Ljubljana, četrtek 19* oktobra 1933
Cena %.— Din
Upravuistvo; Ujubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — TelefOD St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi prt pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Naročnina sna£a mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 1L Telefon St 2440 Celje, Stros8mayerjeva ulica Stev. L Telefon SL 65.
Rokopisi
ne vračajo, po tarifu.
— Oglasi
Prijateljska pogodba s Turčijo
Pakt o prijateljstvu in nenapadanju med Jugoslavijo in Turčijo je sklenjen. Dogovorjen je že popolnoma in sestavljeno mu je definitivno besedilo. Samo iz formalnih razlogov, ki se podrobno niso objavili, se bo pakt podpisal šele v sredi novembra v Beogradu.
Prijateljski pakt med Turčijo in Jugoslavijo je tedaj izvršeno dejstvo. Objava tega dogodka prav za prav ni vzbudila posebne pozornosti, niti pri nas, niti v inozemstvu. Pri nas je bila vsa javnost okupirana z občinskimi volitvami, za inozemstvo pa dogodek ne pomenja posebne senzacije. Naša kraljevina in Turčija sta namreč že dolgo v dobrih medsebojnih odnošajih, da se posebna prijateljska zgodba nekako ni zdela potrebna. Med nami in Turki ni spornih zadev, saj nimamo več niti koščka skupne meje niti ni drugih sfer, kjer bi se naši in turški interesi križali. Saj je bila domala edina sporna zadeva vprašanje denarne odškodnine za one Turke, odnosno muslimane, ki so se iz naše države izselili v Turčijo. Ali taka vprašanja niso komplicirana, zlasti ko niti ne gre za velike zpssks.
In tako moremo reči, da se je Turčija poslovila od Evrope zelo dostojno. Država, ki je še pred komaj 20 leti gospodovala v Bitolju in Skopi ju, v Raški in Me-tohiji, in ki je še pred 25 leti tuje cesarstvo anektiralo njeno zemljo v Bosni, ono zemljo, ki leži danes v centralnem delu naše kraljevine, ta država je danes oddaljena od nas, kakor da je njena zgodovina že stoletja tuja naši. Kako naglo se izpreminjajo stvari in kako brž postajajo preteklost nekatere zadeve, ki so bile še nedavno tako trda resničnost! Turčija se je vživela v svojo novo vlogo nad vse temeljito; pozabila je popolnoma na svoj nekdanji imperij in čuva samo ono zemljo, ki si jo je pridobila popolnoma, da jo sama obdeluje in samo ona živi na • njej. Tako je mogla skleniti popoln in iskren sporazum z Grčijo, se je povsem sprijaznila z Bolgarijo in sedaj je dala formalnega izraza tudi prijateljstvu z Jugoslavijo, ki je prav tako obstojalo že ves čas, odkar je Kemal paša izvedel državni prevrat. Na evropsko stran je tedaj Turčija definitivno sklenila svoje račune. To je historični zaključek, ki ga krepko osvetljuje jugoslovensko - turški prijateljski pakt.
Razen pogledov v preteklost nam pakt odpira tudi razglede v bodočnost. Dasi le z majhnim kosom, je Turčija vendarle še vedno balkanska država in prihaja v poštev pri osnovanju balkanskega pakta. Sedaj se še bolj določno vidi, da morejo takemu paktu prihajati ovire samo še z bolgarske strani. Lepim manifestacijam jugoslovensko-bolgarskega zbližanja, kakor jih je imel svet priliko videti še pravkar, so se naglo zoperstavile nasprotujoče tendence in nič^lii bolj značilnega, kakor to, da so komitski napadi na jugoslovenski meji zopet sumljivo točno oživeli. Morda bo jugoslovensko-turški pakt vendarle nekaterim ozkosrč-nim sofijskim politikom memento, da gre razvoj v. konstruktivno balkansko politiko nevzdržno naprej in da se v vzhodni Evropi pripravljajo nove možnosti, velike možnosti, ki postavljajo stare spore v pozabo in gradijo na premagovanju preteklosti novo stavbo. Pridružiti se tej gradnji je imperativ za vse konstruktivno usmerneje faktorje in vedno bolj 'se kaže, da bo nosil škodo sam, kdor se upira in vztraja v negati-vizmu.
Na projektiranem črnomorskem paktu je naša kraljevina neprimerno manj zainteresirana nego Turčija, ima pa do njega posredne odnošaje, saj je jakost Male antante zavisna tudi od tega, kako je s črnomorske strani zasigurana Ru-munija. Prijateljski odnošaji s Turčijo in zavezniški z Rumunijo opredeljujejo naše stališče v tej smeri in onemogočajo, kar se nas tiče, vsakršne komplikacije. Prijateljski pakt s Turčijo pa prinaša tudi v tej smeri prikladno osnovo za nadaljnjo gradnjo.
Ko se bo v novembru podpisal v Beogradu jugoslovensko-turški pakt, bomo mogli reči, da se je zavalila skala pozab-Ijenja na vso težko preteklost in da se je napravila osnova za ugodnejšo in mirnejšo bodočnost.
Turško-rumunska prijateljska pogodba
Pariz, lg. oktobra g. Včeraj sklenjena turško-rumunska prijateljska pogodba Je v Parizu izzvala živahno pozornost. Francoska javnost s<prem!oa z veliko napetostjo in zadovoljstvom delovanje rumunskega zunanjega ministra Titulesca. vlntransi-geant« govori o koristnem delu, ki ga vrši TjtuJescu glede nove organizacije vzhodne Evrope. Sedaj ko je položaj v ženevi posebno napet, je razvese/jiva ugotovitev, da se je v enem delu Evrope spoznalo, da se more mir zagotoviti le z lojalnim sodelovanjem in medsebojno podporo.
PORAŽENA OPOZICIJA SE TOLAŽI
Z INTERPELACIJAMI...
Da bi olepšali svojo blamažo pri občinskih volitvah, so opozici-jonalci vložili celo vrsto interpelacij - Odločen odgovor notranjega ministra — Odobrene konvencije
Beograd, 18. oktobra, p. Današnja seia Narodne skupščine je zopet enkrat jasno pokazala, kakih sredstev se poslužuje opozicija, da bi zmanjšala svoj katastrofalen poraz pri občinskih volitvah. Kakor včeraj poslanec Lončarevič, tako so poskušali danes tudi drugi zastopniki neznatnih ooozicijskih klubov z dolgimi govori in napadi zabrisati svoj katastrofalni poraz pri občinskih volitvah. Na današnji seji je notranji minister g. Žika Lazič postavil na laž vse njihove trditve o volilnem terorju. Opozicija seveda še nadalje bruha ogenj in žveplo na sedanji režim, ki pa je ravno pri občinskih volitvah dobil novo sijajno zaupnico. Zato je vse kar sedaj počenjajo opozicionalni poslanci, samo mlatenje prazne slame in zapravljanje dragocenega časa, kajti s svojimi napadi le ovirajo delo Narodne skupščine, ki io čaka baš sedaj obilo važnejšega posla na ureditvi gospodarskih in socialnih prilik v državi.
Zavrnjene izmišljotine opozicijskih interpelacij
Po odobritvi zapisnika je na današnji seji Narodne skupščine prvi povzel besedo notranji minister g. Živojin Lazič ter odgovoril na včerajšnje trditve poslanca Lončareviča in drugih opozicionalnih govornikov, ki so kritizirali postopanje oblasti pri občinskih volitvah. Takoj v začetku svojega govora je označil vse njihove trditve za gole izmišljotine, s katerimi bi radi seda i zmanjšali veličastno zmago jugoslovenske nacionalne misli ter uspeh politike narodnega in državnega edinstva. Na primerih iz interpelacije poslanca Lončareviča ie g. minister dokumentarično dokazal, kako neresničnih trditev se poslužujejo opozicionalci. Banska uprava savske banovine ni izdala prav nobenega razpisa, niti kake druge slične naredbe aH ka-

podrejene organe k protizakonitostim. Vse, kar je o tem trdil poslanec Lončarevič, je enostavno izmišljeno. Da ni bilo prav nikakih nezakonitosti in nikakega pritiska, je najboljši dokaz že samo dejstvo, da so zapisnike o volitvah na voliščih povsod podoisali tudi predstavniki opozici iskih kandidatnih list, ki so bili ves čas. od začetka pa do konca volitev, navzoči na voliščih te* so skrbno parili na to. da se ne bi vršile kake nepravilnosti. Nihče P3Č ne bo trdil, da bi predstavniki opozicijskih list molčali, če bi se volitve ne izvršile v redu in pravilno. (Viharno oritrievanje.) Namen vseh teh govorov in kritik, je na«lasil minister g. Lazič. ie samo ta, rh\ bi 7»nan'5ali efekt veličastne zrsvge, k? <o je dosega pr? svobodni or»ro-deiifv? vo!;'cv Jugoslovenska nacionalna stranka. (Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje zbornice)
V svrho osebnega pojasnila je dobil besedo narodni poslanec g Nikola Nikič, ki ie potrdil navedbe notranjega ministra glede banske uprave v Zagrebu, kljub temu pa se je v svojem nadaljnjem govoru izgubljal v novih kritikah in napadih, tako da mu je po večkratnih brezuspešnih opominih predsednik dr. Kumanudi naposled odvzel besedo.
Zavlačevalna taktika opozicije
Ker so opozicijonaloi na ta način s svojimi prvimi obtožbami proti režimu na vsej črti pogoreli, so si izbrali novih žrtev svojih trditev med nižjimi policijskimi organi. Tako je narodni poslanec dr. Kešelje-vič, član Jugoslovenskega narodnega kluba, vložil novo interpelacijo na notranjega ministra o postopanju nekaterih policijskih organov pri občinskih volitvah in zahteval za svojo interpelacijo nujnost. V svojem govoru se je posluževal zopet istih trditev, kakor včeraj Lončarevič, kar je izzvalo pri večini burne proteste. Poslanci večine so hrupno in ogorčeno protestirali proti tej
zavlačevalni taktiki opozicije. V dvorani je nastalo tako hudo prerekanje, da je moral predsednik sejo naposled prekiniti Po zopetni otvoritvi seje je kaznoval predsednik poslanca Kešeljevica z izključitvijo od petih sej.
Med drugimi je vložil tudi narodni poslanec Svetislav Hodžera, član Jugoslovenskega narodnega kluba, interpelacijo na notranjega ministre. v kateri obtožuje protizakonitega postopanja komandirja orožniške portaje v Moravčah v kamniškem srerru. Tam je menda g. Hcdžera poizkuša! svojo srečo pri občinskih volitvah, a je žalostno pogorel. Tudi on je v svojem govoru iznašal trditve, ki so Tevolt'-rale vso skupščino, tako da mu je moral predsednik naposled odvzeti besedo.
V nadaljnjem svojem poročilu je predsednik med drugim omenil, da je narodni poslanec Valjavec umaknil svojo interpelacijo na ministra za šume in rude g. Matico, ki je bila docela osebnega značaja. Po čiianju večjega števila prošenj in pritožb je Narodna skupščina naposled prešla na dnevni red
Važni gospodarski
m
V imenu odbora, ki je proučil konvencije, je podal poročilo narodni poslanec g. Stevan Cirič. Odbor je razpravljal o naslednjih konvencijah: 1. trgovinski sporazum z Nemčijo; 2. likvidacija dvolastniških posestev z Bolgarijo; 3. dopolnitve trgovinskega sporazuma s Francijo: 4. naknadni trgovinski sporazum z Avstrijo; 5. konvencija o sistemizaciji imovinskih interesov bivše pokrajine Istre z Italijo in 6. začasni trgovinski sporazum z Grčijo.
Poslanec Ciric je v 6vojem govoru podčrtal važnost teh konvencij in obenem opozoril na važne dogodke v zunanji politiki, poudarjajoč pa, da stopajo vsi ti dogodki v ozadje spričo velevažne^a potovanja NJ:
vah. V svojem nadaljnjem govoru je zlasti poudaril važnost trgovinskega sporazuma z Avstrijo, ki bo omogočil večji izvoz naših agrarnih pridelkov. V razčlenjevanju posameznih trgovinskih sporazumov je opozoril na razne težkoče. ki se neprestano ponavljajo zaradi gospodarske politike posameznih držav. Ob koncu je apeliral na Narodno skupščino, naj sprejme predložene konvencije.
Ekspoze ministra trgovine
Trgovinski minister g. dr. Ilija Šumen-kovie je v daljšem ekspozeju podčrtal pomen predloženih konvencij in orisal splošne gospodarske prilike, ki so bile merodaj-ne za sklenitev teh gospodarskih sporazumov. V svojem govoru je med drugim naglasil, da je bilo lansko leto najboM kritično in je tudi pri na9 padel izvoz za skoro dve tretjini. Politika agrarnega protekcio-nizma je zlasti vplivala na poslabšanje izvoza agrarnih pridelkov. Vlada je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da izboljša položaj. Povečanje izvoza pomeni pri nas obenem izboljšanje položaja kmeta, ki predstavlja 80 odstotkov celokupnega našega prebivalstva. To je osnova gospodarske politike vlade in Jugoslovenske nacionalne stranke. Z zadovoljstvom more ugotoviti, da so rodila prizadevanja vlade po-voljne uspehe. Naš izvoz se je v prvem polletju letošnjega leta že znatno dvignil in kaže še nadalje to tendenco. Z velikim naporom se je vladi posrečilo ohraniti aktivnost trgovinske bilance. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. minister opozoril na težkoče pri trgovinskih pogajanjih in je zaključil svoj govor z zagotovilom, da ima vlada v mislih vselej in predvsem dobrobit širokih ljudskih slojev.
V debati se je oglasilo k besedi več govornikov. Poslanec Miljutin Lazarevid je v svojem govoru med drugim kritiziral, da se je pri pogajanjih z Nemčijo napravila velika napaka s tem, da ie naša vlada pristala na klavzulo o največjih ugodnostih.
Madžari snubijo Bolgare
Sestanek Gombosa, Kanye in Mušanova — Razgovori se bodo nadaljevali po povaratku madžarskih državnikov iz Ankare
Sofija, 18. oktobra. AA. Madžarski zunanji ministrski predsednik in vojni minister Gombos ter zunanji minister Kanys sta v spremstvu barona Apora, šefo političnega oddelka zunanjega ministrstva, in majorja Somogyja, Gombosovega adjutan-ta, na potu v Ankaro prispela z brzim vlakom ob 11.50 v Sofijo.
Na sofijski postaji so madžarskega pre-mierja in zunanjega ministra pozdravili predsednik bolgarske vlade Nikola Mušanov, vojni mimster general Kišov, pomočnik zunanjega ministtstva Radev z višjimi uradniki, šef dvorne pisarne Drangarov, adjutant' kralja Borisa polkovnik Panev in pooblaščeni turški minister v Sofiji Tevfik Camil bej, italijanski poslanik v Sofiji Co-ra ter poročevalci madžarskih listov.
Po sprejemu sta se Gombds in Kanva odpeljala v spremstvu Mušanova v zunanje ministrstvo. Razgovori so trajali dobre pol ure, nakar so se madžarski gosti vrnili na postajo ter ob 13. nadaljevali vožnjo v Ankaro.
Gombos je pred odhodom novinarjem izjavil: Med Bolgari in Madžari ni nikakih sporov. Mislim, da se bomo tudi v gospodarskih vprašanjih sporazumeli. Madžarski je mnogo do prijateljskega in bratskega razmerja z Bolgarijo. Ko se vrnemo iz Ankare, bomo imeli več priložnosti za razgovore.
Predsednik madžarske vlade Gombos in zunanji minister Kanya se bosta na po-vratku iz Ankare dne 2«. t m. zopat ustavila v Sofiji, kjer ostaneta dva dni, nakar se vrneta v Budimpešto.
Minister dr. Šumenkovič je označil te navedbe za netočne. Poslanec Miljutin Stano-jevič je opozarjal na to. da so vse te pogodbe sklenjene pod silo gospodarskih prilik in da se jih zaradi tega ne sme meriti z istim merilom, kakor pogodbe v normalnih gospodarskih prilikah. Tudi on pa je mnenja, da bi morali delegati pri takih pogajanjih še bolj odločno ščititi interese našega narodnega gospodarstva. Po kratki repliki ministra g. dr. Šumenkoviča, ki je s stvarnimi podatki ovrgel nekatere netočnosti govornikov, je Narodna skupščina z aklamacijo odobrila pet predloženih konvencij.
Likvidacija obmejnih sporov z Bolgarijo
Posebej je Narodna skupščina nato razpravljala še o konvenciji glede dvolastniških posestev z Bolgarijo. Notranji minister g. Zika Lazič je podal kratek ekspoze. v katerem je podčrtal pomen te konvencije, ki obsega definitivno rešitev celega kompleksa obmejnih problemov med Jugoslavijo in Bolgarijo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so na ta način odstranjeni vsi poprejšnji spori in tudi za bodočnost ustvar-
jena podlaga za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. V debati je poslanec Mita Dimi-trijevič naglasil velik pomen teh sporazumov za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo ter za učvrstitev mirnega sožitja na Balkanu. Po njegovem govoru je Narodna skupščina tudi to konvencijo z aklamacijo sprejela, nakar je bila seja ob 13.30 zaključena.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je poročilo imunitetnega odbora.
Seja senata
Beograd, 18. oktobra, p. Zvečer ob 18.30 se je sestal k svoji seji tudi senat. Pred sejo se je vršila seja kluba senatorjev JNS. Seja senata je bila posvečena zgolj tekočim zadevam. Po odobritvi zapisnika se je predsednik g. dr. Pavelič v daljšem govoru spominjal med počitnicami umrlega senatorja g. Emile Gavrile in mu posvetil tople besede, ki so jih poslušali senatorji stoje. Prečital je tudi pismo poljskih parlamentarcev, v katerem izražajo sožalje.
V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik dr. Pavelič prečital pismo maršala poljskega senata, v katerem se zahvaljuje za bratski sprejem poljskih parlamentarcev v Jugoslaviji. Nato je bil prečitan ukaz o imenovanju senatorja dr. Petra Zeca. Senat je nato odobril poročilo veri-fikacijskega odbora, v katerem se verificira mandat naslednika pokojnega Emile Gavrile. Na njegovo mesto pride dosedanji smederevski župan Ljubomir Vidako-vič. Po rešitvi nekaterih finančnih zadev je bila seja senata zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri popoldne. Na dnevnem redu so konvencije, ki jih je danes sprejela Narodna skupščina.
Hitler o »ženevski bolezni"
Nemška miroljubnost se kaže v pesimizmu za Društvo narodov — Hude angleške obdolžitve proti Nemčiji
Berlin, 18. oktobra. AA. Včeraj se je tu vršil sestanek voditeljev narodne socialistične stranke, na katerem je Gobbels izjavil, da bo imel plebiscit 12. novembra svetovni pomen, ker bo dokazal, da Hitlerjeva vlada ni nasilna vlada, temveč le tolmač celote nemškega naroda. Končna zmaga je zagotovljena, če bo narodna socialistična stranka pokazala enako trdno voljo, kakor jo je doslej.
Na sestanku voditeljev stranke 'jn milice je govoril tudi Hitler, ki je med drugim dejal:
»Boj za enakopravnost je stopil v odločilno fazo, toda ta boj se ne da ločiti od boja, ki ga bojuje nemško ljudstvo za svojo gospodarsko povzdigo, za vsakdanji kruh. Pomirjenje svetovne politike je neobhoden pogoj za gospodarsko ozdravljenje. Velika zmota prejšnjih nemških vlad je bila, ker so mislile, da 'bomo imeli kakšne koristi, če bomo hodili na mednarodne konference brez enakih pravic. Te vlade so bolehale, bi človek rekel, za »ženevsko boleznijo«, ki jih je delala pesimiste nasproti lastnemu narodu in optimiste za Društvo narodov. Jaz pa sem optimist za narod in pesimist za Ženevo. Nemčija ni nikoli tako ljubila miru kakor v trenutku, ko je obrnila hrbet neveseli atmosferi 2eneve. Ves nemški narod stoji za vlado, ko odgovarja na poniževalne predloge. Hočemo miru, toda ne bomo trpeli, da bi z nami ravnali kakor z manjvrednim narodom. Nemčija bo v zunanji politiki vztrajala na svojih pravicah z isto energično in neomajno odločnostjo. Vztrajala bo na zahtevi po enakopravnosti.
Ne čast, ne lojalnost nista prazni besedi. Nemčija hoče miru, samo miru, toda odločena ie, da v bodoče ne podpiše nobene zveze in nobene konvencije, dokler ne bodo z njo ravnali kakor s sebi enakimi. Meje so, preko katerih ni mogoče iti, če naj bo človek vreden voditi svoj narod.
Naša volilna propaganda bo zelo resna, zakaj te volitve bodo dale neizpodbiten moralen dokaz in se bodo vršile za življenjske pravice naroda. Bolj nemara kakor kdorkoli drugi je narodno-socialistična Nemčija navezana na mir. zakaj narodno-socialistična ideja je obrnjena v notranjost, v narod in v vodstvo države ter odklanja zato vsako politiko osvajanja in zunanjega imperializma; toda hkratu, ko smo odklonili politiko nasilja, bi smeli biti in bomo odločeni prav tako braniti lastne pravice. Potrebno je, da se volilna kampanja narodne socialistične sfcranke koncentrira na ta važna vprašanja in da pusti ob strani vse, kar nj bistvenega.«
Hitler je nato nag'asil, da moraio volitve dokazati svobodo narodnega socializma, in je dejal:
»Veliko delo notranje sprave našega naroda, ki ga je začel narodni socializem, se mora sedai dokončati. Celo svojim nekdanjim nasprotnikom v notranje-političnih bojih hočemo pri tei borbi, ki se bo vršila za ves narod, ponuditi roko pod pogojem, da bodo tudi oni dokazali svetu čast in miroljubnost nemškega naroda.«
Svoj govor ie zaključil Hitler s pozivom k notranji disciplini v stranki.
Konec nemških dežel
Pariz. 18. oktobra. AA. Berlinski dopisnik »Journaia* je zvedel iz Dooolnoma z.; nesl]"vega vira. da nameravajo narodno-sociaHstičn' voditelii preurediti novi nemški državni zbor v »svet voditelja države«.
Ce se ta reforma izvede, 'bo posebnega pomena, ker bo ta »Reichsfiihrerrat« imel nalogo Izglasovati novo ustavo in upravno reformo. Reforma bo temeljila na ukinitvi vseh dežel, vseh deželnih vlad in vseli državnih namestnikov. Nova Nemčija bo razdeljena na 20 okrožij. Druga naloga »Reichsfiihrerrata« bo, izbrati Hindenourgu naslednika, če bi se želel svojemu mestu odreči.
Mussolinijeva prizadevanja
Rim, 18. oktobra, č. Italijanski ministrski predsednik s^ še nadalje na vso moč prizadeva, da bi razčistil položaj in prlpr vil teren za konferenco štirih velesil, ki nai bi se vršila v enem izmed severnih italijanskih :.rest Uradna povabila za to konferenco pa bodo razposlana, ko bodo pokazali diplomatski razgovori konkretne uspehe. Italija želi, da 'bi se te konference udeležil tudi zastopnik Amerike.
Ženeva, 18. oktobra. AA. Vesti iz Rima, da pripravlja baje Mussolini sklicanje držav podpisnic pakta štirih, so naletele med ženevskimi diplomatskimi krogi na veliko skepso. Ne da bi se spuščali v pravno stran vprašanja, po katerem je odhod Nemčije iz DN avtomatski pokopal pakt štirih in onemogočil njegovo izvedbo v sedanjih okoliščinah, naglašajo v krogih razorožitvene konference, ki so nasprotni takemu sestanku, da je odpor proti paktu štirih zadnje tedne znatno narastel. Izjava Ze-dinjenih držav 16. t m. in nastop Rusije, Poljske in Turčije na zadnji sejO splošne komisije kažejo jasno tendenco teh držav, da bodo nastopile proti vsakemu sklepu, ki hi ga sprejeli na sestanku, kakršnega imajo na umu v Rimu.
Izjava angleškega zunanjega ministra
London, 18. oktobra, d. Zunanji minister sir John Simon je snoči govoril po radiu o izstopu Nemčije iz Društva narodov in razorožitvene konference, pri čemer je obenem zavzel v imenu angleške vlade stališče tudi napram predvčerajšnjim izjavam nemškega zunanjega ministra Neu-ratha. Med drugim je dejal, da v Angini nihče ne taji izredno težkega položaja, ki je nastal v odnošajih med državami zaradi izstopa Nemčije iz Društva narodov. Zato noče ničesar izjaviti, kar bi moglo položaj še poslabšati. K bodočim razgovorom se bodo morale pritegniti tudi druge države, med njimi tudi nemška vlada. Se obstoječe razlike v naziranjih o angleškem razorožitvenem predlogu se morejo v toliko izravnati v mednarodnih razgovorih, da bi se ustvarile ugodne okoliščine za podpis razorožitvene konvencije. Lani so se velesile zavezale, da bodo Nemčiji priznale enakopravnost. Na tej izjavi vztraja Anglija še danes in ni nikoli odstopila od svojega stališča. Ustvarjen pa je bil nov položaj, in sicer zelo resen, ki sicer v ničemer ne izpreminja temeljnih načel, ki pa vsekakor vpliva na način izvedbe razorožitve. Po nedavn'h dogodkih v Evropi ni nobenega dvoma, da se .ie ojačilo čustvo nesigumosti. V Evropi se je pojavilo čustvo nemira, kar povzroča v drugih drž®vah nerazpoloženje za zmanjšanje oborožitve. Kaj pa je temu vzrok, ve vsakdo.
London. 18. oktobra, g. »Dai1y Tele-graph« javlja, da bo angleško zunanje ministrstvo obiavilo vse dokumente, iz katerih je jasno razvidno, da ie Nemčija « zadnjem času odkrito zahtevala oboroževanje ter postavila nove želje glede oborožitve.
Avstrijski problemi
Ost režima se obrača vedno bolj proti levici — Nervoz-nost v socialističnih vrstah — Agilnost avstrijskih
monarhistov
Pred volitvami
v Delavsko zbornico
Kdo sme voliti
ge danes si mnogi volilci niso n& jasnem, kdo sme voliti pri volitvah v Delavsko zbornico. Zato ponavljamo določbo volilnega reda, ki pravi: >V volilne imenike se morajo vpisati vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, Id so do dneva razpisa volitev zavarovani proti bolezni pri ustanovah za zakonsko zavarovanje delavcev na podlagi stanja prijave na dan volilnega razpisa in plačujejo za Delavsko zbornico odrejeno doklado.«
Volitve so bile razpisane dne 16. avgusta. Kdor je bil torej ta dan vpisan pri bolniški blagajni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu ali pri »Merkurju«, ima pravico voliti. Volijo tudi vse ženske, ld so bile zavarovane na dan 16. avgusta 1933 pri bolniški blagajni.
