 predstavlja; 14.: ne mimature s sporedov Bri- Naši pevci; 14.40: Koncert v tanskega radia; 18.45: Poletni miniaturi; 15.15: Orkestri na kulturni zapiski; 20.: Četrtkov odru; 16 : Program ob štirih; večer domačih pesmi in nape- 17.; Kratek jazz koncert; 17.30: vov; 20 45: Glasbena medigra; kor >uke-box-t 15 • Skladbe -u- ^oncert °Perne glasbe; 19.20: 22.15: Nočni akordi; 22 43: Vla- ,1 , Žepni motivi; 20.30: Radijska dimir Lovec- Pisma. Trj sklad- komedija «11 cavalier Ripagna«; be za violino in klavir; 23.05: 21.45: izložba napolitantkih Presna glasba, pesmi: 22.15: Večerna glasba. nato Melodije v polmraku. Trst 12.25: Tretja siran; 14.20: Ka. lijskiih in furlanskih avtorjev; 15.15: Odprta knjiga; 15.30; Orkester Franca' Valisneria. Koper 7.; Prenos Kl.; 7.15: Jutranja glasba: 12.: Glasba za vas; 12.50: Glasba za vas (II. del); 13.40: Skladbe Victoria Herberta z orkestrom Mantovani; 14.: Glasba po željah; 14.30: Melodi. je za prijetno popoldne; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Slovenske narodne; 16.: Orkestri in pevoi; 16.30: Popoldanski kon- III. program 17.00. Mozartove simfonije; 18.30: Skiadbi Arthura Hoveg-kerja in Aib*»ta Rous^ela; 19.: Biologija planetov; 20.: Vsako-večernj koncert; 21.30: Lik nik Ingmarja Bergmana; 22.30: Kantata od baroka do Arkadije; 23.05: Maia pesniška antologija; 23.50; Poslovilni kon- Ital. tele vizi/a 18 : TV za otroke; 19.: V evroviziji iz Turina svetovno prvenstvo v sabljanju; 20 30: Dnevnik; 21.15: Campanile sera' 22 20: Italia 61; 23.15: Dnev- Jug. televizija cert; 17.40: Pojejo za vas; 18.: cert CScim 'ert> Turistična oddaja; 18.30: V rit- Kl/ivpniitl mu z velikimi orkestri; 19.: ^ • Poje zbor «Hi-le’s»; 19.30: Pre- 8.05: Sergej Prokofjev: Otro-nos RL; 22.15; Igra orkester ška muzika; 8 30: Oddaja za ci-Jommy Lunceford; 22.35: Cho- cibane; 9-’ zvočni magazin; RTV Zagret 9,- Miting ob Onevu vstaje Bosne in Hercegovine - prenos iz Banja Luke; Italija 18.: Svetovno prvenstvo v sabljanju - prenos iz Turina; J RT 20.; TV dnevnik; RTV Zagreb: 20.15: Oddaja posvečena Dnevu vstaje. Vreme včeraj: najvišja temperatura 2,7.8, najnižja 18.6, ob 19. uri 24.7; zračni tlak 1018.6 pada, veter 6 km zaibodnik, vlage 62 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 27. julija Natalija Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.40. Dolžina dneva 14.58. Luna vzide ob 19.21 in zatone ob 4.07 Jutri, PETEK, 2*. julija Zmago Sklep odbora federacija KPI i io popisa po Tudi sedanji položaj slov. manjšine ne dopušča, da bi bil popis verodostojen Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča, da je odbor federacije na svojem sestanku 21. julija proučil predlog za izvedbo popisa prebivalstva v pokrajini po jeziku in narodnosti. Krajevni tisk je ta predlog dalj časa obravnaval. Na sestanku so vzeli v poštev razne sisteme, ki so jih uporabili v preteklosti bodisi v naši pokrajini bodisi dru-goo. kakor tudi sisteme, ki so jih predlagali strokovnjaki ali politični predstavniki razriti struj, da bi ugotovili številčno stanje manjšin. Še posebno so proučili vprašanja, ki bi jih morali postaviti prebivalcem ob morebitnem štetju. Odbor je razpravljal o značaju in namenih, ki jih zasledujejo z nedavnimi predlogi in o možnih posledicah rezultatov na zakonodajnem, u-pravnem in političnem torišču. Prav tako je razpravljal o vrednosti in verodostojnosti rezultatov zlasti zaradi posebnega položaja, ki označuje r.aše ozemlje. V zaključku dolge in poglobljene diskusije se je od-bti federacije soglasno izrekel proti vsakemu etničnemu ali jezikovnemu vprašanju v uradnih popisih, ki jih bodo opravili, in sicer upoštevajoč politični in kulturni položaj, ki ga je fašizem povzročil z nasilnim raznarodovanjem in ki ea še vedno povzročajo razne diskriminacije. Odbor federacije se je hkrati odločno izrekel proti kateremu koli ukrepu ali težnji, s katerim bi delali razlike med državljani in omenjeni mi področji našega ozemlja,, na podlagi narodnostnega popisa, ki bi bil dvomljive do-kazilne vrednosti. Odbor je nadalje sklenil, da bo odlčono ;nterveniral, če bi vsilili tak popis prebivalstva, na kakršnega so namigovali. Kcnčno ie še enkrat poudaril, da bo odločno nadaljeval akcijo, da se doseže priznanje slovenskega jezika za drugi cteželni jezik ter dejanska ju-rioič-na in socialna enakoprav nos', pripadnikov obeh etničnih skupin, ki živita skupno na tem področju. Kot je znano, je sprožil pobudo, da bi se vneslo v prihodnji popis prebivalstva, ki bo jeseni, vprašanje o narodnostni oziroma jezikovni pripadnosti demokristjanski dnevnik «11 Gazzettino«, ki se je obrnil na razne politične predstavnike in jih vprašal, kaj menijo o stvari. Z italijanske strani so predlagali razne načine, kako naj bi se najbolje ugotavljalo številčno stanje slovenske manjšine, pri čemer seveda tudi ni manjkalo netočnosti zlasti uglede dosedanjih štetij. Vsi predlagani načini pa ne bi jamčili dovolj za popolnoma nepristranski in s tem verodostojen popis Slovencev. Vsekakor pa se je večina izrekla za to, da se ta popis še zdaj izvede (De Castro, Schiffrer itd.). Le župan dr. Franzil je izjavil, da se mu ne zdi, da je sedanji čas zrel za tak popis. Proti popisu sta bila tudi liberalec Furlani in videmski «Messag-gero Veneto«, toda iz drugih razlogov, ker sploh nočeta, da bi se sploh ugotavljalo število slovenskega prebivalstva, pri čemer gre pač za očitne usedline iz fašistične preteklosti, ko so tajili obstoj Slovencev na tem ozemlju. Seveda smo se proti štetju Slovencev v takšnih razmerah, ko se šovinistične strasti še niso pomirile in ni nobenih pravih jamstev za nepristra-nost, izrekli tudi mi. Kar se ostalih Slovencev tiče, (predstavniki SDZ, SKS itd.) so se vsi, na katere se je list obrnil, v večji ali manjši meri izrekli proti štetju Slovencev sedaj, ker nam ne bi dalo štetje pravilne slike o njihovem številu na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Sedaj se je jasno izrekla proti šteju tudi tukajšnja federacija KPI in s približno istimi argumenti, s katerimi smo utemeljili svoje nasprotovanje v številnih člankih in poročilih, objavljenih v našem listu. V nedeljo 30. t. m. v Gregorčičevi dvorani Drugo zborovanje izvoljenih slovenskih svetovalcev Župani občin Devin-Na-brežina, Dolina, Zgonik, Repentabor ponovno sklicujejo zborovanje vseh slovenskih pokrajinskih in občinskih svetovalcev za tržaško, goriško in videmsko pokrajino, ki bo v nedeljo 30. t.m. ob 9. uri v Trstu v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9-1. nadstropje. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo delegacije o sprejemu pri ministrskem predsedniku Fan-faniju. Čudna pota birokracije Včeraj so prišli karabinjerji iz vojašnice v Istrski ulici 'k meščanu M. S. ter zahtevali, naj jim piača 320 lir sodnih stroškov, ki iih je njegov pokojni brat dolgoval višjemu vojaškemu sodišču. Seveda so karabinjerji le izpolnili prejeti ukaz, toda vsa ta stvar meče kaj čudno luč na birokracijo. Brat M. S. je namreč padel po 8- septembru 1943 pod nekim bombardiranjem v Liguriji in njegova mati je zato prejemala tudi pokojnino vse do svoje smrti pred nekaj leti. Sedaj po 18 letih pa ti pošljejo račun za sodne stroške bratu padlega. Res da gre v sedanji valuti le za majhno vsoto, toda stvar in zato nič manij nesmiselna in žalostna. Izpred prizivnega sodišča [C KINO Občutno znižana kazen premetenemu goljufu Goriško kazensko sodišče ga je 1. aprila strogo kaznovalo za dolgo rajdo goljufij, ki jih je izvršil v raznih krajih Furlanije 2. Razno. Zadovoljiv izid letošnje mature na slovenski Trgovski akademiji Zelo ugodna primerjava z rezultati na sorodnem italijanskem učnem zavodu - Potrebno je v temeljih izpremeniti učni sistem, šolske programe in tudi način mature Iz objavljene statistične tabele je razvidno, da je letošnji rezultat mature na slovenski Trgovski akademiji zadovoljiv, pa čeprav je nekoliko slabši, kot je bil lani. To pa je vodstvo zavoda že nekoliko pričakovalo, ker je bila splošna raven letošnjih maturantov nekoliko nižja. Zlasti pa dejati, da je maturitetna komisija »zatisnila oči», ali uporabila lažji kriterij. Rezultati niso slabi, vendar pa prav omenjena statistična tabela ponovno postavlja na dnevni red vprašanje celotnega 'ustroja italijanske šole in zlasti smisla in pomena, ki naj bi ga mature imele. Sedaj ob- ne zavode se čujejo ostre zahteve, da bi bilo treba program temeljito izpremeniti, saj je večletno učenje Pekla, Vic in Nebes postalo že anahronistično in nesmiselno. Z vsem tem pa seveda še zdaleč ne mislimo trditi, da ne bi bilo potrebno solidno poznavanje italijanščine in zla- Statistični pregled izidov letošnje mature na Trgovski akademiji ter primerjava s preteklim letom in italijansko trgovsko akademijo «Carli». Leto Izdelali so Popr. izpite imajo Odklonjeni Skupaj Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki 1959 10 26 26 68 2 5 38 1960 16 39 23 56 2 5 41 1961 17 36 24 51 6 13 47 Italijanska trgovska akademija «Carli» 1961 “ n | 29 56 J 12 23 52 je letošnji rezultat zadovoljiv, če primerjamo stanje z rezultat; doseženimi na sorodnem italijanskem učnem zavodu, kjer je izdelalo mnogo manj maturantov, padlo dvakrat več in kjer imajo tudi občutno več popravnih izpitov. Mirno lahko zapišemo, da gre ta ugodna razlika na račun resnosti našega slovenskega učnega zavoda in nikakor ne bi mogli inim»iimimiiiiinii*iiniiiiiiiii*i*iiiiiinH*i**i*Hinmimi®*iiii*iin*iiiiii*ii*i*iii**i***ii*i ********** Včeraj kar tri nesreče na delu Trem delavcem so stroji poškodovali prste na rokah - Vedro s peskom častniku