rrrw ^m....» n !&*** [l-Li .M-Bl_jL.ji lL^gA...31. ■aaiBl ijLftJIl_i__LB AMERICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONI V Ha tiram) and Interaatiraa) Cirealatfra CLEVELAND; OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1960 SLOVCNlAN MORNING NfiWSPAPGR STEV. LIX — VOL. LIX. Renlabilnosl kmetskih Novi grobovi strojev v Jugoslaviji Harry G. Muholland Umrl je 71 let stari Harry G. . ----- [Muholland z Mayfield Rd. v la(lno glasilo KP razkriva, Oates Mills, rojen v Willough-i premnogokrat iz- by. Zaposlen je bil preko 40 let 1 kot prodajalec pri Cleveland News. Zapustil je ženo Abbie, roj. Hickey in "hčeri Mrs. Frank (Jane) Kaluža na Ivan Ave. in Betty Mahoney. Pogreb bo jutri ob desetih v cerkev sv. Fran- Poljski komunisti bi se Deževje v Kaliforniji radi zopei pobotali s katoliško Cerkvijo koriščajo nespametno in ^gospodarsko. ^Cleveland, O. — Z nobeno • varjo se jugoslovanski komu-‘SU zadnje čase toliko halo kot ! ne ba- o napredku v kmetij- ®tVU- Traktorji, motorji, kom.'01,8*3 V Mllls;2 ^ni. Posebni stroji, vse to kar | Mahon-MurPhy P0^' zavoda' 'L01 P° njivah, tako nam komu- nato na Kalvari’°- John Certalic Sinoči je po večletni bolezni umrl doma na 1090 E. 74 St-John Certalic- Zaposlen je bil pri New York Central R. R 40 let kot kovač. Star je bil 71 let in rojen v Stari vasi, fara Št. Jernej, od koder je prišel 1. 1905- Zapušča ženo Uršulo., ?1S^i opisujejo dela na orni (LL'Ip' Lanska zadnja številka oniunista” daje nekoliko dru-^acno sliko o tem napredku. tj;e.S -ie’ lako pravi list, da je se-t '!J. v Jugoslav j ii že 35,000 trak-Lr^ev in nad 2,000 kombajnov ^ a je bilo samo lani vložnih aakup traktorjev in drugih Poljedelskih strojev 22 bilijo-1 roieno Princ’ doma iz vasi Ru' r’ri'' mena, sinova Josepha in Johna Smole (v Huntington, W.V.), hčer Angelo Sebold, vnuka in pravnuka. Bil je član Društva Slovenec št- 1 SDZ in Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. SAN FRANCISCOM Calif. — Severno Kalifornijo je zajelo včeraj hudo deževje. V komaj 24 urah je padlo 8.4 palce dežja. Pri tem pričakujejo nov vihar, Zaradi gospodarskih težav se ki prihaja s Pacifika, je moral Gomulka odločiti i Preko 200 ljudi so morali spra-za novo pobotanje S Cer-1 viti na varno, ko je vodovje ogro-kvijo. Baje se je nedavno žilo njihove domove, sestal s kardinalom Wys-cynskim. VARŠAVA, Polj. — V januarju 1. 1958 sta se prvikrat sestala varšavski kardinal Wyscynski HRUSCEV IN NJEGOV GOST V DEBATI 0 MRZLI VOJNI Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je razpravljal v javni debati vprašanja mrzle vojne s predsednikom italijanske republike GroncKi-jem, ki je v Sovjetski zvezi na uradnem obisku. — Vprašanje Zah. Berlina zopet v ospredju. Iz Clevelanda in okolice Kdo je izgubil— | Nekaj denarja je bilo najdenega med St- Clair in Norwood Rd. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v Frank Mervar Dry V Squaw Valley, kjer se pri-! — Vprašanje Z,ah. Berlina zopet V ospredju. gleaning Store na 5372 St. Clair pravljajo na zimske olimpijske vccd r> ^ j um 'Ave- igre, je dežju sledu snežni me- MOSKVA, ZSSR. i redsedmk italijanske icpull ke g . ____ itež. za tekme pripravljene pro. ^ovanni Gronchi je tod na uradnem obisku v spremstvu j Društvo Danica št „ SDŽ ge SO bile pokvarjene, drevesa zunanjega ministra Rede. Smoči je priredil v italijanskem ima nocoj b 7.30 sej0 v navad, podrta. in komunistični voditelj Gumul- trudij0) da bi ohranili naprave ka in sklenila premirje. Dogo- (]°V d*narjev, toda “številne za-strU^ 80 izkoriščale poljedelske ^r°je neracijonalno in zato tu-1 negospod2rno”. Komunist trdl sledeče: ^ Traktorji bi morali delati v 20(f°S^aV^ Praviloma 160 do d dni, kajti traktorski delovni van stane 10,000 dinarjev. V °JVodini, žitnici Jugoslavije, so traktorji bili zaposleni po-^ r^čno samo 114 delovnih dni ^a cto. V Srbiji so pa zadruge, 1 s° vporabljale traktorje sa-0 po 23 dni na leto. Še slabše c lzkoriščanje traktorjev v Ma-in Bosni in HMcego-ni. Ne dosega povprečja niti Stadni na leto. . ® nujši je položaj s kombaj-Ijo •' 50 bili kombajni rab- lani Term samo po 9-29 delovnih dni. 11 Primerno so tudi poželi ^aMe količine žita. So bili g 1,11 ‘jni, ki so poželi samo po ^Vagonov pšenice. Ako je požel ^f^onov, je bjj0 nekaj izred-^ ^a- Seveda so bili temu pri-str°ški za žetev- Ciin ?° Se med 23,000 dinarjev žit- i na vagon pojetega m'1' ^ako se da razumeti na Zal °r "umno” gospodarstvo trakruSe v Prijedoru v Bosni: s bari t^ern i6 zaslužila nekaj ten ’^’OOO dinarjev, 54% od bior i&li 1,251>000 uinarjev je pa tr„, 3 a Porabiti za — popravilo ^ktorja! bTehS° .^onaun*stično bahanje o naš a^zaciji kmetijstva se na-l0.a Sarno na nekaj rdečih ve-Ure°SeSteV’ So res noodorno še k°ka' ^orda se z njimi kosa Samoa-a. zadruga. Vse to so pa sJikg. lzieme od pravila, kot ga ]0 številke iz Komunista. uteSnejo pre-8lb atomsko bombo Part V8a^ ^as vladnihIZ- Fr' ~ P° vesteh iz Za pr , kr°gov so vse priprave slal Hrusccv v resnem Kitajski. i °"1'' . | Položaj, ki je bil spreme- PEIPING, Kit. — Portugalci njen z vojno, more biti na splo-bili v sesnajstem stoletju gno predrugačen edino z voj-ena prvih pomorskih sil na sve- no tu. V njihovih rokah je bila pot ska okoli južne Afrike v Indijo in dalje na Kitajsko in Japonsko. Tedaj so na malem otočku Macao postavili svoje oporišče za trgovino s Kitajsko. To je tekom naslednjih stoletij postalo središče vse zahodne trgovine s Kitajsko, Rdeči v Južni Ameriki dobili nove smernice . Češko-Slovaška in Polj-ne bosta menjali svojih meja. Oni sta naši. zaveznici. Molitve niso dovolj. Vprašanj se moramo lotiti stvarno. Adenauer se ne strinja, toda kdo vpraša Adenauerja za mnenje . . je razlagal Hruščev dokler mu ni te vloge prevzel Predsedniku Italije in njegovim ' 35 milj gostorn- Nato ga 3e povabil, naj vstopi v komunistično stranko-Isto je storil z zunanjim ministrom Pello. Ta ga je povabil, naj raj še on stopi v krščansko Hruščev je nato na Posrečilo se mu je! CLEVELAND, O. — Ropar je ustavil 24 let starega policista, ko se je ob 3:15 v nedeljo zjutraj vračal z večerje Marine Corpia, katerega rezervni član je, na E. 9. St. v bližini Memorial Shoreway. Prisilil ga je, da ga je peljal proti pristanišču, kjer mu je napadeni moral izročiti denarnico. Ropar je denar, $40, vzel, nato pa denarnico vrgel v avto. Ko se je napadalec, ki je bil oborožen z nožem, malo oddaljil, je policist streljal nanj dvakrat z revolverjem, pa obakrat zgrešil. Izgleda, da je to roparja razdražilo, da se je vrnil in policaja udaril po glavi, da je padel v nezavest. Nekdo, ki ga je zapazil tam, je obvestil policijo, ki je pobitega policaja Thomasa R. Farmarja, odpeljala v bolnišnico. angleški Hong Kong, dalje proti vzhodu pa obali južne Kitajske. Portugalska kolonija Macao obstoja iz enega večjega otoka in treh manjših. Skupno meri demokracjo. nruscev je celo ozemlje nekaj nad 6 kv. vPrašal- čišava zastava -ie milj, živi pa na njem okoli če- Llini: Italijanska ali sovjetska? trt milijona ljudi. Trgovina in Kdo v0CIi? vodi Sovjetija, se obrt sta zastali, tako kolonija ni- vendar ne more priključiti Huma pravega gosporarskega ob- liji- Stanka. Vanjo beže vedno nove1 V tej debati je Gronchi dejal, skupine iz rdeče Kitajske, ki jim da oni idej in nazorov ne pro-uspe uiti rdečim pomorskim dajo kot salame-stražam. | Pred to javno debato v itali- Počasi je vsa reč začela Portu- janskem poslaništvu so se itali-galcem presedati in baje so pri- janski gostje nzgovarjali s pravljeni Macao vrniti Kitajski. Hruščevim na tajnih sestankih. Tako naj bi namignila portu- jedro razgovorov se je vrtelo galska delegacija iz Macao, ki je vprašanj mrzle vojne, bila nedavno v Peipingu. Uspehi v raketah V Ozadju nove borbenosti WASHINGTON. D.C. — Dr-žavni tajnik Hjerter je dejal časnikarjem na tiskovni konferen- CLEVELAND, O. - Požar, kM- *> j8 v <“*«“ ™vih Mht.eV je pognal 34 družin iz njihovih ,za končanje er ms ega vpraša stanovanj, z vključno 30 otroci,'n3a sovjetski uspe na P° ju v Rosesheer stanovanjskih hišah raket. Herter je pripomni , c na 3756 W. 255. St., je povzročil Hruščev s svojimi zahtevami še okoli $75,000 škode.’ |ni prelomil dogovora v Camp Požar naj bi bili zanetili otro- David preteklo jesen- Pri tein ci, ki so se igrali z žveplenkami.1 ga je posvaril, da bo svojo ob Močan veter je bil kriv, da se je ljubo prelomil, če pojde lastno požar naglo razširil nad celim pot v osnovnih pogledih nem-poslopjem kljub naporom gasil- škega vprašanja po sestanku cev da bi ga zadušili. Okoli 80 ' na vrhu v prihodnjem maju- Požar povzročil veliko škodo na Zahodni strani gasilcev se je mučilo poldrugo uro, predno so ogenj pogasili. Hruščev je v zadnjem času ponovno zagrozil, da bo ZSSR podpisala z Vzhod. Nemčijo lo- Železniška nesreča v čile zahtevala 25 mrtvih Samo Štiri bolezni pov- Čeno mirovno pogodbo, če ne bo zročajo največ smrtnih slučajev WASHINGTON, D. C. — Federalna služba za javno zdravje je objavola statistiko o smrtnih slučajih za 1. 1958. Iz statistike prišlo v nemškem vprašanju do sporazuma na sestanku na vrhu Podobno izjavo so dali vodniki satelitskih držav po zasedanju v Varšavi. Herter je poudarjal, da bo sestanek na vrhu prekratek, da Naročeno jim je bilo, naj Ei-senhowerjcv obisk bojkotirajo. WASHINGTON, D. C. — Komunistične javne in podtalne organizacije v posameznih državah Južne Amerike so lanskega decembra dobile nalog, naj se pripravijo na to, da bodo sprejemale Eisenhowerja, ako bo treba tako, kot so sprejemale podpredsednike Nixona, to je z bučnimi demonstracijami in nemiri, Argentinska vlada je to ž,e vpoštevala in napravila za Ei-senhowerjev ob'sk tak program, da se naš predsednik ne bo preveč kazal po ulicah. Ogledal si bo lahko tudi take kraje, ki niso pregosto naseljeni. Med tem so komunistične organizacije dobile nov nalog: nič več ni treba pripravljati demonstracij in neredov, priprave naj gredo v drugo smer; Eisenhow-erjevemu obisku naj javnost posveti čim manj pozornosti! Torej neke vrste bojkot obiska! Koliko bo to navodilo zaleglo pri znani radovednosti v dežeiah Latinske Amerike, je seveda Jrugo vprašanje. —----o----- Voznik busa pomagal izsledili razbojnika CLEVELAND, O. — Charlesa Murraya, voznika busa, so pred tednom oropali v bližini E. 105 St- Ko sta se v nedeljo zjutraj nekako na istem prostoru pojavila v njegovem busu zopet dva lopova, ju je spoznal kot roparja in ju začel obdelovati z nožem, ko sta hotela od njega denar. Lopovoma se je posrečilo pobegniti, toda Murray je enega pošteno porezal po obrazu. Ko je ta nato prišel iskat pomoč v St. Luke’s bolnišnico, je padel Mrs. Elizabeth Papeš s 7816 Union Ave. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 244. Obiski so dovoljeni. Rojenice— Mr. in Mrs. Robert Porter v Willowick, Ohio, se je rodila hčerkica-prvorojenka. S tem je postala Mrs. Frances Sokach na 21650 Ivan Ave. prvič stara mati- Čestitamo! Rokoborba— V četrtek ob 8:30 bo v Cleveland Areni zanimiv nastop ro-• koborcev. Nastopil bo nekdanji prvak ZDA Angelo Poffo iz Chicaga proti Yukon Eriču iz Fairbanks v Aljaski. Sejo— Podružnica št. 10 SŽZ ima no coj ob sedmih v SD na Holmes Ave. sejo. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Cigoj, 19704 Mufi-koka Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in cvetlice. Krasen uspeh— “Večer narodn h in umetnih plesov” plesne skupine “Kres” preteklo soboto zvečer pri Sv. Vidu je bil izredno lepo ob!skan, spored lepo pripravljen in izveden. Prirediteljem čestitamo!- Predstavniški dom za nov zakon o pomoči šolam WASHINGTON, D. C. — Kot smo poročali, je senat sklenil nov zakon o podpiranju šol po federacji, ki je pa tak, da ga bo predsednik Eisenhower gotovo vetiral, kajti v zakonu je predvidena prevelika obremenitev federalnih financ. Voditeljil demokratskih kongresnikov se zato senatnega zakonskega predloga nič ne veselijo. Neutegoma so sklicali sestanek vodilnih demokratskih kongresnikov in sklenili, da naredijo svoj zakonski osnutek: tekom treh let naj federacija podpira samo zidavo novih šol, kar bi stalo $975 milijonov. Senatni zakon predvideva iste izdatke kar v dveh letih. Vanj so namreč vključene tudi pod- LiS.ŽrSZLTČZ »i mogel rešiti eelo.no nemško vprašanje. Po njegovem ko tr, SANTIAGO, Čile. — Vlak ru- nesreč. | ba ° tem razPravl-latl na nov;b darske družbe, ki je vozil usluž- i Prometne nesreče so si šele sestankill in posvetih zunanji . bence in člane njihovih družin,'zadnja leta priborila to ‘“častno rrdrdstrov sd' se je iztiril in se prevrnil kakih 1 mesto.” Odstotek smrtnih slu-' ^ nadaljnem razgovoru s čas- 39 čevljev globoko s tira. Okoli čajev pa pada. Dočim je J. 1957 nikarji je Herter dejal, da bo 25 oseb je bilo mrtvih, 50 pa ra-'znašal še 9.6 na 1,000, znaša za morala biti vključena v vsak njenih. 1. 1958. samo 9.5, to se pravi let- sporazum o končanju preskuša- Nesreča se je dogodlia na ne- no odmre sedaj nekaj manj kot nja atomskega orožja tudi rde- kem ostrem ovinku. en odstotek prebivalstva. jča Kitajska. „ .. .. , . . pore za učiteljske place. O tem Policija upa, da ima v rokah H . , , • 7 , . , , , ... federalna administracija ravfio roparja, ki sta v teku zadnjih node nj. vecjetj tednov izvedla celo vrsto ropov kongresniki‘upajo, da bo nji-voznikov mestnih busov. hov zakonski osnutek našel mi- lost v predsednikovih očeh in da ne bo vetiran. Upajo, da bo v predstavniškem domu novi zakon izglasovan v nekaj tednih. Ujeli so radarski signal iz solnčne bližine PALO ALTO, Calif. — Stanford univerza ima poseben laboratorij za radarsko astronomijo. V laboratoriju so lansko spomlad vrnili na zemljo pravi signali, so jih preskušali in kontrolirali poskusili ustvariti radijsko zve-[celega pol leta. šele jeseni so zo s sončno bližino. |bili prepričani, da so res ustva- Usmerili so proti soncu moč- rili zvezo s solnčno okolico, ne radarske signale, ki so se po | Ta uspeh nima zaenkrat no-dobrih 16 minutah vrnili na benega praktičnega pomena, ni-Zemljo. Da je pot trajala tako ma pomena tudi za narodno o-dolgo, ni čudno, kajti solnce je hrambo. Morda ga bo pa kdaj 400-krat dalj 0d zemlje kot luna. | imel, zato univerza -sistematično Ker se niso zanesli, ali so se nadaljuje s svojimi poskusi. * Ameriška Domovina .........n.. ^ 6117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week la July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ^ggW83 No. 27 lues., Feb- 9, 1960 Delavske unije in jesenske volitve Unije AFL-CIO se že sedaj močno zanimajo za jesenske volitve. Ne morda zato, ker jih mika politika, ampak radi tega, ker ne morejo pozabiti, kako je Kongres v lanskem zasedanju izglasoval novi delavsko zakon. Zmeraj jim bdi pred očmi zveza med južnimi konservativnimi demokrati in republikanci, ki jim je vse kaj drugega kot naklonjena. Ravno zato bi sedaj radi prekucnili vse tiste kandidate, ki so zadnjič glasovali proti unijskim interesom, pa naj pripadajo katerikoli od obeh strank. V tem tiči en razlog za njihovo zanimanje za jesenske volitve. Drug razlog je v zgodovini AFL-CIO gibanja. Predno sta se obe organizaciji združili v eno, je imela vsaka svoje stališče do političnih strank. AFL unije so načeloma odklanjale vsako vezavo s kako politično stranko, svetovale so svojim članom, naj volijo sedaj demokratskega, sedaj republikanskega kandidata, kakor je bil pač kandidat vnet za delavske težnje. CIO je imela zmeraj zelo tesne zveze z demokrati in irala na demokratskih konvencijah navadno zelo veliko zakulisno vlogo. Noben demokratski kandidat se ni hotel z njo prepirati, samo južni demokratje so si lahko dovolili kaj takega. Na jugu je namreč unijsko gibanje tudi tam zelo slabo razvito, kjer se je sploh še moglo uveljaviti. Ko sta se obe zvezi združili, je seveda vsaka ostala pri svojih mislih. Zato je bil v glavnem odboru AFL-CIO zmeraj velik