Volilci in volilke se še pred volitvami lahko informirajo, ali so v volilnem, seznamu. Obrnejo naj se na tajništvo Narodno strokovne rveze v palači Delavske zbornice, telefon 20-77, ki jim bo radevolje povedalo, če so v volilnem imeniku.
Tudi gospodinjske pomočnice volijo
Na premnoga vprašanja odgovarjamo kar na tem mestu. Kar velja v gornjih navodilih za volilce, velja tudi za gospodinjske pomočnice (kuharice, sobarice, služkinje itd.). One morajo biti po zakonu obvezno zavarovane zoper bolezen hi imajo tedaj volilno pravico. Vse one gospodinjske pomočnice, ki so bile do 16. avgusta v službi in zavarovane pri bolniški blagajni, imajo volilno pravico. Te pravice naj se vse volilke v polni meri poslužljo in naj vsaj pri teh volitvah uveljavijo svojo enakopravnost. Vse naj gredo na volišče ln volijo listo nacionalnega delavstva, na kateri kandidirajo tudi njihove zastopnice. Usta nacionalnega 'delavstva ima plavo glasovnico.
Pripravite kolesarske odseke!
Krajevne agitacijske odbore opozarjamo,
da so volilci po ogromni večini močno oddaljeni od rednih volišč. Agitacijski odbori bodo morali na dan volitev obiskati marsikaterega volilca in ga privabiti na volišče. To se ne bo dalo opraviti drugače kakor s kolesarji. Zato naj si vsak krajevni agitacijski odbor pripravi poseben odsek kolesarjev, ki bo^o vršili ta dan volitve službo agitatorjev. V vsakem okraju se bodo našli kolesarji, ki bodo radi stopili v
službo za zmago nacionalne Ideje tudi pri volitvah v Delavsko zbornico. Kolesarje vabimo, naj se sami prijavljajo našim krajevnim agitacijsklm odborom. V Ljubljani naj se prijavljajo v tajništvu NSZ, ▼ Mariboru tudi v tajništvu NSZ, palača Okrožnega urada.
Vsi krajevni agitacijski odbori
so že prejeli okrožnico z zadnjimi navodili. Navodila naj vsi odbori dobro preštudirajo in se po njih ravnajo. Navodila so dobili tudi nekateri prijatelji v krajih, kjer še ni agitacijskih odborov. TI prijatelji naj takoj osnujejo agitacijski odbor za svoj kraj in odbor naj vsaj zadnje dni dela po navodilih, M ste jih prejeli.
Pozor pred lažmi marksistov S
Te dni obiskujejo marsistični agitatorji volilce v Delavsko zbornico po hišah. Po vseh hišah delijo rdeče letake. Obenem pa pravijo, da je rdeča glasovnica nacionalna in da je nosilec rdeče kandidatne liste predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. Opozarjamo vse voliloe in volilke na te lažL Rdeča glasovnica je marksistična in njen nosilec je g. Cobal iz Zagorja. Nacionalna delavska lista ima modre (plave) glasovnice in je njen nosilec g. Rudolf Juvan. Ravno tako ima nacionalno nameščenstvo plavo glasovnico in je nosilec nacionalne nameščen-»ke liste g. Joško Zemljič iz Ljubljane. — Pozor pred marksističnimi lažmi. Lažnive agitatorje napodite!
Marksistom prav slaba prede in se dobro zavedajo, da bo delavstvo in nameščenstvo volilo nacionalno, zato lažejo, da je nacionalna glasovnica rdeča in da je treba n Juvana in Zemljiča oddati rdeče glasovnice. Ne pustite se begati. Nacionalna lista Ima plave glasovnice v delavski in name-ščenskl skupini.
Ta je pa lepa!
Naročnik nam je poslal rdeč letak, kakršne razširjajo marksisti za volitve v Delavsko zbornico. Letak ima na eni strani poziv volilcem, naj volijo marksistično listo, na drugi strani pa ima te-le sijajne verze;
»Duh bo zmagal!
Naj svet vidi, da ne klonemo!
Naj vidi, da vztrajamo!
Naj vidi, — da smo silni!«
»... v Nemčiji, Avstriji, Italiji,« je pravimo pripisal na letak naročnik, ki nam ga je poslal. Da, res: v Italiji, Nemčiji in Avstriji je svet videl in vidi, kako silni so marksisti in kako korajžm!
Minister Pucelj o polomu klerikalne politike
Ljudstvo v dravski banovini je izgubilo vero v nezmotljivost in nepremagljivost Koroščeve politike
Dunaj 17. oktobra.
Borba druge Dollfussove vlade proti narod nosocialistični ofenzivi je izgubila precej na svoji ostrosti. Razni prevratni incidenti sicer niso prenehali, tudi vladna protiakcija z aretacijami, hišnimi preiskavami in podobnimi ukrepi se še nadaljuje toda izgleda, da je vse to postalo za Avstrijce nekaj vsakdanjega, kar niti javnosti niti posameznikov več ne razburja. Najbolj se je to opazilo ob priliki hitler-jevsltega atentata na kancelarja Dollfussa ki bi bil ostal brez vsakega globljega učinka, ako se ne bi umetno eksploatiral za patriotsko agitacijo v tisku, z zahvalnimi mašami in podobnimi sredstvi propagande.
Pri tem atentatu je najbolj zanimalo vprašanje atentatorjeve strankarske pripadnosti, in ko je v prvem trenutku radio razglasil, da gre za socialnega demokrata, se je političnih krogov polastilo ono vznemirjenje, ki nastane vedno, kadar se pri. čakuje izrednih dogodkov; to pričakovanje senzacij pa se je takoj poleglo, ko je prišlo na dan, da je Dertil organiziran narodni socialist in da torej gre za enega izmed mnogih hitlerjevskih terorističnih poskusov.
Policija tudi po atentatu od posegla po nobenih ostrejših sredstvih ta niti splošno pričakovano izjemno stanje se ni razglasilo. Deloma je to navidezno hladnokrvnost vladnega aparata pisati na konto notranjega posojila, katerega vpisovalni tok poteče šele 21. oktobra; glavni vzrok pa je nedvomno iskati v novi orientaciji vladnega kurza, katera se splošno pripisuje Starhembergovemu vplivu.
Danes je povsem jasno, da se ost režima vedno bolj obrača proti fronti levice. Znano je, da smatra Starhemberg za prvi in glavni cilj uničenje soc. gemokracije. že na znanem zborovanju v tednu katoliškega shoda je javno pozval Dollfussa, da napravi konec socialistični vladi oa dunajskem rotovžu in od takrat s pomočjo svojih eksponentov v vladi neprestano pritiska na odločilni udarec. Kancelar do sedaj še okleva, vendar kaže vse na to, da je odkrita vojna med režimom in marksisti le še vprašanje časa.
Pa tudi na socialistični strani je videti, da zmaguje radikalnejša struja in da se samopremagovanje stranke bliža svojemu koncu. Socialisti se dobro zavedajo, da od Starhemberga nimajo pričakovati nič boljšega, kakor od Hitlerja, in očividno zače. njajo brusiti meče. Izredna konferenca internacionalne strokovne zveze, ki je ta teden pod predsedstvom Walterja Citrine-ja zborovala na Dunaju, je bila sklicana _ tako se zatrjuje — na prošnjo dunajskega socialističnega vodstva, da manifestira mednarodno solidarnost v boju avstrijskih marksistov proti fašizmu in <3a stori potrebne sklepe za njih podporo, če pride do odločilne bitke. V nedolžni obliki jubileja malopomembnega pevskega društva v 9. okraju se je inscenirala ogromna manifestacija na kateri je govoril župan Seitz nad 60.000 organiziranim delavcem o borbi za svobodo in proti fašizmu. Pozornost j« vzbudila izjava sekretarja mednarodne strok, zveze Shevenelsa, ki je v
Dunaj, 18. oktobra s. Dopoldne je prispel na Dirnaj na povratku iz Ženeve v Prago češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na postaji so ga pozdravili avstrijski kancelar dr. Dollfuss, jugoslovenski, češkoslovaški in rumunski poslanik. Dt. Beneš se je s kolodvora odpeljal v kance-larjev urad, kjer je imel dve uri trajajoč razgovor. Nato je dr. Beneš v spremstvu dr. Dollfussa posetil zveznega predsednika Miklasa, nakar se je v hotelu »Impe-rial« vršilo svečano kosilo.
Uradni komunike o razgovorih pravi:
»Ob 11. dopoldne je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš posetil zveznega kancelarja d.r. Dollfussa. V daljšem razgovoru sta državnika razpravljala o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, zlasti o trgovinsko-političnih vprašanjih. Ministra sta se sporazumela, da se bodo na podlagi avstrijske želje pogajanja o dodatni pogodbi k trgo. vinski pogodbi čimprej pričela. V okviru
svojem pozdravnem govoru dejal: »VI storite, kar svet od vas pričakuje, ml pa bo-mo storili, kar pričakujete vi od nas.«
To pomembno napoved mednarodne solidarnosti je v avstrijskem tisku cenzura zatrla, toda vlada in javnost sta jo razumeli kot vojno napoved. Vlada je odgovorila s prepovedjo dostavljanja in kolpor-taže centralnega glasila »Arbeiter Zeitung« in pripravlja obsežne policijske ukrepe za izredni strankarski kongres marksistov ki je sklican za prihodnji teden. Organizirano delavstvo pa tudi ne drži rok križem. V vseh dunajskih okrajih, zlasti v delavskih predmestjih je prišlo do velikih socialističnih demonstracij, v Floridsdorfu je v dveh tovarnah spontano izbruhnil -demonstrativni štrajk, ki so ga obratni zaupniki le s težavo lokalizirali. Vsa znamenja kažejo, da levičarsko delavstvo izgublja potrpežljivost in da se je dosedanja vzdržnost umaknila mrzlični nervoznosti, ki utegne priti do nevšečnega izbruha, če se ne bo preudarnejšim krogom posrečilo ustaviti protisocialistične ofenzive, ki jo forsira Starhemberg.
Avstnofašizem pa nima. opravka samo z marksisti. Krščanski socialci so se ofici-elno izrekli za ohranitev stranke, njih jedro »Bauern)bund« pa je fašizem v vsej formi odklonil in vztraja oa demokratskem stališču. Tudi delavsko krilo odklanja fašizem in nedavno je bivši minister Bachinger na shodu stanovske fronte v Gradcu javno povedal, da tudi predsednik republike Mlklas stoji na stališču demokracije in ustavnosti.
Nacionalna stanovska fronta je zaradi svojega protifašističnega stališča zapustila vladno večino. Tako je velik del Doll-fussove armade r diametralnem nasprotju s Starhembergom. Med obema taboroma pa koleba Dollfuss in očividno ne ve kako se naj odloči.
Aktualen pa postaja v zadnjem času še en problem, ki ravnotako ali še bolj razkraja vladne vrste: — vprašanje povrat-ka Habsburžanov. Od znane monarhistič-ne demonstracije v Heinu, kjer je bila prečitana Otonova poslanica, avstrijski legitimisti vedno pogumneje dvigajo glavo. Na zunaj je to posebno pokazala zadnje dni deputacija avstrijskih legitimistič-nih plemičev, ki se je poklonila bivši cesarici Žiti. Važnejše pa so priprave, ki se po trditvah informiranih političnih krogov, vršijo v vladnem taboru. Znana Dollfus-sova zaupnika dr. Schmltz in Schuschnig sta baje izdelala vsak svoj načrt nove ustave in v obeh se predvideva ukinitev protihabsburških zakonov iz leta 1919. Schuschnigov načrt gre menda še dalje ln ima v mislih ustoličenje habsburškega vladarja kot »deželnega kneza« (Landesfttrst) ker je naslov cesarja za miniaturno Avstrijo preveč visokodoneč. Ne ve se seveda, ali so taki načrti deležni Dollfussove sankcije, toliko pa je gotovo, da so štirje člani kabineta odkriti pristaši habsburške restavracije. Toda nasprotniki fašizma so ob enem tudi protivniki legitimistične akcije — in tako ima habsburška struja računati z odporom zlasti k!erika'nib in nacionalnih kmetov.
razgovora 0 splošnih trgovinsko-politl&nih vprašanjih se je izvršila tudi izmenjava misli o italijanski spomenici. Pri tem se je
pojasnila cela vrsta vprašanj.
Ob 17. se je dr. Beneš z rednim brzim vlakom odpeljal v Prago. Dr. Dollfuss je z dr. Benešem stopil v salonski voz, kjer sta se oba ministra pred odhodom še dalje časa razgovarjala.
Uspeh norveških socialistov
Oslo, 18. oktobra. AA. Pri volitvah v parlament so konservativne stranke mnogo izgubile v korist socialistov, ki so dobili 69 mandatov, dočim so jih poprej imeli samo 47.
Poset ruske mornarice v Carigradu
Ankara, 18. oktobra. AA. V Carigrad je prispela sovjetska eskadra treh križark, dveh rušilcev in treh podmornic. V cari-grajskih vodah ostane tri dni.
Razpust protidržavnih strank v ČSR
Praga, 18. oktobra, č. Po dolgih posvetovanjih, ki so trajala več tednov, je predložila češkoslovaška vlada parlamentu zakonski načrt o ukinitvi delovanja in razpustu političnih strank. Zakon je naperjen proti strankam in drugim organizacijam, ki delujejo proti državi.
Zakon razlikuje ukinitev delovanja prizadete organizacije ter njen razpust V primeru, da se stranka razpusti, sc razveljavijo mandati njenih članov v zakonodajnih in avtonomnih korporacijah, njeno imetje pa se zapleni v korist države in likvidira. V primeru pa, da se stranki prepove njeno delovanje, se uničijo le mandati njenih članov v zakonodajnem zboru, ne pa mandati v avtonomnih korporacijah Njeno imetje se sicer zapleni, toda ne likvidira. Za člane razpuščenih in ustavljenih organizacij določa zakonski načrt uvedbo pisemske, brzojavne in telefonska cenzure, konfinacijo, policijski izgon tn policijsko nadzorstvo. Enaki ukrepi so določeni tudi za udruženja, gospodarska društva in zadruge ter druge organizacije, ki poslujejo v okviru take stranke in katerih vodilna mesta zavzemajo člani razpuščenih ali ustavljenih strank. Nadalje določa zakon, da člani takih strank ne smejo nositi znakov, krojev in slično, da ne smejo organizirati javnih zborovanj itd. Zakon pooblašča vlado, da deluje v njegovem smislu do 1. januarja 1. 1935.
Oboroževanje Anglije na morju
London, 18. oktobra, g. Po sporočilih iz dobro poučenih krogov se mora za prihodnji proračun računati t velikim zvišanjem izdatkov za vojaške svrhe. Mornariško vojno in zrakoplovno ministrstvo sta izdelali obširen program. Največ zahtev stavlja admiraliteta. Med drugim je predvidenih tudi 25 novih križark, tako da bo imela Anglija, ko poteče londonski dogovor, nad 50 prvorazrednih križark.
Protiameriski izgredi na Kubi
London, 18. oktobra. AA. »Daily Herald« doznava iz Havane, da so pri včerajšnjih protiamerlških izgredih obstreljevali neko veliko newyorško tvrdko. Prav tako so se komunisti polastili neke sladkorne tovarne in jo postavili pod kontrolo delavcev. Preiskovalni odbor, ki ima nalogo proučiti Ma-chadovo delovanje, je spoznal bjvšega predsednika Machada za krivega umora in odredil zaplembo njegovih nepremičnin, ki jih cenijo na 5 milijonov funtov.
Izpremembe v poljski vladi
Varšava. 18. oktobra, s. Pred otvoritvijo jesenskega zasedanja Sejma pričakujejo, da bo poljska zunanji minister polkovnik Beck glede na (politični položaj, ki je nastal po izstopu Nemčije iz Društva narodov, imenovan za ministrskega predsednika.
Za omiljenje davčnih bremen
Beograd, 18. oktobra, p. Dopoldne je ministrski predsednik dr. Srškič sprejel večjo deputacijo zastopnikov našega gospodarstva, predvsem trgovine, industrije in denarstva. V deputaciji so bili zastopniki vseh pokrajin, za dravsko banovino narodni poslanec Anton Krejči, ravnatelj Kreditnega zavoda Tosti in tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje. Deputacija je opozorila ministrskega predsednika na nevzdržen način obdavčevanja latentnih rezerv posameznih podjetij in na pretirano strogost davčnih organov. Predsednik vlade je deputaciji obljubil, da bo dal stvar preiskati in nepravilnosti odpraviti. Deputacija je posetila nato tudi še trgovinskega ministra dr. Ilijo Šumenkovica, kjer je bila prav tako ljubeznjivo sprejeta. Minister dr.'Sumenkovič je dalje časa razpravljal s poedinimi predstavniki o splošnih gospodarskih problemih in pokazal največje razumevanje za težnje in želje gospodarskih krogov. Deputacija je nameravala posetiti tudi finančnega ministra g. dr. Djordjeviča, ki pa je ni mogel sprejeti, ker je že več dni bolan in leži v postelji
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
Konferenca obrtniških zbornic
Beograd, 18. oktobra p. Na poziv sarajevske obrtniške zbornice bo v nedeljo v Sarajevu konferenca zastopnikov vseh obrtniških zbornic in odsekov, na kateri bodo razpravljali o posameznih določbah obrtnega zakona in o obveznem socialnem zavarovanju obrtnikov.
Za poplavljence
Darilo Nj. Vel. kralja za poplavljence dravske banovine je bilo razdeljeno takole: sreskemu načelstvu Brežice 5000 Din, v Celju 15.000, v Gor. gradu 4000, v Kočevju 40.000, v Krškem 5000, v Laškem 3000, v Litiji 3000, v Ljubljani 10.000 in v Logatcu 5000 Din, nadalje mestnemu načelstvu v Ljubljani in v Celju po 5000 Din.
V »Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine« so darovali: Hranilnica in posojilnica Sv. Tomaž pri Ormožu 300, Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta, Ljubljana 300; dr. Zvonko Zemljič, drž. pogr. veterinar. Vel. Kikinda 200. Emil Berger i sin, Bjelovar 100; osnovna šola Sv. Marko niže Ptuja 66, narodna šola v Kančevcih, p. Križevci, Prekmurje 50; šolski upravitelj Rustja Josip, Artiče pri Brežicah (zbirka učiteljstva) 45, Maširevič M. Marija, učiteljica Čonop-lja, dunavska banovina 25 Din.
Nadalje so darovali še: Privil. agrarna banka, Beograd 25.000 Din. uslužbenci mestnega načelstva, Maribor 3500, osnovna šola. Sv. Rok ob Sotli 250 Din, narodna šola Čentiba 115 50. okrajno sodišče v Kočevju 62. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja. Maribor V). oddelek finančne kontrole v Kozjem 25, Leon Patik, Radovljica 20 Din.
Beograd, 18. oktobra, r. Današnje »Vreme« objavlja izjavo, ki jo je dal njegovemu uredniku minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj o izidu občinskih volitev v dravski banovini. G. minister je med drugim izjavil :
Bil sem eden izmed onih slovenskih politikov, ki se je veselil razpisa občinskih volitev v dravski banovini. In, kakor vidite, nisem se varal! Do 15. oktobra so mogli : dr. Koroščevi punktaši vsaj do neke mere s svojo abstinenco varati nepoučeno javnost, da imajo v narodu še vedno močno zaslombo, pri občinskih volitvah pa so se | Koroščevi punktaši odločili, da otvorijo naj- ] ostrejšo borbo i potom cerkve i potom spo- j vednice, poslužujoč se pri tem tudi vseh j cerkvenih organizacij. Razen tega so zlo- j rahljali za brezobzirno borbo tudi svojo zadružno organizacijo, predvsem kreditne zadruge. Toda pri vsem tem je bilo lepo število duhovnikov tudi na strani nacionalne fronte. Zlasti v začetku volilne borbe je bilo mnogo duhovnikov za kompromisne liste med klerikalci in predstavniki Jugosiovenske nacionalne stranke. Toda v njihovih vrstah so zmagali laični elementi iz bivšega vodstva SLS in harangirajoč mase, so dosegli baš nasproten rezultat, tako da so s svojo punktaško politiko popolnoma skra-hirali. Pozabili so, da gre zgodovina svojo pot, da so se časi izpremenili in da je ljudstvo že davno izgubilo vero v nezmotljivost in nepremagljivost Koroščeve politi-
Trst se brani priseljevanja
Trst, 17. oktobra Da življenje dandanes v Trstu ni lahko, ie »Jutro« že ponovno pokazalo v 6vojih tržaških dopisih. Stvar je razumljiva vsakomur, ki je kdaj živel v Trsti in gledal, kako današnji njegovi gospodarji dan za dnem samo jemljejo, ne da bi kaj dajali. Jasno ie tudi, da v takih razmerah Trst ni več ona »obljubljena dežela« za ostalo primorsko prebivalstvo, kakor je bil nekdaj. Dočim je prej vse sililo s kmetov v Trst, je sedaj ta pritok podeželskega prebivalstva popolnoma izostal. Le slovenske služkinje še prihajajo, ker jim Tržačanje. pa naj pripadajo katerikoli narodnosti, še vedno dajejo prednost pred vsemi drugimi.
Dasi so pa življenjske razmere v Trstu take, da nikakor ne vabijo domačega primorskega prebivalstva v mesto, se vendar v Trstu 5r čuti priseljevanje iz drugih italijanskih krajev, kier je življenje pač še težje; Trst se tamkaj še vedno smatra za ono »Kalifornijo«, kakor ie bil nekdaj res za tisoče in tisoče doma stradajočih »renji-kolov«. Da je to priseljevanje silno nepri-ietno domačemu prebivalstvu, ki 6e samo bori z vse večio brezposelnostjo, je razumljivo. Vedno boli ogorčene pritožbe oroti tem doseljencem so dale tržaški prefektiri povod, da je izdala zelo stroge odredbe proti prišelievanin. Seveda pa v teb odredbah ni nikjer rečeno, da se nanašajo na >renjikole«, in ee more tudi misliti, da »e bodo v vsei strogosti pač uporabljale samo proti priseljevanju domačega prebivalstva iugoslovenske narodnosti, dočim se bo napram »reniikolom« pač gledalo skozi prste Odlok, ki ga je izdali tržaška prefektura. določa, d ' si mora wnk. kdor ee hoče preseliti v Tr=t. preskrbeti predhodno privoljenje (-»nuHa osta<) demografskega oddelka tržaške kvesture (policijskega ravnatelj-
ke. Vsa njihova teroristična sredstva niso nič pomagala. Nič jih ni moglo rešiti pred porazom. S posameznih volišč se slišijo kakor junaške pripovedke iz minilih vojn, kako zavedno se je ponašal jugoslovenski, nacionalno orientirani slovenski kmet proti nedavnim svojim politično - klerikalnim varuhom. Prav posebno hud poraz je zadel vodstvo bivše SLS še zaradi tega, ker so odklonili vsak kompromis in vsako ponudbo za složno delo. Prav zaradi tega jih je ljudstvo 15. oktobra sodilo in tako strašno obsodilo. To je vzrok, zaradi katerega so bili naši nasprotniki 15. oktobra tepeni. Sedaj imajo hud političen glavobol, če bi se mogle v dravski banovini občinske volitve ponoviti, sem prepričan, da ne bi niti eden klerikalni kandidat mogel pridobiti volilcev in niti eden punktaški volilec se ne bi več pokazal na volišču. V dravski banovini, pa tudi izven nje, je obstojalo napačno prepričanje odnosno bajka, da je politični vpliv dr. Korošca na volilce tako močan in za vse večne čase siguren, da ga ne bo nihče nikoli mogel izpodriniti. 15. oktober ni samo porušil te bajke, marveč je to mnenje s koreninami vred pogazil. Srečni smo, da smo imeli volitve, ki so na tako nedvoumen način jasno in glasno dokazale, da se je prebudil narodni genij ter da je triumf nacionalne ideje tudi v dravski banovini izven vsakega dvoma. Volitve pa so tudi pokazale smernice, po katerih nam je hoditi in kaj nam je storiti.
stva). Izvzeto je samo osobje Javnih uradov in inozemskih konzulatov ter dubov-ništvo. Ako se kdo drugi priseli brez kve-sturnega privoljenja, ga ta odpravi v njegovo domovinsko občino po odgoni. Prepovedano je oddajati v najem ali podnajem stanovanja priseljencem, ki se ne Izkažejo s potrdilom, da imajo dovoljenje za bivanje v Trstu. Tudi posredovalnice za delo ne smejo sprejemati prošenj za delo od takih priseljencev, obenem pa morajo naznanjali kveeturi brezposelne osebe, ki niso pristojne v tržaško občino.
Kakor že rečeno, je ta odlok izzvalo priseljevanje »renjikolov«, toda izvajal ee bo prav gotovo v prvi vrsti in najbrž tudi izključno le proti domačemu jugoslovenske-mu prebivalstvu in morda le tu pa tam proti kakemu še ne popolnoma pofašišče-nemu Furlanj. Oni drugi si bodo že znali zagotoviti kvesturno dovoljenje, ki bo gotovo vedno na razpolago tudi vsem tistim, ki eo v zvezi z raznimi Paveliči in Perčeci in 60 svojo rovareko centralo premestili z Reke v Trst. Zlasti pri takih tržaška kve-stura ne bo samo gledala skozi prste, temveč bo popolnoma zamižala. Zanje je pa8 dovolj »resnih razlogov«, da ee jim da privoljenje za priselitev.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, nestalno, mestoma deževno, hladno in vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija je prodrla z Atlantskega oceana na kontinent. Nad južno Evropo se je etvoril sekundarni ciklon, ki je v Prjmorju povzročil burjo. Spričo take izobarične razdelitve se je vreme v južni Evropi poslabšalo.
Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Oblačenje negotovo, vendar ni nobene nevarnosti 6lane.

Obsedno stanje v Avstriji
Vlada namerava razpustiti socialnodemokratsko stranko in, boječ se groženj s splošno stavko, obenem proglasiti obsedno stanje
Dunaj, 18. avgusta, r. Položaj v Avstriji je postal znova skrajno napet. Tokrat se Dollfussov režim ne čuti ogroženega tako zelo od narodnih socialistov kakor od socialnih demokratov, ki imajo v Avstriji še vedno zelo velik vpliv, zlasti v delavskih krogih. Vlada je skušala sicer z raznimi fiskalnimi ukrepi zlomiti njihovo moč na Dunaju, toda dunajski magistrat je pari-ral pritisk vlade s tem, da je naložena davčna bremena zvrnil na pridobitne kroge, v katerih ima režim glavno zaslombo.