na glavo Včeraj zjutraj je prišlo na delovišču na Trgu Volontari Giuliani, kjer milanska tvrdka «Farsura» vrši pripravljalna dela za gradnjo tretjega odseka krožne železniške proge, do precej hude nesreče, ki bi lahko imela še hujše posledice. Zobčanosti mehanizem vrtalnega stroja je zgrabil s svojimi jeklenimi kleščami roki dveh delavcev, katerima je prizadejal precejšnje poškodbe. Gre za dva specializirana delavca milanske tvrdke «Notari», ki trenutno delata v sklopu tvrdke «Farsura». Nekoliko čez sedmo uro sta 28-letni Carlo Testa iz Bergama, stanujoč v Ul. RapicCio 5 ter 33-letni Franco Maselli iz Parme, stanujoč v Ul. Giu-lia 28, spravila v pogon vrtalni stroj, ko sta njuni roki po nesreči zašli v zobčasti mehanizem. Takoj so ju pri- UREDNI STVO TRST UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANCI SKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnapre]: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: V tednu 20 din. me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dtri, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni teko či račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi c' naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Izdaja tn tiska ZTT Trst peljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na II. kirurški oddelek. Pri nezgodi je Carlo Testa zadobil obširno rano na sprednjem delu danes roke, odrezalo mu je prvi člen palca desne roke, lažjo rano na dlani in na mezincu desne roke. Ozdravel bo v desetih dneh. Njegov delovni tovariš Franco Maselli pa je zadobil razne poškodbe na levi roki. Med. drugim mu je odrezalo paleč in delno prvi členek kazalca iste roke. Ozdravel bo v osmih dneh. Stroj, ki je poškodoval oba delavca, služi 'za sondiranje kakovosti terena po katerem bo tekel novi predor. Ob 20.30 so pripeljali na I. kirurški oddelek 54-letnega mizarja Andrea Vitranija iz Ul. Molino a vento 45, ki si je pri delu poškodoval desno roko. Pri sprejemu v bolnišnico je Veterani povedal, da jc okoli 19.30 delal v neki mi-zarnici v Ul. Pindemonte_ 9. Ko je upravljal mehanično stružnico, sta mu sredinec in prstanec desne roke zašla po nesreči med dva krožna noža stroja. Zdravniki so ugotovili, da mu je stroj delno odrezal omenjene prste. Ozdravel bo v 15 dneh. O Iz Rima poročajo, da so razdelili zakonski osnutek poslancev Sinesio - Scalia, ki predvideva, da bodo oproščeni služenja vojaškega roka o-ni, ki lahko dokažejo, da skr-be za družinske člane v zvezi s poroko. «»-------- Z vespo v pešca ko je prečkal cesto Ob 12.15 so z rešilnim avtom RK prepeljali v. bolnišnico 52-letnega persellija od Sp. Magdalene 1813 in 47-letnega Giov-.nnija Cesara iz Ul. G- 1 Vodih Gallina 4. Pri sprejemu v bolnišnico, in sicer na I. kirurški oddelek, je Cesare izjavil, da se je malo prej peljal z vespo po Ul Mazzini. V bližini Ban-co di Sicilia je podrl na tla Persellija, ki je z negotovim korakom prečkal cestišče. Prt nezgodi je Perselli zadobil razne poškodbe na levi rami, na levem sencu ter močan šok z delno izgubo spomina. Ozdravel bo v 10 do .5 dr.“h Cesa-e pa se je pobil po desnem sencu. Ozdravel bo v petih dneh. staja tak sistem, da lahko pristopi pred'maturitetno komisijo tudi dijak, ki razreda sploh ni izdelal in bi bilo teoretično možno, da je neki povsem slab dijak skozi maturo z uspehom «prilezel», medtem ko je imel drugače dober dijak «smolo» in mu ta podvig ni uspei. Izpitna komisija namreč ne more povsem točno oceniti znanja vsakega dijaka posebej, pa če ravna še tako natančno in vestno. Ze lani smo napisali, da je po našem mnenju nesmiseln sedanji sistem matur, ko zahtevajo od dijakov predpisano znanje, ki je zlasti v zvezi z maturo dokaj relativnega značaja. Za primer samo še enkrat navedimo, da na letošnji maturi dijak ni moral odgovarjati na vprašanje, kdo je slovenski pisatelj Tavčar, moral pa je poznati življenjepis in dela Jalna. Ko smo to kritizirali. smo čuli vrsto opravičil v zvezi s pisanimi programi, da predpišejo za maturo samo snov zadnjega leta (Tavčarja pa so jemali že prej) m da nikakor niso hoteli širiti že tako preobsežne maturitetne snovi. Vsi ti ugovori so v ■določeni meri upravičeni, vendar samo v smislu sedanjega absurdnega šolskega sistema. Na tej osnovi pa seveda izgublja matura vsak smisel, v kolikor taki izpiti sploh lahko imajo kak smisel. Iz vseh teh razlogov prihaja tudi do pojava, da večina dijakov (letos 51 odstotkov) na maturi niti ne izdela, niti ne pade, temveč mora v 'jesenskem roku narediti enega (redko), večina pa dva ah celo tri izpite. V enem mesecu in pol v poletni vročini je sicer možno usvojiti določeno formalno znanje in odgovoriti nato na ozko predpisana vprašanja, zelo dvomimo pa da bo dijak v tem razdobju postal »zrel*, kar pa naj bi bila glavna naloga ugotavljanja mature. Do podobnih ugotovitev pridemo tudi, če nekoliko pregledamo kateri predmeti so za dijake najtrši oreh. Tu u-gotovimo takoj na prvem mestu italijanščino, iz katere ima kar 20 dijakov popravne izpite in ki je verjetno sokriva tudi za padec šestih, ki mature niso izdelali To pa pomeni, da več kot polovica dijakov ni izdelali .izpita iz tega predmeta Za tak rezultat ne moremo .kriviti niti izpraševalke niti izpitne komisije, temveč je posledica že navedenega šolskega programa, po katerem bi morali znati slovenski dijaki na strokovni šoli v bi stvu isto snov, ki jo morajo znati italijanski dijaki na za sti pravilno izražanje in pisanje, ki je v življenju- nuj- no potrebno. Visoko je tudi število popravnih izpitov iz slovenščine (7), angleščine (6) in nemščine (4) ter zlasti so številni izpiti iz strokovno najpomembnejšega predmeta trgovinstvo-računovodstvo - knjigovodstvo (14). Prvi podatki o vpisu otrok v srednjo šolo Na slovenskih nižjih srednjih in strokovnih šolah se je končal v torek vpis učencev v prvi razred. Jeseni bodo lahko vpisali le učence, ki niso mogli storiti tega sedaj iz resnih razlogov. Kot smo že omenili, je letos dotok na nižjo srednjo šolo in strokovne šole in tečaje več ali manj manjši kot lani, čeprav še ni dokončnih številk in ni primerjava v celoti mogoče, kar so se lani otroci vpisovali jeseni in je sedaj pač še nekaj učencev, ki so imeli popravni izpit in se zato niso mogli vpisati. Do sedaj kaže, da bo enako in morda celo večje število u-čencev le v rojanski strokovni industrijski šoli. Glavni vzrok za zmanjšanje števila učencev, ki so se prijavili za nižjo srednjo in strokovne šole pa je v tem, da je bilo v petih razredih osnovnih šol manj učencev kot lani, ker prehajamo v dobo »sušnih* letnikov. Obvestilo KZ in ZMP Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1961-62, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. julija. Pozivamo vse prizadete, da vložijo pravočasno prošnjo za sečnjo, ker se prošnje vložene po roku ne bodo sprejemale. Za vsa pojasnila, naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9-pritličje. Uradne ure so od 8.30 do 13 ter od 15 do 18 razen sobote popoldne. delavcev DZ-CISL Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice CISL sklicuje za jutri 28. julija ob 18.30 skupščino na kateri bodo obrazložili podrobnosti vsedržavne delovne pogodbe, ki so jo podpisali 13. julija. Pred sodniki prizivnega sodišča sta se morala zagovarjati pred kratkim 30-letni Ser-gio Chiminazzo in njegova 38-letna žena Anna Tensi, oba doma iz Gorice, toda brez stalnega bivališča. Chiminazza so obdolžili cele rajde goljufij in tatvin v raznih krajih Furlanije. Oba pa so obtožili, da sta ponaredila 6 menic za skupno vsoto 64.000 lir, ki sta jih izročila neki An-toniettj Pintus por. Militello iz Gorice. V tej zvezi so ju obtožili tudi prekrška goljufije. Dejanje sta zagrešila 21. avgusta 1959. Chiminazzo sam pa je bil še obtožen, da je 28. avgusta 1959 ukradel sodnemu oficialu Raffaelu Fiorillu 800.000 lir v gotovini ter razne vrednostne papirje v vrednosti 400.000 lir. Tatvino je obtoženec baje zagrešil v Fiorillovi delovni sobi, kjer je s silo odprl predal pisalne mize. Nadalje je bil Chiminazzo obtožen, da je 28. septembra istega leta ukradel več rjuh in odej v hotelu «Aquileia» v Červinjanu, katerega lastnik ie neki Giovanni Lugnan. 11. novembra pa je ukradel rjuhe in odeje v hotelu «Tre Coro-ne» v Feltre. Po tatvinah pridejo spet na vrsto razne goljufije. 25. septembra se je Chiminazzo obvezal, da bo plačal nekemu Brunu Dal Monteju, lastniku hotela »Centralen v Tarčentu 7.710 lir, ki mu je to vsoto posodil, čeprav je že vnaprej vedel, da ne bo poravnal dolga. 