boj, kaj naj unije delajo med volitvami. Navadno so našli kompromis, da so priporočali vsem unijam, naj podpirajo demokratske kandidate, izjemoma tudi republikanske. Ta tradicijonalni spor bo prišel tudi letos do veljave. AFL trdi, da je ravno glasovanje o lanskem unijskem zakonu pokazaio'pravilnost njenega stališča, CIO se temu stališču noče priključiti. Zaenkrat so se sporazumeli samo tako daleč, da bodo priporočali republikanske kandidate samo takrat, kadar so kandidatje res delali za unijsko korist. Demokrate bodo pa priporočali takrat, kadar kandidat ni dejansko nastopal svoražno proti unijam. V vrstah AFL-CIO vodstva prevladuje zaenkrat sovražnost do političnih strank kot takih. To že dela skrbi posameznim kandidatom. Poznavalci razmer trdijo, da AFL-CIO hoče ravno to doseči. Vodstvo misli, da bodo zaskrbljeni kandidatje posebno kongresniki, skušali do junija pridobiti simpatije organiziranega delavstva za ta način, da bodo izglasovali vsej nekaj zakonov, ki jih želi imeti organizirano delavstvo. V tej domnevi tiči verjetno precej resnice. Več jo bomo zvedeli v prvi polovici februarja. Izvršilni odbor AFL-CIO je začel včeraj s svojimi sejami na Miami Beach v Floridi. Tam bodo govorili tudi o volitvah in se skušali poravnati na skupen nastop. Formalno ne bodo o volitvah sklenili ničesar, potek debate bo pa pokazal, kaj smejo upati posamezni kandidatje od organiziranega delavstva. Vera in politika v Izraelu Izraelska republika je sicer moderna demokratična država, ki je v njej vlada odgovorna svobodno izvoljenemu parlamentu, toda ustava ni nobena zapreka, da ne bi tam igrala vera še zelo veliko vlogo, ne morda samo po tradiciji, ampak tudi po razmerju političnih sil v parlamentu. V parlamentu, ki šteje 120 poslancev, imajo sicer tri so-cijalistične stranke malo številčno večino, toda predsednik Ben-Gurion je rajše prevzel v vlado še pravoverno stranko Narodne verske fronte, ki ima za seboj komaj desetino volivcev in dobrih 10 poslancev. Dal ji je prednost pred malimi naprednimi strankami; vpošteva namreč, da uživajo verski nazori Narodne, verske fronte velike simpatije tudi pri .pristaših drugih strank. Zato se verski vpliv pozna v izraelskem javnem življe-n u na vsakem koraku. Gostilne so morale plačati kazen, ker so prodajale svinjsko meso. V sobotah ni ne koncertov, ne gledaliških predstav, ne kinematografskih predstav. Vlaki in avtobusi so v sobotah brez posla. Otrok judovskih staršev, ki so se dali poročiti samo civilno, ne smatrajo za judovske rojake. Vojaki imajo pravico do hrane, pripravljene po predpisih judovske vere. Vlada se skuša izogniti vsem sporom v verskem vprašanju. Socijalistične stranke smatrajo judovske verske predpise za tradicijo, ki je oblečena v verske zakone in ki bodo počasi sami po sebi obledeli in zgubili svoj vpliv na narodno življenje. Zato jih javna uprava tolerira, kjer pa ne gre drugače, pa tudi vpošteva. Zato ni tam ničesar nenormalnega za prebivalstvo, ako počiva v sobotah promet, zato se pa vršijo športne tekme. Izraelski parlament se mora zmeraj ozirati na dejanski položaj, ko glasuje o zakonih. Gleda, da jih kolikor mogoče prikroji judovskim verskim predpisom, da ne izzove nepotrebnega razburjanja v javnosti. Zakoni kočljive vsebine ne pridejo v debato, rajše vporabljajo stare predpise, ki izvirajo še iz časov, ko je Anglija upravljala deželo. Če človek pomisli na vpliv, ki ga ima judovska vera na politiko v Izraelu, se mu zdi malo čudno, zakaj hočejo nekateri prenapeteži pri nas napraviti celo iz običajne verske pripadnosti politično vprašanje. Naj gredo študirat vpliv vere na politiko v Izrael, da bodo hitro ugotovili, da nimajo pri nas verske skupnosti prav nobenega vpliva na politiko. Počemu torej mešati versko pripadnost v politiko in jo celo smatrati kot oviro pri vporabljanju ustavno zajamčenih političnih pravic? - -------— - W.W « .w^.w v w m .w w W VW WW-W W! j BESEDA IZ NARODA j Zlata poroka slov. para v Korih Chicago North Chica, 111. — V nedeljo 31. januarja, sta praznovala splošno poznana Mr. in Mrs. Mar. tin župec z 1044 Wadswatfh Ave. zlato poroko. V cerkvi Matere Božje je bila darovana zahvalna sv. maša, ki jo je opravil župnik č. g. Hitti. V isti cerkvi je zlatoporočenca poročil 30. januarja 1910 pok. č. g Plevnik Slavljenec je doma z Iga pri Ljubljani, njegova soproga pa z Blatne Brezovice pri Vrhniki Pri njenih se je reklo po domače pri Joškovih, pisali so se pa Mušič. Zakoncema se je rodilo sedem sinov, katerih eden pa je umrl že v zgodnji mladosti. Ostali so vsi živi in žive s svojimi družinami v naselbini. Sinovi, snahe, vnuki in vnukinje so zlatoporočencema pripravili slovesen obeh v Slov. nar. domu. Zbrali so se sosedje, sorodniki in prijatelji, da zlati par počaste in mu izrazijo svoje želje za bodoče. Bog vaju, draga zlatoporočenca, ohrani še dolgo let! A. D. Samostojni koncert -pevke June Price Pevski zbor Triglav Cleveland, O. — Lansko leto je imel zbor Triglav maškeradno veselico, kjer je bilo precej smeha in veselja. Posebno so nas presenetili fantje in dekleta iz bele Ljubljane — Euclida, pa tudi domačini z zahodne strani mesta. Tudi letos se je zbor odločil za prireditev veselice. Za njo si je izbral 27. februar. Veselica 1 bo v Slov. domu na 6818 Denison Ave. Na njo vabimo rojake in rojakinje od blizu in daleč. Igrali bodo Grabnarjevi fantje. I Nastopile bodo zopet maske. Najboljše bodo dobile nagrade, j Slovenci se radi držimo sta-! rih navad, pustni običaji so nam posebno všeč, vsaj kar zadeva mladi svet! Lahko bi bili nastopi ob takih priložnostih še veliko lepši, če bi se odzvalo vabilu več ljudi. Zbor Triglav ima redno le po en koncert na leto, gledati mora, da si z raznimi drugimi prireditvami pomaga do sredstev, ki jih potrebuje za redno delo. fina od teh je veselica 27. februarja, na kateri bodo nastopile maske. Pridite, ne bo vam žal. Vi boste imeli prijeten večer, poln smeha in veselja, Triglav pa bo malo napolnil svojo blagajno! Začetek veselice je ob osmih. Vsi prisrčno vabljeni! A. Jesenko. Novi darovi za cerkev v Toronto Cleveland, O. — V zadnjem času je zopet prispevalo več rojakov za novo slovensko cerkev v kanadskem Torontu. Mr. in Mrs. Joseph Perusek sta darovala $15, Domen Blatnik, Mrs. Frances Petrich in Mrs. Mary Kalister vsak po $5, Mrs. Pavla Lozar $3. Skupno torej $33. Vsi imenovani so iz Clevelanda in vsi so že v pokoju. Cleveland, O. — V nedeljo, 28. AH ne bi bilo lepo, če bi se februarja, ob štirih popoldne bo spomnili nove cerkve tudi tisti, znana in prriljubljena pevka, ki še redno delajo in služijo, mezzosopram, June Price, poda- žalostni so spomini na prve na-la koncert v Slovenskem Narod-: seljence v Ameriki in Kanadi, ki nem domu na St. Clair Ave. [niso imeli ne svojih slovenskih Za ta koncert si je June Price 1 duhovnikov ne cerkva. Posledi-izbrala zelo pisan spored pesmi, i ce teh razmer so civilni pogrebi, Program bo vseboval klasične in smrti brez duhovnika in posled-umetne pesmi, nemške in itali- njih tolažil vere. To se bo dejanske operne arije, slovenske 1 gajalo tudi z novimi naseljenci, narodne in ljudske pesmi, ter več ako ne bodo imeli svojih duhov | K sodobnim svetovnim problemom znanih angleških. June Price je zvesta članica pevskega zbora Glasbene Matice ter je bila glavna solistinja nikov in svojih crkva vsaj v večjih slovenskih naseljih. Veliko dobro delo stori vsakdo, ki pomaga pri ustanavljanju slo- v mnogih predstavah tega dru- venske župnije in pri gradnji slo-štva, posebno nepozabna kot za- venske cerkve. peljieva ciganka v glavni vlogi opere Carmen. Mnogokrat je nastopala s petjem na raznih programih, koncertih in ban-katih, kjerkoli je pela, je žela buren aplavz in priznanje. Pridobila si je veliko število poslušalcev s svojim krasnim glasom in koncert, ki ga je podala januarja leta 1954 je bil sijajen uspeh. Vera Slejko, talentirana piani-stinja, bo spremljala pevko na tem