V takih napetih odnošajih med dunajsko občino in vlado je bil sklican na Dunaj izreden kongres socialnodemokratske stranke, ki so se ga udeležili tudi odlični socialistični voditelji iz inozemstva. Na kongresu, ki je zasedal tri dni, so podrobno razpravljali o notranjepolitičnem položaju v Avstriji. V resoluciji, ki je vlada ni pustila objaviti, so napovedali, da se bodo z vsemi sredstvi uprli pofašistenju Avstrije ter v skrajnem primeru proglasili splošno stavko, s čimer so že enkrat strahovali klerikalni režim pred desetimi leti.
Zdi se pa, da je vlada prav tako odločena seči po skrajnih sredstvih, da stre socialistični odpor. Dollfussov zastopnik v vodstvu patriotske fronte, voditelj Heim-wehra knez Starhemberg, je včeraj na nekem zborovanju napovedal, da bo vlada že v bližnjih dneh razpustila socialnodemokratsko stranko in imenovala na Dunaju in
v vseh ostalih občinah, kjer imajo upravo socialisti, vladnega komisarja, če bi se socialisti upirali in morda celo poizkušali započeti splošno stavko, bo vlada nemudoma proglasila obsedno stanje.
Značilno za razpoloženje v vladnih krogih je dejstvo, da se vsi vodilni vladni listi, predvsem klerikalna »Reichspost«, zavzemajo za zopetno uvedbo smrtne kazni ne samo za zločine iz koristoljubja, nego tudi za politične zločine. Kakor znano, je bila smrtna kazen v Avstriji pod prvim socialističnim režimom odpravljena. — . »Reichspost«, ki se tako rada skandalizi-ra nad drugimi, pri tem izrecno poudarja, da je to neobhodno potrebno za samoobrambo države.
Budimpešta, 18. oktobra, č. Današnji »Mainap« poroča nekatere podrobnosti s socialno demokratskega kongresa na Dunaju. Tajnik druge intemacionale dr. Fritz Adler je na kongresu med drugim predlagal, da se v znak svetovne simpatije za avstrijsko socialno demokracijo proglasi v vsej Evropi splošna stavka. Predlog je bil načelno sprejet. Ker pa so angleški socialni demokrati obljubili le 100.000 funtov šterlingov podpore za stavko, drugi pa ničesar. so opustili misel o stavki ter se zadovoljili z javno ugotovitvijo simpatij vse socialne demokracije na svetu za avstrijske socialne demokrate.
Poset dr. Beneša na Dunaju
Dr. Beneš in dr. Dollfuss sta razpravljala o italijanski spomenici glede Podunavja ln o poglobitvi gospodarskih odnošajev
Fino perilo, pri prosto perilo ^^ ..ali vselej čisto (Ki je perilo
SCHICHT
OVIM
TERPENTINOVIM MILOM
PRISTNO SAMO Z ZNAMKO '3ELEN*
S.T.J.8-53
ZA NAMAKANJE PERILA "ŽENSKA HVALA'1
Maši kraji in ljudje
Kongres slovanskih žen v Beogradu
Nj. Vel. kraljica Marija je v dvorcu na Dedinja sprejela dame iz slovanskih držav in se z njimi dalje časa prisrčno razgovarjala
Jedinstvo slovanskih žen jo ▼ torek zaključilo svoj kongres. Sprejeta j« bila resolucija z naslednjimi glavnimi točkami: posamezne slovanske države naj pošiljajo druga v drugo učitelje in profesorje v svrho boljšega spoznavanja razmer; glavni slovanski listi in časopisi naj se udomačijo po vseh kavarnah, klubih, čitalnicah, srednjih šolah in univerzah. Gledališča naj gojč slovanski program; diletantska društva v manjših mestih naj igrajo izključno slovanske komade. Prevaja naj se največ iz slovanskih jezikov; vršijo naj se predavanja o slovanskih dTŽavah, za kar naj se izkoristi tudi radio; zamenjavajo naj se slovanski filmi. V vsaki srednji šo-
li naj se obvezno poučuje kak slovanski
jezik in ena ura v tednu naj se posveti izključno slovanskim vprašanjem. Knjigarne naj imajo v zalogi vse publikacije, liste in knjige, ki jih izdajo ženske. Prirejajo naj se koncerti slovanske glasbe in prireditve v narodnih nošah za odrasle in za otroke. Matere naj vzgajajo svojo deco v ljubezni do vsega Slovanstva. Vse članice Jedin-stva bodo poslej nosile enotne značke. — Po zaključku kongresa so se delegatke poklonile grobu neznanega junaka na Avali, naslednji dan pa odpotovale proti Jadranskemu morju. Kakor smo poročali, pridejo tudi v Ljubljano in v Maribor.
Zbor delegatk iz slovanskih držav ob pozdravnem govoru gdč. M. Grujičeve, predsednice Kola srbskih sester
Ukrepi za rešitev inž. Frana Dedeka
Po sporočilu iz Italije je interniran v Kopru
Ljubljana, 18. oktobra Med tem, ko vsa Ljubljana razburjena
ugiba usodo inž. Frana Dedka, viada v Dedkovi vili v Žibertovi ulici v Šiški nepretrgana žalost in skrb. V tores, ko smo prinesli prvo poročilo, je potekel že cel mesec, odkar držijo Italijani ;nž. Frana Dedka v svoji oblasti, ne da bi povedali, kje in iz kakih tehtnih razlogov. Teden dni se je mogla sivolasi, bolehni gospe materi prikrivati vest o tem, da so ji Italijani na Reki pridržali sina. Teden dni, dalje ne. Tisto nedeljo, preden se je bil odpeljal proti Sušaku, je inž. Franjo Dedek rekel svoji materi, da se vrne že naslednji dan proti večeru. Ko so dnevi potekali in ga le ni bilo več nazaj, je nadvse skrbna in ljubeča mati domnevala, da se mu je pripetila avtomobilska nesreča in da leži morda kje v bolnici, a ji tega nočejo povedati. Večer za večerom je sinu
pripravljala večerjo, a pričakovala ga je zaman. Ko se je čez teden dni vrnil pro-kurist Ivo Podlesnik, ki je storil vse, kar je zmogel pri oblastvih na Sušaku, na Reki in v Trstu, je moral objokani gospe Dedkovi priznati resnico, da Italiiani držijo njenega sina in da nočejo izdati, kaj nameravajo z njim.
Poslej ni minil dan, da se ne bi bilo ukrenilo, karkoli bi moglo pomagati inž. Dedku. Vpošteval se je vsak nasvet. Dočim je g. prokurist Podlesnik vzdrževal zveze z našimi oblastvi, zlasti s konzulatom na Reki in v Trstu, je pravni zastopnik Dedkovega podjetja g. dr. Milan Ko-run takoj po točnih informacijah o aretaciji svojega klijenta interveniral na italijanskem poslaništvu v Beogradu, nadalje je bil o zadevi, zaradi katere so Italijani pridržali inž. Dedka, informiran italijanski konzulat v Ljubljani, in je šlo poročilo
na Italijansko zunanje ministrstvo. Mati gospa Dedkova je podpisala prošnjo in vlogo na naše zunanje ministrstvo, ki je gotovo tudi storilo svoje in je o zadevi obveščeno naše poslaništvo v Rimu. Graditelja ogromnega, modernega carinskega skladišča na Karadjordjevem pristanišču tik pred nosom Reke, enega najuglednejših jugoslovenskih gradbenikov, ki se je zaradi dragocenosti časa redno posluževal poti z avtom preko Italije na Sušak in se je mimogrede izpozabil samo toliko, da je fotografiral italijanske vojake, ki so na poljski kuhinji goltali makarone, moža, ki Je živel samo za dom in za svoje podjetje, hočejo Italijani zamenjati z nekim Paren-zanom, ki je pri nas pravomočno obsojen zaradi vohunstva na 12 let robije. Poleg tega držijo v ječi povsem nedolžnega šoferja Lojzeta Bešterja, da niti ne govorimo o avtomobilu, ki so ga zaplenili in morda razdejali, gotovo pa prebrskali do zadnje špranj ice.
Nepopisna je tuga matere gospe Ded-kove, ki v joku prebije cele dneve in noči. Lahko pa si je tudi zamisliti razpoloženje nekrivega inž. Franja Dedeka, s katerim so pretrgane vse zveze in ne more niti prav slutiti, ali in kaj se je pri nas zanj ukrenilo. Breme skrbi pri velikem podjetju je na ramenih zgledno skrbnega prokurista Ivana Podlesnika, ali vendar gotovo tudi šefa tam za mejo tarejo brige zaradi tolike izgube časa in iniciativnosti.
Po celem mesecu mučne neizvestnosti je vendarle prišlo nekaj upanja, da bo zadeva v kratkem rešena. Zdaj se vsaj ve njegovo bivališče. Italijanski oblastniki, ki so se sprva delali povsem nevedni, so končno le priznali, da je bil inž. Dedek po aretaciji na Reki že naslednji dan prepeljan v Trst, od tam pa so ga oddali s šoferjem Lojzetom Bešterjem vred v Koper, kjer je zdaj interniran.
Ob grobu Ivana Romolda
Slovenjgradec, 18. oktobra
Ko je pred dnevi zaplapolala raz tukajšnje sresko sodišče črna zastava, se je hitro razširila po mestu vest, da je sodni svetnik g. Ivan Romold, starešina tukajšnjega sodišča, umrl v slovenjgraški bolnišnici. G. Ivan Romold se je rodil leta 1879. v Vodicah v Istri, odkoder se je njegov oče preselil v Kranj, kjer je sin Ivan obiskoval osnovno šolo. Po dovršeni gimnaziji je Ivan študiral pravo na Dunaju. Kot akademik na Dunaju se je vneto udej-stvoval v naprednem akademskem društvu »Sloveniji«. Ko je leta 1904. dovršil pravne nauke, je kot odvetniški koncipijent stopil v pisarno advokata dr. Slanca v Novem mestu. Vendar ga je bolj mikala sodna služba, v katero je stopil leta 1906. Pripravniško in avskultantsko dobo je prebil v Ljubljani; ko je dovršil sodni izpit, je bil premeščen k sreskemu sodišču v Radovljico, nato bil imenovan za sodnika v
Mokronogu, kjer je služboval devet let. Leta 1919. je bil kot vodja sodišča poslan v Velike Lašče, od tam pa je bil imenovan za sodnega predstojnika v Slovenjgradcu, kjer je nastopil službo 3. februarja 1921 in jo vršil vestno do svoje prerane smrti.
V njegovem dolgoletnem sodniškem delovanju so posebno prišle do poudarka njegova resnicoljubnost, odkritosrčnost in pravičnost; zlasti je kot mladinski sodnik po očetovsko skrbel za svoje varovance. A tudi izvensodno se je močno uveljavljal. Takoj ob prihodu v Slovenjgradec je obudil Narodno čitalnico iz njene zaspanosti k novemu razmahu. Bil je vsa leta član, a nekaj časa tudi podstarosta tukajšnjega Sokola. Zelo se je udejstvoval v planinstvu, kjer je bil z dobrim nasvetom vedno na razpolago. Posebno skrb je posvečal krajevni zaščiti dece in mladine, kateri je bil dolga leta do svoje smrti skrben predsednik. V narodnostnem oziru ni poznal kompromisov. B:1 je vedno zaveden nacionalist in Jugosioven.
Ob velikanski udeležbi občinstva smo spremljali v ponedeljek pokojnega svetnika Romolda na njegovi zadnji poti. Pogreba se je udeležil tudi predsednik okrožnega sodišča iz Celja g. dr. Vidovič, ki se je z lemm nagovorom poslovil od pokojnika. Poslovilno besedo je izpregovoril tudi sedanji vodja tukajšnjega sodišča sodnik g. Milan Tominec, ki je orisal delavnega pokojnika. Pevsko društvo je zapelo žalostinke, ki sn p/ivabile vsem solze v oči. Bodi dobremu pokojniku ohranjen časten spomin!
Elitni kino Matica
Teleton 21*^ Ako se hočete dobro nasmejati,
oglejte si
Glas
srca
zvočna opereta ljubezni, dovtipov in smeha.
GUSTAV FROHLICH MARIJA SOLVEG ROBERT STOLZ GEZA VON BOLVARY PAUL KEMP
Predstave ob 4., 7% in 9V* zvečer.
Velik nočni vlom sredi Maribora
Maribor, 18. oktobra
V noči od torka na včeraj je bil izvršen sredi mesta, takorekoč na najpromet-nejšem kraju Maribora, na Grajskem trgu skrajno drzen vlom, pri katerem so vlomilci odnesli krasen plen. Ko je včeraj zjutraj prišel urar in optik Josip Peteln pred svoj lokal na Grajskem trgu in odklenil nizko železno ograjo, visoko komaj 1.50 m, je takoj prestrašen opazil, da je imel ponoči v svojem lokalu nezaželjene goste. Vrata so bila namreč odklenjena, očividno z vetrihom, predali v prodajnih mizah pa so bili vlomljeni in izpraznjeni. O vlomu je bila takoj obveščena policija, ki jc napravila podroben ogled na licu mesta. Vlomilci so bili pa pravi mojstri, ker niso pustili za seboj prav nobenih sledov ali prstnih odtisov.
Lastnik lokala Peteln je ugotovil, da so mu vlomilci odnesli 32 moških ur. od teh 2 zlati, 6 srebrnih in 24 nikljastih, daije okrog 30 ženskih zapestnih ur iz doubleja in srebra, 20 moških zapestniL ur, med njimi je bila 1 zlata in več srebrnih. 50 zlatih moških in ženskih verižic, 100 rnošk:h in ženskih verižic iz Jouble-zlata, 60 srebrnih verižic in 8 srebrnih cigaretnih doz. Skupna vrednost pokradenih predmetov znaša okrog 60.000 Din. K sreči so bili dragulji in prstar.i v želez,n biagajni. Peteln ni h I zavarovan proti domu. ker je zaradi visokih premij letos ob novem letu opustil plačevanje zavarovalnine. To je že druga njegova slična nezgoda. Pred nekaj leti mu je pokradla nski ti egova prodajalka razne zlatnine in ur v približ-
ni vrednosti 50.000 Din, vendar jo takrat imel ie toliko sreče, da je dobil večino ukradenih stvari nazaj :n tako ni utrpel prevelike škode. Sedanji vlom pomeni zanj v primeru, da se policiji ne .bo posrečilo prijeti vlomilcev, ki so v zadnjih 14 dneh izvršili že celo serijo posrečenih vlomov z bogatim plenom, popolno katastrofo. Senzacionalni vlom je povzročil med prebivalstvom precej razburjenja in strahu.
Ljubljana za gladu joče rudarske otroke
Ljubljana, 18. oktobra Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem vrši te dni v Ljubljani široko zasnovano akcijo, katere namen je predvsem, dobiti vsaj najnujnejših sredstev za rudarsko mladino, ki jo je brezposelnost v revirjih pač najbolj katastrofalno zadela. Akcijski odbor se je po dopisnici, ki jo je priložil dnevnikom, obrnil na vse ljubljansko prebivalstvo, naj po svojih močeh daruje kose odložene obleke, obutve itd.
Vkljub temu, da so ljudje ob zmerom bolj pogostih podobnih nabiralnih akcijah že precej izčrpani, je odziv na prošnjo Se zadovoljiv. Vsak dan prihajajo vabila na odbor, naj se njegovi sodelavci zglasijo na dom po pakete. Javnost je v prošnji menda prezrla samo to, da bi odbor želel predvsem obleke in obutve za otroke, ki so najrevnejši med revnimi. Akcijski odbor upa, da bodo dobri ljudje še enkrat pobrskali med šaro doma in bodo razen stvari za odrasle, ki so prav tako potrebni, darovali tudi kaj malega za male.
Z nabiralno akcijo v zvezi se bo v soboto zvečer vršil v Unionu velik rudarski koncert, na katerem bodo nastopili pisatelj Mrzel z uvodno besedo, pesnik Klop-čič z recitacijo, pevski zbor trboveljskega »Zvona« pod vodstvom g. Molla, pianist prof. Ciril Ličar in trboveljski slavčki. Kulturna in socialna dolžnost Ljubljane je, da se koncerta, katerega čisti dobiček je namenjen podpori bednih rudarskih otrok, udeleži v kar najlepšem številu.
Neznan požigalec
Zenavlje, 18. oktobra V nedeljo zvečer je nebo zažarelo nad Zenavljami. Goreti je začelo za gospodarskim poslopjem župana Balleka, kjer je bila zložena slama, pripravljena za kritje strehe. Plameni so z vso naglico objeli vse gospodarsko poslopje, tako da so komaj 5e rešili živino. Na pomoč so prihitela štiri gasilna društva, ki so se lotila omejevanja ognja.
G. Ballek je bil župan v Zenavljah skoro 30 let in si je gotovo v izvrševanju svoje službe nakopal sovražnika, ki mu je zdaj ob koncu njegovega županovanja za-žgal streho nad glavo. Pripravil ga je ob vse in vsa družina je pahnjena v največje siromaštvo. Vsi občani sočustvujejo s po-gorelcem in zahtevajo, da uvedejo oblast-va najstrožjo preiskavo, da se izsledi zločinec. Da je bila maščevalna roka na delu, se sklepa že iz tega, ker je neznanec županu pred kratkim zažgal steljo in takoj za tem vsa drva v gozdu. Zdaj pa mu je uničil še gospodarsko zgradbo.
Dve nesrečni usodi
Celje, 18. oktobra Davi so našli 661etnega lastnika reali-tetne pisarne Antona Arzenška obešenega na oknu v jedilni shrambi poleg njegovega stanovanja na Kralja Petra cesti 22. Obupno dejanje je izvršil že v torek okrog 22. Zapustil je dvoje pisem, v katerih pravi, da ga žene v smrt nesreča, ki ga je stalno spremljala, in dejstvo, da bi moral biti v sredo deložiran. Arzenšek je živel dolga leta v Celju in je bil zaveden narodnjak. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča.
Včeraj smo poročali, o nesreči, ki se je dogodila v torek okrog 18.30 na prehodu ceste Gotovlie-Vrbje čez železniško progo pri Žalcu. Hlapec, ki se je težko ponesrečil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, je 321etni Miha Radišek, uslužben pri lastniku žage in posestniku Alojzu Stravsu v Vrbju. Radišek ima počeno lobanjo, sedem ran na glavi in težek pretres možganov in se do popoldne še ni zavedel.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ULTURNIPREGLED
čerepninov koncert
Ljubljana, 17. oktobra.
Po pravici bi ga lahko tako imenovali, dasi je na zunaj nosil drug naslov: Simlo-nični koncert opernega orkestra. Kajti v središču zanimanja je bil Rus Cerepnin, ki je kot komponist in pianist absolviral levji del programa na snočnjem koncerti v veliki dvorani hotela Union. Domače skladbe Oeterca, Leskovica in Bravničarja so služile le nekam za okvir. Orkestralni part programa je bil v rokah izkušenega opernega orkestra, ki ga je ravnatelj opere, g- Mirko Polič spretno, z zanosom in obzirno vodil preko marsikaterih trdot, ki jih vsebujejo na tem sporedu izvajana dela.
Cerepnin je eden mladih pariških Rusov in kot tak ozko zvezan s Prokofjevim — njun slog kaže predvsem trmoglave figure, izrabljanje globokih leg klavirja, zvočno upornost, moč, dvodelni ritem in gibkost melodične linije. — V prvi točki (klavirski koncert op. 26) se nam je Cerepnin predstavil kot originalna, domislekov polna natura. Koncert (prav za prav variacije) temelji na svojevrstni, namerno okorni in malce banalni temi, ki jo prinesejo trobente s spremljavo malega bobna in klavirja — karakterističen martialen domi-slek. ki je temelj mnogim sodobnim klavir-
skim skladbam (naj navedem le Labroco. Ritmi di marcia). V nekem razdobju sodobne glasbe eo ritmi koračnic nekako magično vplivali na skladatelje, predstavljajoč menda krepko, neskrbno in neovirano napredovanje v nove. še neznane dežele glasbenega izraza. V celoti je to sveže, živali no, pa tudi liričnih mest polno delo in je zaslužilo aplavz v polni meri. Morda je bil kdaj pa kdaj orkester premočan, toda mislim, da je bil le klavir prešibak. Pianist Cerepnin pri najboljši volji ni mogel instrumenti, ki ga je le eufemistično možno na-zvati klavir, izvabiti nekaj tonu podobnega, tako hripav in betežen nasploh je ta in strumert; škoda, da naša edina velika koncertna dvorana ne premore dostojnega klavirja. Ta nedosiatek je prišel še mučneje do veljave pri poslednji točki, ko je Cerepnin zaigral dvanajst svojih skladb za klavir. Vse njegove kompozicije odlikuje živahna, nekoliko brezobzirna zanositost, ki je vča-si seveda razgrajajoča, n. pr. v Tokati op. 1. Mala suita op. 6 je jako uspela vrsta kratkih, karakterističnih skladbic, izmed katerih se zla9ti odlikujeo Scherzo, Badi-nage in Humoreska; kakor sploh pri veliki večini sodobnih skladateljev, zaznavaš tudi to grotesknost. Nekam ohlapne pa so bile tri slovanske transkripcije (op. 27) s svojimi že obrabljenimi temati; gotovo eo bile zložene zgolj kot nameček klavirskim
večerom. Cerepnin, ki se je izkazal tudi za odličnega pianista velikega formata, je bil deležen zelo navdušenega aplavza mnogoštevilne publike.
Ostali del sporeda so tvorile, kakor rečeno, slovenske skladbe za orkester. Na prvem mestu Osterčeva klasična ivertura, ki se po nekaj krepkih unisono - taktih in zanimanje vzbujajočih akordih na žalost razdrobi v tematične drobce, ki preskakujejo po raznih instrumentih, ne da bi očitoval notranjo nujnost ali arhitektonsko poveza nost, nakar se začetni, upe vzbujajoči takti oonove. Enako 6poradično razdrobljenost najdemo kot najvidnejšo hibo Leskovčeve velike etude za orkester, dasi je znatno konciznejša in dosledneje izpeljana. Naziv »etuda« je upravičen morda v toliko, ker nudi ta skladba raznim instrumentom trde tehnične orehe; formalno bi ji vzdevek »figa« bolj ustrezal. Bizarni, originalni glavni domislek ekspozicije bi brez škode, a le v korist celemu delu prenesel kaj okrajšave. Skladba je smiselno, organizira no zgrajena, napisana v prav krotkem mo dernističnem slogu ter se znatno odlikuje po barvitosti instrumentacije; originalna in srečna uporaba globokih pihal in trobil ter presenetljivo gorki ton saxofona ji dajejo velik barvni interes. Vsekako je delo vredno, da je bilo izvajano in vzbuja upravi čeno nado, da nam bo Leskovic napisal šp kai močnih skladb. Bravničarieva plesna burleska je v tej okolici izgubila nekoliko privlačnosti, ker bolj vpliva zaradi enkrat-nesti, kakor pri ponavljanju; morda je
bila to pot tudi izvajana nekoliko manj za-nosito, kakor smo sicer vajeni.
V celoti je koncert nudil za vsakogar toliko zanimivega in je bil obenem podan tako dobro, da je le želeti, da uprava gledališča svoje pretnje glede opustitve nadaljnjih koncertov ne izvede, dasi bi bil za prospeh simfoničnih koncertov pri nas neobhodno potreben znatnejši obisk. Pn velikih stroških, ki jih ima prireditelj simfoničnega koncerta, se je bati, da do polovice ali dveh tretjin zasedena dvorana ne nudi kritja. Čudno pa je obenem, da vzlic bobneči in sentimentalni reklami ni mogoče najti tolikega števila interesentov, da bi bil vsakokratni prireditelj simfoničnega koncerta brez skrbi za gmotni izid. Spričo redkosti takih prireditev pri nas bi bilo pač pričakovati obratno.	L. M. Š.
VIusta Burian
Živimo v mračnih časih; kaj čuda, če so dobri komiki priljubljenejši od velikih tragedov. Smeh je v socialnem življenju med pomembnimi ventili: skozi njega uhaja marsikaj, kar bi se utegnilo v podzave stju poedincev zgostiti v temne nagibe iti čemeče strasti. Kdo ve. koliko dolguje današnja družba komikom, ki vešče izrabljajo prikipno slabost povprečnega človeka in _ kakor bi deiali dušeslovci — sublimi-rajo njegovo ostro, grobo nezadovoljstvo v finejše, ironične poglede, ki s tem, da jih spremlja smeh, že marsikaj odpuščajo in pozabljajo.
Praga ima v glavnem tri komike, ki eo izredno popularni in ki jih dobro pozna celo človek, kateremu leži prag reprezentančnega Narodnega gledališča na skrajni meji življenjskega kroga. Poleg V osk o vca in Vericha, ustanoviteljev in bleščečega dvozvezdia 09vobozenega divadla, je to Vlasta Burian. ustanovitelj, lastnik in največja zanimivost Burianovega divadla. 0 njem trde nekateri, da je največji današnji slovanski komik sploh; nedvomno je najznačilnejši sodobni češki komik. Ko je bil nedavno na Poljskem, so ga sprejemali kakor znamenitega zvezdnika; bil je predstavljen tadi prezidentu republike. Burian je prišel ni oder « športnega igr ifra in je 5s <lar».s izvrs'. n spof.^ik. obenem pa znari mecen nogometnih drištev. Ni človek humanističnega tipa; pravijo, da ee kaj malo zanima za preteklost, zavestno živi s sedanjostjo, diha z njo, sprejema vse njene značilnosti, priznava samo njen okus in njen tempo. In če je Vlasta Burian značilen za sedanjost, tedaj velja to, kar je španski modroslovec Ortega y Gasset zapisal o današnjem človeku sploh: da je načelno pro-titragičen, da ne mara dramatske napetosti, da vidi tam, kjer so predhodniki imeli težke, skoraj nerešljive probleme, le lahkotne, komaj pomembne igračke.
Burian je genialni improvizator, in improvizacija je sploh značilna za današnji duhovni svet, n. pr. za književnost, glasbo in zlasti za slikarstvo, kjer umetniki bol* improvizirajo kakor ustvarjajo. Z Burianom se Praga ponaša. Človek, ki ga tu ne bi
Domače vesti
*	Povišanja v sodni službi. Z ukazom Nj. Vel. kralja ln na predlog pravosodnega ministra so povišani: v 4. skupino 1. stopnje Prane Brečko, sodnik okrožnega sodišča v Celju; Gilbert Zupančič, stareši. na sreskega sodišča na Brdu; Ivan Tratnik, sodnik sreskega sodišča v Laškem; r 4. skupino 2. stopnje Fran Slabe, sodni* sreskega so'^fca v Mokronogu; Kari Po-traito, sodnik »sreskega sodišča v Kamniku; Stanko švajger, sodnik sreskega sodišča t Gornji Radgoni; v 5. snupino Marm Pavlovič, sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu v 6. skupini; v 6. skupino Mihael Tavzeg ln Leo Primožič, voditelja zemljiške knjige v 7. skupini na sreskem sodišču v Ljubljani.