26. avgusta pa je obtoženec ogoljufal v Tržiču kar štiri ženske: Angelo Giovannini, Antonio Antoniazzi, Bianco De Ponte ter Jolando Floris, katerim je obljubil, da jim bo tvrdka Militello iz Gorice poslala večje količine raznega blaga. Čeprav so mu ženske izplačale določene vsote, je vendar Chiminazzo poslal tvrdki Militello naročilnice, kjer pa te okoliščine ni orne, nil. Vsa ta sleparska dejavnost premetenega goljufa je prišla na dan, ko je omenjeni Bruno Dal Monte prijavij Chiminazza sodnim organom. Policija je obtoženca prijela ter ga strogo zaslišala. Chiminazzo je priznal vse goljufije, odločno pa je zanikal, da bi bil okradel sodnega oficiala. Dejal je, da se je v trenutku, ko je bila tatvina izvršena, nahajal z ženo v nekem javnem lokalu. Dodal je še, da ne bi smeli uvesti proti njemu kazenskega postopka v zvezi z goljufijo v Feltre, ker ga je za omenjeni prekršek že obsodil tamkajšnji pretor. Z druge strani je Chiminaz-zova žena odločno trdila, da ni sodelovala pri goljufiji za katero je bila obtožena. Tudi Chiminazzo je to okoliščino potrdil. Goriško kazensko sodišče je 1. aprila lani obsodilo Chiminazza na 2 leti, 5 mesecev in 15 dni zapora ter na 21.600 lir globe. Obtožbe, da je okradel sodijskega oficiala, pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Z enako obrazložitvijo so oprostili tudi njegovo ženo. Prizivni sodniki so zmanjšali Chiminazzu kazen za 10 mesecev in 15 dni, ker so ga o- prostili tudi obtožbe glede naročilnic tvrdki Militello. V ostalem so potrdili prejšnjo razsodbo. V ponedeljek v Kopru začetek festivala jugoslovanske folklore V Kopru se bo v ponedeljek pričel drugi festival jugoslovanske folklore, na katerem bo sodelovalo okrog 500 članov amaterskih folklornih skupin s Korčule, iz Istre, Slavonije, Slovenije, Bosne, Hrvaške, Makedonije, Srbije in en ansambel iz Združene arabske republike. Na končnem delu festivala, bodo sodelovali tudi profesionalni ansambli «Lado», «Kolo» in «Tanec». iiiiifiiiiimiiiinni UMU mu umnim............................. Danes začetek nabiralne akcije za uslužbence Arrigoni Ozke politične ko škodujejo stavkajočim uslužbencem Štiri stranke centra bi hotele monopolizirati to vprašanje, toda vse prebivalstvo sloji ob strani ljudi, ki se borijo za svoj obstoj in za obstoj mestnega gospodarstva Danes prično stavkajoči u-službenci Arrigoni z nabiralno akcijo, ki je bila sklenjena na sestanku posebnega odbora, ki se je sestal v ponedeljek in na katerem, so bili prisotni predstavniki' občine, pokrajine, štirih strank »centra*, trgovinske zbornice in industrijskega pristanišča. V tej zvezi je župan napisal posebno pismo, v katerem poudarja, da se sedemdeset u-sužbencev podjetja Arrigoni že več kot tri mesece ne oori samo za zaščito delovnih mest, temveč tudi v obrambo celotnega mestnega gospodarstva. Zato je tudi dolžnost vseh, da jim olajšajo izredno težaven položaj in pomagajo j n težkih žrtvah, ki so lih v tej borbi doprinesli. Uslužbenci Arrigoni bodo danes v več skupinah pričeli kiožiti po mestnih ustanovah in uradih, kjer bodo predložili omenjeno županovo pismo in pričeli ž nabiralno akcijo v okviru Delavske zbornice— CISL. Nič se še ni izvedelo o rezultatih obiska predsednika pokrajine v Rimu. Kot smo že poročali, so namreč na že s humanistično orien- | omenjenem ponedeljkovem se- tacijo. To pa je seveda dvakrat, če že ne celo trikrat, napačno. 1. Od slovenskih dijakov bi morali zahtevati nekaj manj. saj je treba upbštevati, da morajo dobro znati tudi svoj materin jezik in da je nemogoče, da bi študirali v podrobnosti dva jezika. 2. Na zavodu, ki ima čisto strokovno usmerjenost je nesmiselno učenje jezika v take filološke podrobnosti, kot se to zahteva za italijanščino po veljavnih programih. 3. Pa tudi 7» italijanske UČ- sLnku tudi sklenili, da bo predsednik pokrajine ponovno osebno interveniral v korist uslužbencev Arrigoni v Rimu, ko bo odpotoval v prestolnico ['O drugih opravkih. Prizadeti uslužbenci pričakujejo, da bobu danes izvedeli kaj novega. Položaj uslužbencev osrednjega ravnateljstva Arrigoni postaja vedno bolj težaven, saj je že več kot tri mesece, ko so pričeli s stavko in ko s j se zaprli v uradnih pro-s.otih To pa tudi pomeni, da ze tri mesece niso prejeli plače istočasno pa jim nihče ni nič pomagal, ker do sedaj še ni bila izvedena nobena akcija v njih korist. Vendar pa je treba ponovno ugotoviti, da vodi celotno akcijo samo ena sindikalna organizacija in da ima tudi zadnja pobuda v korist teh stavkajočih uradnikov izrazito o-zek politični značaj. V ponedeljek so se namreč sestali iz-gljučno predstavniki Krščanske demokracije, liberalcev, socialdemokratov in republikancev in torej tam sprejeti sklepi obvezujejo samo te štiri stranke in posredno tudi nekatere ustanove, ki jih te štiri stranke upravljajo. S tem bi hotele stranke »konvergence* dokazati, da se samo one zanimajo za to vprašanje. V resnici Pa Je v®e prebivalstvo, ki podpira in bo vedno podpiralo vsako podobno borbo delavcev in uradnikov za ohranitev dela in o-brambo mestnega gospodarstva. Te stranke bi hotele prikazati vprašanje Arrigoni-ja v drugačni luči, kot je bilo na primer vprašanje ob nameravani premestitvi projektivnega urada CRDA, ali ob stavki v Tržaškem arzenalu. V obeh navedenih primerih, ki so se zaključili s pomembno zmago, ni šlo za sindikalno akcijo, ki jo je vodila samo ena sindikalim organizacija, temveč za sindikalne bitke, ki so bile dosledno enotne in ki so mobilizirale vse mesto brez izjeme, tako da je prišlo do tako močnega pritiska, da so bili o-srednji organi prisiljeni posredovati. Take sindikalne enotnosti pri Arrigoni na žalost ni bilo niti v začetku sindikalnega spora, niti je ni sedaj, ko je položaj v znatni meri že kom- promitiran. Zato je tudi kaj malo verjetno, da bo obisk predsednika pokrajine pri raznih ministrstvih lahko rodil zaželen uspeh, saj se Rimu nikakor ne mudi, da bi uredil to vprašanje, niti ga k temu nič ne sili. Odgovornost za tri mesece neučinkovite stavke pa seveda pada na tiste kroge, ki niso dopustili, da bi bila borba uslužbencev Arrigoni enotna. «» - — Nezgoda jugoslovanskega šoferja ob izstopu iz avtobusa Ob 17.15 so pripeljali na I kirurški oddelek 30-letnega jugoslovanskega šoferja Vlada Smoljaka iz Matu-lj, ki se je ponesrečil v Novi luki. Zdravniki so mu ugotovili rano zaradi stisnj-. nja na prstancu leve roke, ki jc bila tako globoka, da je odkrila kost. Zaradi nezgode je zadobil Smo-ljak močan šok. Ozdravel bo v 10 ali 20 d-ieh. V bolnišnico so ga pripelja li z rešilnim avtom RK, kjer je povedal, da je malo prej stopil iz avtohusa. Nenadoma mu ie spodrsnilo in da ne bi padel, se je oprijel vrat. Po nesreči pa mu je neki kavelj za-,el med prst in poročni pr stan, kar je povzročilo nezgo do. «»-------- Luigi Coppa star 36 let, vrši na parniku »Tritone« dolžnost prvega častnika. Včeraj popoldne okcii 10.30 se je podal v strojnico, ko mu je nenadoma padlo na glavo vedro s peskom, težko okoli 20 kg Časti žk j" zadobil lažje poškodbe na levem sencu. O-zdravel bo v 10 dneh. ENAL0TT0 BARI X 2 CAGLIARI X FLORENCA 1 X GENOVA 2 1 MILAN 2 X NEAPELJ 1 PALERMO X 2 RIM 2 TURIN 1 2 BENETKE 1 NEAPELJ II X RIM II 1 Nazionaie 16.00 «Tolpa s kimonom«, Yoco Tani, Terence Mor. gan. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Tajnost rdeče čeri«. Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Grattacielo Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 »Pajkov objem«. Supercinema 16.0Q «Na zahodu nič novega«. Alabarda 16.00 «Rio Bravo«, John Wayne, Maureen 0’Hara. Zadnji dan. Aurora 16.30 19.00 21.45 «Komu zvoni«, Gary Cooper. Cristallo 16.30 »Kličite 2222 — poročnik Scherida-n«, Ubaldo Lay. Garibaldi 16.00 «Lovec na morske pse«, technicolor, Vietor Mature. Capitol 16.30 »Lahka popevka«, Jean-ne Moreau, Jean Paul Bel-r./mdo Impero Danes zaprto. Italia 16 30 »Slecite se. doktor«, Guy VVilliams Prepovedano mladini Sledi slikanica «Pa-perino«. Zadnji dan. Massimo 16.30 «Strah Oklahome«. Western. Delia Scala in Livio Lorenzon. Moderno 18.00 «Watussi», George Montgomery, technicolor. Astoria 17.00 »Heraklejeva de- la«, technicolor, Steve Reeves. Astra 16.30 «Tunis, top secret«. Vittorio Veneto 16.30 Revija policijskih filmov: «Ljubitt in u-biifci«. Ideale 16.00 «Tudi junaki jočejo«. Marconi 16.30 na prostem 20.15 «Poštni voz prikazni«, VViUiam Bishop. Savona Zaprto za-adi počitnic. Odeon 16.30 «X 9 agent Interpola«, Peter Van Eyok. Skedenj 20.30 »Pustolovščine Toma Sawyerja», cech-nicolor, — May Robson. ŠOLSKE VESTI ) Ravnateljstvi Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za II. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. * # * Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 1». do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulicj Laz-zareUo veochio št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. # * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini jav-da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in Ul- r- ie čas ho 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko sprčevaio in prijavnico, ki jo uobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. sep-teu bra. Učenci, ki imajo popravljalne izt-ite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. iiiiiiiimiiiimmiimiiiiiimnniniiiiiiiimiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. julija 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb. RODILI SO SE: Silvia Borri, R-ita Marchetti, Sa-lvatore Bartoli, Fabrizio Millo, Ornella Žaro, Fulvio Pelco, Rossano Svic, Nora Boscarol. UMRLI SO: 60-letna Ivana Mahnič por. Ban, 44-letni Italo Vido, 71-letnj Angelo Trevisan, 77-1-etna Lucia Bresciani vd. Ca-merino, 71-letna Francesca Za-vadlal vd. Quintav?lle, 60-letni Giusto Anth, 57-letni Alfredo Zimolo, 53-1 etni Petro Bernardi. Mario Signorello, star en dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato. Ul Roma 15; Croce Verde, U' Settefontane 39; dr Gmelner Ul, G,m ta 14, Al Lloyd Ul aelPOcologlo 6; dr Signorl, Trg bolnišnice t VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) 377 377 377 94 118 106 71 129 71 47 106 '94 24 118 59 77 129 94 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo, 6, avgust ob 20.30 na stadionu «Prvi ma)» večer narodnih pesmi in plesov ki jih bo izvajala folklorn> skupina TANEČ iz SKOPLJA C IZLETI Izlet SPDT na Krvavec SPDT priredi v torek dne lo avgusta enodnevni izlet 38 Krvavec v Kamniških planin*"' Do podnožja z avtobusom, ® Krvavec pa z žičnico kot 1**» dišče za izlete v višje planit tega predela Kamniških planinki so novost za naše planince. Vpisovanje kot običajno v Geppa 9-11 v dnevn-h urah. ( RAZNA OBVESTILA Slike tabornikov na Tolmin' skem so na ogled v Tržaški knJI' gam, v Ul. sv. Frančiška 20. (darovi IN PKISPEVgj) Družina Regent daruje lir za Dijaško Matico ob pril1101 obiska tabornikov. D MALI OGLASI OBIŠČITE VELETRGOVINO (J LICE - Trst, Ulica Carducci h' Kupili boste: bunde dežne P'* šče, hlače, srajce, jope in go drugih artiklov najbolj*'" vrst po res konkurenčnih c nah. ZIDARSKO In pleskarsko deW izdeluje tel. 44-783. Jumna predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani in z začetkom ob 20.30 na prostem film «Mamilci (I drogatori di donne) V glavni vlogi nastopa BELINDA Mladini vstop zabranjen LEE rlllll!IIUllllllUtl|ll|||||llHll|||l|||||||||||l|||ll|llllll||||ill|||,||||||||,|I,||||||||,|Hllll|llllllllU|,|lll VOZNI RED VLAKOV pomaranče . • • limone .... marelice . . I ! jabolka .... hruške ....'