bogatem programu. Vsem ljubiteljem lepega petja obisk koncerta toplo priporočam. Vstopnice isi rezervirajte v O-ražemovi slaščičarni. So po $1.50 in $1.00. Prijateljica. — V Združenih državah pridelajo farmarji več živalske in rastlinske maščobe, kot jo moremo doma porabiti, Marija, nebeška mati, bo vsem darovalcem njihovo pomoč bogato poplačala, saj še zemska mati ne pozabi svojih otrok, kako jih bo šele nebeška. Vsem darovalcem in darovalkam iskreni Bog :plačaj! Jakob Resnik. Sv, Lovrenc pri Veliki Loki prosi pomoči Hlcveland, O. — , župnik č. g. p r e a c je pisal pismo, v katerem med drugim pravi tudi tole: “Največ skrbi mi dela popravilo zvonika naše farne cerkve. Zvonik je treba nuj. no popraviti, ker se je ves del naci .zvonovi že nevarno nagnil v smeri Malega Vidma. Vseh šest let, kar sem tukaj, sem za popravilo spravljal skupaj denar, ki sem ga dobil za prodajo lesa in za prodane parcele v Razburah. Razmerje med Vzhodom in Zahodom se v glavnem ni dosti spremenilo, komunistični in svo-dni svet čakata v duhu “dobrega sosedstva” na razgovore na vrhu v sredi prihodnjega maja v Parizu. Obadva skušata svoj položaj za to važno posvetovanje čim bolj okrepiti in utrditi. Nikita Hmščev se je bahal, da je sovjetska vojaška moč prva na svetu in da ji ni nihče kos, da zato lahko del moštva odpusti. Podobno izjavo je dal Tako sem nabavil pločevino za streho zvonika, kar me stane toliko, da sem izčrpal vso blagajno. Vse ostrešje nad zvonovi bo moralo biti novo. Dobil sem sečno dovoljenje, da smo lahko posekali v cerkvenem gozdu 60 kub. m. smrekovega lesa. Od tega sem dal na žago polovico, drugo bo pa za trame in odre. Na žagi bom moral plačati okrog 84,000 din, gozdna taksa je pa okrog 220,000 din, skupaj okrog 300,000 din. Te vsote pri najboljši volji ne morem spraviti skupaj. Ljudje tukaj nimajo denarja. Tisti pa, ki kaj ima, ne bo dal ničesar, če hočemo zvonik popraviti, da se nam ne podre, potrebujemo nujno pomoč. Zato Vas lepo prosim, če bi mogli med našimi farani to nujno zadevo priporočiti, da bi po svojih močeh kaj žrtvovali za popravilo.” Toliko nam pove zelo zgovorno župnikovo pismo. Ne bodimo gluhi za tako nujno prošnjo. Saj gre za cerkev, v kateri smo bili krščeni, v kateri smo tolikokrat molili in na katero nas veže toliko lepih spominov. Ne smemo pustiti, da hi morali utihniti zvonovi, katerih milo zvonenje 'Smo tolikokrat poslušali in morda upamo, da jih bomo mogli še kdaj slišati. Župljani St. Lov renca pri Veliki LokH NAŠA cerkev je potrebna popravila; pokažimo torej'/ da je še vedno naša. Vse darove za popravilo cerkve sprejemajo: Rose Fritz 881 Montford Road, Cleveland Heights 21, Ohio Frank Kovačič 22294 Arms Ave., Euclid 23. Ohio Tel. RE 1-6574. Anna Kresevic 10208 Gay Ave. BR 1-0762. -------o------- Avstralija v stiski za vodo Na avstralski celini je čedalje manj vode. Mnoge kmetije so dolžne zahvalo za razvoj in u-speh v preteklosti predvsem ar-teškim studencem, ki so oskrbovali z Vodo skoraj tretjino obdelane površine. Zadnja leta pa dajejo ti studenci čedalje manj vode. štiri desetine takih vodnih virov v nekaterih pokrajinah, na primer v Queenslandu, je povsem usahnilo. V vseh avstralskih pokrajinah dajejo arteški studanci od začetka našega stoletja iz leta v leto manj vode. Tako so na primer dajali v eni izmed kmetijskih pokrajin še leta 1910 okoli 500 milijonov litrov vode dnevno, zdaj pa le še po 280 milijonov. V pokrajini Queensland so dali arteški studenci leta 1941 okoli 3355 milijonov galon vode, zdaj pa je v vsej Avstraliji pridobijo iz tega vira komaj za spoznanje več. Poslovna krinka V telefonskih celicah nekega' pariškega nočnega zabavišča sc montirali magnetofonske trakove, ki se avtomatično vključijo ip reproducirajo tipkanje pisalnih strojev in hripav moški glas. Zena, ki ji mož ponoči telefonira iz tega zabavišča, dobi vtis, da se ji oglaša iz pisarne . . tudi predsednik Združenih držav Eisenhower. Po njegovih besedah in po besedah njegovih vojaških sodelavcev so Združene države še vedno prva vojaška in gospodarska sila na svetu in hočejo to tudi ostati. Izjave iz Moskve in Washing-tona so sprožile živahno debato po vsem svetu o vojaški^pioči obeh svetovnih blokov- Večina proučevalcev je na stališču, da sta si oba močno blizu, da pa je svobodni svet kljub svoji neorganiziranosti še vedno močnejši in bi v slučaju vojne le odnesel zmago. V Kongresu Združenih držav vodijo natančno preiskavo o vojaški moči obeh taborov in poudarjaj o zahtevo po novem naporu v oboroževalni tekmi. Predsednik Eisenhower je cb vsem tem ostal miren. Tudi v Londonu, Parizu in Bonnu se ne vznemirjajo dosti. V vojne dejansko trenutno ne verjame nihče, čeprav tudi nihče ne verjame pomirljivim besedam Hru-ščeva. * Združene države spoznavajo, da bodo morale opremiti svoje zaveznike z atomskim orožjem, če hočejo okrepiti obrambo svobodne Evrope. Eisenhower je napovedal spremembo zadevnega zakona- * *4: Da bodo razgovori in pogajanja v Parizu v maju trda, se kaže po neuspehu razgovorov v Washingtonu o ureditvi sovjetskega dolga iz druge svetovne vojne na temelju ameriškega zakona o “posojanju in najemanju”. Zaradi sovjetske nepopustljivosti so bili razgovori prekinjeni, ker ni bilo nobenih iz-gledov na kak uspeh. Nič boljše ne potekajo razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja med Ameriko, Anglijo in Sovjetijo v švicarski Ženevi. Tudi tam je prišlo do zastoja. Sovjeti odklanjajo vsako trdno jamstvo in mednarodno nadzorstvo trdeč, da mora biti dogovor sklenjen na te melju medsebojnega zaupanja. Tega zaupanja dejansko nikjer ni! * Predsednik Eisenhower se pripravlja na obisk v Latinski Ameriki. Ustavil se bo v Braziliji, Argentini, Cileju in Urugvaju- Predsednik ZSSR K. Vo-rošilov je bil pravkar z velikim spremstvom sovjetskih odličnikov na obisku v Indiji. Nehru se je potrudil, da bi bil Rus prav tako navdušeno sprejet, kot je bil Ike, vendar mu to ni uspelo. Vorošilov je s svojim spremstvom odšel iz Indije preko Nepala domov. Med tem se pripravlja na pot v Indijo sam Nikita Klruščev. V Indiji se bo ustavil bolj mimogrede, glavni cilj njegove poti je Indonezija, ki je podobno kot Indija v precej ostrem sporu z rdečo Kitajsko. Hruščev hoče s svojim o-biskom v južni Aziji popraviti škodo, ki jo je komunistični stvari povzročila rdeča Kitajska s svojim nasiljem v Tibetu, mejnim sporom z Indijo in oblastno-izzivalnim nas topom proti Indoneziji v vprašanju o-mejitve trgovine kitajskih državljanov na indonezijskem podeželju. Tudi rdeča Kitajska sama je začela v zadnjih tednih kazati malo prijaznejši obraz. Z Burmo je sklenila dogovor o delni ureditvi meje in nenapadalno pogodbo za 10 let- Tudi Indonezijo skuša pomiriti, ko izjavlja, da je pripravljena sprejeti vse1 kitajske izseljence, ki se žele vrniti domov. Doslej se jih je oglasilo še zelo malo. * Vojaško-obrambna pogodba; Združenih držav in Japonske je razburila tako Moskvo kot Pei* ping. Oba sta začela Japonce resno “svariti”, naj pogodbe ne potrdijo. Vlada je ta “svarila” odločno zavrnila kot vmešava-nje v njene domače zadeve in predložila novo pogodbo parlamentu, ki jo bo nemara brez posebnih težav po malo ostrejši debati odobril. * Alžirska kriza je držala v napetosti nad en teden ne samo Francijo, ampak ves svobodni svet. De Gaullu se je končno z odločno roko posrečilo pritisniti uporne francoske koloniste v Alžiriji k predaji brez prelivanja krvi. Svobodni svet je bil rešen nevarne krize, ki bi nastala, če bi prišlo v Franciji do državljanske vojne-De Gaullova zmaga je utrdila njegov položaj v dežleli in morda le odprla pot k rešitvi alžirskega vprašanja in h končni obnovi francoske moči v Evropi. Ugled Francije na zunaj , naj bi povečala za sredo tega meseca napovedana eksplozija prve francoske atomske bombe-* Na Srednjem vzhodu je prišlo pretekli teden do spopadov med Izraelci in Arabci na sirij sko-izraelski meji. Napetost