♦	Odlikovan z redom sv. Save V. stopnje Je bil g. France Slana, starosta Sokola v Stepanji vasi in predsednik pevskega društva »Save«. Odlikovanje mu je izročil načelnik upravnega oddelka g. dr. Vončina. Zajslužnenuu narodnemu delavcu Iskreno čestitamo!
J. MAČEK
LJubljana, Aleksandrova c. IS
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Izpremembe v državni službi. Z odlokom bonske uprave so imenovani: Ludo-vik Erjavec za arhivarskega uradnika v 9. položajni skupini pri »reškem načelstvn v Brežicah; Mlnka Ogrtn za arhivsko uradnico pri Higienskem zavodu v Ljubljani, Klementina Rugale za zvaničnlco pri sre-»kem načelstvn v Logatcu. Zaščitna »e-stra-dnevničarka pri državnem zavodu za zaščito mater in dece v Ljubljani. Štefanija Blaževič je premeščena k državni šolski polikliniki v Ljubljani.
♦	Izpremembe v banovinski službi. Z odlokom banske uprve dravske banovine •o imenovani: dr. Ivan Kaukler za bano-vinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cankove s sedežem v Cankovi v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika; Marija Kovač za banovinsko arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljub. ldani; Jože Pokovec za uradniškega pripravnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani; Viktor Fabijan za uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski poizkušal ln kontrolni postaji v Mariboru; Franjo Baš za banovinskega arhivarja pri sre-skem načelstvu v Mariboru levi breg. Banovinski upravni uradnik Joško Peršuh, doslej pri javni bolnišnici v Celjiu je premeščen v javno bolnišnico v Brežicah. Ba-novinskemu učitelju Andreju Steletu pri deškem vzgajaJišču v Ponovičah je prestala slnžba.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 84. letošnji številki: pravilnik o opravljanju izpita za vozače motornih vozil in o izdajanju vozaških listin; pojasnilo o iznašanju denarja v obmejnem prometu, odredbo o Imenovanju komisije za opravljanje izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav, odredibo o imenovanju komisije za opravljam je Izpita za posluževalce električnih naprav in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1033.
♦	četrtinska vožnja za trboveljske pevce. Prometni minister g. inž. Lazar Radi-vojevič je na intervencijo ministra g. dr. Kramerja dovolil četrtinsko vožnjo za pev-saa društva iz Trbovelj, ki prirede v soboto odnosno nedeljo koncert v Ljubljani, čigar čisti dobiček je namenjen za siromašno deco. Rešeoje prometnega ministrstva ima St. MS 23.680 od 18. oktobra t 1.
♦	Poziv jugoslovenskim eto-rino-larlngo-logom. Jugoslovensko oto-ceuro-oftalmo-loško društvo v Zagrebu je pooblaščeno od generalnega tajnika mterbalkanskega kongres«. za oto-rino-laringologiijo, profesorja Bedinova iz Sofije, Ulica 6. septembra 47, da pozove člane oto-rino-laringologe na sodelovanje pri II. interbalkanskem kongresu, ki bo letos od 26. do 28. t m. v Bukarešti. Ker je čas do kongresa prav kratek, se pozivajo interesenti po tem potu, da prijavijo svoje prisostvovanje in more. bitna predavanja po najkrajši poti direktno profesorju Belinovu.
♦	Podpora zagrebški fakulteti. Minister za kmetijstvo je odredil, da se kmetijsko-gcrzdarski fakulteti zagrebSKe univerze podeli podpora 70.000 Din. Fakulteta ibo to podporo porabila za ogled in selekcijo kulturnih rastlin, za pedološka raziskavanja m proučevanja umetnih gnojil.
♦	Izpraševalna komisija za poeluievalce parnih motorjev. Za predsednika izpraše-valne komisije za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav pri baoski upravi dravske banovine je imenovan ba-
novinski tajnik g. Ivan Gračner, za člane komisije pa gg. inšpektor parnih kotlov inž. Gv. Gulič, pomočnik inšpektorja inže-njer Milan Debelak, izredni profesor univerze inž. Feliks Lobe, inženjer Stane Premelč, inženjer Hinko Petrič, inž. Fri-dolin Hacin, inž. Riko Tavčar in inž. Stanislav Hladnik, vsi profesorji srednje tehniške šole v Ljubljani.
♦	Nov zvočni film z Jadrana. Znani filmski igralec Jugosloven Svetislav Petrovič je v nedeljo iz Prage prispel z avtomobilom v Novi Sad, kjer je napovedal nov jugoslovenski zvočni film, ki ga namerava izdelati z znanim odličnim pevcem Tino Patiero. Film se bo imenoval »Simfonija sinjega Jadrana«.
♦	Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se za mrtvega proglasi delavec Janez Planko iz Braslovč, ki je v začetku svetovne vojne odšel na gališko fronto, kjer je izginil brez sledu.
♦	Nov grob. V Zagrebu Je po dolgotrajni bolezni umrl v 54. letu g. Konstantin R y n d 1 n. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na Mirogoju. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Smrt zagrebškega zdravnika. V Zagrebu je v 56. letu starosti umrl zdravnik g. dr. Makso Selak, splošno priljubljeni zdravnik, zlasti med siromaki, katerim je pomagal, kjer je le mogel.
♦	Občinske v0litve na Mutl. V poročilu o izidu volitev v posameznih srezih v torkovi številki »Jutra« se je vrnila neljuba pomota. Napačmo je bilo navedeno, da Je na Muti zmagala lista g. Paternuša. V resnici je dobila večino lista g. Ivana Hriber-nika s 337 glasovi, dočim je ostala lista g. Paternuša z 214 glasovi v manjšimi. Pripominjamo, da so na obeh listah kandidirali pristaši JNS.
♦	Trgatev, ki Jo Je priredila podružnica CMD pri 8v. Juriju ob ščavnlcl 1. t. m. Je prinesla družbi 200 Din Srčna hvala!
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u_ Vse nacionalne delavce In nameščence v Ljubljani (Trnovo) opozarjamo da se vrši sestanek volilnih upravičencev za trnovski okraj dne 20. t. m. ob 20. v gostilni »Soklič«.
u_ Dvorski krajevni organizaciji JNS
priredita drevi ob pol 20. v telovadnici osnovne šole na Grabnu shod članstva nacionalnega delavstva in name&Censtva. Govorili bodo o pomenu zmage pri občinskih volitvah in o volitvah za Delavsko zbornico župan dr. Dinko Puc, nosilec nacionalne liste Rudolf Juvan in drugi. Udeležite se vsi!
u_ Zanimivosti s trga. Na Sentpeetrskem nasipu je bilo včeraj 45 voz krompirja, si je bil pripeljan večji del z Gorenjske, s Po. savja, Grosuplja in iz okoliških vasi. Kmetje so vztrajali pri višjih cenah. Zelj-natih glav je ibilo obilo, 35 voz. Cene krompirju so bile splošno 0.80 do 0.85 Din, prodajalci pa so zahtevali tudi 0.&0 Din. Nakup krompirja je bil srednje živahen. Zelje je bilo 0.50 do 0.65 Din kg, glave pa 0.75 Din. Gobe so se podražile. Bile so 3 do 5 Din merica, male gobe za vlaganje pa 10 do 12 Din kg. Sadja, zlasiti jabolk in grozdja je bilo na trgu obilo. Cene splošno od 3. do 6 Din, jabolka, grozdje 5 do 7 Din kg. Na trg so okollčanke lz Dobrunj prinesle prvi domači kostanj. Bil je po 3 Din liter. Sezona za slive se bliža koncu. Bosanske slive so bile 4 do 5 Din kg. Ma-slenk je še vedno obilo na trgu po 5 do 7 Din kg.
u— V splošno bolnišnico so sprejeli d« včeraj v tem letu čez 17.600 bolnikov V bolnišnico so prihajali ljudje lz vse banovine največ zaradi ponesrečetij in mani zaradi epidemičnih obolenj.
Zvočni kino Ideal
SMEH! NOVO! SMEH!
RALPH ARTUR ROBERTS
v veselem filmu iz vojaškega
življenja
Razumem,
gospod narednik
Film smeha in posrečenih vojaških dovtipov.
Harry Halm	Ida Wiist
Predstave ob 7. in 9. uri zvečer.
POCENI
ZIMSKE PLAŠČE
zadnje mode in najboljšega kroja dobite le pri
DRAGO GORUP & Co,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 18 prvo nadstropje.	11052
u_ Obnovljena dela na Ljubljanici. Ljub
Ijanica je spet precej padla, zaradi česar se je Ljubljanska gradbena družba odločila, da obnovi regulacijska dela v strugi. Zatvornice na Prulah so včeraj dopoldne spustili, vendar je v strugi od zatvornic dalje še vedno mnogo vode. Pod trimost-jem bo treba napraviti močan jez, kajti voda, ki je tamkaj globlja, pritiska nazaj proti trimostju. Tak jez bodo napravili tu. di ob čevljarskem mostu, tako da bodo imeli zaprt predel med trimostjem in pa čevljarskim mostom. Ostanek vode, ki bo ostal vmes bodo izčrpali, nato pa bodo spet nadaljevali zavarovalna dela ob mostovih. če bo lepo vreme bodo zavarovalna dela izvršena že v 14 dneh.
Na opozorilo
izjavljam, da nisem nabiral nikakih naročil v smislu včerajšnjega opozorila, ki je le umazan lov konzorcija Delavsko - kmetske pratike za naročili za to pratiko. Nisem in ne bom ničesar inkasiral. Ne nasedajte!
JOŽE BRADAČ.
Sporočilo.
Podpisani bom 30.000 po mojih zastopnikih fiksno prodanih pratik, ki se tiskajo, v kratkem razposlal. Z opozorilom nastalo škodo bom zahteval potom razsodišča, če se ga ne prekliče v treh dneh. 11089	VIKTOR BRADAČ.
u_ Luka prevrača vreme. V nedeljo je
godovala sv. Terezija. Vinogradniki so je bili veseli ,ker je gospodarila v solnčnem vremenu. Včeraj pa je nastopil vlado sv. Luka. Brez solnčne parade. Zjutraj je termometer kazal +7.9 stopinj C, opoldne pa točno +10 stopinj C. S severovzhoda prihaja hladen veter. Na planinah je že padlo pretekli teden prav mnogo snega. Kmetije hite pospravljati še zadnje pridelke, saj o Luki pravi pregovor: »Luka repo puka, pa si v roke huka.« Solnca ibomo poslej najbrž malo užili. Vsaj v Ljubljani. Tivoli, Rožnik in gaji okrog mesta so polni čudovitih barv.
u_ Velika racija. Policijska uprava Je
napravila včerajšnjo noč v mestu ln predmestjih veliko racijo, ki je imela Izdaten uspeh. Policijski organi, uniformirani in civilni, so pretaknili vse mesto in posebno skrivališča brezposelnikov ,med kate<rimJ se skriva mnogo kriminalnih tipov. Ar« tirali so lepo število žensk kakor moških, ki so jih na policijski upravi perlustrirali. Poslali so jih nekaj v njihove domovinske občine, a ostale eo izročili sodišču. Nekaj žensk je moralo v bolnišnico.
I
svetovni tenor
pride
u_ Pevsko društvo Zvon iz Trbovelj, Ki
bo koncertiralo v soboto 21. t. m. ob 20. v dvorani Uniona, vodi pevovodja g. Oskar Moli. Moški zbor zapoje Mirkovo »Katrico«, Prelovčevo »Zapoj mi pesem« in Adamičevo »Bog daj«, mešani zbor pa Adamičevo »Ptički lepo pojo« in Tajčevi-čeve Vesele popevke«. Nastopijo še pisatelja Mrzel Ln Klopčič, pianist profesor Ciril Ličar in Trboveljski slavčki. Vstopnice v Matični knjigarni.
u_ Nov film ZKD, ki se bo predvajal v petek v Elitnem kinu Matici, Ima naslov »Velika parada«. Je to do danes največji film o vojni in njenih grozotah. Film je mojstrsko delo tehnike in režije. Vsebina filma je vojna napoved Amerike leta 1917. Kljub temu, da de takrat Amerika plavala v blagostanju, se Je javilo nešteto mladih dobrovoljcev za vojno. Bele ladje so zapla. vale preko Atlantskega oceana v Francijo; nosile so v smrt cvet ameriškega naroda. Vsi stanovi so bili zastopani med ameriškimi vojakL Film nam predočuje razdejane vasi in mesta, boj pehote, napade iz zraka, bobnajoči ogenj topništva, drzne napade napadalnih čet, pohod patrulje, tanke. Naj ne bo nikogar, ki bi si ne ogledal tega filma!
a— Ljubljana se prijetno zabava ob lepih slikah, veseli glasbi ln posrečenih dovtlpih, ki Jih vidi in sliši v veseli opereti »Glas srca«. Paul Kemp In Gustav BVohlich podajata svooi vlogi, kakor se spodobi. Velika atrakcija pa je tudi prijetna glasba Roberta Stolza. »Glas srca« se predvaja v elitnem kinu Matici vsak dan ob 4., pol 8. in četrt na 10. zvečer.
u_ Vse one, ki so prejeli v odkup tom-
bolske listke za tombolo Sokola Ljubljana •III. ki se bo vršila v nedeljo 22. t. m. vljudno naprošamo, da nam nakažejo protivrednost po priloženi položnici ali pa vrnejo tombolske lističe. Tombolski odsek Sokola Ljubljana III.
u_ Vodstvo Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sklicuje na zahtevo številnega članstva za nedeljo 22. t. m. ob 14. izredni občni zbor v dvorani hotela Uni-cma v Ljubljani. Ker se 'bo na tem zborovanju razpravljalo o važnih društvenih zadevah. »«> članstvo naproša, da se s članskimi izkaznicami zborovanja polnoštevi'no udeleže.
u_ Simfonični koncert v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika bo v petek 27. L m. v veliki dvorani Uniona. Pretežni del koncerta bo izvajal operni orkester. Vstopnice bodo ob koncu tedna že v prodaji v Matični knjigarni.
u_ JNAD »Jadran«. V petek ob 20. bo
v društveni čitalnici važen članski sestanek, ki bo imel na dnevnem redu več važnih vprašanj. Tovariši, pridite vsi In točno.
u_* Akademski pevski zbor bo Imel prvo
redno pevsko vajo za base v četrtek 19. t. m., za tenorje pa v petek 20. t. m. Udeležba strogo obvezna!
u— Vaja za ženski zbor Učiteljskega pevskega zbora bo v soboto ti. in nedeljo 22. t. m. v Glasbeni Matici ob 9. Točno vse!
u— Redna plesna vaja Druitva zasebnih In avtonomnih nameščencev v Ljubljani bo drevi od 20. do 24.
u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo drevi
v dvorani Trgovskega doma. G. Jenko bo poučeval novince od 20. do pol 21. Z novostmi bo pričel ob 21. Zato prosimo za točnost. Igral bo Jazz Ronny.
u_ Društvo brivskih pomočnikov (le)
vabi člane in nečlane, da se gotovo udeleže sestanka, ki bo v petek 20. t. m. ob 8. uri v Delavsici zbornici.
u _V društvu »Tabor« bo ob obletnici
Junaške smrti našega velikega mučemika predaval g. dr. Lavo čermelj drevi ob 20. na realki. Prijatelji, Iskreno vabljeni!
u_ Okradena na trgu. Pred dnevi so
ibile okradene na trgu tri gospodinje, ki so Jim žeparji odnesli denarnice, predvčerajšnjim pa je spet izmaknil predrzen zmikavt denarnico z zneskom okrog 1000 Din Ivani B. Policija je po svojih organih opazovala žeparje, aretirala pa Je samo neko žensko, ki je pri zaslišanju priznala, da Je prihajala na trg iskat prilike za žepar-jeuje.
Iz Maribora
a_ Sokolom nameščencem In delavcem!
Sokolski društvi Maribor-matioa ln Sokel II na Pobrežju pozivata vse člane in članice, da se gotovo udeleže sobotnih in nedeljskih volitev v Delavsko zbornico. Vsi zavedni Pobrežanl ,ki bodo v soboto in nedeljo odločevali o bodoči Delavski zbornici, bodo raztrgali rdečo, belo in zeleno glasovnico ter bodo oddali na volišču cšlo samo modro nacionalno glasovnico!
a_ Obe podružnici Družbe sv. Cirila in
Metoda v Mariboru bosta imeli plenarno odborovo sejo v petek 20. t. m ob 20. v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: vprašanje slovenskih šolskih knjig ln slučajnosti. PolcoStevilna udeležba!
a_ Javno predavanje akademikov bo
priredilo v nedeljo Društvo Jugoslovenskih akademikov v Mariboru ob 10. v dvorani LjudSKe univerze na Slomškovem trgu Predaval bo profesor g. Šilih o novih poteh pedagogike. Po predavanju debata ln diskusija.
a_ Debatnl večer mariborske podružnice Narodne strokovne zveze bo drevi točno ob 20. v osnovni šoli na Pobrežju.
Zvočni kino Dvor
Telefon 2730
NOVO!
„Frankenstein"
film napetih prizorov, strahu in groze. — Umetni človek z možgani zločinca. — Film, katerega prenesejo samo močni živci.
V glavni vlogi
Boris Karlov
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
LJUDSKE CENE: 2, 4 ln 6 Din (balkon 8 Din).
PO JEDI SE POČUTIŠ PREHITRO SITEGA EN NAPETEGA t Potem nSivaj stalno svetovnoznano zdravilno vodo ROGAŠKE SLATINE, in sicer iz vrelcev STYRIA ali TEMPEL. Pij jo :^| >tka toplo in počasi. Naša slatina Ti no kmalu pomagala! Z uspehom tega naravnej^a zdravljenja boš zelo zadovoljen.
a— Z ljudske univerze. V soboto 21. t. m. bo v veliki kasinski dvorani koncert znamenitega »Pariškega tria«. Na sporedu so same modeme francoske skladbe. V ponedeljek 23. t. m. bo predaval znani planinec profesor g. Janko Mlakar iz Ljubljane o svoji turi na VeliKi K'ek. Predavanje bodo spremljale mnoge skioptične s'i-ke.
a_ Seznami o davčnih osnovah zavezancev, o kateri bodo razpravljali davčni odbori, bodo razgrnjeni od 19. do 26. t. m. vsako dopoldne v vložišču mariborskega mestnega načelstva. Davčni odbori bodo razpravljali v aneh 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9.. 10., 11. in 13. t. m. vsak dan z začetkom ob 8. -ur: zjutraj.
a_ Iz gledališča. V soboto 21. t. m. ob
20. se ponovi velezabavna in nad vse .prisrčna komedija »Roksi«, prvič pri znižanih cenah.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
Iz Celja
e_ Predavanje o Danski. Na Ljudskem
vseučilišču v Celju je predaval v ponedeljek zvečer direktor mariborskega muzeja g. prof. Franjo Baš o Danski. Po zgodovinskem uvodu je podal zemljepisni m geološki pregled dežele ter vodil poslušalce ob predvajanju 80 lepih skioptičnih slik po posameznih pokrajinah Danske. Pokazal je stari danski kmečki dom s slamnato streho, potem pa moderna, vilam podobna poslopja, ki pričajo o blagostanju danskega kmeta, ki si je s strokovno naobraz-bo in vzornim zadružništvom priboril prvo mesto med evropskimi kmetovalci. Sledili so posnetki danskih mest, ki so polna starih arhitektonskih spomenikov. Tu se predelujejo sirovine, ki jih dobavljajo zadruge, v fine izdelke, ki se izvažajo v inozemstvo. Zanimivo in poučno predavanje bi bilo zaslužilo boljši obisk. — V ponedeljek 23. t. m. ob 20. bo predaval g. svetnik inž. Kukovec, predsednik Ljudske univerze v Mariboru, o danski duševni kulturi s posebnim ozirom na Grudtvigovo ljudsko visoko šolo in krizo demokracije. Predavanje bodo pojasnjevale mnoge skioptične slike in danske narodne pesmi na gramofonskih ploščah.
e— Simfonični koncert Glasbene Matice celjske bo 15. novembra v mestnem gledališču. Pomnoženi orkester bo izvajal L. v. Beethovna I. simfonijo, dalje Beethovnov klavirski koncert op. 15 s spremljevanjem celokupnega orkestra teT orkestersko suito v štirih dhelih (Celjsko suiito), delo gospoda ravnatelja Karla Sancina, ki obenem dirigiTa ta koncert. Klavirski solopart je v rokah pianistke ge. Mirce Sancinove. Opozarjamo na ta koncert že sedaj in prosimo, da bi morebitni prireditelji drugih prireditev upoštevali navedeni datum.
e_ Umrla je v torek 17. t. m. proti večeru v starosti 56 let ga. Marija Grač-nerjeva, soproga trgovskega sluge pri tvrdki Rakusch g. Gračnerja. Popoldne je bila pri zobozdravniku, kjer ji je postalo slabo. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali domov, kjer je kmalu podlegla srčni kapi. Pokojnica je bila vzorna žena in zelo skrbna matli. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — V bolnišnici pa je umrl 461etni kolar in posestnik Ivan Vrane iz Razdela pri Novi cerkvi.
e_ Nagradno tekmovanje v dekoriranju
izložbenih oken bodo priredili celjski trgovski aranžerji v nedeljo 5. novembra. Tekmovanja se bodo udeležili skoro vsi trgovci, ki imajo izložbena okna na pro-metnejših krajih v Celju.
e_ Uršulin sejem. V Celju bo na dan
sv. Uršule v soboto 21. t. m. običajni letni živinski to kramarski sejem.
Iz Novega mesta
RADIO APARATE
svetovne znamke Philips prodaja samo
M. WACHTER, urar — NOVO MESTO.
Ugodni plačilni pogoji! 11082
poznal vsaj po imenu, bi bil bržčas tak čudak, kakor tisti sibirski kmet, ki je po revoluciji prvič prišel v mesto in izvedel, da je bila nedavno svetovna vojna. Burianovi kjpleti krožijo po beznicah Starega mesta, slišiš jih od oonočnjakov ob treh zjutraj, ko je Praga najbolj mirna in najbolj po-spana, žvižgajo jih vajenci na malo6tran-skih ulicah. 0 Burianovih predstavah poroča ves buljvarni praški tisk. Kam naj gre provincialec, ki pride za nekaj dni v Prago? Vsak Pražan mu svetuje: K Burianu! Potem pa v Osvobojeno gledališče. Vsekakor pa k Burianu!
Igrali so »Prednosto stanice«' (Postajnega načelnika). Gledališče, ki ga je dal zgraditi sam Vlasta Burian, leži v podzemlju palače Rudniškega in plavžar-9kega društva na vogalu živahne Vodičko-ve ulice. Prostori so urejeni povsem moderno in nas bolj spominjajo kinematografskih dvoran, kaor pa gledališč starega tipa. Sadeži so prav udobni, razsvetljava odlična; posebno učinkovite so stropne luči v obliki debelih zvezd, ki ob začetku dejanja ugašajo v temi počasi kakor zarje.
»Pfednosta stanice« je sama po sebi dokaj povprečna veseloigra, francoski fabri-kat, ki sta mu avtorja Nikolas Nancey in Andrš Monezy-Eon. Po domislekih in humorju ae sloji znatno višje od kakšnega komada naših diletantskih odrov, n. pr. >Eno uro doktor«. Vsakdanje prazni humor izvirnega besedila pa je oživel v Leblovi režiji kakor pod dotikom čarobna palic*4. V veseloigri eo na mah zaživele stvari, ki
jih prej ni bilo. Otto Lampel je spisal no koliko samospevov in glasbeno spremljavo, — okvir, v katerem Burian obilno dodaja svoje improvizacije. Dejanje očitno stopa v ozadje, ni važno, ali je kje na svetu mogoče, da bi lakle potepuh kakor je Mu-muche (Vlasta Burian) lahko nadomestil postajnega načelnika in povzročil vse polno zapletljajev, ki jih naposled srečno rešijo. Važno ie, kako igrajo no9ilci posameznih ulog. In v tem je prav Burian pokazal vso evojo bleščečo komiko in gibčno prilagodljivost: njegove igre ne uživaš v njeni organični rasti, kakor pri naših igralcih, ko igrajo n. pr. Shakespeareja, maveč baš nasprotno: v njeni neorganičnosti, v presenečenjih, ki ti jih pripravlja, v trenutnih trikih, v improviziranih stanjih. Po načelih stare režije bi to pomenilo nedopustno motnjo odrskega dela kot uravnovešene celote in bi vtisnil uprizoritvi pečat sumljive operete za nedeljsko predmestno občinstvo. V Bdrianovem gledališču pa imaš — prav kakor v Osvobozenem divadlu — utemeljeni občutek, da je to neka nova oblika gledališkega ustvarjanja, resen poskus modernega ljudskega gledališča, kakor o njem sanjarijo vsi, ki jih muči slepa ulica sodobne dramatike in dramaturgije. Kajpak, v naši pretežno kmečki sredini dobiva »ljudsko gledališče« značaj kmečko pojmovanega zabavišča, ali pa ga 6iloma potiskajo k vzoru srednjeveških misterijev. kar docela nasprotuje duhu časa. Ljudsko gledališče, kakor ga goji Burian, ne kaže nič podobnega: zraslo je iz sodobnega velemestnega
okolja in razodeva njegovega duha. Aneam-bebke uravnovešenosti v 9mislu hudože-stvenikov ni: vse 6e suče okoli Buriana, njemu se podreja oder, ne on odru. Ljudje in dogodki se ne pojavljaj3 zaradi tega, ker bi to v danih okoliščinah zahteval emisel vsega dejanja in nehanja. To ni življenje, kakor ga je pojmoval naturalizem, fcadi ne teatrski realizem, ki ga zahtevajo nekateri novejši dramaturgi. Tu vidiš prilagojeva-nje vsega, tudi »življenja«, najvišjemu interesu: smehu. Smejati se, to je za Buriana summa philoeophiae.
In res se smejemo. Ponekod pa zaznavamo skozi smeh tudi kaj drugega: V dialogih in zlasti v Burianovih kupletih je vse polno aluzij na domače razmere. Praško občinstvo to izborno razume, in kdo ve, ni li med gledalci kak politik ali vodilni uradnik, ki 6am ploska duhovitemu smešenju napak, za katere je soodgovoren?! Nič zato. Kdo bi se hudoval? Smejati se, če treba tudi sebi in lastnim napakam in pozabiti vse drugo, to je ge9lo večera. In Lamplo-va vandevillska godba, ki ^kuša ritem jazza nadomestiti s schubertsko melodiko dunajske operete, živahno izpolnjuje vrzeli, ki kdaj pa kdaj zazijajo med prizori, ali pa spremlja Bjriana. ki poje o krizi, o težkih časih, o Nemčiji, o vsem, kar trenutno zanima povprečnega človeka iz množico. Občinstvo, po videzu meščani iz srednjega stanu, navdušeno ploska in na 6tropu za-žare zvezde.