. breskve I ............ breskve II............... M ' 24 120 94 59 141 83 20 70 50 40 80 70 41 65 47 141 176 165 118 282 129 20 70 50 36 60 63 24 44 29 47 71 59 36 100 47 200 300 250 40 100 70 40 120 83 slive ............ grozdje . . . . i pesa .... kumarce ; . . čebula ........... svež fižol • • • : stročje .......... razna solata . . jajčevci ......... krompir . • • paprika .... paradižnik . . , zeleni rudič I . zeleni radič II . bučice ........... Večina blaga se prodaja po prevlad cen' (3 stolpec). iiJ&\ ETK.L- MILAN ,, -PARIZ-RTM-RARI ODHODI 5.32 A Cervignano - Por-togruaro 6.10 R Bologna - Milan (#) 6.35 D Benetke - Turin • Rim 8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan - Genova (II) • Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano - Benetke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke • Milan -Pariz 16.35 D Tržič - Benetke - Bari 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke - Pariz 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan -Turin • Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin • Milan Benetke - Rim 9.25 D Marseille - Ventimiglia • Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz - Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona - Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan - Benetke 17.07 D Benetke - Portogruaro Cervignano 18.06 A Tržič (##*) 18.48 R Bologna - Benet ke 19.15 A Portogruaro - Tržič 19.55 DD Pariz ■ Milan - Be- netke 21.22 R Rim Milan . Me- stre (#) - 22.30 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin Milan • Ge- nova (II) - Rim -Bologna - Benetke (*) samo 1. razred; (*##) ne vozi ob nedeljah. V1DEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm Trbiž 5.18 A Videm 6.16 D Videm ■ Trbiž 6.21 A Videm 7.06 D Videm Trbiž - Ot naj - Hamburg J * 9.45 A Videm m 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm - Benetk« Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D Dunaj Muenchen' Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vidim 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm 21.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg - DunaJ Videm 24.00 DD Calalzo . Trbit ' Videm (**) 1.07 D Videm (*) vsak dan od 1. /J? 31. avgusta, ob s° » tah od 24. 6. do 29. ‘5 od 2. do 9. 9. in d» 16. 12. do 24. 2.; (**) vsak dan od t. 31. avgusta, ob nc°« ljah od 25. 6. do 30. ' in od 3. do 10. 9. od 17. 12. do 25. 2. OPCIJNE-UUBL.IANa -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine Bek> Zagreb - Beogra 7.22 A Opčine p, 8.28 D Opčine Ljublj31 , 11.57 DD Opčine . Rekgco-Ljubljana grad Atene ' tanbul 13.41 A Opčine 18.00 A Opčine 20 00 A Opčine 20.20 D Ljubljana grad PRIHODI 5.30 D Beograd - Zagrl Opčine 7.13 A Opčine , hij» 9.40 D Beograd - na 11.24 A Opčine 17.18 A Opčine ' 17.28 DD Istanbul - At'ir Beograd • ‘ na Reka - ^ji)* 20.06 D Liubljana • op 21.48 A Opčine ----------------------- ^ da ima Brussolova ril e sorodnike v Portogrua-karabinjerji so prijeli • Ko ter jo zaslišali. Počasi g Priznala, da je zagrešila janjVeC druših tatinskin de- v Sedaj se Brussolova nahaja ra °roneJSVih zaporih. Na Prediv0 pa’ rRi se je začeIa hot-i kazenskim sodiščem, ni žili 3 pnti. Sodniki so odlo-so _razPravo na 30. t.m., ker i-a..,Poriali pretorju VPRAŠANJA IN ODGOVORI reale iAijuila) brzoj Monte-avni po- Starostna meja upokojitve Vprašanje. Sem star 53 let in delam 35 let v nekem podjetju. Zdi se, da bo moralo podjetje odpustiti vse uslužbence in tako bomo ostali vsi na cesti. Upanja na kakšno novo zaposlitev pa nimam pri teh letih nobenega. Zato je razumljivo, da štejem leta, ki me še ločijo od upokojitve, to je sedem let, ker je predpisanih za upokojitev 60 let starosti. Z velikim začudenjem sem nekje slišal, da bi morali zvišati starostno dobo za upokojitev va 65 let, češ da bi s tem le pomagali upokojencem, ki bi dobili višjo pokojnino, ker se od sedanjih ne da živeti. Rad bi vedel, kako je pravzaprav s to stvarjo. ODGOVOR: Na socialnoza-varovalnem področju se zad- Preizkušnja avtomobilskih motorjev h SžSSSSS5,' ..■]............. ‘orka č°r° uip n “co, L; Parate -.riano je že od seben kamion s pri- vsebuje številne a- . *skih ^ Preizkušnjo avtomo-Ud0 °l°rjev. Gre za po- pr°izVa^ane družbe BP, ki . . hiotnri13^03 goriva in olja acun , le in ki si hoče na v!>e de,JjPecializirane pre-■ *wnice ustvarili ne-za svo- ; 0 Do«,.„j Ce ustva: le Proi7„®dno reklamo '■zvode. riali ?Prav bodo « — v »,7"J tehniki BP o-n' 3vgUsta Sem mestu vse do d^enienegaPaH S.° VS1 dnevi do »v * sai • atuma že zase- E.ravcati kil zabeležen de'!llilistovna'!ral trža-ških avto- torii v kakšnp1—50, h°teli zve' r, niihovih stanju so mo- riiCeprav torej „ °,bil°V: o!10 - dne^ bflov le Od ,V,n“ lahk0 pregle- Hivn " Pa i d° 12 avlomo- stva«- v®deti le vseeno zani- 1 gre i Za kaj pri vsej ' AParati, ki jih po- seduje BP, lahko ugotovijo mehanične okvare na motorju kot tudi okvare v električnem sistemu. Najprej tehniki BP motor «poslušajo» in če ugotovijo, da deluje kolikor toliko normalno, ga potem podvržejo raznim poskusom, ki jih ne morejo opraviti — vsaj tako hitro ne — v nobeni mehanični delavnici. Predaleč bi zašli, če bi hoteli navesti vse poskuse in vse napake, ki jih naprave odkrijejo. Zato pa lahko rečemo, da aparati odkrijejo in ugotovijo tudi take napake v delovanju motorja ali v električnem sistemu, ki bi zahtevale drugače več ur dela. Skoda je, da se ta specializirana delavnica BP ne bo ustavila v Trstu dalj kot do 5. avgusta. Včeraj smo se namreč lahko prepričali, da je v Trstu še na stotine interesentov, ki so hoteli preskusiti motorje svojih avtomobilov, a žal niso več prišli na vrsto. ib I §§ y. ' >......... i KrU .............. r.je čase največ razpravlja o starostni dobi, ki naj bi bila najbolj primerna za upokojitev. Kot je znano, gredo sedaj v pokoj delavci in uslužbenci sploh s 60. letom starosti, delavke in uslužbenke pa s 55. letom. Razne kategorije težkih delavcev pa zahtevajo znižanje starostne meje, medtem se slišijo tudi predlogi, naj bi starostno mejo za upokojitev zvišali na 65 let za moške in 60 let za ženske. Vsekakor so rudarji dosegli pravico do upokojitve s 55. letom, medtem ko imajo obrtniki in kmetje pravico do upokojitve šele s 65. letom. Proti temu so seveda delavske stranke in sindikati protestirali, a niso ničesar dosegli. Medtem kc je pač popolnoma razumljivo ip upravičeno, da nekatere stroke delavcev zahtevajo bolj zgodnjo upokojitev, ker jih težko delo prej izčrpa in izmuči, so pa mnogo bolj zapletene utemeljitve tistih, ki pravijo, da je treba starostno mejo za upokojitev zvišati (večina gre pri tem za zahteve delodajalcev). Zagovorniki takšnih teorij pravijo, da se je zaradi velikega napredka medicine povprečna doba življenja mnogo podaljšala, medtem ko je bila prej umrljivost mnogo večja. Zaradi tega se je število upokojencev nujno povečalo, kar pomeni mnogo večje breme za socialno zavarovanje, zargdi česar bi utegnili zavarovalni zavodi zabresti v krizo. Zato so že zvišali lani zavarovalne prispevke. Do krize pa je tudi fes prišlo, a zato ker ni država plačala svojega deleža v sklad za prilagajanje pokojnih. No, pred kratkim so se obvezali, da bodo to storili. Da nam bo vprašanje bolj jasno, je dovolj če pomislimo, da je bilo na primer konca leta 1959 tri milijone in pol upokojencev INPS, medtem ko jih je imelo nad tričetrt manj kot 10.000 lir pokojnine, samo 6 odstotkov pa več kot 20.000 lir. V nasprotju z omenjenimi tezami za zvišanje starostne upokojitvene dobe je treba predvsem poudariti, da se je res življenjska doba zvišala, da pa ni nobenega dokaza, da so dandanes ljudje pri 60. letih bolj zdravi in zato bolj sposobni za delo kot nekoč. Sami delodajalci to potrjujejo, saj skušajo odpustiti zaradi starosti mnogo delavcev še pred 60. letom, ko so «zreli» za upokojitev, kar pomeni, da se pač njihova delovna storilnost precej zniža in se jih skušajo zato delodajalci, ki pač gledajo samo na dobiček, čim-prej iznebiti. S higiensko-zdravstvenega stališča torej sploh ni niti misliti na podaljšanje starostne dobe za upokojitev. Nasproti temu pa zopet odgovarjajo: «Kaj pa vsi tisti upokojenci, ki delajo še naprej po 60. letu?» Odgovor je pač lahek: ti ljudje delajo, ker se ne morejo s pičlo pokojnino preživljati. Pri tem seveda tvegajo tudi svoje zdravje, ker pač nimajo druge izbire med delom in lakoto. Ce pa bi zvišali upokojitveno mejo za 5 let, bi se seveda število upokojencev znižalo za okrog 40 odstotkov. Toda to bi bila zelo huda krivica, saj bi veliko število delavcev zgubilo delo zaradi opešanja in lizične nezmožnosti za delo. Zato ni druge rešitve kot ta, da se zvišajo pokojnine, za sedaj vsaj minimalne, tako da ne bodo delavci primorani delati tudi po 60. letu ,to je po njihovi upokojitvi. Občinski svet naj razpravlja o tem Položaj občinskih delavcev treba urediti v duhu enakopravnosti Priznajo naj se jim enake pravice, kot so jih deležni delavci pri drugih ustanovah ali v sosednjih pokrajinah Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna od 2. do 29. avgusta t. L V NEDELJO, 30. JULIJA IN V PONEDELJEK, 31. JULIJA PRIREDIJO FANTJE V PADRICAH PLES Prejšnji občinski svet v Gorici je na svoji zadnji seji obravnaval predlog odbora i. nekaterih spremembah obstoječega pravilnika o staležu občinskih delavcev. V predlogu odbora je bilo rečeno, da gre za ureditev staleža občinskih delavcev v skladu z novimi predpisi zakona št. 90 z dne 5. marca 1961. Ta zakon naj bi vnesel nekatere izboljšave v primerjavi s prejšnjim zakonom od leta 1952, kateri pa je že predvideval vključitev državnih delavcev v redni stalež. Sedanji občinski pravilnik pa kliub temu še vedno drži le začasno nameščence občinske delavce, med katerimi so tudi taki, ki redno opravlja jo osnovne občinske služnosti. Ce se upošteva, da so po dolgem odlašanju končno uredili položaj uradniškega osebja, potem bi bilo pravilno, da čimprej uredijo tudi stalež občinskih delavcev, kakor so to že storile razne pokrajinske ustanove. Občinski svetovalci Battello, Eergomas in Zuliani so ugotovili to dejstvo v posebnem pismu goriškemu županu. Poleg tega ugotavljajo v istem pismu nekatere druge pomanjkljivosti novega organskega pravilnika za občinske uslužbence. Tako čl. 16 predvideva manjšo odškodnino, do katere imajo pravico delavci v primeru nezgod na delu ali bolezni za prvih 6 mesecev. V čl. 29, kjer se govori o odpravnini, je prav tako urejena zadeva na način, da trpijo delavci škodo. Zato bi bilo najbolje, če bi jih sprejeli v seznam stalnih delavcev, kot so to že napravili za delavce pokrajinske uprave. Poleg tega pa občinski delavci pričakujejo, da se jim priznajo naslednje pravice: i. Podelitev odškodnine «Scelba», kot so jo že prejeli uradniki; 2. odpravo dosedanjega odtegljaja za INADEL na 13. plači; 3. odpravo razlike pri počitnicah, po katerih imajo pravico do 18 dni počitnic tisti, ki imajo manj kot 10 službenih let in 24 dni oni, ki imajo več kot 10 službenih let. Tu naj bi obveljalo pravilo 24 letnih počitniških dni za vse; 4. odpravi naj se tudi omejitev odsotnosti za 2 cjni v primeru bolezni. Podpisani svetovalci ugotavljajo nadalje, da še niso začeli izvajati v praksi čl. 18 pravilnika, ki se tiče dobave dveh delovnih oblek letno delavcem. Sedaj morajo delavci plačati eno obleko sami in sicer po 3.600 lir. Čeprav izplačujejo sedaj občinske delavce mesečno, pa jim ven-dal štejejo le dejanske delovne dneve in dogaja se, da nekaterim delavcem v primeru slabega vremena štejejo tiste dni na račun počitnic. Kar se tiče cestnih pometačev, jim občinska uprava dobavlja dve delovni obleki vsaki dve leti, medtem ko so jih prej prejemali vsako leto. Prav tako jim uprava ne daje čevljev in drugih kosov obleke, kot so jih deležni pometači po drugih pokrajinah, kot na primer v Trstu. Prav bi bilo tudi, da se posebna doklada za škodljiva dela, ki znaša sedaj po 150 lir na dan, dvigne na 270 ir, kot jo prejemajo enaki delavci v Vidmu. Za vse te in druge probleme v zvezi s staležem občinskih delavcev predlagajo o-menjeni svetovalci naj bi se -to vprašanje postavilo na drevni red prihodnje seje občinskega sveta. S tem bi opozorili tudi prefekturo na potrebo, da čimprej odobri vse ukrepe organskega pravilnika občinskih uslužbencev, da bi z njimi postavili v enakopraven položaj tudi občinske delavce. To vprašanje zanima tudi številne slovenske delavce, Ki so v občinski službi in seveda prav tako prikrajšani kot drugi. Dva nova mejna prehoda v Te dni je sta bila odprta v Beneški Sloveniji dva mejna prehoda za dvolastnike. Prvi je pri Topolovem v občini So-vodnje, drugi pa ob žičnici v Dreki. Prehod pri Topolovem bo odprt do 26. avgusta, oni pri Dreki pa do 18. ure 31. avgusta. Na obeh je dovoljen prehod samo lastnikom dvolastniških izkaznic in izključno za potrebe kmetijstva. Dva predloga pokrajinskemu odboru Skliče naj se poseben sestanek ustanov in izvedencev v kmetijstvu Oprema za bolnišnice da, toda ne na škodo jetičnih bolnikov Dne 11. in 12. marca letos je bilo v Rimu vsedržavno zborovanje odbornikov za kmetijstvo pri pokrajinskih u-pravah. Zaključilo se je z odobritvijo važnega zaključnega poročila, v Katerem se ugotavljajo osnovni vzroki krize v kmestijstvu in se zahtevajo obenem nove naloge in primerna sredstva za njihovo izvedbo v okviru pokrajinske uprave, ki naj bi na ta način v še večji meri prispevala k izboljšanju kmetijskega življenja; postavljena je bila tudi zahteva, naj bi čimprej orga- nizirali deželne svete. Problemi, ki so jih obravnavali na tej konferenci nudijo dovolj gradiva za obširno razpravo zlasti v sedanjem trenutku, ko gre za izdelavo poročil za bližnjo državno konferenco o kmetijstvu. Goriški pokrajinski svet je vedno pazljivo sledil razvoju kmetijstva na Goriškem tudi preko odgovornih razprav, zlasti kar se tiče problemov: krminsko-gradiščanskega polja, Prevala, Fossalona, pravične odmere kmetijskih najemnin, kolonskih hiš in problema kmetijske krize v Brdih. V nedelj« 30. t. ra. praznik ob Doberdobskem jezeru Tradicionalni praznik ob Doberdobskem jezeru, ki ga je dež preprečil preteklo nedeljo, se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob isti uri in na istem mestu. Nastopili bodo, kot je bilo že prvotno določeno, »VESELI SENTVIDCANI* s svojim godbeno - pevskim ansamblom. Od 16. ure dalje bo deloval tudi dobro oskrbovan bife. Koncert »Veselih Sentvidčanovn, ki imajo na sporedu umetne in narodne pesmi ter bodo nastopili v gorenjskih narodnih nošah, se začne ob 17.30 uri. Po koncertu ples do 24. ure. S tem v zvezi so komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu; Fulvio Bergomas, Renato Papais, Bruno Mariz-za in Vincenzo Marini poslali predsedniku pokrajinske uprave pismeno vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da bi pokrajinski odbor organiziral javno razpravo, katere naj bi se udeležile ustanove, strokovna združenja, kmetijski izvedenci itd. S tem bi dala pokrajina svoj prispevek k rešitvi važnih problemov kmetijstva na Goriškem; ob tej priliki bi se lahko razpravljalo tudi o predlogu za organizacijo pokrajinskega posvetovalnega odbora in o izvedbi deželne avtonomije s posebnim statutom. Svetovalca Bergomas in Sel-Ii pa.sta v drugem pismu zahtevala, naj bi v pokrajinskem svetu čimprej razpravljali o načrtu, ki ga pripravlja minister za zdravstvo Giar-dina, po katerem naj bi pri-dobili sredstva za opremo bolnišnic iz postavk, ki so namenjene za podporo jetičnim. Ker so te postavke že tako manjše, kot narekujejo potrebe, bi bilo nujno, da se o tem vprašanju izreče pokrajinski svet in da pravočasno sporoči svoje mnenje pristojnemu ministru in posebnemu odboru, ki to zadevo proučuje. llllllllilllHIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHHIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIlIKHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllHIIIIIHIIIIHIIIIItlUHIIHIIIIIIIIIHIIIlIlHIIIHIIIIHIHUHHUlHUHHHIIUUHUUIIIHUHUHIIIIHHIUHIUHIUHUUIHIIIIIIII Po podatkih občinskega vestnika Goriško prebivalstvo je v marcu naraslo za 31 ljudi Rekordno število rojstev - Največ smrti zaradi bolezni krvnega obtoka - 1660 bolnikov v bolnišnicah Uradni vestnik goriške občine za mesec marec izkazuje v svojih statistikah o gibanju prebivalstva prirastek za 31 ljudi v tem mesecu. Ta prirastek gre na račun presežka rojstev nad umrlimi in sicer za 13 Oseb, 18 ljudi pa se je v marcu več priselilo kot izselilo iz občine. Tako smo imeli v goriški občini ob koncu meseca marca 42.589 prebivalcev. Vendar pa je to število še vedno nekaj manjše kot smo ga imeli v začetku leta in sicer je razlika za 40 ljudi. Kar se rojstev tiče naj o-menimo, da jih je bilo 61 in je to najvišje mesečno število v zadnjih dveh letih. Poleg tega pa je bilo precejšnje število novorojenčkov iz drugih občin, ki so prišli na svet v porodnišnici obeh glavnih mestnih bolnišnic. Povprečna teža novorojenčkov je bila po IHUlllHIIIUHIIIUlUIIHIHUllUHIIIHIHUllUHIUIIIHIIHIHIHUllUlUHUlllllHliHIIUIIUIIIIHIIIIIII V Ronkah se pritožujejo Prefektura napredne občins Občina v Ronkah, ki jo že tri leta upravljajo levičarske sile, je, sorazmerno s svojo površino in s številom prebivalstva, ena izmed najbogatejših na Goriškem. Občinski proračun je vsako leto brez izgube in brez dobička, čeprav občinska uprava precej napravi za izboljšanje življenja prebivalcev. V zadnjem času so nameravali občinski upravitelji v Ronkah najeti nekaj posojil za izvršitev raznih javnih del, med katerimi prednjači problem ureditve cestnega omrežja, ki je zelo razširjeno, kot tudi za modernizacijo občinskih uradov, anagrafskega in volilnega centra. Za vse to je občinski svet, na več sejah, soglasno prosil za posojila v skupni vrednosti 115 milijonov lir, ki bi bila vsa krita, ker ima občina kritja za 800 milijonov lir posojil. Kljub temu je prefektura (giunfa provinciale amministrativa) stalno zavračala sklepe občinskega sveta. V tem početju prefekture se vidi, da hoče otežkočati delo napredne občinske uprave, ki naj bi tako izgubila ugled pri Občinarjih. Treba je namreč vedeti, da bodo v tej občini volitve že decembra 1962. leta in zaradi tega je tako zavlačevanje vladnih oblasti razumljivo, posebno še po nazadovanju vladne stranke na zadnjih upravnih volitvah v naši pokrajini. Zaradi takšnega početja je občinski svet v Ronkah pred kratkim soglasno (tudi z glasovi demokristjanske manjšine) sklenil povabiti poslance in senatorje našega volilnega okrožja (ki obsega pokrajine Gorica, Videm, Belluno) na posvet, na katerem bi jim prikazali to nevzdržno stanje. Posvet je bil v ponedeljek zvečer na županstvu v Ronkah, in so se ga udeležili socialistična parlamentarca sen. Solari in posl. Bettoli (er komunistični parlamentarci sen. Pellegrini ter poslanca Beltra- me in Franco. Od povabljenih demokristjanov se je pismeno odzval le poslanec Toros iz Vidma, ki pripada demokrist-janski levici. Goriška demo-kristjanska parlamentarca, ki imata vedno polna usta o o-brambi tukajšnjih problemov, se sploh nista oglasila. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da se bodo s parlamentarci spet sestali v septembru in da bodo tedaj storili potrebne korake na prefekturi in če bo potrebno tudi na višjem mestu. Avtobusni vozni red za Sesljan in Gradcž S 1. julijem je na Ribijevi avtobusni progi Gorica-Tržič-Sesljan stopil v veljavo poletni vozni red avtobusov, ki je naslednji: Odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8 in 13.30; ob nedeljah in praznikih ob 8, 12.10, 13.30 in 17.15. Odhod iz Sesljava ob delavnikih ob 12 in 18.30; ob nedeljah in praznikih pa ob 10, 13, 18 in 18.30. Ta vozni red ostane v veljavi do 31. avgusta: povratni listek Gorica-Sesljan in nazaj stane 450 lir. • • • Na progi Gorica-Gradež pa je od 18. junija do 30. septembra v veljavi naslednji av. tpbusni vozni red: Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7, 8, 11.45, 13.30 in 18.30; ob nedeljah in praznikih: ob 7.15, 8, 9, 11.45, 13.10, 20.15 in 21.30'. Odhod iz Gradeia ob delavnikih: ob 6.50, 8.15, 12.15, 13.15, 17.15 in 19; ob nedeljah in praznikih: ob 7, 8.15, 12.15, 13.15, 18.15, 19. 20 in 23'. Vožnja označena z • velja samo za julij in avgust Cena vožnje v eno smer znaša 310 lir. 3245 g; dečki so bili nekaj težji (po 3367 g) od deklic (povprečno po 3046 g). Primer mrtvorojenega je bil samo eden zaradi prezgodnjega poroda. Kar se porok tiče jih je bilo v omenjenem mesecu samo 6 in je to tudi najnižje število v zadnjih dveh letih. Umrljivost je bila v marcu normalna in je umrlo 48 ljudi, v povprečni starosti 69 let. Očividno pa so ženske bolj trdožive od moških, ker so dosegle povprečno starost po 76 let, moški pa le po 62 let. Največ in sicer 19 ljudi je umrlo zaradi bolezni v krvnem obtoku, na drugem mestu pa so smrti zaradi cestnih nesreč, ki jih je bilo pet. Tudi za rakom in drugimi podobnimi boleznimi so umrli trije ljudje. Kar se izseljenskega gibanja tiče, smo imeli v marcu 207 priseljencev, izselilo pa se je 189 ljudi. V mesecu marcu tudi kar se zdravstva tiče ni bilo kakšnih posebnih sprememb. V mestnih bolnišnicah je bilo ob koncu meseca 1.660 bolnikov, od tega 833 moških in 827 žensk. V glavni bolnišnici je bilo 368 bolnikov, v pokrajinski umobolnici 698, v bolnišnici Fatebenefratelli 228, v bolnišnici San Giusto 167 in v sanatorju 289. Kar se cepljenja otrok tiče, naj omenimo, da jih je bilo cepljenih sedem proti kozam, 39 proti da-vici in 114 proti otroški paralizi, skupaj je bilo torej cepljenih 160 otrok. S SPD na Razor planino in na Kuk Slovensko planinsko društvo v Gorici je nameravani izlet na Kuk zaradi slabega vremena odložilo za teden dni. Izlet se bo vršil v soboto 29. in nedeljo 30. t.m. Izletniki bedo potovali z lastnimi prevoznimi sredstvi ter bodo šli preko Tolmina in Loma na Razor planino, od tu pa se bodo povzpeli na Kuk. Zbira- lišče v soboto 29. t.m. ob 16. un na Srebrničevem trgu v Solkanu. Kosilo iz nahrbtnika. Omenimo naj, da se bodo goriški planinci tokrat udeležili tudi uradne otvoritve nevega dela planinske postojanke na Razor planini, ki bo v nedeljo 30. t.m. Pri tej priliki bo sodelovala tudi rudarska godba iz Idrije, Planinsko društvo iz Tolmina, ki je lastnik koče na Razor planini, Da bo organiziralo planinsko rajanje. Čila j te in širite PRIMORSKI ONEVNIK Nagrada za dober uspeh v angleščini Slovenska dijakinja poučno potovanje v Anglijo V ponedeljek je odpotovala z vlakom v Milan slovenska dijakinja iz Gorice, Nadja Bra-toš, ki je z uspehom končala šolo za računovodje. Od tu bo danes, v sredo popoldne, s skupino v kateri bo vsega 20 dijakov, ki so se odlikovali v angleščini, odpotovala v spremstvu dveh profesorjev na 14 dnevno poučno potovanje v Anglijo. Potovanje je organiziral U-rad za poučna potovanja dijakov, ki ima svoj sedež v Milanu in bo plačal tudi vse potne in druge stroške. Prvi cilj skupine je London, kjer bodo dijake nastanili pri posameznih družinan za prenočevanje. Vsako jutro pa bodo skupaj odpotovali po mestu in tudi v druge važnejše angleške centre ter si ogledali najvažnejše zanimivosti. Taki poučni izleti so orga- nizirani v zamenjavo za enako število angleških dijakov, ki pridejo na poučno potovanje v Italijo. Nadja Bratoš je tokrat tdina dijakinja iz Gorice, ki se je udeležila iega potovanja, Koristne telefouske številke Zelem križ v Gorici 2b-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-U9 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 iiimimniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimttiiiiiiiMiiiiiimiiiimiHiiiiiiiminmiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiniimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiii Pismo iz Nove Gorice Industrijska proizvodnja porasla letos za nad 20 odstotkov Največji porast so zabeležili v Novi Gorici - V soboto pri «Kekcu» sestanek slovenskih izseljencev . turistov iz Južne Amerike Te dni so zbori proizvajalcev ljudskih odborov v gori-škem okraju pregledali gibanje gospodarstva v prvih petih mesecih letos, v času, ko so začeli uveljavljati že lani napovedane reforme gospodarskega sistema. Podatki so kar zadovoljivi, saj kažejo, da je gospodarska aktivnost v okraju tudi letos na zelo visoki ravni. V primerjavi s prvimi petimi meseci lani je industrijska proizvodnja v okraju porasla za 20,7 odst., s tem pa še ni dosežena planirana raven, ker še niso začele obratovati vse predvidene nove naprave in obrati. Prav to, da bodo nekateri novi, povečani in modernizirani obrati začeli dajati svoje sadove šele v drugi polovici leta, pa omogoča optimistična predvidevanja, da bo predvideno letno povečanje proizvodnje doseženo in morda celo preseženo. MIHI HIHHIIHMHHIHIIHHHHHIHHHHHHHIIMHIMHHHIHHItHHHHHHIHMIIMMHHHIHIHMI Iz Kanalske doline V Vlivali bodo dobili občinski vodovod Ze vsa povojna leta je za prebivalce Ukev v Kanalski dolini eno najvažnejših vora-šanj preskrba dobre pitne vode za ljudi in živino. To vprašanje je važno tudi spričo tujskega prometa, ki je zlasti v poletnih mesecih v tem kraju precej razvit, saj so Ukve znan letoviščarski kraj v Kanalski dolini. Odkar je začela delovati žičnica za Višarje se je njihov pomen še dvignil; poleg tega pa je od tu tudi najboljši dostop na Ojsternik, ki je znana in priljubljena izletniška točka in kjer so pozimi dobra smučišča. Zdi se, da bo sedaj tudi vprašanje vode dokončno in zadovoljivo rešeno. Občinska uprava v Naborjetu, kamor spadajo tudi Ukve, je namreč odobrila sklep, da bodo v Ukvah zgradili nov vodovod po načrtu arhitekta Della Mea. Stroški za vodovod bodo predvidoma znašali okrog 13 milijonov lir, delo pa je bilo poverjeno podjetju Pellegrini. Domačini pričakujejo, da bo podjetje takoj pristopilo k delu in ga čimprej izvedlo. Poleg tega pa bodo v Naborjetu zgradili tudi nov sedež občinske uprave. Gradnjo poslopja, ki bo stalo 22 milijonov lir, so poverili podjetju Blasoni. V njem bo poleg občinskih uradov imel svoje prostore tudi poštni urad, dalje trošarinski urad, posre' dovalnica za deio, zdravniška ambulanta, ter še dve stanovanji za uslužbence. Ugodno se razvija tudi izvoz industrijskih izdelkov, ki je porastel za 16 odstotkov. Proizvodnja v ostalih panogah pa je porasla takole: v gradbeništvu se je vrednost gradbenih del povečala za 31,7 odst., tovorni cestni promet za 38,7 odst., prevoz potnikov pa za 26,6 odst. Promet v trgovini na drobno se je povečal za 28,4 odst., v gostinstvu pa za 34 odst.. Da je povečanje tako visoko, je nedvomno vplivalo tudi povišanje cen, vendar je dejanski obseg prometa v obeh panogah precej večji od lanskega. Znaten porast je zabeležen tudi v gibanju investicij v osnovna sredstva. Letos je bilo vloženih že 2 milijardi 28 milijonov dinarjev, za polovico več kot v enakem razdobju lani. Gospodarske naložbe so znašale 1.513 milijonov, negospodarske pa 513 milijonov. Naglo je letos naraščala tudi osebna potrošnja, na kar je vplivalo nadaljnje povečanje zaposlenih za 7 odst. in povečanje kupne moči prebivalstva. Osebni dohodki zaposlenih so se povečali za 24 odst., medtem, ko so življenski stroški narasli za 13 odst.. Tako se je dejansko povečala kupna moč (realni zaslužek) za okoli 11 odst., To povečanje je v skladu s povečano delovno storilnostjo, ki je letos za 11,7 odst. večja. Zlasti visok porast industrijske proizvodnje so letos dosegli v novogoriški občini, kjer je bila ta proizvodnja v prvih petih mesecih za 42 odst. večja kot v istem času lanj, gradbene storitve za 45 odst., cestni promet za 116 odst., promet v notranji trgovini za 20 odst., v zunanji trgovini pa I za 70 odst,, v obrti za 32 odst. itd. V tej občini je gospodarstvo izpolnilo še v prvih, petih mesecih 50 odst. letnega družbenega načrta. Ce se bo obdržala proizvodnja na enaki ravni tudi v drugem pollet- ju predvidevajo, da bo letni družbeni načrt v tej občini presežen za 1Q odstotkov. Letos je prišlo na obisk na Goriško precej izseljencev, predvsem iz Latinske Amerike. Največ jih je iz Argentine. V soboto zvečer se bodo zbrali vsi pri «Kekcu», kjer jim prirejata okrajni odbor SZDL in podružnica Izseljenske matice Gorica družabni večer. Predvidevajo, da bo prišlo h «Kekcu» najmanj 60 izseljencev, med njimi tudi operni pevec Angel Hrovatin, predsednik prosvetnega društva «Zarja» v Buenos Airesu. Povabili so tudi izseljence, ki so na obisku pri svojcih na goriškem in tržaškem področju. J. J. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtniiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES KINO ) v GORICI CORSO, 17.00: «Pet ur v gotovini)), E. Kovač in G. Caris-se. Angleški film. VERDI. Zaprto. VITTORIA. 17.30: «Moški mislijo samo na tisto...»s J. M. Amato in L. Colbein. Crno-beli italijanski film. CENTRALE. 17.00: ((Orientalske noči», M. Petrova in P. Aleksander. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna A1.E-SANI, Ul. Carducci štev. 12, tel. 22-68. • TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici rajvišjo temperaturo 27,6 stopinje ob 13.20 in najnižjo 13,4 stopinje ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je bila ,70-od-stotna. Prvenstvo za kolesarje profesioniste Faggin in Maspes junaka prvega dne Prvi je postavil nov svetovni rekord na 5000 m, drugi pa je izenačil svoj svetovni rekord na 200 m MILAN, 26. — Začelo se je tekmovanje za italijansko državno prvenstvo kolesarjev profesionistov. Tekmovanje je dalo že takoj prvi dan dva odlična rezultata: Fagginov svetovni rekord v zasledovalni vožnji na 5000 m ter izenačen rekord Maspesa na 200 m z letečim startom. Sicer sta oba dirkača bila rekorderja že prej. Pomemben pa je zlasti Fagginov uspeh. Maspes, ki je sicer zmagal na nedvomen način, je imel v tekmi nasprotnika, medtem ko se je Faggin boril le proti uri in samemu sebi brez neposredne borbe z nasprotniki. Takoj v začetku sta se sprla Sacchi in Morettini. Ta je trdil, da ga je Sacchi pritisnil k vrvi in tako oškodoval, toda za sodnike je bila Sac-chijeva zmaga veljavna. V tekmi med Lombardijem in Gaiardonijem je na koncu drugega ovinka Lombardi padel. Ko so vožnjo ponovili, se je Lombardiju pripetila na istem mestu spet enaka nezgoda. Potem je Maspes z lahkoto premagal Ogno, nato pa še Gasparello, pri čemer je izenačil svetovni rekord. V kvalifikacijskih vožnjah za tekmovanje v zasledovanju se je pojavil najprej bivši svetovni prvak Messina. Čeprav ni bilo videti, da bi se posebno trudil, je dosegel odličen čas 6’9”2, s katerim je bil dolgo varen pred ostalimi tekmovalci. Ko pa je začel voziti Faggin, se je takoj videlo, da namerava izboljšati čas Messine. Očitno je postalo, da bo zrušen tudi prejšnji rekord Faggina Ka- TENIS AMSTERDAM, 26. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Hilversu-mu je Avstralec Barry Ge-raghty premagal Giuseppa Merla v treh setih; 6:3, 5:7, 9:7. RIM, 26. — V prvem kolu teniškega turnirja za pokal zarci na uri so pokazali čas 6’2”2, medtem ko je bil prejšnji rekord istega vozača 6’5”3. Tretji najboljši čas je danes dosegel De Rossi s 6’10”4. Maspes, ki je najprej dosegel 11” na 200 m, je postavil rekord dirkališča Vigorelli, pozneje pa je z 10”8 izenačil svetovni rekord, ki ga je sam dosegel pred letom na olimpijskem dirkališču v Rimu. Po današnjih odličnih rezultatih je pričakovat; še večjega zanimanja občinstva za prihodnje dni tekmovanja na dirkališču Vigorelli. Priprave za novo nogometno sezono Nogometaši se s trenerji nahajajo v letoviških krajih, Milan se nahaja v Asiagu pod vodstvom Nerea Rocca, Juventus v Villar Perosa, Fiorentina v Settignanu, Padova v Recoaru itd. Prvoligaški klubi so večinoma že na delu. Počitnice za nogometaše so se končale in vrnili so se na sedeže svojih društev. Od tu pa so jih trenerji odpeljali v kraje, kjer je sicer prijetno, a je vendar dovolj mirno in odmaknjeno, da nogometašev pri njihovih pripravah za bližnji začetek nove sezone nič ne moti, Milan je pod vodstvom Nerea Rocca v Asiagu. Kot je navada, so trenerji spočetka prizanesljivi. Začnejo z lahkimi vajami, pozneje pa z utrudljivejšimi. Zoga še nekaj časa počiva, potem pa pride na vrsto tudi ta. In na kakem podeželskem igrišču potem trenirajo igralci, ki so klube stali desetine in desetine milijonov. Ob urah, ki so določene za trening, se nabere precej občinstva, ki hoče videti od blizu dragocene pare nog. Otročad pa oblega igralce za podpise. Ta-'ko nekako se godi tudi članom Milana v Asiagu. Sicer , — » »f Začelo se je vežbanje igračev Milana v Asiagu. Pod vodstvom Nerea Rocca izvajajo razne gimnastične vaje. Na sliki so od leve na desno: Peilagalli, Ferrario, Rizzo, Pivatelii, Liberalato (na pol zakrit), Maldini, Ghezzi, Radiče, Alfieri, David, Barison, Rivera, Salvadore Humu milim m iii n mm iiiiiiiiiiimiiii m n iiiiiiiiiiim mm m imun n mn iiiiiiiiiiimti im imiiimii iiiiiiii n imun iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sabljaški turnir v Turinu V borbi s sabljo med posamezniki doslej najuspešnejši Poljaki in Rusi Danes se prične tekmovanje za prvenstvo v meču za moštva je včeraj zaključilo tekmovanje za svetovno prvenstvo posameznikov v meču, se je dane nadaljeval turnir s tekmo-polkovnika Kuntza, v kate- Vanjem za svetovno prvenstvo TURIN, 26. — Potem ko se se je kvalificiralo 36 sabljačev. rem nastopajo igralci pod 23 leti, je Avstralec Laver premagal Italijana Migoneja s 6:1, 6:1. posameznikov v sablji. Prijavljenih tekmovalcev je bilo 75, ki so jih razdelili v 12 skupin. Za nadaljnje tekmovanje Izpadla sta oba Jugoslovana, Vasin z eno zmago in Fabija-nič brez zmage. V ostalem te začetne borbe niso prinesle kakih presenečenj. Popolane so se pričele borbe v'osmini finala, kjer se ie borilo vseh šest Rusov, Francozov, 5 Italijanov in uvelja- UIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII | J /-j JI da celo rajši kot plavanje. OJ I I vi / Predvsem je vaterpolo zanimi- vejši, medtem ko je plavanje nov jugoslovanski nj želja, da se približam rekor- . , a ■*, I I dom in da le-te morda celo odličen pl.ivalec **-*» čil Kuridža. Rekorde pa Nenad z lahkoto dosega. Samo v letošnji sezoni, ki še ne traja prav dolgo, je plaval 1:02.2 na 100 m delfin, 2:25.0 na 200 rr delfin in 58.2 na 100 m prosto. Njegov trener Vučetič misli, da bo Nenad še v letošnji se-z mi preplaval 100 m delfin v bolješm času od dosedanjega evropskega rekorda. Naj bi se napoved Vučetiča čirpprej u-iesničila. Kuridža je tega zmožen. Prav bi bilo, da bi Kuridža ne bil samo meteor, ki se pokaže in takoj spet izgine, temveč da bi za več let ostal zvezda stalnica na nebu jugoslovanskega plavalnega športa. Po Veljku Rogušiču je dobil split še enega plavalca «veli-kega kalibra«, jugoslovanski šport pa novega prvaka. To je mladi 16-letni Nenad Kuridža, član splitskega Mornarja. Odličen rezultat 1:02.2 na 100 m delfin ga uvršča na lestvico jugoslovanskih državnih rekorderjev. Vrednost tega rezultata, ki je samo nekaj manj kot sekundo slabši od evropskega rekorda (1:01.6), pa je mnogo večja. «Svojo razmeroma kratko športno kariero sem začel pred nekaj leti kot pionir Mornarja,* je dejal Kuridža. »Človek, kateremu sem se najprej zaupal, je moj sedanji trener Renato Vučetič, ki mia velike zasluge za moj nagli vzpon. Naj- prej sem plaval v prostem slogu, nato pa v delfinovem. Treniram dvakrat dnevno in preplavam okrog 6 km na dan,» Mladi dijak V. razreda srednje šole, ki se je rodil v Splitu 1944, ni samo odličen plavalec delfina. Njegov rezultat 58.0 na 100 m prosto je danes najboljši čas v FLRJ na tej progi. Od ostalih, talentiranih plavalcev, ki plavajo e-nako dobro vse sloge, (n. pr. Kogušič) ,ima Nenad še nenavadno veliko smisla in nadarjenosti za vaterpolo. Igra vaterpolo v prvem moštvu Mornarja in se še vedno ne more odločiti za plavanje ali vaterpolo. «Vaterpolo je velika skušnjava zame, saj ga imam mor- vili so se tudi Poljaki in Madžari. Sploh so se Madžari odlično odrezali še tudi v osmini finala, saj se jih je vseh šest prebilo V četrtino finala. Odpadel pa je že eden izmed Rusov, Italijan Picchi in kar štirje Francozi. Poljska četvo-rica je ostala še neokrnjena. Vsega skupaj se je torej plasiralo v četrfinale 6 Madžarov, 5 Rusov, 4 Poljaki, 4 Italijani, 2 Francoza, 2 Nemca in 1 Romun. Zvečer so se preostali sabljači spoprijeli v četrtfinalu in padle so nadaljnje žrtve, še vedno neokrnjena je ostala poljska četvorica, odpadel pa je po en Rus, Italijan. Francoz, Nemec ter kar trije Madžari ter končno še edini Romun. V semifinalu se bodo torej srečali 4 Poljaki, 4 Rusi, 3 Italijani, 3 Madžari, 1 Francoz in 1 Nemec. Jutri dopoldne bodo polfinalne borbe. Istočasno pa se bo pričelo prvenstvo v meču za moštva. Sestavljene so bile štiri izločilne skupine: 1. Italija, Švedska, Japonska in Vzhodna Nemčija. 