med o-bema narodoma je narasla in Kairo je začel govoriti o trenutku “obračuna, ki prihaja”. Bojevitost Naserja je bolj navidezna. V vojaškem pogledu njegova Združena arabska republika kljub desetkrat večjemu številu prebivalstva Izraelu n’ kos. Izrael se zaveda svoje vojaške moči in je predložil Egipta neposredne razgovore za ureditev mejnih sporov. Izrael jt! prav posebno nejevoljen zaradi zapore sueškega prekopa izraelskim ladjam in blagu, ki j° Naser izvaja v nasprotju z mednarodnimi dogovori. Nove nemire napovedujejo v Iraku, kjer se gen. Kasem naslanja vedno bolj na levico, k' mu edina nudi podporo. Vse °' stale skupine so se mu odtujil in prešle v bolj ali manj vidnc opozicijo proti njegovi levičar' ski politični smeri... * V Tunisu so zborovali z£!' stopniki afriških narodov ^ plemen ter zahtevali brezpog°j' no osvoboditev črnega kontinenta. Obljubili so pomoč ^ žirskemu “osvobodilnemu gi*53’ n ju” in protestirali proti nap0' vedanemu preskusu francosk0 atomske bombe v Sahari. K0’1' greš je pokazal, da med vodniki nacionalističnih gibanj v raznih delih črne Afrike ni Pr^' ve sloge. Vsakdo vleče v sv°j0 smer in namesto večjih zvenih držav se utegne kontinen zdrobiti v vrsto malih državi0’ ki bodo gospodarski in kultu1 ni napredek bolj ovirale kot P0' speševale. * Predsednik angleške vlad0 Macmillan je žle obiskal pred^0 Afrike, ki so povezani z Velik1’ Britanijo, da bi ugotovil razp0 .oženje domačinov in se pobu2 seznanil z razmerami. V Južn0^ afriški uniji je obsodil oolitiko tamkajšnje vlade ce 1 da ni v soglasju z današnji 1 časom in njegovimi načeli-Anglija se pripravlja na P° [itični umik iz Afrike, da bi šila tam vsaj del svojih goSP _ darskih koristi. Nigerija bo P0^ stala neodvisna država letos oktobru, prej ali slej ji bo a ( dila tudi Kenija na vzho 11 obali. ^ Belgijci so obljubili ^ -e, neodvisnost s koncem letosw ga junija. indijski državi roti Volitve v inaijsKi arz»v* rala so pokazale, da Indij9 ^ našla uspešnega sredstva Pr komunizmu. Nacionalistična v sla ne vlečejo, kjer so sod razmere le preveč obupne. /lllERI$K/l DOMOVim/l ■,% mm- e r i c/i< m— home1 AMCRICAN IN SPIRIT POMIGN IN UNGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPANR Iz slovenskega Toronta Neobhodno sredstvo za pravilno orientacijo vprašanje tiskane besede do-*va v teh letih nov pomen. Tisk ^ več poglavitno sredstvo, po aterem se v, družbi širijo novi-in ideje, široke množice Iju-1 sprejemajo informacije, ide-in zabavna sredstva po drugi P°ii. po radio aparatih in preko e evizije. Ta sredstva so lagod-ne^a: človek stopi v neposredni s 1 2 njimi že s tem, da zavrti gumb, pa sliši poročila (po radio ^Prejemniku) ali celo vidi poro-^evalca, pa |e slike glavnih pri- 0r°v in ljudi, ki so sredi teh dogodkov. Kakršna koli je že prednost * novih sredstev, tiskana bese-v časopisu še vedno ohranja V°J Pomen. Mogoče jo je pono-.Pregledati, natančneje pre-premisliti, pa zraven še raviti neko, čeprav še tako r°bno, duševno delo. Pri bra-lu nismo le nagibni, pasivni po-usalci ali gledalci, ampak vsaj a 0 “prebiramo” in nabiramo 1^.*’ ^ nam jih tisk posreduje. v vlsk ^orej ostane slej ko prej i^Z^n Za ljudi, tudi vsakodnevni ^ odenski tisk, ki je le malo anj bežnega značaja kot sta ra-oh° ^ televizija- Toliko bolj ve^* SV°-’ Pomen kujlga. ki Je pr. no ~~ ne le za nekaj dni — 1 roki, pa zato vedno iz nje vJ* 3?rno> če je res dobra, polna vsebme. Kdor hoče imeti dostop do kaj j a!V be2nega, kot je to, kar nam S1ne mimo ušes ali oči, bo še aPrei posegal po tisku. osebno bo tisk ostal nujna ° reba katoličana, .ki hoče dobi-^a 1 ne le čim bolj pisane no- že^e 2 VSe^a isveta> ampak si jih i urediti v pravi smeri in jih in^0^ 2 mer^K zdrave pameti tisk2’'683 razodetja Katoliški čnik dnevnik, tednik, mese-j ali knjiga — je nenadomest, rite° S,reds*;vo za pravilno usme-]toev človeka sredi morja novic, Sk^?en*arjev in reklam,ki plju- v nas z vseh strani. N a— 0v napredek župnijske hra-nice *n posojilnice Ju K06 V mesec*b februar-Hr n ravnafeljstvo župnijske ^ani nlce in posojilnice predlo- lotn'SV°^emU članstvu drugi ce-ra?H ?.tDra^un- Ob tej priliki bo nje ° ^en s članskim glasova-braHi^Sti doblček in sicer na goto 116 :vloge; vrnjen bo tudi So S.V Procent obresti tistim, ki Clan mCd Ietom izposojali denar. Povih^a b° izvoliI° tudi nekai . . elanov v upravni, nadzor- ‘n kreditni odbor. jilnUpn^S^a hranilnica in poso-Ce t«3 °bratuje 2 leti in 4 meseni« v*en° rast izkazujejo nasled-Je številke: rastet.'i (samo 4 mesece): po-328 7?anstva> 104 kapitala: $18,-Jh. \ d°hodki: $20,731.30; izdat- Let11’895-59' l7l ,° 1958: porast članstva ki ’ ^apitala: $80,588.61; dohod-45i.9997’908-88;; izdatki: $103^ kaDh°i1959: Porast članstva 136, $30i ORsf; $182,449.15; dohodki; l5’ 8'71; izdatki: $287,568.10. en • ri0vlh članov samo v mese--»^^rju I960. Poizvedba Avc maVko B°bnic, 97 Barton na v 0fonto 4> Ont., išče g. Iva- "n'bar“,ŠIk957ki ier,prT1 de' bat« °' v Quebec, pa se kraji POc*a* dalje v zahodne po- Sovem6 u Kd°r bi kai vedel 0 nje-gorni- blVališču, naj sporoči na J1 naslov. (31) V preteklem letu so si člani iz- posodili $123,509.00 v najrazličnejše koristne namene: nakup hiš, avtomobilov, pohištva, potovanja sorodnikov iz Evrope, za csamosvojitev v poklicu in podobno. Vseh posojil do sedaj je bilo danih blizu $200,000.00. Tre, nutn0 je v posojilih $127,013.00 in od tega dobra četrtina (27%) v posojilih na nepremičnine. V preteklem letu je bilo članom na razpolago nalaganje prihrankov na hranilne vloge' (Shares); poleg tega pa je vsak član lahko odprl tudi svoj osebni čekovni račun. Te ugodnosti so se poslužili mnogi. Pri tem se je pokazala tudi potreba, da bo treba v naj bližji bodočnosti misliti na množnost tekočega čekovnega računa. Povpraševanje po tej možnosti raste. Župnijska hranilnica in posojilnica je v preteklem letu opravila veliko delo v korist slovenskega človeka v Torontu. Z optimizmom lahko gleda v bodočnost, ker sq možnosti njenega razvoja in delovanja še velike. Ravnateljstvo Prijatelj nam piše. . . “Že dolgo vidim v dnevniku A. D., da so že drugič.prispeli Zborniki “Slovodne Slovenije,” a jaz še nisem imel prilike, da bi ga naročil. Povprašal sem vse Slovence, kolikor jih je tukaj, če bi naročili Zbornike. Pravijo, da je v njih napisana sama politika in da so predragi. Kadar pa bo moj prispel, ne bo v njem preveč politike, pa tudi drag ne bo. Vedno jim pride prav, če ga jim le dam ali posodim; na zgubi sem seveda jaz, ker dobim nazaj mastnega, da je še črke težko razločevati. V tem pismu vam pošiljam denarno nakazilo za $3.50, da mi pošljete Zbornik “Svobodne Slovenije,” kadar Vam bo čas dopuščal. Prosim za uslugo in vas prav prisrčno pozdravljam.” X. Y. * To pismo nam je poslal mlad, zaveden Slovenec, ki živi daleč od organiziranih slovenskih skupin, ki pa je zvest naročnik katoliških časopisov in knjig, ki jih izdaja slov. protikomunistična emigracija. Njemu v priznanje je treba povedati še to, da je v svoji šolski dobi pohajal v šole okupatorja, kjer se slovenskega pisanja in branja ni učil.. Na policah v Slovenski pisarni v Torontu še vedno čaka precej izvodov Zbornika “Svobodne Slovenije” za leto 1960. Veliko bolj možato je in več notranjega zadovoljstva prinaša, kupiti knjigo in jo prebrati ter tako podpreti dobro slovensko stvar, kot pa hoditi k sbsedu škilit ter poizvedovat, kaj naši ljudje po svetu pišejo, tiskajo in izdajajo. Slovenska Pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4. Kako gre z nabirko Dne 26. jan. je bila objavljena v Kanadski Ameriški Domovini prošnja za popravilo cerkva fare sv. Vida na Cerknico. Gre za najnujnejša popravila pri cerkvah te fare. Doslej je požrtvovalni g. Zalar nabral že precej. Po pošti je bilo bolj malo odziva, vendar je celo iz Kalifornije dobil dar, ki ga je poslal človek, ki je le kot domobranec hodil po tastih krajih. To je res lep znak hvaležnosti in kaže na