Vlasta Burian nastopa tudi v dveh novih čeških filmih. Njegov film »12 kresel« ]e
nastal ob sodelovanju poljskih igralcev m ima v Pragi velik uspeh. Zrežiran je docela po Burianovem okusu in je posebno zanimiv zaradi tega, ker sodelujoči govore med seboj češko in poljsko; iz te jezikovne zmesi nastajajo ponekod smešna nespo-razamljenja. Pri nas utegne posebno zanimati »Revizor« z Vla6to Burianom v ulogi Hlestjakova. Film so pripravljali v velikih atelierjih na Barandovu pri Pragi. Tehnično je izveden kar imenitno: videti je, da so Čehi v tem pogledu že zelo samostojni in da se lahko merijo z večjimi^ za-padnimi narodi. »Revizorja« je zrežiral Mac Frič, glasbeno spremljavo pa je pripravil Jara Beneš. Ni skoraj treba poudarjati, da je Gogoljev tekst »Revizorja« dokaj proeto prikrojen po potrebah filmska učin-kovitasti. Sem 6odi n. pr. čiščenje mesta in sprehod Hlestjakova po mestu, dalja obiski nekaterih zavodov, predvsem šole, potem pojedina, ki jo »revizorju« na čast priredi njegov prvi gostitelj - hotelir in pri kateri se zbere cvet mestne družbe. Tu Hleetiakov zapoje pesem, ki ee v nji baha s svojimi prijateljskimi stiki s carjem itd. Bjrian kaže kot Hlestjakov vse vrline svo-ie igre. izvzemši improvizacijo, a tudi nekateri drugi (Marvan, Hlavaty. Pištek, Vo-šalik, Dvorsky. Rovensky itd.) so podali odlične tipe. Idejno pa ni poudarek na satiri. marveč na komičnih tipih in situaci-jnh — v tem pogledu je pač tudi »Revizor* zvest tradiciji zapadnesa filma.
Vlasta Burian ie danes na višku svojega razvoja. Njegova komika je resnično ena
največjih gledaliških znamenitosti današnje Češkoslovaške. V njem je izražen svojstven češki humor. Burian je obenem igralec, ki ga občinstvo obožuje. In on občinstvo! »Vlasta Burian ne gleda na polno gledališče,« pravi nekdo o njem v glasilu Bj-rianovega teatra, »kakor triumfator na množico ljudi, ki si jo je pridobil s evojo umetnostjo in humorjem, marveč kakor na tisoč prijateljev, ki jih vse pozna in ki bi jih hotel prepričati s svojim pogledom o tem, da ve o njih, da so v gledališču.« Skozi Vlasto Buriana ee je v vseh tesnobah časa široko nasmehnila zdrava duša češkega naroda.	B. Borko.
Kakšen puder zahteva koža
Sain« talSen pader, ki »e dobro prime kož« l«r ■odpravi neprijeten bl-ee-k noeu in masten iigled. Doier puder mor«, kakor Porenal puder, biti neviden m obraza, la &»te riževe moke. popolnoma neškodljiv, dobro parfnmirm in v mnogobrojnih nijaneah. — Vsaka polt la.hteva »vojo barvo pudra, ker eemo t primemt) barvo pudra zamorete doseči oni dobri in lepo negovani tagled. 1 škatlica Porenal pudra 24 D:>n.
Dobiva «e poveod, ali po pošti pošilja Nobilio-parfutnerija. Zagreb. IMca $4.	D
Polepševalne kreme
Dovršeno lep obrat boste imeli, ako poleg Pore-»ilka uporabljate Porenal-kremo.
Predno leiete spat. natrte obra« In vrat x mastno Porenal kremo. Ta hreni in obnavlja fcoio preko noji. Ziutraj pa vipmite suho Porenal kremo, kei potepta koto, j® varje pred neugodnim vplivom vetra in prahu, e irži preko veega lneva puder.
Porenal-kreme vsebujejo brez dvoma vee motnost' za dosego lepe, ž'«te in m'«dostne polti. — 1 tuba euhe ali mastne krpme 18 Din.
Dobiva »e poveod. aH £ pošto pošilja No-biH-of pa rf umeri ja, Zagreb, Hica 34.	Ul
Odmevi nedeljske zmage
Obračun v škofjeloškem okraja
Škofja Loka, 18. oktobra
Škofjeloško narodno meščanstvo je nedeljski i^id volitev sprejelo z največjim navdušenjem, ki se je izpremenilo v spontane ovacije novemu, nacionalnemu županu g. Stevu Sinku. Po razglasitvi volilnega rezultata se je formirala po mestnih ulicah dolga povorka volilcev, ki je vzklikala kraljevskemu domu, Jugoslaviji, novemu županu g. Sinku in narodni Škofji Loki. V kratkem jedrnatem nagovoru je novi župan g. Sink obljubil, da bo z vsemi močmi delal za napredek Škofje Loke, opozoril pa je tudi, da je zarja našega 3olnca v Beogradu in ne v Rimu.
Škofjeloški okraj, ki je prodrl z nacionalnimi listami v sedmih občinah (vseh občin je devet), je s svojim volilnim rezultatom lahko zadovoljen. Na vsej črti b0 je pokazal od zadnjih volitev napredek, zvoljeni občinski odbori se bodo lahko mirno posvetili delu za procvit svojih ob-liin. V nedeljo so padle tudi trdnjave, ki so se zdele nepremagljive. Sta to predvsem občini Selca in Zminec, ki sta prelomili s preteklostjo in se pridružili mogočni falangi JNS. Prav je tako. Volilci so spoznali, da brezplodna abstinenca ne vodi nikamor, kvečjemu v izgubo, zato obračajo punktašem hrbet. Opozicija jc dobila v roke le občini Poljane in Železniki. Punktašem v Poljanah so dale zmapo Javorje, občina, ki je bila s komasacijo ukinjena, Železnike, ki so v ogromni večini v nacionalnem taboru, pa so pnJ3 asovale okoliške punktaške vasi. V obči-ii Zminec so se izvrstno držali. Ves dan je bilo raz-ke komaj par glasov. Odločili pa so cončno Sorčani, ki zaslužijo za svoje sijajno zadržanje javno pohvalo. V narud-nem te boru sta obmejni občini Sorici n Oselica. Volilci teh obmejnih pokrajin pač nikoli ne pomišljajo, kako jim je ravnati, kadar gre za dobrobit in utrditev države.
Nedeljski poraz punktašev je za škofjeloški okraj vsekakor zgodovinskega pomena. Zlomljena in strta je sila, ki ie tlačila duševno svobodo naših ljudi cela desetletja. Nov duh je zavel po občinah, na občinskih odborih pa je, da ga bodo znali gojiti in krepiti, kajti na pol pota ne »me-mo ostati.
Čast Ovsišam!
T7. Podnarta nam pišejo:
Med onimi redkimi občinami, ki niso prišle v nacionalne roke, je tudi občina Kropa. Ta občina je nastala iz treh dosedanjih občin: Kropa, Kamna gorica in Ovsiše. Ker so bile Ovsiše od nekdaj nap-sina in nacionalna občina, bi utegnil kdo misliti, da so se sedaj izneverile in da so tudi po njihovi krivdi zmagali punkr»£i. Temu pa ni tako. Volilci občine Ovsiše so tudi v nedeljo v polni meri storili sv-ijo dolžnost in še več. Med skupno 256 oddanimi glasovi jih je bilo 175, torej celih 70 odstotkov za nacionalno listo in le 30 odst. za nasprotno. Odločili pa sta prejšnii občini Kropa in Kamna gorica, ki že ad nekdaj veljata za najbolj klerikalni v Sloveniji. Vsa čast zavednim nacionalnim volilcem z Ovsiš! Dolžnost JNS pa je sedaj, da se za nje odločno zavzame.
Sijajna zmaga na Jesenicah
Jesenice, 17. oktobra
Na dan volitev je bilo na Jesenicah zelo živahno. Razvila se je ogorčena borba med listo JNS z g. Žabkarjem na čelu proti listama g. dr. Stanovnika in marksista g. Ce-lešnika. Iz vseh delov mesta so se vsipa-le na volišče vedno nove nnožice. 2e se je videlo, da je zmaga zagotovljena JNS, a vendar so nasprotniki pritiskali še z vso silo. Ko pa so okrog 14. nasprotniki videli, da ima lista JNS že 96 glasov več kakor obe nasprotniški skupaj in da je njihova borba brezuspešna, so izdali parolo, da morajo vsi socialisti voliti klerikalno listo dr. Stanovnika. In res so po 14. uri skoro vsi socialisti volili klerikalno listo. Celo nosilec marksistične liste g. Ivan Čelešnik je ostentativno oddal svoj glas klerikalni listi. Kar je pač v zgodovini volilnih borb prav redek primer. Oba nosilca list pa sta potem celo popoldne hodila skupaj po najbolj obljudenih cestah in s tem vzpodbujala svoje ljudi, naj še boli agitirajo.
Med 14. in 16. uro je postala situacija zelo resna in je obstojala možnost, da združeni nasprotniki preglasujejo listo JNS. Toda tedaj je stopila v akcijo sijajno izvedena kurirska služba, ki so jo z veliko požrtvovalnostjo organizirala nacionalna mladina. Njej gre glavna zasluga in zahvala, da je nacionalna lista tako sijajno zmagala. Dobila je 816 glasov, dočim so klerikalci zbrali 572 in marksisti celo samo 281 glasov. JNS ima v občinskem odboru 20, klerikalci 7 in marksisti 3 zastopnike. Občinska uprava bo sestavljena takole: Jože Zabkar, župan; dr. Janko Vovk, podžupan; člani uprave: Gogola Ivan, Avsenik Janko, Sitar Peter in dr. Ernest Rekar. Po volitvah je priredila nacionalna mladina živahno manifestacijo skozi mesto, prepevala nacionalne pesmi in vzklikala JNS in Jugoslaviji.
■
Zavedna Bela Krajina
Metlika, 18. oktobra.
Kakor smo pričakovali in napovedali, tako je bilo. Kandidatne liste JNS so razen v en': občini Bele Krajine zmagale povsod in so Belokranjci tako ponovno dokazali svoje jugoslovensko nacionalno prepričanje. V metliškem srezu so zmagale Liste JNS v vseh občinah, v črnomaljskem srezu pa tudi povsod razen v eni občini.
Kakor še nikdar, so se v naših krajih za te volitve pognali punktaši v boj, dočim se je za kandidatne liste JNS vršila le neznatna agitacija, ki pa niti ni bila potrebna, ker so ji naši vrli gospodarji že v naprej določil; svoj glas. Punktaši so se razlezli po vseh hišah in povsod napovedovali svojo zmago, četudi so še potrebne jim podpise zbrali le s težavo.
V Metliki je imela lista JNS že dopoldne 09 glasov več od opozicijske. Zvečer se i že celo uro pred zaključkom volitev : :ra!a ogromna množica na trgu pred me-
stno hišo in pričakovala uradne objave končnega rezultata. Mestna godba je razpoloženje- se povečala. Ko je volilni odbor zapustil mestno hišo, so nastale iskrene ovaoije nosilcu liste JNS, trgovcu g. Ivanu Malešiču. Ljudje so ga dvignili na ramena jn vzklikali Jugoslaviji in kralju. Po mestu se je razvila z godbo na čelu mogočna in navdušena povorka. Veselje je bilo tem večje, ker se je med tem izvedelo, da je tudi v okoliški občini zmagala lista JNS z nosilcem banskim svetnikom z. Bajukom.
Tudi Črnomelj je iskreno proslavil zmago jugosiovenske ideje pri občinskih volitvah. V Črnomlju samem je bil dosedanji župan g. Karel Muller zopet izvoljen. Tudi njemu je zbrana množica priredila velike ovacije. Povsod se vidi, da se ljudstvo ne da več zapeljevati od punktašev. nego da si je samo ustvarilo svoje prepričanje o edini možnosti dela pod okriljem JNS.
Posebno pomemben je bil uspeh v Semiču, kjer se je sedaj prvič zgodilo, da je prišel občinski odbor v roke ljudu ki so
jih volilci volili po svoji preudarnosti in z ozirom na njihovo dosedanje uspešno delo. Kljub vsemu pritisku je naolonalna lista dobila 16 odbornikov, opozicija 6 in 2 nevtral-ci. Novi župan. g. Kočevar Ivan, soustanovitelj semiškega Sokcla, načelnik domačega Gasilskega društva m sploh povsod izredno agllen delavec in gospodar, tudi v polni meri zasluži zaupanje volilcev.
Bela Krajina bo odslej vedno ostala jugoslovenska.
Volilcem ljubljanskega sreza!
Vsem, ki ste dne 15. oktobra t. 1. pri občinskih volitvah, manifestirajoč za narodno m državno edinstvo in za složno delo v občini, stopali na volišče ter na katerikoli način pripomogli, da je nacionalna misel v ljubljanskem srezu tako sijajno zmagala, izrekam najtoplejšo zahvalo!
Albin Koman, narodni poslanec.
BREZOVICA
Zahvaljujem se vsem volilcem občine Brezovice, ki so oddali v nedeljo glasove za nacionalno listo in tako pripomogli k zmagi nacionalne misli in pravice v naši občini. — Fran Novak, kmet in župan.
<«oipodar§tyo
Nova potniška tarifa
Kakor smo že poročali, je naša železniška uprava izdelala novo potniško tarifo, ki bo stopila v veljavo 1. novembra t. 1. Tarifa se v mnogih bistvenih točkah razlikuje od sedanje, ki velja od 1. maroa 1928. V tarifi za potniške vlake so spremembe v primeri z dosedanjo tarifo manjše, znižana je tarifa za I. razred in nekoliko za drugi razred, za malenkost pa je povišana za tretji razred. Večje sprememibe so bile izvršene v tarifi z>a brzovlake, ki je v splošnem cenejša, ne. samo za I. in II. razred, temveč tudi za III. razr. Približno sliko izvršenih sprememb nam kaže naslednja primerjalna tabela, kjer navajamo v oklepajih sedanje cene skupno z dodatkom kakor se plačuje od 15. februarja t. 1. Ta dodatek za zavarovanje se po novi tarifi ne bo več plačal, ker je že upoštevan v vozm ceni. Vozne cene za osebni vlak (v dinarjih)
kilometrov
1_5
6_10
11—15
16_20
21—25 26—30 31—35 36—40
41_45
46_50 91—100 141-150 191—200
II. razred 3.50 (8.—) (8.-) (12—) (15—) (19—) (22—) (26—) (29—) (33—) (36—) (71—)
7—
10.50
14__
17.50 21— 24.50
28__
32—
35__
70__
III.	razred
2__(3.50)
4__(3.50)
6—	(5.50)
8—	(7—)
10— (10__)
12__(11.50)
14—	(13.50)
16—	(15—)
18—	(17—)
20—	(18.50)
40__(35.50)
60__(54__)
80— (71__)
105__(106—)
140__(140__)
Kakor je iz gornjih primerov razvidno, je z novo tarifo uvedena nova minimalna oddaljenost 5 km, dočim je bila doslej za oddaljenost do 10 km enaka cena. Za >111 razred je tarifa v splošnem nekoliko Višja razen za oddaljenost do 5 km. Za II. raz. red so za oddaljenosti do 150 km vozne cene za malenkost znižane, za oddaljenosti od 151 do 300 km ostanejo enake kakor doslej, pri oddaljenostih preko 300 km pa so cene nekoliko nižje. Znižanje tarife za I. razred tudi ni znatno; tako znaša sedaj pri oddaljenosti 21 do 25 km po novi tarifi vozna cena 21 Dm (prej 23.50), pri oddaljenosti od 46 do 50 km 42— Din (prej 45.75) in pri oddaljenosti 91 do 100 km 84__Din (prej 88.25).
Kakor rečeno, je pri tarifi za brzovlake več sprememb. Tu je treba, predvsem omeniti, da veija po novi tarifi do oddaljenosti 50 km ena in ista cena, in sicer v III. razredu 32 Din, v II. razredu 53 Din in v I. razredu 59 Din, dočim se je doslej tudi pri brzovlakih tarifa do 50 km stopnjevala od 5 do 5 km in je dosegla pri oddaljenosti 46 do 50 km za III. razred 36, za II. razred 54.50 Din in za I. razred 63.25 Din. S tem je torej vozna cena v primeri s staro tarifo do oddaljenosti 40 km višja, pri oddaljenosti od 40 do 50 km pa nekoliko nižja. Uvedba enotne tarife do oddaljenosti 50 km ima te smisel, da se brzovlaki uporabljajo predvsem za vožnje na večje oddaljenosti. Sicer pa so tudi po voznem redu prav redke postaje, do katerih se lahko vozi od zadnje postaje, kjer se brzovlak ustavi, na manjšo oddaljenost nego 50 km.
Pri oddaljenost! preko 50 km je vozna cena za vse razrede nižja in znaša na primer vozna cena za oddaljenost 91 do 100 kilometrov v III. razredu 64 Din (doslej 71 Din), v II. razredu 105 Din (105.50) in v I. razredu 118 Din (doslej 122.75); pri oddaljenosti 241 do 250 km za III. razred 145 Din (doslej 162), za II. razred 240 Din (odslej 251.5(>) in za I. razred 278 Din (doslej 296); pri oddaljenosti 491 do 500 km za III. razred 238 Di-n (279), za II. razred 417 (461) in za I. razred 491 Din (558).
Na prvi pogled se vidi, da so z novo tarifo nekoliko povišane cene predvsem za III. razred osebnega vlaka, s čemer so prizadeti v glavnem materijalno šibkejši potniki. To okolnost je vzeti v poštev v toliko, da bodo za kratike proge uvedeni bloki za večje število voznih kart po znižani ceni za potovanje tja in nazaj. Poleg tega bo na postajah, kjer so tudi avtobusne proge, zlasti v okolici mest, uvedena konkurenčna tarifa in se bodo prodajale vozne karte za lokalni promet po znižani ceni. Pocenitev tarife za I. isn H. razred pa ima namen privabiti imovitejše potnike, da se namesto slabšega razreda raje po-služijo boljšega, s čemer upa železniška uprava doseči ugoden finančni efekt.
Stanje Narodne banke
Tudi najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje malenkostno povečanje podlage, in sicer za 1 1 na 1913.4 milijona Din (v zadnjih 4 tednih se je podlaga v celoti povečala za skoro 50 milijonov). Zlata rezerva se je zmanjšala za 3.2, devize pa so se pomnožile za 4.3 milijona Din (na 118.2). Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 0.4 na 42.9 milijona Din, kovani denar v srebru in niklju pa za 24.6 na 191.4 milijona Din.
Posojila na merice so ponovno nekoliko nazadovala, in sicer za 14 na 1894.2 milijona Din, lombardna pa za 0.1 na 309.7 milijona Din.
Obtok bankovcev se je ponovno nekoliko zmanjšal za 25.1 na 4322.0 milijona dinarjev (tako da je sedaj za 475 milijonov manjši nego lani ob tem času in za 896 milijona manjši nego pred dvema letoma). Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se povečale obveznosti na pokaz, in sicer za 50.6 na 1012.9 milijona Din. Obveznosti z rokom pa so se nadalje skrčile za 34.6 na 116.4.0 milijona Din.
Kritveno razmerje se ni mnogo spremenilo in znaaa kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.86 odst. (v zadnjem izkazu 36.01 odst.), v samem zlatu pa 33.64 odst. (33.86 odst.).
Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: podlaga 1913.4 (+ 1.1), od tega v zlatu 1794.9 (_ 3.2). v valutah 0.3 (— 0.1), v devizah 118.2 (4- 4.3); devize, ki se ne vštejejo v podlago 42.9 (+ 0.4); kovani denar 191.4 (4- 24.7); posojila na menice 1894.2 (— 1.4): lombard 309.7 (— 0.1): stari državni dolg 1718.1 (4- 0.1); začasrn avans državi 600.0 (—pasiva: obtok bankovcev 4322.0 (— 25.1); obveznosti na pokaz 1012.9 (_j_ 50.6), od tega nasproti državi 5.9 (— 1.1), po žirovnih računih 624.3 (+ 33.9), po raznih računih 382.6 (-*- 17.8); obveznosti z rokom 1164.0 (— 34.9).
Gospodarske vesti
= Konferenca obrtnih zb<»rnic in obrtnih odsekov. Na poziv sarajevske Obrtne zbornice se bo vršila v Sarajevu 22. t. m. konferenca vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države. Na tej konferenci naj se določi enotno stališče glede vprašanj, nastalih pri izvajanju novega obrtnega zakona in pa glede socialnega zavarovanja obrtnikov.
= Tudi vinski trgovci smejo let03 sla-diti mošt. Glede na objave posameznih banskih uprav o dovoljenju slajenja letošnjega mošta, po katerem nimajo tega no in pohištveno mizarstvo na tvorniški
dovoljenja vinski trgovci in osebe, ki kupujejo grozdje za predelavo v vino, je kmetijsko ministrstvo izdalo tole pojasnilo: Vinski trgovci in sploh vse osebe, ki kupujejo grozdje za predelavo v vino, so izvzeti samo v primerih, navedenih v čl. 4, točka 4 pravilnika za izvršitev vinskega zakona, to je tedaj, kadar za dotični kraj ni izdano splošno dovoljenje za slajenje. Kadar se pa na podlagi čl. 4 pravilnika izda za posamezne vinogradniške kraje splošno dovoljenje za slajenje, imajo tudi vinski trgovci in druge osebe pravico sla-diti kupljeno grozdje v mejah splošnega dovoljenja za slajenje, prav tako kakor vinogradmki-pridelovalci tistega kraja, iz katerega so grozdje kupili. To slajenje lahko izvrše bodisi na mestu ali pa v svoji kleti. Če vinski trgovci slade v svojih kleteh, morajo imeti od pristojnih oblasti (bansike uprave odnosno vinarskega nadzornika, sreskega ali kmetijskega referenta) potrdilo, da je bilo v kraju, kjer so grozdje kupili, idano splošno dovoljenje za slojenje mošta z vsemi podrobnimi pogoji, kakor tudi dokaz o količini v dotičnem kraju kupljenega grozdja. Ta dokaz je tovorni list ali pa potrdilo občinske oblasti. Na podlagi potrdila odnosno tovornega lista lahko trgovci v svojih kleteh, bodisi da so te kleti v krajih, kjer so grozdje kupili, bodisi kje drugod, izvrše slajenje, obenem pa morajo pristojnemu vinarskemu nadzorniku sporočiti, da bodo sladili. Ker je slajenje mošta časovno omejeno, bodo oblasti na prošnje vinskih trgovcev in drugih oseb izdale dovoljenje brez odloga, najkasneje pa v roku 24 ur.
= Kazni za kršitve deviznih predpisov.
Finančni minister je kaznoval zaradi kršitve deviznih predpisov tele osebe in tvrdke: »Continental kavčuk d. d.« iz Zagreba z 80.000 Din, Samoukoviča Mihajla, menialca iz Zagreba, s 50.000 Din. Leviia Josipa, zasebnika iz Zagreba, z 10.000 Din in Randiča Otona, prokurista na Sušaku. s 50.000 Din.
== Tvornica kvasa v Celju. V Celju je dograjena tvornica kvasa, ki jo je postavil Josip Kirbisch. V torek 24. t. m. bo na kraju samem komisijski ogled banske uprave zaradi izdaje uporabnega dovoljenja.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Elektroton, družba z o. z. v Ljubljani (prodaja in pogojevanje gramofonov, gramofonskih plošč in radio - aparatov ter sestavnih delov; osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodja Drag. Križanec, tr?. poslovodja iz Zagreba): Mariborska tovarna svile, družba z o. z. v Mariboru (osn. glavnica 500.000 Din: poslovodje: inž. Adolf Himmler. posestnik v Pesnici. Kavči? Fr., trgovec v Mariboru); škrbinc & Co., stavb-
način. družba z o. z. v Vižmarjih pri Ljubljani (osnovna glavnica 100.000 Din).
—	Dobave. Strojni oddelek direkoije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 500 komadov toporišč za kladiva in 7400 pol smir-kovega platna; prometno-komerclalni oddelek pa do 23. t m. ponudbe glede dobave 1000 komadov kožuhov. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg vijakov, 1000 komadov splint in 10.000 karbida. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave stropnih in namiznih ladijskih sve-tiljk, do 7. novembra pa glede dobave električnega materijala.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1500 komadov lopat. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 200 parov čevljev z lesenimi podplati, 100 komadov vil za koks. 620 komadov žarnic, 5000 kg profilnega železa, 1 peči za kopalneo, 1 kopalne kadi, 11 komadov zidnih umivalnikov, 60 komadov rudarskih železnih karbidnih svetiljk, 50 kg črnega izolirnega laka, 150 čopičev, 60 m* gumijastih plošč, 10 komadov usnjatih kolut, 50 kg nikljaste soli (Nickel salz Phonix in Mars) in 700 kg natrijevega nitrata. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 600 komadov žag za železo in 50 kg podložnih plošč. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave angleškega kamenja, do 7. novembra glede dobave 1000 metrov brodskega kabla, do 8. novembra pa glede dobave hrastovega lesa, železne pločevine, kotnega žeieza, okroglega železa, jekla, zakovic,
plinskih cevi. vijakov itd.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika
Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi, 1000 komadov smirkovega platna, 20.000 kg nega-šenega apna. 30 kg konoplje, 50 m gradla za zastore, 50 Klobčičev vrvi za zastore, 800 kg žebljev, 4000 kg tračnikov ter glede dobave ključavnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave gumijevih cevi, orodnega jekla in izolirnih trakov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave 25 kg srebrnega nitrata, 50 kg amonijaka, 35 kg kristalne sode in 25 kg gumiarabike. Dne 20. novembra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave motvoza. Dne 4. novembra se bo vršila pri dravski direkciji v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 4110 komadov raznih vijakov z maticami, 3000 komadov matic, 10.300 komadov pod-ložnic, 4800 komadov zakovic, 9000 komadov vijakov za les, 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla, 300 kg karbida, 150 kub. metrov kisika, 25 kg tovotne masti, 25 kg petroleja, 51 kg krede, 55 kg žebljev, 200 komadov steklenega papirja ter raznega orodja.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 250 kub. metrov kisika in 120 kub. metrov disousplina ter glede dobave 50 komadov vodokaznih stekel 'n 200 komadov rezervnih tesnil za isU stekla.