2. Velika Britanija, Francija, Španija in Iran 3. SZ. Zahodna Nemčija, Belgija in Jugoslavija 4. Madžarska, Švica in Poljska. Prvi dve plasirani moštvi v vsaki skupini se kvajificirata za nadaljnje tekmovanje. se je že razširila vest, da se bodo pobrali in odšli drugam, toda pozneje se je izkazalo, da so take vesti pretirane. Res je le, da se je Rocco nekoliko jezil v zvezi z občinskim stadionom Preden je Milan prišel tja. so obljubljali to in ono, česar potem niso izpolnili. Vendar ne gre za nič posebnega in igrišče je končno kar dobro. Sicer pa ima Milan na razpolago še igrišče v Roani, 7 km od bivališča nogometašev, kjer je polno letoviščarjev, ki jim je navzočnost Milana svojevrstna atrakcija. Madžar Hidegkuti se ukvarja s Fiorentino. Igralci se pripravljajo kar na občinskem stadionu v Firencah, toda tjakaj se pripeljejo iz Settigna-na, kjer se nahajajo v »kolegiju«. Nekoliko so se že preskusili z žogo, vendar šc ne v obliki prave igre temveč po posebnih navodilih trenerja. Juventus se nahaja blizu Turina v Villar Perosa. Tehnični vodja moštva je Šved, bivši igralec Gunnar Gren, ki so ga imenovali »profesor«, dokler je bil še v moštvu Milana. Novi trener pa je Korostelev, čigar ime je tudi znano še iz časov, ko je sam igral. Pri Interju so imeli te dni občni zbor in je bil za predsednika zopet izvoljen Angelo Moratti. Pri tem so se slišale tudi nekatere številke, ki gredo ne samo v stotine milijonov temveč presegajo celo milijardo. Tako je znašal izkupiček za prvenstvene tekme po odbitju prispevka za sklad za zimsko pomoč milijardo in 8.752.570 lir. Lani je bilo 400 milijonov manj izkupička. Klub je letos plačal rekordno vsoto za nabavo Španca Suareza. Zapustil pa bo In-ter dosedanji kapetan Lind-skog, ki je bil vzgled discipline in altruizma, kot so poudarili na občnem zboru. iiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii Od Opčin in Padrič do Doline (Nadaljevanje s 3. strani) Kdor nekoliko pozna Trst in etnični položaj še v zadnjem. desetletju fašizma, čuti takoj strogo nadaljevanje načrtov tržaških rasistov dziro-ma Lege nazionale, a le z mnogo bolj brezobzirnimi metodami in mnogo večjo velikopoteznostjo z državnimi sredstvi, najprej še iz dolarskih virov, na račun gradnje nekake »vojne krajine« v znamenju neke pretvezne križarske vojne proti komunizmu na «železni zavesi» v smislu znane fašistične parole o socialnem' in narodnostnem bo-nificiranju vzhodne meje. I-strski begunci so za tržaška,-istrske revanšiste le udarne množice, ki jih pošiljajo nekako kot vojaške enote, kot slepo in nezavedno orodje tudi v ekonomsko najbolj nesmiselne in človeško najbolj neugodne prilike, da se le doseže zaželeni smoter: razna-roditi in docela poitalijančiti tržaško ozemlje. (Konec jutri) Igralci Catanie se nahajajo v Paternoju, kakih 25 km od sedeža. Tu se pa niso nastanili v kakem hotelu temveč v nekem mladinskem domu vrh griča. Popoldne se vedno odpeljejo na nekaj kilometrov oddaljeni stadion, dopoldne pa imajo vaje v lepem borovem gozdiču pod Etno. V moštvu je novi vratar Vavassori, doslej član Juventus. V Cata-nio pa mora priti še nemški igralec’ Szymaniak, ki čaka, da mu njegova zveza odobri odhod. V Recoaru so igralci Padove že sredi vaj, medtem ko so nekateri klubi pustili svojim igralcem še nekaj počitnic. Tako bodo ta teden še prosti igralci Interja in Samp-dorie. * * # LONDON, 26. — Nogometni reprezentanci škotske in italijanske lige bosta odigrali medsebojno tekmo 1, novembra v Glasgowu. RIM, 26. — Branilec Rome Stucchi je podpisal pristop k Bresci. Kluib je za igralca plačat 14 milijonov, 7 Romi in 7 igralcu. TELOVADBA STUTTGART, 26. — Na kongresu mednarodne telovadne zveze so sklenili, da bo žensko evropsko prvenstvo leta 1963 v Parizu, moško pa v Beogradu. Danes start v Banjaluki V Zagrebu bo po prvi etapi dirke kPo Jugoslaviji)) zmagovalec oblekel prvo rumeno majico BANJALUKA, 26. — Vse je pripravljeno za začetek kolesarske dirke «Po Jugoslaviji«, ki ima letos deset etap. Kolesarji bodo vsak dan prevozil po eno etapo, v Ljubljani pa bodo imeli dan počitka. Jutri bodo prevozili prvih 87 km do Zagreba, v drugi etapi nadaljnjih 180 km do Reke, potem bo sledila spet krajša etapa do Pulja — 105 km, nato pa dvakrat daljša etapa do Nove Gorice. V ponedeljek bo na vrsti huda etapa od Nove Gorice do Vršiča (109 km) in nato še druga poleta-pa (90 km) od Kranjske gore do Ljubljane. Po počitku v Ljubljani bodo kolesarji zopet vozili v Zagreb (127 km), naslednjega dne pa do Slavonskega Broda (202 km). Od tu jih pot ne bo vodila naravnost v smeri proti Beogradu, kjer bo končni cilj, temveč še najprej do Osijeka (90 km). Na start prihodnje etape, v Subotico, se bodo kolesarji prepeljali z avtobusi. Zadnja etapa je zopet razdeljena na dve poletapi: od Subotice do Novega Sada (90 km) in od Novega Sada do Beograda (75 km). Startalo bo kar 12 moštev: Bolgarija, Danska, Italija, Madžarska, Poljska, Romunija, Holandska, Švica, Jugoslavija I in II, Srbija in Slovenija. Razen tega bo tekmovalo še kakih 2Q posameznikov. V jugoslovanski prvi reprezentanci je prišlo do spremembe, ker je Petrovič odpovedal udeležbo zaradi izpitov v trenerski šoli in nadomestil ga bo Bol-težar. Guido Neubauer med najboljšimi mladinci Ze večkrat smo o lepih uspehih, katere dosegajo slovenski atleti v Trstu. Med najlepša presenečenja spada prav gotovo rezultat 3,36 m v skoku ob palici, ki ga je dosegel 26. marca Guido Neubauer. S poročali na stadionu. Po krajšem o-grevanju imajo skakalci Pr0' ste vaje, končno pa ji™ dajo v roke palico a jim še ne pustijo skakati. Neštetokrat morajo poskie siti zalet, odločen odriv sproščen let ob palici. “ Guido uvrstil med najboljše mladinske skakalce v dr- tem odličnim skokom se je temi vajami skušajo ska- kalca čimbolj privaditi k občutku ravnotežja in obvlada-in italijanska atletska nju telesa v zraku. Po sl- zveza ga je povabila na tri- stematični vadbi tehnike na- tedenski skupni trening v pravijo nekaj popolnih sko- kov čez letvico. Guido Neubauer pravi, da z lahkoto dvigne noge do višine ramen tudi če prime palico ® Urbinu, kjer so poleg skakalcev zbrani tudi sprin-terji. Atleti trenirajo po 5 —7 .... - - . ur dnevno pod vodstvom visim 4 m: to pomeni, do zveznih trenerjev. Zjutraj )e , « sposoben skakati o-nabirajo s tekom po gozdu *oh 3 50 m. Njegov osebni rekord 3,36 m bo gotovo podel že na prvem tekmovanju. V nedeljo bo Neubauer kondicijo, po krajšem odmoru imajo proste vaje, nato pa je na vrsti dviganje uteži. Posebno v dviganje uteži polagajo veliko pozor- nastopil na državnem mla- nost, ker se je ta način tre- dinskem prvenstvu v Bolo- ninga izkazal kot najboljši gni in želimo mu najlepši za skakalce ob palici. Popoldne trenirajo atleti uspeh. KRIŽMAN BRUNO Ne bo lahek jeseni v lahkoatletski dvoboj iiiii iii iiiiiiihiiiii iiiii hi iiiii m iiiiiiiiiiiuii iiiiiiii mu iiiiiuiu n n n n m n iii m ii uiiia1111^ Palermu s Poljsko VARŠAVA, 26. — Italijanskim lahkoatletskim reprezentantom jeseni v Palermu ne bo lahko, ko bodo imeli v gosteh poljsko lahkoatletsko reprezehtanco. Poljaki spadajo danes v evropski vrhunski razred. Pri tem imajo nekaj atletov, ki so sploh v Evropi najboljši in meji njimi je tudi svetovni rekorder v metu diska Piatkovski. Sidlo, bivši svetovni rekorder v metu kopja, se pa še tudi ne ustraši kateregakoli tekmeca. Toda tudi Berruti ne bo imel lahkega posla spričo takega nasprotnika, kot je Foik, ki je v dvoboju s Češkoslovaško v Szczecinu dosegel na 100 metrov čas 10”2, na 200 metrov pa 20”9. Troskokaš Mal-herczyk je dosegel letošnjo drugo najboljšo daljino (16 m in 53 cm). V Sosgorniku bo imel Meconi tekmeca, s katerim ne bo tako lahko opravil, saj je ta zadnjič zagnal kroglo 18,24 m. V teh dneh je poljska reprezentanca kar z lahkoto premagala češkoslovaško reprezentanco, tako moško kot žensko. Moški so opravili s svojimi nasprotniki s 132:80, ženske pa z 58:47. Podajamo rezultate s tega dvoboja: ZENSKE 100 m: 1. Ciepla (P) 11"7, 2. Szyroka (P) 11 ”9, 3. Grymova (C) 12”, 4. Bubikova (C) 12”. 200 m: 1. Gerwin (P) 24”7, 2. Grymova (C) 24”8, 3. Rych-ter (P) 24”9, 4. Soldatova (Cl 25”2. 80 m ovire: 1.' Stolzova (C) 11”4. 2. Piatkowska (P) 11”4, 3. Zabrosova (C) 11”6. 800 m: 1. Kulhava (Č) 2’9”, 2. Walessek (P) 2’12”, 3. Zbi-Lovvska (P) 2’12”2, ,4. Kropa-cova (C) 2’14”. Kopje: 1. Zatopkova (č) 50,13, 2. Tubek (P) 46,60, 3. Steuerova (Č) 43,88, 4. Bohu-cinska (P) 43,87. Krogla: 1. Rusin (P) 14,82. 2. Matraskova (C) 14,38, 3. Jambrova (C) 14,17, 4. Kier- lewska (P) 13,23. Disk: 1. Rykowska (P) 50,54, 2. Mertova (C) 49,21, 3. Nem-cova (C) 48,96, 4. Mojkowna (P) 48,11. Višina: 1. Jozwiakowska (P) 1,64, 2. Popkova (C) 1,61, 3. Slezakova (C) 1,58, 4. Bara- r,owska (P) 1,55. Daljina: 1. Bibro (P) 6,07, 2, Krzesinska (P) 6,05, 3. Juresco-va (C) 5,33, 4. Fomenkova (C) 5,23. 4x100 m: 1. Poljska 46”4, 2. CSSR 47"3. MOŠKI 100 m: 1. Foik (P) 10”2, 2. Mandlik (C) 10”4, 3. Zielinskin (P) 10”5, 4. Mikluščak (C) 10”6. 200 m: 1. Foik (P) 20"9, 2. Mandlik (C) 21”, 3. Gierajevv-ski (P) 21 ”4, 4. Mikluščak (C) 21”6. 4C0 m: 1. Kowalski (P) 48”6, 2. Trousil (C) 47”, 3. Swatow- ski (P) 47”8, 4. Vania (C) 48”2. 800 m: 1. Baran (P) 1’48”2, 2. Odložil (C) 1’48”2, 3. Jilek (Č) 1’48"4, 4. Lipkowski (P) 1’49”2. 1500 m: 1. Salinger (č) 3’46”3, 2. Jochman (P) 3’46”6, 3. Faschingbauer (C) 3’47”7, 4. Boguszewicz (P) 3’47”9. 5000 m: 1. Zimmy (P) 14’13”8, 2. Jurek (C) 14’17”3, 3. Bohaty (P) 14'20”6, 4. Motyl (P) 14’41’4 10.000 m: 1. Ozog (P) 29’49”8, 2. Thomas (C) 29’50”, 3. Graef (C) 30’39”2, 4. Kierlewicz (P) 30’4O”2. 110 m ovire: 1. Muzyk (P) 14”5, 2. Bugala (P) 14”7, 3. Czecznam (C) 14”8, 4. Kur-fuerst (C) 14"9. 400 m ovire; 1. Makowski (P) 52”4, 2. Proške (P) 53”5, 3. Jareš (C) 54", 4. Kurfuerst (C) 56”2 3000 m Ovire: I. Krzyszko- wiak (P) 8’51"2, 2. Zhanial (C) 8'59”4, 3. Brlica (C) 9’01”8, 4. Szvviertnia (P) 9’03”8. 4x100 m: 1. Poljska 40"8, 2. CSSR 40”9. 4x400 m: 1. Poljska 3’12”5, 2. CSSR 3’12”7. Disk: 1. Piatkowski (P) 58,30, 2. Nemec (C) 53,64, 3. Begier (P) 52.90, 4. Cihak (C) 52,74. Kladivo: 1. Rut (P) 64,19, 2. Cieply (P) 62,58, 3. Matoušek (C) 62,42, 4. Malek (C) 59.98. Krogla: 1. Sosgornik (P) 18,24, 2. Kwiatkowski (P) 17,51, 3. Plihal (C) 16,97, 4. Filknam (C) 16,12. Kopje: 1. Sidlo (P) 76,28, 2. Vojtek (C) 70,76, 3. Macho«* na (P) 70,65, 4. Dusatko (^' 69,98. Troskok: 1. Malcherczyk (?j 16,53, 2. Szeczepanski (P) HM ' 3. Ka!ecky (C) 15,04, 4. VaV