plemenito in dobro srce. Doslej je bilo nabranega vse. gaskupaj $200.25. Imena novih darovalcev so sledeča. Po $10.00 so darovali: Ivan Kavčič, Edi Steh, družina Alojz Petrič, družina Tine Tekavčič. Po $8.00 družina Frank Levstek. $6.00 je daroval dr. ing. W. Bratina. Po $5.00 so dali sledeči: Jakob Zalar, Janez Porenta, Viktor Trček, Izidor Bajda, Anton Erjavec, Alojz Intihar, ing Viktor Škof, Anton Bavdek, Rudi Kus, John Smolej. Po $3.00 so darovali: Vata Rudolf, Franc Abulnar, Frank Kus, Stane Čermelj, Franc Mušič, Anton Skubic. Po $2 so darovali: Lojze Knaus; Mirko Cigale, Frank Repovž, Jože Mrvar, Blaž Potočnik, Pavla Škrlj, Bčr-telj Markovič, Ivan Kodrič, Milan Martinčič, A. Perko, Frank Bolta, ing. Stane Bah, London, M. C. Šinkovec, Jela Šribar, Mato Lenart, Tone Krašovec, Janez Slana, Frank Jereb in Stefan Zorc iz Dotson Pueblo, Colorado. Po $1.00 pa so darovali sledeči: Janez Cvetko, Alojz Skubic, Ivan Horvat, Ramon in Viki Repovž, Jože Balkovec, Janez Muhič, Jože Koželj, Edi Ferkul, neimenovani, Springer Leopold, Izidor Raphret. Prav gotovo je teh darov vesel poleg župnika šestviške fare tudi ljubi Bog, ki bo vsem stotero povrnil, če ne na tem pa na onem svetu. Ce je še kdo, ki bi rad kaj pri-speval k tej nabirki, lahko pošlje nasledeča naslova: Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. ali Jože Zalar, 542 Old Weston Rd., Toronto, Ont. Mirko Jezernik: Začetek poti... (Nadaljevanje) Zopet je minilo teden dni. Sneg je polagoma izginjal. Stal sem pri oknu in gledal v zasnežen viii Pece: Bogve, morda se prav zdaj tam nekje v tistih pečinah bori za življenje kateri naših ljudi? Kdo ve? “Dobili smo novega,” je zavpil Jovo, ki je vedno prinašal take novice kot nekak sobni starešina. V soboto je stopil človek, mož ;v sivem plašču in z zelenim klobukom. Takoj sem uganil, da je Slovenec. Na mah so bili vsi okrog njega. Poročen? Da. Imaš otroke? Tudi. Zakaj,si prišel? Vrnili te bodo drugi teden. Vsakega poročenega vrnejo. Takšen je bil prvi razgovor. Medtem se je preril skozi in z očmi iskal, kam bi odložil svojo aktovko in deke, | ki so mu jih dali. Priskočil sem mu na pomoč: “Tu zraven mene je postelja prazna.” Hotel sem še dodati, da so njenega lastnika prav včeraj vrnili, pa sem se premislil, ko sem zapazil, kako se fnu tresejo roke. “Slovenec.” “Seveda,” sem vzdihnil. Ce sem že dolgo tukaj, me je vprašal. Ko je zvedel, da že mesec in pol, je segel po cigareti in mi jo ponudil. Kot nekadilec sem se zanjo lepo zahvalil. Sam pa je takoj hotel vedeti, če res tako grozno vračajo, v njegovih očeh pa je bil izraz, ki je dihal iz sebe sti’ah. Mož je bil z živci pri koncu. “Ne, ni tako hudo, veste . . . veste . . “Janez,” se je nasmehnil. “Veste Janez, precej pobegne raznih pustolovcev ali pa takšnih ljudi, ki so pravkar prišli iz zapora. Takšne morajo vrniti,” sem lagal sam sebi in njemu, pa je bilo vendar nekaj resnice v tem. Pomiril se je in takoj prižgal drugo cigareto. Premišljeval sem, kakšna neki je njegova zgodba. Prav gotovo ni preko /ato, (Ja,,hi kupil.hišo, čez leta. Poravnal'si je posteljo, se vrgel nanjo in v trenutku zaspal. Zvečer smo imeli po sobah sejem. Bil sem zelo dober za mešetarjenje, zato so nosili k meni plašče, šale in vse mogoče stvari, da jih nosim po sobah in prodajam. Pri tem poslu sem tudi nekaj zaslužil, vsaj nekaj šilingov. Rogovili ism0 po sobah tako dolgo, da je prišel eden naših paznikov in nas napodil spat. Bolj sem se trudil, manj So šle oči skupaj. Delal sem načrte za bodočnost. Končno me je le prijel spanec in ko sem se pogrezal v sno, me je poklical Janez, ki ni mogel spati. Kar naprej si je prižigal cigarete. “Ne vem, kaj naj naredim. Tako ne morem zdržati.” Povedal sem, da čakam na transport že dva meseca in da še nisem obupal. Nekaj česa je bilo tiho. Potem pa je nadaljeval, da je pri meni drugače, da sem še sam, on pa da ima ženo in tri otroke. Cul sem zgodbo. Ne vem, zakaj jo je povedal prav meni. Doma je bil iz Kranjske gore. Imel je malo gostilno in precej posestva. Njegov brat je bil domobranec in je tam dal življenje, njega pa preganjajo domačini zaradi osebnega sovraštva in vlada zaradi brata. S tihim mehkim glasom je govoril o svojih treh.otrokih . . . Najmlajši je Jožica, potem je Janez, ki ga je zbudil vsako jutro, Peter pa je komaj racal. In vsi so vstajali takrat kot žena, da so pripravili mizo za ateka, potem pa so stali pri vratih in čakali, kdaj bo atek vstal. Vse to pa se mu je zdelo le še kot sanje. Umolknil je. Nisem vedel ali bo ta človek vrnjen ah bo šel po svetu brez svojih otrok . . . Bal se je milice, ker je občutil na svoji koži, kaj se pravi biti zaslišan. Po zaslišanju se je pomiril. Zgledalo je, da je stvar dobro iztekla. Prišla ga je obiskat sestra, ki je bila blizu v Linzu. Ker je dobro govoril nemško, je postal tolmač v pisarni. Tako sem jaz vedno vedel, kdaj bodo vračali. Zdelo se mi je, da on ve celo, kdo bo vrnjen, čeprav tega nisem nikoli zvedel. Ves čas biva-nja v taho^g,) j p bil do mene zelo prijateljski. Bil sem mu mlajši brat. Vedno je hodil k meni in spraševal, kaj naj stori. Visel je v negotovosti: ali domov prostovoljno ali pa naprej brez svoje družine.1 Približeval se je dan odhoda. Janez je postajal iz dneva v dan bolj vznemirjen. Zgodilo se je, kar sem pričakoval. Bilo je 20. aprila 1957. Pri kosilu je bil sklican zbor kot takrat, kadar so vračali. Samo ta dan ,v naše veliko |ačudenje ni bilo straže. Moj znanec Korošec je prišel earn iz pisarne z dolgim in širokim papirjem. Nasmejal se nam je in takoj smo vedeli, da to po- meni veselo novico . . . odhod. Srce nam je veselo vztrepetava-lo. Torej končno vendarle ven-v svet na sveži zrak, kjer se bo lahko delalo in živelo kot se človeku spodobi. V vrstah je nastala tihota. Kmalu je začel. Ime za imenom. Poklicani so bili vsi stari in med njimi tudi jaz. Mislil sem, da me bo razgnalo. Najrajši bi bil poskočil in objel vse po vrsti. Napenjal sem ušesa, da ne bi zgrešil Jane- zovega imena ... Ni ga bilo med nami. Stal je ob strani in nas žalostno gledal. Pogled mu je obvisel na meni, pokimal je, kot bi hotel reči: sedaj greva pa narazen. Nisem vedel, kaj naj to pomeni. Saj smo vendar vsi vedeli, da bo šel z nami. Celo inšpektor mu je rekel, da se mu ni treba ničesar bati. Kajti njegovi razlogi so bili tehtni in upoštevali so jih. (Dalje prihodnjič.) KRIŽEM PO KANADI SNEŽNI VIHAR — POVODENJ! — Ev ropo so letošnjo zimo doletela vsakovrstna neurja in prirodne nesreče. Na škotskem je n edavno divjal strahovit snežni metež. Kako je izglodalo po njem, kaže zgornja slika. Na Holandskem so imeli velike poplave. Na spodnji sliki vidimo vojake na straži ob poplavljenem predmestju Amsterdama. Program za novo politično stranko v deželi, za kar se zavzemata Co-operative Commonwealth Federation in Canadian Labor Congress predvideva trdno vladno nadzorstvo nad narodnim gospodarstvom in novo razdelitev dobrin na temelju davčnega sistema. Nova stranka se bo zavzemala za večje nadzorstvo nad korporacijami, naložitvami kapitala in za boljšo in širše socialno skrbstvo. V žarišču bi se razvila temperatura 55,000 stopinj, to pa bi povsem zadostovalo, da bi v trenutku zgorela in izparela zvezdo-Kanada bo prošena, da prispe- slovčeva glava, va $37,830,000 tekom pet let v 1 Mednarodno zvezo za razvoj, ki naj bi z bilijonom dolarjev pomagala gospodarsko nerazvitim deželam s posojili pod ugodnimi pogoji. malo kočo, v kateri se zadržuje poglavar plemena. ♦ Letošnje poletje bodo začeli graditi v Banffu v Alberti nove športne naprave. ------o Nevarni teleskop Doslej naj večji teleskop na Mount Palomaru ima povečevalno steklo s premerom petih metrov. V njegovem žarišču bi se iv trenutku stopil drobec kovi-če bi kak zvezdoslovec po- ne. Finančni minister Fleming je motoma naravnal teleskop na se spodnjemu domu povedal ja- (sonce, bi se zgodila katastrofa. sno, da vlada ne misli še iti pred volivce, kot so nekateri napovedovali za letos. Zvezna vlada bo nadaljevala gradnjo oporišč za Bomarc izstrelke v North Bay in Mont Laurier, Que., klub ponovnom neuspelim' poskusom tega izstrelka v Združenih državah tekom preteklega tedna. V Kanadi je bilo tekom preteklega leta rojenih 486,000 otrok, blizu 16,000 več kot v 1. 