Hmelj
+ Žalec. 18. oktobra. Mirno nakupovanje po nespremenjenih cenah od 65 do 70 Din za kg.
+ Žatec. 18. oktobra. Stalno nakupovanje od 1800—2200 Kč za 50 kg, deloma za belgijski račun.
Borze
18. oktobra
V skladu z inozemskimi notacijami sta tudi na ljubljanski borzi devizi Newyork in London nekoliko popustili. Slabejša pa je bila deviza Berlin. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.75 (v Zagrebu po 8.58, v Beogradu po 8.55). Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 40.50 in 41, v Beogradu pa po 39.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso po 241 in 242, za december pa po 243. Promet je bil samo še v delnicah PAB po 222 ln 224.50.
Dcnzo
Ljubljana. Amsterdam '2305.96 — 2317.32, Berlin 1352.91—1363.71, Bruselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 178.19—179.79, Newyork 3858.27—3886.53, Pariz 223.88—225.—, Praga 170.01—170.87, Trst 300.57—302.77 (premija 28.5%). Avstrijski šiling t privatnem kliringu 8.75.
Curih. Pariz 20.1975, London 16.10, New-york 351, Bruselj 71.825, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 208.05, Berlin 122.30, Dunaj 57, Stockholm 83, Oslo 80.90, Praga 15.33, Kobenhavn 71.90, Varšava 57.85,
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.62, London 28.48, Milan 47.86, Newyork 617.67, Pariz 35.58, Praga 25.63, Curih 176.10, 100 S v zlatu 128 S pa p.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 241—243, 7% invest. 50 den. 6% begluške 36—37, 4% agrarne 27 bi., 1% Blair 32—35, 8% Blair 35 den., 7% Drž. hip. banka 45 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 241—241.50, za okt. nov. 242 den., za december 241—242, 7% invest. 50—52, 4% agrarne 27 den., 7% Blair 32—35, 6% begluške 36—37.50; bančne vrednote: PAB 221 do 223; industrijske vrednote: šečerana Osijek 153—170, Trbovlje 100 den.
Beograd. Vojna škoda 240 zaklj., za okt. 240 zaklj., za dec. 243.50 zaklj., 8% Blair 38 zaklj.. 7% invest. 51.50—52.50, 4% agrarne 27—27.50, 6% begluške 37, 36.30 zaklj., Narodna banka 3630 zaklj., PAB 221, 219 zaklj.
Dnnaj. Danav-Sava-Jadran 12.80, Državne železnice 16.50, Trboveljska 10.80, Alpi-ne-Montan. 9.40.
Blagovna tržiSča
ŽITO
+ Chicago, 18. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 75, za maj 79, za julij 77; koruza: za december 41.625, za maj 48.625. za julij 51; ri: za december 58.50.
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Nidijo se (vse za 9loveneko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80kg 14 — 147.50: baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145- sremska, 78/79 kg 142.50 — 145;
ZMtopn^k
TRIOlRON-tw!
setektivtM^
41 f^tvduko^Mv
itiliMMs/
Jogo»]«TiJo: T. L. RoMefeid, B«»fr«ti, rent«.
koruza (po mlevski tarifi): za oktober 112.50 — 115; moka: baška >0< 250 — 255; banatska 265 — 270.
+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca prijazna. Prometa je bilo 52 vagonov. Pšenica, fciška, okolica Novi Sad, oko lica Sombor 97 — 98; 6rednjebaška baška potiska in ladja Tisa 98 — gornjebaška 101 — 102; gornjebanatska in baška lad;a Dunav 97 — 98; sremska — 97; slavonska in baška ladja Begej 96 — 97, južno-bana^ska iX) — 9i. Oves: baiki, sremski in slavonski 52 — 54 Ječmen: baški. 9retnsk\
64	65 kg 61 — 63. Koruza: baška, okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; baška bela 7.50 — 80; banatska 60 — 62; baška ladja Sava 64 — 65; ladja Dunav, Tisa
65	— 66; baška. srem., nova. za oktober, par. Indjija 57—59. Moka: baška, banatska »Og< in »Ogg« 187.50 — 207.50; »2« 170 do 190; >5« 150 — 170; >6« llo — 120: »7« 80 — 90; >8« 55 — 60; srem9ka in slavonska »Og« in »Ogg« 177.50 — 192.50; >2< 157.50 - 177.50; >5« 137.50 — 157.50; >6« 102.50 - 112. 50; »7« 72.50 — 82.50; >8« 52.50 — 55. Otrobi: baški, sremski 46—48; banatski 43 — 45. Fižol; baški, sremski beli 130 — 135.
+ Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za marc 7.79 — 7.81, za maj 7.93 do 7.95; rž: za marc 5.09 — 5.12; koruza: za maj 7.83 — 7.85.
Deveti letnik »Geografskega Vestnika«
Ljubljana, 18. oktobra.
Ravno v dneh, ko es je vršilo v Ljubljani prav dobro uspelo zborovanje jugoslo-vnskih geografov, je ljubljansko Geografsko društvo izdalo deveti letnik svojega glasila »Geografskega Vestnika«. Kljub krizi in finančnim težkočam je baš letošnji letnik po obsegu in opremi znatno presegel normalni obseg revije, in sicer obsega 224 strani teksta, poleg tega dve karii v prilogi ter veliko število kart in tabel v tekstu.
Na prvem mestu je objavljena obsežna razprava dr. Svetozara Ilešiča »Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem«. V njej obravnava avtor poljedelsko naselitev celotne vzhodne gorenjske zemlje nekako od Kokre na vzhod in do Save na jugu. V podrobnosti se obravnava lega in razprostranjenost naselij z ozirom na prirodne pred pogoje, nato pa tipi naselij in zemljiške razmere tako v ravnini (vasi na Kranjskem polju, v okolici Cerkelj in Skaručne ter na Kamniško-mengeški ravnini) kot tudi v hribovju na vzhodu, to je v območju Tuhinjske doline. Ornega grabna, Moravških Vaških io Zagorskih hribov. Končno se avtor dotakne tudi vprašanj iz zgodovine naselitve teh krajev. Razprava bo zanimala v prvi vrsti one, ki te kraje poznajo, pa tudi vse one, ki jih interesirajo splošna vprašanja kmetskih naselij in kmetskega gospodarstva, ker se v njej obravnavajo tudi ta. — Drugi članek izpod peresa dr. Jože Rusa (»Triglav v herojski dobi geološke vede«) nam donaša važen komentar Vodnkove ode »Vršac« glede na tedanja geološka opazovanja in domnevanja v Triglavskem pogorju. — Matija Maučec nam prikazuje prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju, vsekakor zelo važen in aktualen problem te naše izrazito agrarne in baš zato pasivne pokrajine, ki mora pošiljati svoj presežek prebivalstva leto za letom na sezonsko delo v tujino, deloma v druge pokrajine naše države (Slovenijo, Slavonijo in Vojvodino), deloma v inozemstvo (Nemčijo in Francijo). — V dr. Ra-kovčem članku »Novi prispevki h g-ologiji južnega dela Ljubljane« se nam podajajo v glavnem rezultati vrtanj, ki jih je napravil Mestni gradbeni urad v tekočem letu na več mestih južnega dela Ljubljane, in sicer ob Poti na Rakovo Jelšo (do globine 45.50 m), ob Karadžičevi ulici v Koleziji (do 4760 m), poleg Tobačne tovarne (do 22.80 m), na stiku Kladezne in Rečne ulice (do 19 m) in v sredini Jelovškove ulice (do 32 m). Ta vrtanja so nam podala važne podatke zlasti glede odnošajev med sedi-menti Save in onimi barjanskih voda. —
V	naslednji razpravi nam podaja univ. prof. dr. Anton Melik pregledno sliko kmetskih naselij na Slovenskem, v glavnem na podlagi špecijalne in originalne karte.
V	razpravi se obravnavajo glavni tipi teh naselij pri nas (samotne kmetije, razložena naselja, zaselki, gručaste vasi. dolge vasi in vasi v vrsti, obcestne vasi, središčne vasi), ter prirodni, gospodarski in historični čini-telji, ki so odločevali pri njihovem razvoju. Razpravi je priložena zelo instruktiv-na karta. — Dr. Oskar Reja nam pod naslovom: »Odnošaji med padavinami in cikloni v Jugoslaviji« podaja na osnovi dnevnih vremenskih in padavinskih kart dnevnih vremenskih in padavinskih kari poučno sliko o meteroloških razmerah v naši državi, ki nam obenem pokaže, kako važna so moderna meteorološka opazovanja. — V naša najaktualnejša gospodarska vprašanja poseg članek Fr. Habeta »Smeri in poti našega izvoza«, prikazujoč naš kontinentalni in pomorski izvoz po podatkih za 1. 1929. — Prav tako aktualna in splošno zanimiva je snov dr. R. Savnikovega članka »Prirastek prebivalstva v Evropi v desetletju 1920—1930«, ki ga pojasnjuje nazorna karta, izdelana po podatkih z posamezne evropske države.
V obzornika poročata med drugim dr. Rakovec o našem novem Državnem geološkem zavodu in dr. Reja o mednarodnem polarnem letu 1932-33. V rubriki »Književnost«, ki revijo zaključuje, pa so priobčene strokovne ocene najnovejših del iz področja geografije in sorodnih panog (geologije, meteorologije, zgodovine, antro. pologije, alpinizma itd.).
»Geografski Vestnik« se naroča pri Geografskem društvu na Univerzi v Ljubljani. Letna naročnin je tudi letos navzlic večjemu obsegu letnika ostala ista (50 Din) plačevati p« se more tudi v več obrokih.
r
Iz življenja in sveta
Najmlajša zakonca v Franciji
w
Paradiž"
Nekdanja žitnica Evrope gladu je
Neki obiskovalec Rusije, ki je dalj časa živel tam, sporoča o svojem ondotnem bivanju sledeče vtise:
Ko prestopiš meio iz Poljske v RusMo dobiš r»rvi vtis. Mejno ozemlje med obema državama je ločeno po trovrstni bodeči žici. Samo prehod za vlake je prost. Na meji stoii v velikem loku napis: »Delavci vseh dežel, zaružite se!«
Ko m;n" vlak meio. se ustavi. Voiaki rdeče voiske in z rdečo zvezdo na zelenih čepicah tečejo vzdolž proge
z nasajenimi bajoneti
ter prežijo na potnike, da ne bi kateri ušel iz vagona. Potem stopi voiaštvo v posamezne oddelke in spremlja vlak 50 km globoko v deželo.
Vlaki za domače potn'ke so neponi«no nab;ti. Liudie sede, stoje in vise kakor grozdi. Jedilni vozovi v brzovlakih so zasedeni izključno po vojaštvu. Natakar leta hrer ovratnika in v umakni obleki po vagonih in kaže potnikom ielovnik s cena mi. Ocvrto jajce stane 54 Din. s krompirjem 36 Din več. Porcija ribe 180 Din, časa r»'va 54 Din.
Buffeti na postajah so tako nesnažni,
da človeka m;ne lakota, čim jih ugleda. Mrzel kotelet stane v takšnem buffetu 180 dinarjev, košček kruba s skuto pa 25 D:n.
Blizu postaj prodajajo kmetje živila na deskah. To so večinoma takšni, ki so si sami potrgali od ust, da bi prišli do de narja Neka ženska je ponujata stekleniči-co zavretega mleka im zahtevala zanjo 36 dinarjev. Njena soseda je prodajata dve jajci, košček sira, nekaj parad;žnikov in kumaric — vse, kar je prinesla na »trg«.
Postaja v Ljeningradu napravija zelo mračen vtis. Luknje na strehi so zabite z deskami. Liudje sedijo, čepe in polegajo po kotih. Pred postajo ležijo
razvaline porušene cerkve.
Ulice so netlakovane. Edina vozila so cestna železnica in avtobusi. Slednjih pa je malo in so vedno prenapolnjeni. Zasebne avtomobile imajo samo inozemci, diplomati. člani vlade, vojaki in funkcionarji stranke.
V Ljeningradu lahko kupiš samo črn kruh. Ljudje ga dobivajo na karte. V Ljeningradu in Moskvi je prebivalstvo razdeljeno v štiri kategorije, ki dobe dnevno po 800, 600, 400 in 200 gr črnega kruha. Toda te količine niso nikomur zagotovljene. Zaradi tega stoje ljudje pred prodajalnami v dolgih verigah.
Kg takšnega nakazanega črnega kruha, ki ga prodaja država proti izkaznici, stane 8.75 Din. Ta cena pa velja samo za držav-
Herriot zapušča bolnico
-
mmMmmimm
Bolnega državnika nesejo iz Iyonske bolnišnice v avtomobil.
Prava dobrota
današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani.
ne uradnike in delavce, ki so zaposleni v državnih podjetjih.
Zasebni nameščenci nimajo izkaznic
in morajo kupovati kruh po znatno višji ceni. Kg kruha pa stane v zasebni prodaji 412 do 484 Din. Še mnogo težje je vprašanje kruha na kmetih, kjer ga ne dobiš niti za gotov denar.
Skoro vsi kmetje v Ukrajini gladujejo, Umrljivost med njimi je zelo velika. V mnogih krajih je lakota že povsem
iztrebila pse, mačke, podgane in miši. V mnogih vaseh so prebivalci popolnoma izumrli. Hiše so brez oken, vrat, ceste pa je prerasla trava.
A v Rusiji ne primanjkuje samo kruha ampak tudi drugih živil. Vlada je n. pr, določila, da dobi vsak državljan na teden t kg mesa za 63 Din. V resnici pa pride ta količina na človeka komaj vsakih 8 do 10 tednov, in še to samo v mestih. Na deželi mesa nikoli ne vidijo. Zato sikuša vlada mesne dajatve nadomestiti z ribami, ki stanejo 70 do 140 Din kg, a pridejo često pokvarjene na cilj, ker se transporti zavlačujejo.
Letos v januarju je stal kg mesa v Rusiji v prostem prometu 288 Din. Kg masla je še dražji, stane namreč 1400 Din. Kg sladkorja stane 620 Din, krompirja 14.40 dinarjev, 2 kumari 72 Din. Pred nekaj leti so v Rusiji izračunali, koliko časa potrati vsako gospodinjstvo s tem, da čakajo ljudje v verigah na živež. Na gospodinjstvo odpade povprečno 2 in pol uri izgube ča sa dnevno. Pri približno 30 milijonih gospodinjstev v sovjetski Rusiji pomeni to
izgubo 75 milijonov ur dnevno Škoda, k: jo z vsakim dnem utrpeva Rusija zaradi tega, je torej v resnici nenado-mestna in neprecenljiva.
Pohabljena teniška prvakinja
Kakor poročajo iz New Yorka, ne bo mogla svetovna prvakinja v tenisu Helena \Vills-Moody najbrže nikoli več nastopiti na tenišču.
Na mednarodni tekmi proti Jacobsovi ▼ Ameriki je morala Willsova prekiniti igro. Takrat so ji očitali, da glumi slabost in da bi morala kljub temu dovršiti začeto partijo. Kmalu nato pa so ugotovili zdravniki, da si je igralka skrivila hrbtenico in da je ta okvara mnogo resnejša kakor so menili v prvem trenutku. Willsova je namreč letos spomladi padla na vrtu svoje hiše in se je resno ranila. Poškodbi pa ni posvečala posebne pozrnosti. Igrala je tenis v posebnem stezniku, pri turnirju pa so nastopile slabosti, ki jih prej ni čutila iii je morala zaradi njih prekiniti igro. Helena Wills-Moody je bila svetovna prvakinja v tenisu in je to prvenstvo prejela iz rok premagane Francozinje Suzane Lenglen.	_
črna mačka
Na oknu v četrtem nadstropju neke hiše v Varšavi je dremala črna mačka Mara. Hipoma jo je prebudilo iz sna besno lajanje nekega psa na cesti. Mara ga je nekaj časa ne voljno poslušala, potem pa se ni mogla več premagati in je skočila z drznim skokom iz četrtega nadstropja proti psu. Priletela pa je šoferju nekega mimo vozečega avtomobila baš na glavo. Mož je v silnem preplahu za trenutek izgubil oblast nad vozilom in se je zaletel z njim v zid, k sreči brez posebno hudih posledic .
Mačka, ki Je zaradi nepričakovanega konca svojega skoka vsa pobesnela, pa je skočila iz avtomobila in planila proti psu, ki je še vedno lajal. Ko jo je ta zagledal, mu je lajež mahoma obtičal v grlu, stisnil je instinktivno rep med noge in jo ucvrl, kar so ga noge nesle, v beg. Mara, ki ga ni mogla dohiteti, je bila tedaj na višku svojega besa. Skočila je v neko trgovino z volnenimi stvarmi in je začela tu tako strahovito gospodariti med štrenami, jopicami in nogavicami, da so se prodajalci in kupci kriče razbežali na ulico. Priti so morali gasilci na pomoč in šele po dolgem boju in ko je bila škoda že precej velika, se jim je posrečilo, da so razbesnelo žival ukrotili s »prisilnim jopičem«. Kazen ne bo izostala in Mara bo svojo besnost plačala s svojo kožo, babjeverni Varšavljani pa so bolj nego kdaj prepričani, da prinašajo črne mačke zgolj nesrečo.
Rekordna brzina francoske vojne ladje
Francoska vojna ladja »Cassard« je dosegla svetovni rekord brzine a povprečno
hitrostjo 82 km 500 m na uro,
Odmevi iz Nemčije
Preveč svečanosti
Cela vrsta nacističnih listov v Resrlinn se pritožuje nad tem, da je v Nemčiji pod sedanjim režimom preveč svečanostL Neki takšen list pravi: »Zdi se, da se je vsa Nemčija spremenila v slavnostni odbor. Ne ugovarjamo majnišlkemu in žetvenemu slavju, ni pa nikakor umestno, če se med tema dvema praznikoma vrstijo slovesnosti druga za drugo z obhodi, demonstracijami in umetalnimi ognji. V teh resnih časih je dovolj drugih nalog m dela, ki čaka rešitve. Spričo neprestanih svečanosti pa se delo odriva v stran. Tako se ne sme nadaljevati.«
Prokletstvo emigrantskega časopisa
V »Borsenblattu fiir den deutsrk-Buchhandel« čitamo: »Med imeni sotrud-nikov nekega v inozemstvu izhajajočega emigrantskega lista vidimo tudi ime Martina Andersena Nexoja. Ker smatramo takšno sodelovanje za protinemško, smo ustavili prodajanje njegovih knjig. Založništvo Albert Langen & Georg Miiller, Monakovo.«
Nabrušenl meč
Nemški državni kancelar je zadnje dni izjavil v govoru po izstopu Nemčije iz Društva narodov, da mora priti dan, ko se bodo zmagovalci in premaganci znašli v skupnosti medsebojnega sporazuma in zaupanja. V svoji ideološki knjigi »Mein Kampf« na govori o istem predmetu takole: »Biti si moramo pač na jasnem, da se pridobitev izgubljenih ozemelj ne da iz-vojevati s svečanimi priklicevanji ljubega boga, s skromnimi nadami na Društvo narodov ..., marveč da nam je na razpolago samo eno sredstvo, ki lahko reši problem ekspanzije našega naroda. To je oborožena sila.«
X žarki za zobe
V londonskem Imperial institutu so začeli zdraviti zobe z X žarki.
DOBRO JE, ČE VEŠ
da izdirajo v Parizu v zobozdravnikih laboratorijih zobe proti letnemu abonmaju 50 frankov;
da je v Debrecinu umrl mož z nadomestnimi pljuči, medicinski fenomen, dr. Ladislav Szentkiraly, ki so mu 1. 1920 odstranili polovico pljuč, nakar je odrezani del nanovo zrasel;
da zahteva v Mekesfieldu na Angleškem 81 letna Sara Semper ločitev od svojega moža, češ da mu je postala zaradi starosti nadležna;
da uživa bivša cesarica Žita v Rimu pri Vatikanu in Kvirinalu vse pravice vladarice in da je sedela pri zadnji recepciji na prestolu ter ji je krasil glavo diadem, ki je bil nekoč last Napoleona Bonaparta;
da so volitve na Norveškem prinesle veliko zmago socialistom, demokratom pa so ohranile dosedanje pozicije, dočim so konservativne stranke nazadovale;
da so te dni preletela tri ruska letala mejo med Mongolijo in Džeholom, pri čemur so jih Japonci obstreljevali;
da se je v Turinu nedavno osnovala Akademija za sladokusce in da nosijo njeni člani naslov »profesorji kuhinje«;
da se je francoski policiji prostovoljno javil morilec gledališkega ravnatelja Du-frenneja, mornar Andree Pierrat;
da so te dni otvorili novo avtomobilsiko cesto med Padovo in Benetkami;
da bodo avstrijske državne železnice uvedle spalne vozove tretjega razreda na nogi Innsbruck—iPariz:
da je berlinski Lunapark napovedal kon-kurz;
da je ruska G. P. U. te dni podvzela racijo na železniške roparje v Moskvi ter jrijela pri tem 60 železničarjev, ki pride-o zaradi plenitev železniških pošiljatev >red izredno sodišče;
da so imeli te dni v Parizu, Avenue dc Gobelin, podzemsko eksplozijo plina, ki je zahtevala sedem mrtvih in dvajset hudo ranjenih;
da je te dni minilo petnajst let, odkar je dr. Beneš zunanji minister CSR;
da je rumunski kralj Carol prošle dni obhajal 40 letnico roistva;
da se mudita na Dunaju haidarabadski princ Muasan Jah in njegova žena Nilo>i-fer, hči nekdanjega turškega sultana Ab-dula Hamida;
da pogrešajo v Chicagu od proslega petka dijaka Williamsa Halla, ki je podedoval 200.000 dolariev, katerega so najbrže ugrabili razbojniki.
Predsednik francoske republike je dovolil neki 131etni materi, da sme skleniti zakon s svojim 171etnim ženinom. Na sliki vidimo zakonca na povratku od poročne ceremonije. Za mlado materjo in očetom koraka ženska z otrokom, ženin pa si zakriva obraz, a ne more skriti sramote, ki jo je napravil v svoji mladostni lahkomiselnosti. V levem krogu mlada mati, v desnem njen mož. Poroka in svatba je bila v francoskem
mestecu Catillon.
Na straži v Antarktidi
Zvesti čuvaji „Male Amerike"
Ko dospe admiral Byrd na svoji novi ekspediciji v Antarktido do Kitovega zaliva, bo gotovo zadovoljen, kajti svoj stari glavni stan, sedež svoje slavne ekspe-dicije 1. 1929., taborišče »Little America« (Mala Amerika) bo našel v popctaem re. du. četvorica njegovih tedanjih spremljevalcev je ostala namreč od tistega časa tam, da bi preprečila uničenje dragocenih naprav po divjih naravnih elementih. Se pred kratkim so ujeli v San Franciscu brezžično brzojavko iz Male Amerike, ki veli, da je vse v najlepšem redu in da se Štirje Junaki silno veselijo trenutka, ko bodo zopet zagledali svojega starega vodjo Byrda.
Delo teh štirih junakov je naravnost čudovito. Slo je za to, da ohranijo v redu celo taborišče s tucati zgradb, veliko radijsko postajo, elektrarno, hangarjem, v
Aretacija
morilca
Po dolgem iskanju se je te dni krakovski in katoviški policiji posrečilo prijeti morilca poštnega denarnega sla Przehinde in trgovca Siisskinda, njegove žene in njegove hčere. Zločinec je 25 letni fotograf in kabaretni plesalec Jan Malisz.
Aretacija se je izvršila v silno dramatičnih okoliščinah. Krakovski detektivi, ki so bili doznali, da se potika po ondotnih nočnih lokalih neki plesalec z ženskim spremstvom, so počakali Malisza pred njegovim stanovanjem. KeT pa ga ni bilo, so ga šli iskat na plesišče. Našli so ga v nekem kabaretu, kjer je ob 5. uri zjutraj stal z majhnim ročnim kovčegom v bifeju pred šilcem žganja.
Policijskega agenta, ki se mu je približal, je skušal prestreči z revolverjem, vendar so bili detektivi urnejši in spretnejši od njega. Obkolili so ga in zvezali. Ko je videl, da je vsak upor zaman, je dahnil: »Končano je. Izgubljen sem.« Potem je povedal svoje pravo ime ter pojasnil detektivom, da so se spustili v zelo tvegano borbo, kajti bil je pripravljen ustreliti vsakogar, ki bi ga ogražal v svobodi.
V ročnem kovčegu, ki ga je imel s seboj, so našli agenti 15.000 zlotov. Na policiji je Malisz priznal, da je umoril Siiss" kinda in je podrobno opisal potek zločina. Med zasliševanjem je hotel použiti tableto, ki je najbrže vsebovala strup. Oddali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, nato pa so ga z močnim policijskim spremstvom odpeljali v krakovske zapore. Popoldne istega dne je policija aretirala Maliszevo ženo v zdravilišču Repka. Žena je namreč bila soudeležena pri zločinu. Oba morilca prideta pred sodišče in bosta najbrže obsojena na smrt
Darujte za nesrečne poplavljence
KARIKATURA
katerem je celo še eno letalo, v tistih krajih pa divjajo najhujši snežni viharji, kar jih svet sploh pozna, in nikjer ni človek tako osamljen in daleč od življenja kakor tam. Vendar so vzdržali polna štiri leta.
Samo enkrat na leto jih je obiskal majhen parnik. da jim pripelje provianta in drugega potrebnega materiala, pred vsem premoga. L. 1930. je moral priti celo zdravnik, ker je eden izmed zvestih čuvajev v Antarktidi zbolel. Zdravnik ga je hotel vzeti s seboj, toda bolnik se je branil ostaviti svoje mesto in so ga potem zdravili njegovi tovariši.
Tudi drugače niso ti možje držali rok križem, z dvojimi sanmi s pasjo vprego so opravili šte-vilne manjše ekspedicije in nabrali mnogo dragocenega materiala. Posebno bogato je bilo geološko gradivo, kakor so sporočili po radiju.
Najstarejša univerza na svetu
K sestavku, ki smo ga priobčili pod tem naslovom v našem listu 11. t. m., nam piše g. E. K:
Ta univerza je stala in Se stoji v Kairi. Ime visoke šole in džamije se glasi »E1 Az-har«, t. j. po arabskem slovarju »cvetoča«. V krasotnem delu Georga Ebersa »Aegyp-ten in Wort und Bild« (1878, 2. natisk 1880) je cčlo poglavje o tej islamski univerzi s slikami.
Tam čitamo, da se je ustanovila džamija 1. 909. in da se je otvorila v njej teološka fakulteta 1. 926. Leta 1876. je imela univerza 11.095 slušateljev in 325 profesorjev, a eno leto pozneje le 7695 dijakov in le malo nad 300 učiteljev. V srednjem veku se je tu predavalo o medicini, astronomiji, matematiki, alhimiji, farmaciji, geografiji, muziki, bogoslovju (zlasti razlaga korana), zgodovini, filozofiji in pravu, zdaj pa skoraj samo še c bogoslovju in pravu. 2klaj pod angleško vlado (od 1. 1895.) univerza močno nazaduje. Glavno dvorano nosi 140 krasnih marmornatih stebrov. Eber nadrobno opisuje razkošje in krasote tega poslopja (v n. zvezku v poglavju »Die Uni-versitatsmoschee E1 Azhar). Ker je Georg Ebers egiptolog in se je dolgo let mudil v Egiptu, se smemo na njegove podatke zanesti.
ANEKDOTA
Richard Strauss pripoveduje rad sledečo zgodbico;
Ko je slavil svoje prve triumfe, je bil nekoč na banketu po izvedbi nekega njegovega novega simfoničnega dela navzoč tudi njegov učitelj in pospeševalec, sloviti dirigent Hans v. Bulow. Eden izmed gostov je hotel izreči napitnico v čast Richardu Drugemu, pri čemer je aludiral na Straus-sov odnos do Richarda Wagnerja. Tedaj je Biilow z nasmeškom odkimal, rekoč: »Prosim, na Richarda Tretjega, kajti drugega Richarda ni.«
VSAK DAN ENA
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Pacifist Hitler
»Pripravljen sem izvesti razorožitev do zadnje strojnice«.
»Gospa, ali je vaš mož doma?" »Doma je.«
»Nu, sreča, zdaj bom vsaj prišel do svo* jega denarja!«
»Prijatelj, kaj res mislite, da bi moj mož ostal doma, če bi imel kaj denarja?!«
Spori
Tečaj Sloveti, planinskega društva za gorske vodnike
Slovensko	S
let opaza da so g avna	g
vodnikov. Domači ter tuj« tumbi pogos:o
zaman vprašujejo ^g^SSa^S^ valcih. Zato seje aru ^ novembrom v "d, letos med i* yodnike y
Su3 bo do nalf -ani alpinisti podučili tečaju dogo	on.h yedah m spretn0.
sS ki i. -o- kandidat za vodniški po-
i' t. t«/?-,« Slovensko planinsko društvo sel obvlaaah. * takQ y Ljubljani> ka_
?orntudi Sen Ljubljane bivaioče planince nosa« i" druge osebe, ki bi se za ta ™Vlic zanimali, da naslove na društveno vodstvo prošnjo, v kateri navedejo svojo
tarost pred;zobrazbo, domovinsko pravico ter sporoče, v katerih predelih naših -\Ip se tako dobro spoznajo, da bi mogli tam vršiti vodniške posle. V prošnji je navesti tudi, ali je bil prosilec že voiah ali ne Izmed prijavljenih aspirantov bo Slovensko planinsko društvo izbralo okrog 20 kand:datov, ki bodo pravočasno pozvani v Ljubljano, kjer bodo prisostvovali poduku v omenjenem tečaju. Izbranim vodniškim aspirantom, ki so doma izven Liubljane. bo društvo nudilo tekom bivanja v Ljubljani brezplačno hrano ii sta-novanje in povrnilo stroške za vožnjo v Ljubljano in nazaj domov.
Slovensko planinsko društvo opozarja tem potom tudi vse podružnice, ki v svojem področju čutijo pomanjkanje svrj h vodnikov, da prijavijo Osrednjemu društvu primerne aspirante za ta tečaj. V tečaju se bodo podučevali tile pre Ln -'i: geografija jn geologija (dr. Valter Bo'ii-nec), meteorologija (dr .Oskar Reva), kartografija in orijentacija, rastlinstvo (predavatelj se še določi), živalstvo (Kapus Vladimir), somatoloeija, fiziologija in hi-gijena človeka (dr. Bogdan Brecelj). prva pomoč za nezgode z demonstracijami in praktičnimi poizkusi tečajnikov (dr. B ><?-dan Brecelj). nevarnost v gorah (dr. Mrak Anton), zimska turistika (Kveder >itz, plezalna tehnika z razkazovanjem >"°dia (Hudnik Stanko), obnašanje gorskih vodnikov (dr. Anton Mrak), raba orodja pn plezanju in reševanju v težkem tereiu, s plezalnimi vajami in vajami v resivaai akciji (dr. Bogdan Brecelj, Hudnik St).
Upati je, da bodo vodniški aspiranti, ki bodo dovršili ta tečaj in se tudi praktično izvežbali v smučanju in plezanju, vsaj približno razpolagali z onim znanjem m onr mi spretnostmi, ki jih moderni alpin:?t zahteva od svojega vodnika
Posamezni kandidati naj se prijavijo društvu najkasneje do 1. novembra. Poznejših prijav društvo ne bi m>g.o vec upoštevati.
Akademiki smučarji!
v petek 20. t. m. bo ob 17. na univerzi v fizikalni dvorani sestanek smučark in smučarjev, na katerem bo odbor Jugosl. akaaemske smučarske organizacije poročal o delu v pretekli sezoni; dalje se bo na njem razpravljalo o sestavi programa za hodočo zimsko sezono in o določitvi terminov te&fcca in se bodo kooptirali novi odborniki is poverjeniki, ki bodo vodili organizacijo do prihodnjega občnega zbora. Akademska smučarska organizacija, katere namen je združevati vse akademike smučarje, prirejati tekmovanja, kakor tudi udeleževati se mednarodnih akademskih tekem, je v svojem delovanju pokazala dosedaj precej uspeha ter tako dvignila čast akademske mladine Aleksandrove univerze v Ljubljani ne samo v domovini, ampak tudi v inozemstvu, kjer smo že dvakrat z uspehom sodelovali pri akademskih mednarodnih smučarskih tekmah. Da nadaljujemo to naše delo ter vzgajamo akademski smučarski naraščaj, je vaša dolžnost, da prijateljsko in složno sodelujete. To naj dokaže obisk sklicanega sestanka, katerega se udeležite polnoštevilno.
Športne vesti iz Maribora
Novi termini tekem drugega razreda mariborskega okrožja LNP. Mariborski medklubski odbor je sporazumno s prizadetimi klubi na svoji seji 16. t. m. določil nove termine za odigranje prvenstvenih tekem II. razreda mariborskega okrožja LNP. in sicer- 22. oktobra: Gradjanski: Svoboda, Panonija : Ptuj. 29. oktobra: Svoboda ; Mura, Panonija : Gradjanski, Ptuj : Drava. 5. novembra: Gradjanski : Mura. Drava : Panonija. 12. novembra: Gradjanski : Drava, Svoboda : Panonija. 19. novembra: Gradjanski : Ptuj, Drava : Svoboda, Mura : Panonija. 26. novembra: Drava : Mura. Igra se vedno na igrišču prvoimenovanega kluba.
Prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Rapid prepovedana. Policijsko predstojni-štvo v Mariboru je prvenstveno tekmo Maribor : Rapid, ki bi se morala odigrati v nedeljo 15. t. m. prepovedalo.
Varaždinska Slavija v Mariboru. V nedeljo 22. t. m. gostuje v Mariboru enajsto-rica varaždinske Sla vije ter bo odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo, ki bo ob 15. na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu.
Smrtna kosa. V Zagrebu Je umrl po dolgotrajni mučni bolezni dolgoletni tajnik in ustanovitelj jugoslovenskega table tenis saveza g. Vladimir Korenčič. Pokojnik si je stekel velike zasluge za organizacijo tega športa v dravski banovini. Eodi zaslužnemu športniku ohranjen časten spomin!
Službeno iz LNP. Zaradi tehničnih zaprek seja u. o. jutri v petek ob 20.30 v tajništvu podsa^eza.
SK Ilirija (table tenis sekcija). Danes ob 19.45 strogo obvezna seja sekcijskega odbora, v nedeljo morajo biti točno ob 9.30 v klubski dvorani SK Reke na strelišču: Weissbacher, žiža, Djinovski, Verč, Girgon. Gogala. Kdor bo od navedenih igračev zadržan nai to javi najkasneje do sobote ob 15. g. Nagyu.
SK Ilirija. V petek ob 19.30 strogo obvezen članski sestanek pri Oblaku. Ha-bicht sigurno!
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening vseh igračev. Mokorel, Cebohin, Pepo start tek. Za vse strogo obvezno.
SK Jadran. Danes ob 15. trening na igrišču, izjemoma ob 19. članski sestanek pri Sokliču. Vsi in točno!
SK Reka. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek L moštva v Sokolskem domu na Viču. Po sestanku seja upravnega odbora.
Nogometno prvenstvo Gorenjske. V nedeljo se bo v Kranju odigrala glavna in odločilna tekma gorenjsko-notranjskega okrožja, ki bo obenem dala tudi prvaka Gorenjske. Spoprijela se bosta večna in do sedaj edina rivala za ponosni naslov prvaka, kranjski Korotan in jeseniško Bratstvo, ki za enkrat tudi brani ta naslov. Borba bo ostra in zaradi enako močnih ter izrazito borbenih enajstoric zelo napeta, upamo pa, da bo fair Zadnjo prvenstveno tekmo v Kranju je posetilo blizu tisoč ljudi, letos ko je zanimanje naravnost ogromno, pa bo naval publike še večji.
Glmnastične vaje za mladino. Gimnastič-ne vaje za mladino do 15. leta se vrše, kakor je bilo pravilno objavljeno, vsak torek ln petek od 15.30 dalje v garderobi na drsališču SK Ilirije. Pozivajo se tudi vsi oni, ki so v torek pomotoma prišli pre-
pozno. Za one, ki bodo redno posečall gimnastične vaje, namerava SK Ilirija prirediti v decembru in januarju tudi več brezplačnih smučarskih tečajev in potrebnih izletov pod prvovrstnim strokovnim vodstvom. Zato se poslužite ugodnosti in prihajajte v čim večjem številu k gimnastičnim vajam.
Sokol
Sokol na Viču priredi v soboto 21. tega meseca ob 20. v dvorani Sokolskega doma II. prosvetni večer. Spored: predavanje br. dr. Stojana Bajiča o Jugoslaviji v sklopu mednarodnega življenja, nastop kon-servatoristk gdč. Vide Rudolfove in gdč. Anice Kristanove in konservatorista br. Draga Burgerja. Sodeloval bo tudi društveni salonski orkester. Po sporedu družabni večer s prosto zabavo. Vabljeni!
Uspehi v našem tujskem prometu
Sezona je zelo zadovoljUa — Pot k napredku
Ljubljana, 18. oktobra
Jesen je, že je zadišalo po snegu, bliža se bela opojnost. Cas je torej, da pretehtamo bilanco tujskega prometa v letošnji poletni sezoni. Odbor Zveze za tujski Dro-met v Sloveniji je pravkar imel sejo, na kateri je po zbranih statističnih podatkih ugotovil, da je bil promet nad vse pričakovanje zadovoljiv, čeprav je bila prva polovica poletja zelo neugodna.
Večina krajev kaže znaten porast obiska tujcev, dočim so se ostali obdržali na isti višini. Le redkokje je število malenkostno padlo. To velja predvsem za Rogaško Slatino, kjer so delno izostali Madžari. Dravsko banovino so posetili seveda v pretežni večini naši južni bratje (skoro 80 odstotkov). Izmed inozemcev so na prvem mestu Čehoslovaki, katerih poset je letos narastel za več nego 100 odst. proti lanskemu. Ta uspeh je pripisovati predvsem velikemu dotoku Cehoflovakov za časa sokolskega zleta, v veliki meri pa tudi prijateljskim odnošajem s Češkoslovaško in intenzivni reklami. Nemci so padli z drugega na tretje mesto, medtem ko so letos zavzeli Avstrijci drugo mesto ter izkazujejo zelo znaten porast. Poset Madžarov ie ostal v splošnem skoro neizpremenjen, prav tako poset ostalih narodov, le Italijanov je prišlo dokaj manj kakor lani Številčno je bil tujski promet v glavni sezoni rekorden, vendar pa se domneva, da finančni efekt ne bo presegal lanskega, zaradi tega ne. ker se je publika tvorila večinoma iz srednjega stanu, ki je v svojih izdatkih močno štedila Preteklo poletje je bilo obilo raznih kongresov in zborovanj, ki so posebno v Ljubljani znatno povišali število posetnikov.
Letošnje leto stoji tudi v znamenju turističnega zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Vršile so se tri važne tujsko-pro-metne konference avstrijskih in jugosio-venskih tujsko-prometnih strokovnjakov na Bledu, v Celovcu in Logarski dolini. Ti sestanki, ki so imeli pol oficielni značaj in katerih se je udeležila tudi naša Zveza, so sprožili mnogo važnih vprašanj, ki so se deloma že ugodno rešila. Pravi sadovi teh konferenc pa se bodo pokazali v najbližji bodočnosti. Na obzorju je tuj-sko-prometni sporazum z Avstrijo, ki bo dat še večje možnosti razmaha medsebojnega tujskega prometa, pri čemer bo na mah rešenih več odprtih vprašanj. Na pomlad se nam obeta letalska zveza s Ceiov-cem in Solnogradom. Na podlagi dogovorov je Zveza nastavila v Celovcu sporazumno z ministrstvom trgovine, Putnikom in Tujsko-prometno zvezo v Mariboru posebnega uradnika, ki daje informacije za naša letovišča in kopališča Tak uradnik
Iz življenja na dežel?
Iz škoSfe Loke
šl— Krožek prijateljev Francije je sklenil otvoriti letos dva tečaja, začetniški pa le, ako bo dovolj priglašencev. Krožkova knjižnica je odprta ob dnevih predavanj od 19. dalje. Predavala bosta gg. dr. Vilko Fajdiga in Janko Sicherl.
šl— Zahvala koroških Slovencev. Koroški Slovenci, ki so bili deležni v Skofji Loki tako prisrčnega sprejema, so poslali mestni občini in organizacijam, ki so sodelovale pri njihovem koncertu, svojo prisrčno zahvalo, ki poudarjajo v nji, da jim ostane obisk v našem mestu v nepozabnem spominu.
šl— Zadnje neurje z nalivi je napravilo precej škode. SoTa je porušila v bližini Reteč dvoje močnih brvi, tako da so bili ljudje brez zveze z vasmi onstran reke. Preteklo nedeljo so morali vaščani k službi božji v Reteče namesto v Soto. Znatno so prizadeti tudi Smledničani, ki jim je odplavila Sava most tik za vasjo. Ljudi prevažajo s čolni. Odneslo je nadalje most pri Goričanah in morajo vozniki na Medvode naokoli
Iz Kranja
r— Kino v Narodnem domu v Kranju bo predvajal krasen visokoalpinski film »Osvajalci planin«. Smučarji in drugi prijatelji planin, ne zamudite prilike!
Iz Ptuja
j_ Ceškoslovaško-jugoslovenska liga bo
skupno z Glasbeno Matico v Ptuju praznovala državni praznik bratske Češkoslovaške 28. t m. ob 20. v zgornji dvorani z aa govorom in petjem.
j— Napad zaradi konkurence. Ptujski pekovski pomočniki ne trpijo, da bi prinašali ob ponedeljkih, ko ni v Ptuju_ svežega peciva zaradi nedeljskega počitka, peki z dežele v mesto sveže pecivo. Žalosten dogodek se je pripetil v ponedeljek zjutraj na dravskem mostu, ko se je iz mesta vračal pek Ritonia Martin iz Spodnje Hajdine, ki je prodajal pecivo po mestu Pekovski pomočniki so ga napadli na mostu, pri čemer so rabili tudi nož. Poškodovali so ga na glavi in levi roki. da so morali Ritonjo prepeljati v ptujsko bolnišnico. Fantje bodo imeli opravka na sodišču.
Iz Prekmurja
pm- Za številne čestitke ob priliki najine poroke vsem iskrena hvala! Ernest in Marija Štivan, Murska Sobota.
bo nameščen prihodnje leto tudi v Selno-gradu.
Glede na bližajočo se zimsko-sportno sezono, namerava zveza poživiti reklamo sporazumno s Putnikom, ziirsko-sportnim savezom in Tujsko-prometno zvezo v Mariboru. Izdala bo lično propagandno bro-šurico o našem zimskem športu in sicer posebej v nemškem in srbohrvatskem jeziku.
Zveza je napravila z upravo nekega velikega peštanskega dnevnika dogovor za širokopotezno reklamo za naš zimski šport ter za organizacijo skupinskih in pavšalnih potovanj v naše kraje.
Kakor znano, je izvedla Zveza v pretekli sezoni veliko število društvenih potovanj s posebnimi vlaki, z ladjami in pa avtobusi. Naši izletniki so posečali tudi Avstrijo, to pa iz razlogov reciprocitete.
Centrala Putnika je dobila od ministrstva prometa nekak monopo! za afiširanje in reklamo na kolodvorih in po vagonih S tem je dana možnost za širokopotezno tujsko-prometno propagando na naših železniških obiektih. Tudi raznim tujsko-prometnim interesentom bo zaradi lega omogočeno cenejše objavljanje reklam na kolodvorih in po vagonih. V tem obstoji velika pridobitev »Putnika« za naš tujski promet.
Skupno s tujsko-prometnim svetom ban-ske uprave je Zveza aranžirala v Ljubljani stalno tujsko-prometno razstavo. Pod okriljem zveze se sestavlja podrobna kartoteka vseh krajev dravske banovine. Nemška brošura »Ljubljana«, ki je pred leti izšla v založništvu Zveze, se bo dopolnila z obširnim in bogato ilustriranim dodatkom. Zveza je posvečala posebno pažnjo zgradbi in popravilu turistično važnih cest. Opozarjala je na potrebo poprave ceste na Vršič, ceste z Jesenic na Planino ter predlagala, da se iz bednostnega fonda zgradijo še druge prepotrebne ceste. Taka cestna zveza bi bila med Bohinjsko Bistrico in Sorico. ki bi za avtomobilski promet skrajšala razdaljo med Bohinjem in Ljubljano za več ko 10 km, obenem pa bi približala naše kraie Trstu, zlasti Bled, za kakih 88 km.
Zavedajoč se, da Je avtomobilizem bodočnost našega turizma, je Zveza vedno budno zasledovala težave našega avtomobilskega prometa. Opozarjala je na ogromne preobremenitve avtobusnih podjetij, kakor tudi osebnih avtomobilov. Poudarjati je treba vedno in povsod nujno potrebo unifikacije raznih taks, dajatev in carinskih pristojbin, ki j*ih morajo plačevati lastniki avtomobilov in avtobusov. V tem pogledu bi se dala prav gotovo na več načinov doseči pravična mera za vse, ne da bi pri tem trpel dohodek države.
ZIDANI MOST. Na ljubljansko želez nisko direkcijo je premeščen z Zidanegp mosta šef postaje svetnik g. Baša Vekr slav. Služboval je na Zidanem mostu v tem svojstvu 15 let. Z njegovo preme stitvijo izgubi Zidani most izvrstnega postajnega načelnika in obenem društvenega delavca. Deloval je pri Sokolu v Radečah in ie bil poprej, ko še ni bilo Sokola na Zidanem mostu, njegov starosta več let Neumorno ie deloval tudi pri SPD in pri CMD. V službi je bil pravičen in strog, a vendar ni škodoval nikomur. Kot dober družbnik je bil g. Baša povsod priljubljen. Zidani most ga bo ohranil v najlepšem spominu!
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Za8?tek ob 20
Četrtek, 19.: V agoniji. Četrtek;
Petek, 20. ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjan9ki. Dijaška predstava pj znatno znižanih cenah (sedeži od 5 do 14 Din, stojišča 3.50 in 2 Din).
OPERA.
Začetek ob 20
Četrtek, 19.: 01 - 01. Začarani ptič. Premiera. C.
Petek, 20.: Zaprto.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo v četrtek 19. t. m. za svoj abonma Krleževo dramo »V agonijk v premierski zasedbi in režiji dr. Gavelle. Uprizoritev »Svete Ivane« je iz tehničnih razlogov ta večer nemogoča.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski« kot dijaška predstava se uprizori v petek 20. t. m. ob 15. v drami- Opozarjamo na nove znižane cene. Najdražji sedež parter I. vrsta je 14 Din.
Dve premieri r ljubljanski operi bodo peli prvič na slovenskem odru Cerepninovo opero: >01 - Olc. Dejanje je posneto »z znane ruske drame: Dnevi našega življenja. Zasedba: Olgo Nikolajevno, imenovano 01 - 01, poje ga. Gfjngjenac. njeno mater Evdoksijo ga. Kogojeva, Ana Iva-novna je ga. Poličeva, študent Nikolaj Glu-hovcev g. Gostič, star študent Onufri Niko-lajevič g. Betetto. študenta Miško poje g. Banovec, oficirja Grigorija Ivanoviča g. Zupan, študenta g. Masolič in policista g. Ska-bar. Dejanje se vrši v Moskvi. Opera trna tri dejanja in dve medigri. Režira prof šest. Zatem bo premiera baleta »Začarani ptiče, ki ga je po ruski pravljici uelasbil oče Aleksandra Čerepnina, dirigent Nikolaj
Čerepnin. Začarani pti8 ln princesa Je ga. Gizela Pavšičeva, starega carja predstavlja g. Peček, carjeviča g. Golovin in drugega carjevega sina gdč. Kiirbosova. Nastopijo še: čarovnik, 3 mamice, medved, dvor ni norec, norci ruske neveste, orientalske neveste in dve mački. Te osebe predstavljajo članice baleta in zbora. Balet režira g. Golovin, muzikalno vodstvo obeh premier ima ravnatelj Polič. Premieri se vršita za red C.
»Havajjska roža« je prvovrstna opereta, ki je imela povsod naravnost ogromen uspeh. Prav gotovo je, da bo tudi v Ljubljani imela tak uspeh, kakor sta ga imeli Grofica Maric? in Viktorija in njen huzar.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Četrtek. 19.: Voda. B.
Petek, 20.: Zaprto.
Sobota, 21.: Roksi. Znižane cene.
Nedelja. 22. ob 15.: Pastirček Peter, in Kralj
Briljantin. Otroška predstava. Premiera.
— Ob 20: Rože v snegu.
Petek. 20. oktobra.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ara: Pot gline do kamenite posode (Zabkar). — 12.13: Plošče — 12.45: Dnevne vesti. — 13: tns, plošče. — 18: Plošče. — 1S.30: Kako in kam naj bo usmerjena naša mladina. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Zgodovinski razvoj slovenske orgelske glasbe (g. Pavel Rančigaj). — 20.30: Vokalen koncert ge. Campa. — 21: Ura uvertur radio - orkestra. — 22: Cas, poročila, radio jaz.
BEOGRAD 16: Plošče. — 19: Orkester.
—	20: Prenos iz Zagreba. — 22.25: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Drama »Slehernik«. — 21.30: Pevski koncert. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19: Prenos Novakove opere »Laterna« iz gledališča. — BRNO 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 18.30: Lahka godba. — 20-15: Simfoničen koncert. — 22.50: Plesna glasba.
—	DUNAJ 11.30: Orkester. _ 17.20: Komorna glasba. — 19: Uverture. — 20.05: Dramski večer. — 22.15: Plošče. — BERLIN 20.05: Plesna glasba. — 20.30: Mešan program. — Godba za ples. — KoNIGS-BERG 20.10: Koncert opernega orkestra. _ 22.20: Novi plesi. — M0HLACKER 20.10: Poljuden simfoničen koncert. — 23: Nočni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Pesmi. _ 21.30: Orkester.
Dve motociklistični nezgodi
LJubljana, 18.oktobra.
Šofer J. Mlinar ■ šmartlnske e. 14., «e
je vozil včeraj z motorjem po mesfcu. Zadaj na sedežu je imel še nekega znanca. Ko sta oba privozila v precejšnjem diru po Bleiweisovi cesti, sta na križišču Tyr-ševe in Bleiweisove ceste padla in Je dobil Mlinar hude notranje poškodbe, precej pa si je poškodoval tndi desnico. Druga nesj-eča se je pripetila okrog 11.30 na Go-sposvetski cesti, kjer je podrl neznan kolesar pred gostilno >Novi svet« 21 letno Frančiško čepinovo, hčer železničarja z Gline, rancka je padla pod koIo in se pobila po glavi. Kakor se je pozneje v bol. niči izkazalo, poškodbe niso bile prehude in je lahko že popoldne odšla domov.
800.000 Din za sodne takse
Ljubljana, 18. oktobra
V septembru so sodišča v dravski banovini prejela na sodnih taksah 778.993 Din. Ljubljansko okrožno sodišče samo je septembra dobilo 55.473 Din. mariborsko 33.752 Din, celjsko okrožno sodišče 26.369 Din in novomeško okrožno sodišče 7530 D n. V območju ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo pri vseh sreskih sodiščih plačano 314.321 Din. Največje zneske so na sodnih taksah poleg ljubljanskega sreskega sodišča prejela še naslednja sreska sodišča Vrhnika 16.711. Radovljica 23.554 in Kamnik 17.040 Din, najmanjši znesek pa beležita Lož 6636 in Tržič 3756 Din.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
18. oktobra Ljubljana 7, 7«1.2, 7.9 85, SE1, 10, _; Ljuibljana 13, 760.9, 10.0 57, E4, 10, —, —; Maribor 7, 761.5, 10.0, 90, NW4, 10, 0.6, dež Zagreb 7, 760.5, 9.0, 65, NE6, 10, 2.0, dež; Beograd 7, 757.3, 10.0, 90, ESE5, 10, 3.0, dež Sarajevo 7, 757.5, 6.0, 90, SSE2, 10, 23.0. dež; Skoplje 7, 757.5, 13.0, 9«, E5, 10, _ Split 7, 7<5«.8, 9.0, 90, NE10, 10, 14.0, dež; Kumbor 7, 751.5, 14.0, 85, SE5, 10, 44.0, dež; Rab 7, 757.2, 9.0, 65, NE8, 10. megla
Temperatura: Ljubljana —, 7.6; 10.4, — Maribor 11.2, 6.0; Za«reb 12.0, 8.0; Beograd 13.0, 10.0; Sarajevo 19.0, 5.0; Skoplje 19.0, 7.0; Split 19.0, 8.0; Kumbor —, 13.0: Rab 7.0.
Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 17.11
Luna vzhaja ob 5.23, zahaja ob 16.32.
zdravi malarijo, čuva pred ponovitvijo in prepreči novo obolenje.
V z. Jugefa k. d., Zagreb, Gajeva 32. Oglas je registriran pod br. 9482 od 31. 5. 1933.
V globoki žalosti javljamo vsem prijateljem ln znancem tužno vest, da je gospod
po dolgotrajni in težki bolezni, v 54. letu starosti, danes ob pol 9. uri zjutraj mirno zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 20 oktobra 1933 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Mirogoju.	11090
Zagreb, dne 18. oktobra 1933.
Žalujoči ostali.