1958. Ne Skupina Indijancev je zagrozila, da bo ustavila gradnjo pre-kokanadske avtomobilske ceste v Britski Kolumbiji, če ne bo pokrajina plačala $6,000 za njenih pet akrov zemlje preko katere cesta pelje. Vlada jim je ponudila po $100 za aker in $600 za — Okoli 1.8 milijona kv. milj ali 60 odstotkov površine Združenih držav je v uporabi za poljedelstvo in živinorejo. MALI OGLASI V najem Štirisobno stanovanje oddajo jv najem odraslim na 961 E. 239 st- (feb.9,12) Ženske dobijo delo Išče tajnico Pravniški urad v St. Clairski naselbini išče tajnico z znanjem angleške stenografije in tipkanja. Delna zaposlitev za pol dneva. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Secretary”. _________________________(2'7) Dekleta 17 let stare in več za zavijanja perila, kakor tudi ženske za pregibanja rjuh in prevleke za blazine. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (27) Posestvo v Beli Krajini naprodaj Lepo posestvo, na katerem se lahko zreja 70 glav živine, je naprodaj v vaši Fučkovci, p. Adlešiči, okraj Črnomelj, pri cesti ob Kolpi- Vse v doborem stanju- Kdor se zanima, naj piše na Steve Prince, 62 Garden Ave. West, Toronto 3, Ont., Canada. —(29) Delo za žensko Išče se žfenska, ki bi pomagala v restavraciji od 10. dop. de 3. pop-, v okolici E. 140 in St. Clair Ave- Mora govorili angleško. Kličite LI 1-9566. —(28) Harmoniko kupim KUPIM starodobno harmoniko na gumbe, Mervar ali kakega drugega izdelka. Kdor bi jo imel za prodati naj piše na: Max Kofler, 523 Curry Ave., St. Mary’s, Pa. —(28) Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko- rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) Dom na kolesih naprodaj 1957 Great Lakes, 8 čev. širok, 45 čev. dolg, v dobrem stanju. Kličite LU 7-0062. —(27) Stanovanjc išče Neopremljeno 3-sobno stano-novanje s kopalnico v okolici sv. Vida iščejo. Ponudbe na Ameriško Domovino. —(27) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti! 'Imi r NAGOBČNIK — Ker je kamela rada z jezikom kazala naklonjenost in — radovednost, so ji nadeli nagobčnik. To jo je tako razjezilo, da so ji začele siliti pene iz gobca. Slika je bila posneta v Karačiju v Pakistanu. HANDEL - MAZZETTIt Junakinja iz Štajral & I Štefana je prosila mater, naj ime, o Kristus, se v škrlatu ble-ji prinese obleko. Z veliko teža- ] sti na mojih udih.” vo se je oblekla sama, medtem | Deklica se je tiho jokala: je pa duhovnik molil v predso-, “Res, prečastiti gospod, vse te bi. Mater je pa prosila, naj po- so več trpele kakor jaz. Dobro grne in pripravi mizo, in kmalu vem, pa so bile tudi svetejše kasta na njej goreli v čast' Jezusu kor jaz . . . Prečastiti gospod,” Kristusu, Gospodu nebes in zem-1 je zašepetala z lilijevo bledimi Ije, dve voščeni sveči, ki nista ' ustnicami, “nikar mi ne zameri-smeli goreti za luteranskega ' te, pa rajši bi bila prestala vse štajerskega sodnika. Mali bratci in sestrice so ča- muke, katere ste omenili — kakor pa, da sem morala tam sta- kali v predsobi, mati pa je ob ^ poslušati, kar so govorili vratih stala na straži; Štefana nesramni moški. Nocoj ponoči,” je pred sivolasim duhovnikom'je tarnala kvišku obračaje svo-razgrinjala svoje otroško ne- Je velike, objokane oči, “mi je dolžno srce. Staremu gospodu vse zvenelo po ušesih, kar so ti so lile solze po udrtih, brazdatih ljudje kričali ... in zazdelo se licih: o nedolžnost, ti uboga nedolžnost, tebe so postavili kakor razuzdanko na sramotni oder, tebe, ki ti niti prah prostovoljnega greha ni omadeževal čistosti. Duhovnik vprašuje, čuti li v svojem srcu gnev do sodnika, ki ji je storil tako krivico. Stefana zmaje z glavo, s katere vise čez rame in prsi težke, zlatokostanjeve kite: “Grozen je bil,” je tiho rekla, “in ostudno je 'bilo, kar je govoril —” zdrznila se je. “Studilo se mi je, kar je govoril in storil, toda sovražiti človeka ne smemo.” “Morda pa si sovražila druge ljudi, ki so te mučili in zasmehovali?” Sedaj je začelo ubogo dete ihteti in tihe dekliške solze so vpile proti nebu, vpile proti krivičnemu sodniku. “To je bile .*■. . zelo ostudno . . . ”se je jokala z žalostnim glasom. “Kajne, prečastiti, ne govoriti o tem.” Tedaj se je duhovnik dvignil s svojimi suhimi, starimi udi, pogladil je njeno glavo, ki je počivala na blazini, in jo je bodril, naj vse daruje Bogu. Naj pomisli, koliko svetih devic je moralo še več trpeti, kakor je trpela ona. Naj pomisli na sveto Nežo, ki je morala v ognju stati. Tako tudi sveta Tekla. Sveto Bibijano so bičali do smrti. Sveto Potamijano so potopili v kotel vrele smole, in ker so ji pustili obleko, je njeno muče-ništvo tri ure dalj trajalo. Sveto Evlalijo so trgali z železnimi kleščami, pa ni tarnala, marveč radovala se je, rekoč: “Z železom in jeklom so tvojo zmago začrtali v moje telo, in tvoje CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WARRENVILLE, ILL. — By owner. Close to churches, schls., shopping. 1680 sq. ft. 3 bdrms., 2yicer. tile baths, 2 fireplaces. Gas rad. baseboard ht. Att. 2-car fully plastered gar. Full bsmt. $26,500. Phone EXbrook 3-6531. (27) HELP WANTED—FEMALE PERMANENT POSITIONS In 110 Bed Hospital Practioal Nurses Must be able to qualify for Michigan license. Salary $264- per month plus 1 meal free daily and automatic increases. Positions available on rotating shifts. Liberal personnel policies. Living quarters available on grounds for $7.50 per week. Apply Mrs. RITA STANTON, DIRECTOR of Nurses, Ridgewood Osteopathic Hospital, 10000 Geddes Road, Ypsi-lanti, Michigan. (28) BUSINESS OPPORTUNITY CARD AND GIFT SHOP — School Supplies, good going business. Est. over 6 yrs. Completely stocked with fixtures, and equipment. Call HOUycourt 5-5798 bet. 10 A.M. & 6 P.M. except Sun. (28) kmalu.” Ko je starček tako govoril, je motril dekličin obraz. Toda iz ‘“Bodi brez skrbi,” je smeh- j0j, kako te boli, revica- o, ti ne-| prsih roki, ki sta tu mimo skle-Ijaje se rekel stari pater. ‘“Nje-'srarnni krivoverec, kako si zde- njeni počivali, dve neomadeže-mu ne bo hudega . . . saj je Hen- lal moje dete.” . vani liliji, ki ponižno objemata delnov edinec. Pravijo, da je že Štefana je tiho prosila: “Ma-]Onega, ki oblači lilije, čigar vena prostem, in če še ni, bo pa'mjca, ne, ne se kregati, pojdi selje je, bivati med lilijami. mamica, poklekni.” Malo časa je klečala in je iz Pazno je sedla najprej na pe-j najS^°^^e duše molila k One-, ti, potem pa je, medtem ko jo je j mu> za kogar je trpela tako njenih oči je zrla zgolj hladna, |podpirala mati z obema rokama, | greako sramoto, in je govorila otroška nedolžnost, ko je mirno 1 rekla: — “Bog naj ga izpreobr-ne, ubogega krivoverca.” Štefana, ljubo, sveto dete! Ko-liko dekletom, tudi pobožnim, bi srce zaplamtelo, če bi jih bil no- mi je —” dušilo ji je sapo in glas se ji je tresel — “da me Zveličar ne more več tako ljubiti kakor poprej . . . ker sem toliko hudega in grdega slišala — in so mi toliko hudega očitali .. . nevesta Kristusova mora biti bela kakor sneg . . . mene pa so umazale vse te grde besede .. . nič več nisem bela . . Duhovnik je mrmral: “Otrok, to je izkušnjava. Le kdor hoče, greši. Nisi prostovoljno poslušala nesramnih besedi, zato te niso prav nič omadeževale.” Deklica je mirneje rekla: “To vem. Bog in angel varih vesta, kako mi je bilo pri srcu, ko sem ondi stala. Toda, toda če imam lepo belo obleko, pa pride kdo, pa mi jo trga in maže, me mora vendar boleti in se moram jokati, četudi nisem kriva, da je proč moja obleka; ničesar nisem vedela o teh nagnusnih stvareh,” je prisrčno tožila, “šele na sramotnem odru sem jih prvikrat slišala.” Nem in ganjen je sedel duhovnik