P. H.:
Življenje
Roman
»Zdravi ostanite, doktor. In nikar ne delajte več neumnosti.«
Milkovič ni zmožen pametne besede. Strme čuti, kako zdrkne njena roka iz njegove. Rad bi jo zadržal,. padel pred njo na kolena — rad bi — a že je odplavala izpred njega, že so se vnanja vrata zaprla za njo.
Šele zdaj plane, da bi jo dohitel. Opoteka se, kakor pijan. Njeni lahni koraki komaj slišno hite po stopnicah. Doktor Milkovič dir,a za njo — a zaman. 2e je na utoci, že je izginila v vrvenju množic.
Tedaj steče na vrh. K pisalni mizi plane in potegne ček k sebi. Obrazec Kreditnega zavoda pozna — ne, ni sleparija!
Hlastno razbere podpis. Ljudmila Nižinskaja. Kdo je Ljudmila Nižinskaja? Počasi, zamišljeno zloži ček.
»Ustrelim se tudi jutri lahko,« pravi sam pri sebi.
Pogled mu zleti po mizi.
Samokres je izginil.
Dr. Peter Milkovič se mehko nasmehne. Nato vzame iz omarica frod kadilno mizico steklenico s konjakom, si natoči kozarec in ga izpije. Še enega. In še enega. Človek mora nekaj storiti, da si pomiri živce.
★
»Prosim, gospod dr. Milkovič? Koliko je že?«
»Sto tisoč —«
»Prav.«
Blagajnik mu z vljudnim, spoštljivim obrazom našteje sto tisočakov.
»Želite kaj drobiža?« vpraša.
»Ne, hvala — ni treba.«
Dr. Milkovič spravi bankovce v prsni žep, in nekaj lahkega, letečega mu zapolje v krvi. Ko ie segel v žep, je otipal v njem
pisma, ki jih je bil snoči napisal.
Obotavlja se. Nato se skloni skozi okence in tiho vpraša blagajnika:
»Ali bi mi lahko povedali, kje stanuje ta čas madame Nižinskaja? Hotela je odpotovati, pa mi je pozabila povedati naslov.«
In se ugrizne v jezik. Nerodnost je napravil! A v tem trenutku ni mogel najti boljših besed. Blagajnik obžalujoče skomigne z rameni.
»Na žalost — nimam pojma. Ta dama je inozemka. Danes se je na vse zgodaj oglasila pri nas dm prosila, naa se izplačilo takoj izvrši. Rekla je, da odpotuje in da bi se utegnila stvar zavleči, ako bi hoteli zaradi visokega zneska overiti ček.«
Dr]u Milkoviču stopi lahna rdečica v obraz.
Torej je bila tu. Pred kako uro. Zdaj je nekaj minut po desetih — ob devetih zjutraj pa odpirajo banko za občinstvo.
»Hvala vam.«
Naglo odide. Zunaj sije hladno, majsko dopoldansko solnce. Cesta je videti kakor zlikana. Vsi ljudje imajo vesele obraze. Drju Miilkoviču se zdi, kakor da bi ležal snočnji večer na drugem koncu večnosti, kakor da ne bi bilo na svetu nobenih nabitih samokresov, nobenih poneverjenih denarjev in nobenih histerično-pdkantnih žen-ščin več — kakor da bi bil človek po svoji naravi dober in življenje neizrekljivo lepo!
Ob istem času sedi plesalka Ljudmila Nižinskaja v oridentskem ekspresnem vlaku, ki dirja proti meji. V oddelku prvega razreda sloni sama med blazinami. Oči v njenem podolgastem, nežnem obrazu, ki je podoben čudovitemu pasteh, so zaprte. Rahle, modrikaste sence ležijo na trepalnicah; morda juti delajo dolge vejice.
Dvafoet mladih dekliških let sanja, in mil otroški smehljaj pregibi je črte rdečih ust.
Ljudmila Nižinskaja sanja o možu, ki ga je spoznala na zelo nevsakdanji način; o možu, ki S je zelo ugajal in ki ji je v tem trenutku dolžnik za življenje, čast in bodočnost.
A kaj je vsakdanjega v njenem življenju?
Ljudmila ve: njeno življenje je bilo že dosle/j veriga nenavadnih doživljajev, in kakor je videti, j1} je usojeno, <sa se ne bo ta veriga nikoli pretrgaila.
Tako misleč odpre oči.
Doživljaj snočnjega večera obledi, ko se spomni, kam gre njena vožnja.
Nov obraz vstane v njeni duši.
Obraz moža. Sirov je in okruten. Obraz, ki ga že mnogo let, odkar pomni, z obupom nosi v spominu.
In čudno je videti, kako se v ta mehki, nežni obrazek mahoma zareže neusmiljena trdota, ki ga dela mrzlega in tujega.
Vlak pa drevi, drevi--
★
Lia Lindi sedi v svoji garderobi na mizi, binglia z dolgima nogami v svilenih nogavicah in se maže s sanjevijolieasto barvo okoli oči. Obraz ima neverjetno belo nap ud ran. Čuden je ta obraz, kričeče pobarvan, a pikanten in poln draži.
Cene motim oglasom
Zenitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*. »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek* če se z oglasom nudi zasluiek. oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče taslužka ali službe, plača xa
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NaJmanJSi znesek, pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Ehn 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oz* roma jih Je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Pomiki
Kdiocr išče mesto potnika, plača za vsako brtsedo 50 par; za da->a nje naslova tli z* iifro 3 Din. — Klor sprejema potnike, pJa-ža besedo po 1 Din; ta dajanje nasJova ali u Šifro pa 5 Din. (a)
Potnika
kolonialne -»tr-oke. tudi t« uka^o. ki nudi najmanj 50.000 Dio kavcij«. sprejme dobro vpeljana tvrdke z* Slovenijo. Dopise pod »Družabnik 88« n« ogla«. >ddeiek »J-m«« 38320-5
Zastopnika
e provizijo. za obisk naših odjemalcev. iš5em<o v Sloveniji. — Samo gospodje s prvovrstnimi priporočili, ki poznajo stroko in ki »0 uvedeni pri tovarnah klobas. prekajeva'c:b in me-*.ujiih. naj pošljejo ponudba na naslov: Friedricb i Kaaea, Zagreto. Martičeva ulica 11.	39402-5
Sposoben trgovec
t velikim poznanstvom —
iž-če zastoostvo domač e tekstilne industrije — za Vojvodino, proti proviziji. Ponudbe na naslov: Jovan S?ševi<5. Curug. Dunavska bunovina.	39127-5
Pouk
3t»e<l» 1 Din; u	4* Janj« naslova «ii	m šifro 5 Din. Dijaki. ki iščej« inssrukeij«,	pla-ftajo vsak« besed« 50 par; sa iifro ali za	dajanj« na!«lov» 3 Dta	(4)
Večerni trg. tečaj
pm Trgovskem učnem zavodu v Pražakovi ul. S/TI. Začetfk tečajev 16. okt. Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. 377-4
Instrukcije
T.n dijakinjo II. razr. re-an-e gimnazijo proti kosilu Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »TT. razred«.	39449-4
Učitelja angleščine
ki poučil.je po najnovejši metodi, iščem. — Pismen« ponudbe s ceno na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »B 511«.	38456 4
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali u iifro pa 3 Din. (1)
Prod^nlko
popolnoma verzi raoo v modni stroki, sprejmem takoj v Mariboru. Ponudbe t navedbo dosedanjega *1 ižbovanja na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Moda« . 39393-1
Kroj. pomočnika
mlajšega, veščega velikih im malih kosov, sprejme takoj Jože Gaberšek, krojač. Megojnice 20. Griže pri Žalcu.	3940«
Izdelovalce rezov in orodja
(Schnittr u. Stanzenmacber) dobro iau-rjene išče tovarna kovinskih izdelkov v Savski banovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kovinski izdelki«. K	39398-1
Stalno službo
dobi takoj gdč. prodajalka mizarskih izdelkov, k.i razpolaga, e 3000 Din kavcije. — Vprašati v Selenburgovi ulici 6.	304e2-l
samski, žen kot vini in primerno trgovini, nudbe n »Jutra« vesten«.
Šofer
25 let star, zmo-pomočnik v trgo-drugih del. išče službo -v kaki ali podjetju. Po-a oglasni oddelek pod »Zanesljiv in 39420-2
Prodajalko
samostojno, s 3000-4000 Din kavcije, sprejmem takoj v trafiko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ^	39431-1
Prodajalko kruha
ki iti« dobro računati, sprejme takoj pekarn« Pretnar, Tržaška cesta 24.
39433-1
Pletilje
prvovrstne sprejmem takoj za stalno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39445-1
Kroj. pomočnika
d'"bro izurjenega v velikih kosih, sprejme takoj Fmnc Benedifič. krojač. SCov. Javornik 66.	39151-1
Kroj. pomočnika
samo dobro izvežbanega v boljših delih, takoj sprejme Slabe Ludvik, Kranj.
39178-1
Prikrojevalca
prvovrstno moč »prejme Robimšak, produkc-ija čev-i jev, Maribor.	39466-1
Natakar, vajenca
sprejme boteJ »Meran« v Mariboru.	39467-1
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj Matija Bu-korčan, Celje, Slomškom trg.	39469-1
Učenko
ki ima veselje do ročnega dela, sprejmem v trgovino Naslov v oglasnem oddeTcu
»Jutra«.
39457-44
Službe išče
Trg. pomočnika
prvovrstnega — starejšega, sprejme takoj večja trgovina mešanega blaga. Re-flektira ee samo na v vsakem ožim neoporečne t dolgoletnimi spričevali. — fs'otam se sprejme tudi
trgovski vajenec
sdrav i-n močan, absolvent meščanske šole. Ponudbe ood značko »Takojšen nastop« na oglasni oddelek »Jutra«.	39318-1
Poslovodjo
trg. naobražeoega sprejmem v trgovino deželnih pridelkov v Zagrebu. Kavcija 25—30.000 Din r gotovini. Plača deloma fin* -na., deloima v procentih. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poslovodja — Zagreb«.	3924*2-1
Šiviljo
belega periJa, dobro delavko, sprejmem v stalno *l;»žbo. Istotam sprejmem
učenko
Naelov v oglaeoem oddelku »Jutra«.	39413-1
Mesar, pomočnika
mladega (tudi šele i-znče-nega) sprejmem. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 39397-1
Vsaka beseda 80 par; sa da jen}« naslova aK za Iifro pa S Din. (2)
Natakarica
ki sna šiva ti in opravljati hišna dela, ižče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	39357 <2
Slovenec
40 let eta.r, sa.moetojefl trgovec na Dunaju, zmožen 30.000 Din kavcije, išče službo v Jugoslaviji kot poslovodja, skladiščnik aJi slično, eventuelno gre kot družabnik h kakemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Kavcija 80.000«. 39t:98-S
Modlst. pomočnica
išče e 1 o S b o tudi izven Ljubljane — najraje v Celju. Maribora ali Kranju. Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod šifro »58.999«.
39403-21
Kontoristinja
7. desetletno pisarn, prakso perfektitia v alov. rn nemški stenografiji, bitna in zanesljiva etmojaplska. i znanjem srbobrv. in fmn-ooekega jezika, ižče službo Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Inteligentna«.	59470-3
Služkinja
(Nemka) vajena kuhe in hišnih del, išče službo. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »M'eda«.
Dekle
pridno in pošteno. i8Se kot začetnica meeto v pomi"č gi)«podi.nji — v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	394-25-2
Verzirana uradnica
z dolgoletno praikiso. sam'0 stojma dolavka. hitra strojepiska, išče nameščeni« za popoldansike ure. Cenj. ponudbe na oglas. oddeJek »Jutra« pod »anesljiva i.n točna«.	39134-2
Postrežnica
ičče zaposlen je med S. in t/i 2. urno poj). Nasiov t-ove »glasni oddelek »Jutra«.
391S7 2
Korespondentka
»rbobrv., nem., franc., an gl., nemšiko-slov. stenogra-finja, hit™ strojepiska, zanesljiva in povezljiva, išče nameSčenje. Prevzame tudii prevode na dom. Pri-ma reference. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Sposobno«.
— - -- Q
Ključavničarski pomočnik
®a stavbna dela,_ ter zmožen tudi okiovanja vrat in oken. išče shi.žbo za takoj N-asilov v oglasnem oddelki) »Jutra«.	39468-2
Prodctm
Oglasi trg. inačaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifr« 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda SO par; za dajanj« na»i<xv« ali ea šifra pa 3 Din. (6)
Otroška zibelka
pletena, in stajica (die Gefafichnle) ugodno naprodaj v Knafljevi ulici 13/11 37867 6
Peči
izvrsten patent, eo vsled opustitve zaloge zelo ugodno naprodaj. Poiizve se v Nunski ulici 17, pritličje desno.	39401-6
Čevljarji
Prodam rama deška, ženska in moška kopita, sna-žilni stroj im razne druge stroje, vse v dobrem stanju, zelo poceni. Pojasnila daje Obuča, Zagreb. Martičeva ulica 35/11.
39405-6
Štedilnik
litdielezen in emajlrran, dobro ohranjen naprodaj v Bolgarski ulici štev. 21.
S9140-6
6 stolov
(Altdieutech), 2 metra dolgo ' klop, več okvirjenih nabožnih in pokrajinskih slik ter drugo prod-sm. — Na ogled pni mizarju Vinku Samcu, Tržaška cesta št. 2.	39459-6
Avto; moto
Vaafca beseda 1 Din; t« d» janje naslova aii
ia šifro pa 5 Din. (101
Poltovorni Ford
zamenjam za pohištvo ali kaj drugega. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-ru«.
304111-10
AvtoUmuzino
sedemsedežno, pripravno za predelavo v lahek tovorni a,15 gasilni avto, močna ša-sija. proda Žinovnik. Tavčarjeva 6.	39434-10
Hranilno knjižico
Posojilnice Zagorje ob Savi, z vlogo 14.500 Din proda Sket, Stojnci - Ptuj.
39409-16
Vsaka beseda 1 za dajanje naslova šifre pa 5 Din. (91 J
Dia: I a ali I
Tricevni radio
z zvočnikom in akumulatorjem, tip Iugelen, še ma>!o rabljen, na kratke in dolge valove, prodam, o-z. zamenjam za dve klaftri drv. za 200 kg krompirja in za 100 kg jabolk. Pismene ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod .šifro »Zelo ugodno«. 39412-9
Pt
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; is. dajanj« naslova aii sa šifro 5 Din. — Ogrlasi socia loega inačaja vsa ka beseda oii par; ia dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
En blok
mamifakture
za hranilno knjižico kupi Šket, Stojnoi — Ptuj.
39410-7
Starinski lestenec
zrcalo, vitrino etc. kuip-im. Ponudbe pod »Starinski« na oglasna oddelek »Juti a« 39462-7
vrtdrmm-.
-m k a beseda 1 Din: t* dajanj« naslova aH ta Sifr« t» 5 r*i,n. ^351
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cena.h
ČERNE — juvelir
Ljubljana, WoIfova ulica 3
Ptfmtvo
Vsaka beseda 1 Din: xa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (121!
Spalnico
novo (tiičji javor, imitacija) poceni proda Bi tene. Gosposka ulica štev. 10.
39431-dč

Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na Silova ali za šifro 5 Di r Oglasi »ocialnega značaja vsaka beseda 50 par; Za daianje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Smoking
malo nošen, prodom. Ogledati dofto-ldne. Naslov v •iglasnera oddelku »Jutra« 39479-13
Vsaka besed« 1 [>uj. i» lajanje oaslov* a!' m Šifro p« 5 Din. (16)
Zadnji cilinder
e stO[»-lom za motorno kolo Indian Skout. rabljen. stari oip kupim. Ta kojšnj« ponudbe na naslov Ivan Lesjak. DivuMa kot Splita.	39379-10
Tovorni avto
Chevrolet, 1 % tone, prodam, ozir. zamenjam io. poltovorneg« a'i kaj drugega. šket, Stoj.nci - Ptuj.
39407-10
Vlogo
Ljubljanske kreditne banke
350.000 Din prodani. Po nudbe na ogiarnl odd-elek »Jutra« pod »Vloge 1933«.
39313-16
1500 Din posojila
iščem Drobi dobri ga--nnc;-cdji in vrnitvi v 3 obrokih no 600 D:n. Ponudbe na osrlas. odd-eJek »Jutra« pod »Vrnem v treh mesecih«.
39450-16
Družabnika
s kapitalom	do 100.000 Din išče dobro	idoče trgovsko podjetje v	Ljubljani. Ponudbe pod	»Vpeljana trgovina« na	oglas, oddelek »Jutra«.	39433-16
Kot družabnik
vstopim v solidno podjetje Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000 ali več«.	3;)448-16
Finančnika-
družabnika
za prevzem izvrstno pro-cvitajoče restavracije iščem — Večkratna sigurnost na posestvu zajamčena- Kot delni kapital lahko služijo tudi hranilne vloge pri tukajšnjih zavodih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39-175-16
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (20)
Stavbna parcela
v prometni ulici Celja
zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Priložnost«.
3853! 20
Visokopritlično hišo
z 2 trisobnimi stanovanji prodam. Vprašati pri lastniku v Stožicah štev. 280 - Kailvarija. 39;66-20
Mlekarno
obstoječo že 8 let, takoj prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifno »Poceni«.	39439-19
Pozor!	Pozor!
Veleposestniki — veletrg. z vinom
Prvovrstnemu strokovnjaku oddam, event. tudi prodam krasno vinsko klet
(založno in točilno) ter prvovrstno vpeljano gostilno. na najprometnejši točki Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primeren kapital«.
39473-19
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ta iifro pa 6 Din. (33)
Vinski kis
»Banatski« — garantirano
čist, bel in rd^, prodaja gavno zastopstvo za Slovenijo Carl L. Socher v Celju.	38532-33
Parcele
na zelo lepem prostoru na Mir ju takoj ugodno naprodaj. Poizve se v Tehnični pisarni v Nunski ulici 17. Ljubljana.	39400-20
Za industrijo, veletrgovino, gostilno
ali drugi obrat oddam enonadstropno hišo
etaža po 400 m2, v širšem centru. — Event-uelno tudi prodam za hranilne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39474-20
Pritlična hiša
v bližini parka ugodno naprodaj. Pripravna, tudi ze kakšno obrt. Ponudbe na ipodružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »0. A.«
39164-20
Vsak* beaeda 1 Din; ta dajanje naslova sli 'ii šifro pa 5 Din. (17>
Mešano trgovino
z veliko zalogo, v novi hiši na zelo prometnem kraju oddam v najem te Io ugodno. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod ►Promet«. 88953 17
I Vsaka beseda 1 Din: i ia dajanj« naslov« ali j ia šifro pa 5 Din. (19!
Modno trgovino
' centru Ljubljane prodam — tudi prutP branilo: k nji žic:. br"7 v! hi t k« — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »llakal 17«
37889 19
Lep lokal
ppnstn-rrn. cesten, oddam, hidi do 120 mv IVižini kavarne Evropa, zelo prometna točke. Pripraven za večja zastopstva, trgovino s čevlji, konfekcijo etc. Oddam pa tudi večje in manjše — prav udobne
dvoriščne prostore
E ektnik«, vodovod, plin im telefon povsod vpeliono. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prometna točka 89«.
39460-19
Slaščičarno
v centru Ljubljane prodam ■ Ponudbe na osrlas. oddelek ' >Jutra» pod »Upeljana«.
38924 19
100 hI ljutomer. vina
rdečega in belega, eortira-nego. letnika 1932, poceni naprodaj. Dopise na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kapljica«. 38768-33
Sir za zajtrk
Kajmak sir. Miika salami sii (ala Tropist) v najboljši kvaliteti najceneje raz pošli j« mlekarna Gross, Novi Sivac.	38728 33
Gobe
na slanici, male. sveže tn suhe, kupuje po najvišji ceni Peter Setina. Radeče.
38610-33
Suhe gobe
kupujem, razen lepih, tudi črne odbrane po najboljši ceni. Sporočite ln navedite količino' Peter Setina. Radeče.
293-3?
Štajerski krompir
izboren. bel aili roza. kisla jabolka za prešo. čebulo, zeljna te glave, nudi najceneje vagonske pošiljke Vitomiir Doiinšek, vele-agentura, Celje. 39316 33
Ajdo. proso, čebulo
razpošilja najceneje §ket, Stojnci — Ptuj. 304'J8-33
Pozor!	Pozor!
Angrosisti vina!
Original. »Jeruzalemec« ie-to 1932, ccs 90 hI naipro-d«j franko klet vinograd Ilovec št. 30, pošta Onnož. po dnevni ceni. — Od 15. oktobra do 15. novembra t. i. je vsakdanji obisk radi vinskega pokušanja mogoč Posestnik: Franc Za-vratnik.	3S935-33
Dijaihe sobe
Vsaka boseda 50 par; za dajanje naslova ali za iifro 3 Din. (82)
Dijakinjo
kot sostanovalko sprejmem z vso oskrbo, klavirjem in kopalnico. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 39438-22
Dijak
(petošolec) bi poceni poučeval! kakega nižješoloa. •Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39144-22
iUi
Vsaka beaeda 1 Din; za dajanj« naslova ah sa Šifro pa 5 Din. (21)
Petsob. stanovanje
s pritik'inami. v vili din Tivoli in gl. pošto v Ljub liani, solnčna in mirti« !e S3,. m«»deren komfort. pov ■ ni renovirano oddam — Naslov v oglasnem oddelki. •Jutra«.	38812 81
Dvosob. stanovanie
komfortno, s kopalnico oddam na Kodeljevem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39117 31
Stanovanje
celo visoiko pritličje vile pod Rožnikom, 2 sobi po 30 m5, predsoba, velika kuhinja, zaprta veranda, kopalnica, parket, elektrika, plin in telefon, oddam 3 1. novembrom. Naslov io ceno pove oglasni odde ek »Jutra«.	39372-31
Dvosob. stanovanje
kuhinje in pri tik lin, blizu Mestnega doma oddam takoj mirni stranki 2—8 oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Četrtletno 1500«. 39274-31
Štirisob. stanovanje
visokopritlično, v centru poleg opere, e plinoim in elektriko, -oddam s 1. novembrom. Pojasnite v §u-bičevi ulici štev. 3/1.
39415-31
Štirisob. stanovanje
oddam z novembrom. Pojasnila daje Vodnik, Kolodvorska ulica štev. 34.
39418-31
Trisob. stanovanie
komfortno, eoln&no, poleg drame oddam s 1. novembrom. — Istotam oddam
prazno sobo
poceni. Vprašati na Erjavčevi cesti štev. 4a/II 1.
39441-21
Enosob. stanovanje
'epo in čisto takoj odda Fr. Pretnar, Tržaška cesta št. 24.	394712-21
Enosob. stanovanje
oddam e I. novembrom na Vodnikovi cesti štev. 17.
39455-31
2 stanovanji
enosobno in dvosobno oddam na Tverševi (Dunajski) cesti 97. 39471-21
UJ,
Vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23-a)
Opremljeno sobo
iščem v centru mesta. Ponudbe pod Rudolf Pil lic h, na ogiasni oddelek »Jutra« 39426-23/a
Gospodična
iz boljše dmžine, išče solnčno sobo, po možnosti s souporabo kopalnice in klavirja, pismene ponudbe pod značko »Udobna« na oglasm oddelek »Jutra«.
39428-23/a
Visokošolka
išče snažno sobico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod. šifro »Cena«.
39436-33/a
Sobo
in vso oskrbo iščem — najraje v okolici. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Separaten vhod«. 39454-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 60 par: aa dajanj« naslov« afl m iifro S Din. (28)
Sobo
prazno ali opremljeno, t vhodom s stopnjišča oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39476-23
Kot sostanovalca
sprejmem starejšega gospoda proti nizki najemnini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani.
39349-23
Prazno sobo
s štedilnikom
in posebnim vhodom oddam takoj 2 osebama v
7,g. Šiški. Kosovo polje št. 193.	39406-23
Čisto sobo
t elektriko in posebnim vhodom, z 2 ali 3 posteljami ter hrano ali brez poceni oddam na Sv. Jakoba trgu 5.	39458-23
Sobo
z električno razsvetljavo in 2 posteljama oddam. Naslov pove oglasni odde-lek »Jutra«.	39434-23
m
Di
Lepo sobo
s posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam gosipodičnri v centru mesta Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	39463-23
Sobo
s strogo eeiparatniim vhodom poceni oddam. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra 39453-23
Opremljeno sobo
veliko, popolnoma siepe ri1-rano, v centru mesta oddam za s talno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39442-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom, oddam gospodični v vili pri Tivoliju — Skrab-čeva ulica štev. 6/1.
39443-23
Dynamo-magnet
komb., za motor, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dvna-m-o magnet«.	39395-29
Sobo
prazno aii opremljeno, s posebnim vhodiom in elektriko oddam v Rožni dolini, cesta "VIII štev. 68.
39477-33
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: 'A dajanj« naslova ali ia iifro pa 5 Din. (31)
Kdor
bi izvediel za sedanj« bivališče moje žene Ane, ki je pobegnila neznano kam ž« 1. oktobra 1933, se naproša, da obvesti o tem Krailj Mikota iz Vel. La-hinje, pošta Črnomelj.
39399-31
Vsaka beseda g Din: ta dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (Si)
Tango ljubezni
Dvignite pismo-. 09447-24
Mirko
Čakam odgovora. Teden sreče.	39452-24
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 9965
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATEB
postrezi s pristnim
BEEMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pn
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Pravi ogrski
11069
zopet prodajajo v špece-ijah in delikatesah. Komad za 6 do 8 oseb 4 I>in.
EKSTRAKT dr. z o. z., Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8, I. nad.
nečohano kg po Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg razpošilja vsaki čas proti povzetju	10402
VILJEM AHT, eksport MARIBOR mbb—bpm—mi
citajte
Inozemska tvrdka išče krajevne
ZASTO
(potnike) na provizijo za svetovni poljedelski predmet. Ponudbe z referencami poslati pod »AGILAN« na Publi-citas, Beograd, poštanski pret. 60.	11084
PLOŠČICE
za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Tyrševa 36.
Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo
dajte mu


ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA
»ENERGIN« krepi kri, krepi živce, oaje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po
1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Su šaku. 3 steklenice »Energina« Din 110.—, 6 steklenic »Energina« Din 220.— in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Din
440.-- in 2 zastonj. Hobreno t>n Min. we ooH.tike ir na- »dravi* S Br. 4787 . 23.TD. 193?
Mejujt UavoriD Ravljen. Izdaja ea Konzorcij »Jutra« Adoll tiiouikai La Na.oano tiskarno cL d. kol uskarnarja Fianc Jezeršdt. Za inseralni del je odgovoreD AJoj2 Novak. Vsi y Ljubljani,