poleg nje, niti besede ni mogel izpregovoriti. Zdelo se mu je, da sliši jokati se angela, ki mu je hudičeva zalega obrizgala lilijo s peklensko strupeno slino. Preden je našel tolažilno besedo, se je zopet ojunačilo ubogo dete. “Pa kaj govorim,” je rekla s slabotnim glasom, “vedno tožem, kakor bi morala^ trpeti sama, toda gospod pater Albert je moral nositi še težji križ kakor jaz ... o, povejte mi,” je prosila sklepajoč svoje pobožne roke, “kako mu gre, kdaj pojde pred duhovsko sodišče, kajne, tam bo gotovo oproščen?” “Tega ne vem, hčerka moja,” je rahlo odvrnil duhovnik. “Sedaj je jetnik, pa z božjo pomočjo vdano trpi. Samo zate je v skrbeh.” “O,” je smehljajoč se rekla Štefana, “zame! — Kopriva ne pozebe.” “Jetnik je,” je žalostno ponovila, “pa ni zakrivil drugega, kakor apostol gorel za Jezusa in sveto Cerkev. O Jezus, vrni mu zopet prostost!” je šepetala in je obračala oči na skrivnostno svilnato zagrinjalo, ki je med gorečimi svečami zagrinjalo Telo Izveličarjevo. “Petru si poslal angela v ječo, glej, Albert je kakor Peter v štajerski ječi . . .” “Res, apostolski mož je,” je prikimal stari duhovnik. Deklica je potegnila roko čez čelo: “In kmalu bi bil postal mučenec. — Oni bi ga bil ubil v Fraj-zingu, takrat je bil še hudič v njem . . . zakaj pozneje je postal zopet dober in je rešil mene, mater pa je potolažil. Kaj se je ž njim zgodilo?” “S Hendelnovim sinom? Tudi ta je v ječi,” je odvrnil menih. “Tudi ta v ječi?” je žalostno rekla. “Moj Bog, dva v ječi zaradi uboge deklice. Pa mu vendar ne bo dolgo čakati? Se mu vendar ne ho kaj žalega zgodilo?” pokleknila in je bila kakor v molitev utopljen bled angel; sestrice so klečale okoli postelje, bratec Štefan pa je molil Kon-fiteor. Iz štefaninih angelsko-čistih pnsi je kakor snežnobel sil v rokah ta mož, najlepši in J golobček puhtela otroška moh-najponosnejši v Štajru, ti pa si tev, s katero je tolikokrat svoje- lilija Gospodova, in Gospodova last ne gori v posvetnih plamenih. Tako je mislil stari duhovnik, kar ga prekine Štefana v nemen premišljevanju in si že vdrugič očita: “‘Oh, izpovedati bi se morala, pa zopet klepečem o drugih stvareh. Prečastiti, odpustite!” Z roko je potipala nad seboj, kjer so visele njene revne podobice, da bi po svoji navadi vzela rožni venec, s katerim se je navadno izpovedala, toda zdajci ji omahnejo roke. “Oj, kje je moj rožni venec?” — brezglasno ihtenje ji je dvigalo prsi. “Vzeli so mi ga, rekli so, da je malikovalski. O, kje je moj ljubi rožni venec, dobila sem ga od očeta . . .” Nato se je zopet pomirila, sklenila je prazni roki in je dovršila sveto izpoved, izpoved svetnice. Ko ji je duhovnik naložil pokoro in jo izročjl v varstvo Bogu in vsem ljubim angelom varihom, se je dvignil s svojega stola in je s tresočimi se, velimi rokami vzel sveto hostijo iz burze. Počasi, s težavo se je dvignila Stefana, ugrizla se je v bele ustnice, kajti vse telo jo je bolelo od ran in groznega železja. Mati je priskočila, da bi ,jo vzela v naročje, in je glasno tarnala: “Moj otrok, lezi, ne vstajaj, ga ljubega vabila v goste v svoje srce. Vse groze, vse muke preteklih ur so se razpršile pred hrepenenjem in ljubeznijo uboge neveste Kristusove. Vse bolečine, vsi grozni spomini, vse, ivse je bilo proč; njen otroškonežni, pa vendar deviški obraz, ki je bil še ravnokar bled, je rožnato zardel, ko ji je sivolasi duhovnik položil sveto 'hostijo na ustne. Lahno so se zaprle ustne, kakor se zapre roža, ko je pila roso, ki pade z nebes. Sklenila je na nežne otroške besede: “Kajne, Jezus, saj sem še Tvoja nevesta — če sem tudi stala' V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NASA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Kd. KE 1-0054 tam, ne boš me zaradi tega zaničeval! Tvoje je moje telo in moja duša; o, sprejmi jih v svoje svete roke, ti, moja bičana, s trnjem venčana, križana ljubezen, ne zavrzi uboge Štefane, četudi je stala ob sramotnem stebru.” Od spodaj gori se je čulo pe-ketanje kopit in krepki moški koraki. Mati je hitro položila svoje dete nazaj na blazino ter je hi-tela gledat k oknu, od koder je videla spodaj pred vrati stati četo strelcev in samega konja, ki je bil očividno častnikov. Slutila je, la je častnik že stopil v hišo; silno se je prestrašila, v I eni sapi je ugasnila obe sveči, ki ijih je s svečnikoma vred vrgla i v predpasnik. Začudeno je strmel duhovnik; Štefana je ravno opravila poobhajdne molitvej pokrižala se je in vprašala: r---------- . . ' _ . :.-=a ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio AVE AFELV T. CLAIR AVINGS •13 (ait USth Strast 25000 (udid Avanna 6233 St. Clair Avanna Cleveland, Ohio ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: ......................... MOJE IME: ................................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO JV a zrinilo a! Po 30 letih na East 140. cesti smo preselili našo trgovino LONGFELLOW EAGLE SUPER MARKET na (5800 02 Waterloo Road Naš novi telefon je sedaj: (V 6*4290 UPAMO, da nam bodo naši dosedanji odjemalci ostali še vnaprej naklonjeni, VABIMO pa tudi nove, da nas obiščejo in se sami prepričajo, da imamo vedno na zalogi' samo PRVOVRSTNE ARTIKLE: meso, grocerijo, zelenjavo, gadje itd.! JACK TROHA in FRANK TROHA, lastnika GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Hlvd. Pokličite podnevi ati ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene . 'r% l 1895 s 1 I960 OBLAK FURNITURE C0. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. jj Mullally Funeral Home ZRAČEV4LN1 SISTEM AMBULANčNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-MD 365 East 156th Street JV a znanilo in Z^ah-Vala Globoko potrta in žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem,-da je po kratki in mučni bolezni umrl 15. januarja 1960 moj ljubljeni so- prog John Rolich Moj dragi pokojnik je bil rojen 15. maja 1895 v Veliki Prestavi pri Št. Petru, sedaj Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1921. Pogreb pokojnika se je Vršil 19. januarja I960 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. m ašo zadušnico je daroval Rev. Louis Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo tru plo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k večnemu počitku. Na tem mestu se kar najlepše zahvalim Rev. Louis Bazniku, ki je opravil pogrebno sv. mašo zadušnico. Iskrena hvala vsem sorodnikom ter znancem in prijateljem ,ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter ga tako ozaljšali, ko je ležal na mrtvaškem odru in mu izkazali zadnjo čast. Enako iskrena hvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Zahvala društvu Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ter glavnemu predsedniku John Sušniku za tako ginljiv po- slovilni govor. Prav lepa hvala tudi vsem številnim, ki so prišli pokojnega kropit, ko je počival na mrtvaškem odru, zlasti pa onim, ki so se udeležili pogreba in pa sv. maše ter potem pokojnega spremili prav do njegovega groba. Prav lepa hvala Zakrajšek pogrebnemu zavodu za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako težki uri. Koitčno zahvala vsem skupaj in vsem še enkrat: Bog plačaj! Petinšestdeset let nudi KSK.I ljuboznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA Ti dragi soprog, počivaj v miru in !*■ hk® naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, ki si jo tako ljubil. Tvoji duši pa večni mir in pokoj. Bog daj, da se še enkrat vsi srečno snidemo onkraj groba nad zvezdami. Dotlej pa z Bogom in na svidenje. Žalujoča soproga ANGELA ROLICH ter OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 9. februarja 1960. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprelema pod svoje okrilje moške in žensk« od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristapi takoj --- bolje danes kot jutril STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE-V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, IH*