PoMW««ii f*»oH 30 grt*(T. TUttf ' gll!llfI!!l1WW!(HIII!lll!lll!!l!!!lll!!!lllt!llllllt!l!lllllll!flll!l)!lll!!llllllllll!l!l!!IIIIIIIIIIIIIII^J I IZ VSEBINE: j I TAKO USTVARJA SVO- | BODNO LJUDSTVO FRANCE GRAFENAUER | POMEN ENOTNOSTI SLO- I VANSKIH NARODOV I DESET LET STALINSKE USTAVE 1 ' 1 ailllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIHffllllllllllllllllllllPIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllliil LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 13. XII. 1946 ŠTEV. 27 Naš odgovor na nasilja To so torej ljudje, ki izvajajo danes nasilje nad nami. Bivši hlapci nacističnega nasilja hočejo tudi danes doseči, da bi s strahovanjem, zapori in različnimi prepovedmi spravili na kolena slovensko ljudstvo na Koroškem, ker ga niso mogli uničiti v času nacizma. In prav tako kot tedaj, uporabljalo tudi danes vsa mogoča sredstva v ta namen. Belogardisti pa naj bi sejali v naše vrste malodušje in razdor ter odtujevali naše ljudstvo od ostalega slovenskega ljudstva, ki živi v novi, s težkim trudom priborjeni državi. Bivši pajdaši so zopet postali zavezniki. Ljudstvo, odtujeno bratom onkraj Karavank, pa bodo lahko ustrahovali in dalje zatirali prejšnji zatiralci. In ker so koroški Slovenci prežeti s svobodoljubjem, protifašističnim duhom in naprednimi človečanskimi mislimi, zato so kamen spod-tikc pri vseh tistih, ki niso iskreni pristaši resnične demokracije, kajti v si ti sc boje enotnosti in visoko razvite napredne miselnosti slovenskega ljudstva na Koroškem. Boje se porasta in razvoja resnične demokracije, prav tako kakor se nacistični krivci boje pravične kazni za svoje zločine. Vedno bol j tudi spoznavajo, da v novi demokraciji ni mesta za njihovo proti-Ijudsko delovanje. Zato hočejo strahovati slovensko ljudstvo. Našim ljudem hočejo vliti strah v kosti, skušajo rušiti našo enotnost, preprečujejo in ovirajo naše organiziranje ter s tisoč malimi in velikimi nasilji poizkušajo zlomiti slovenskega borbenega duha protifašistično zavest v našem ljudstvu. Z nasiljem hočejo ustrahovati slovensko ljudstvo na Koroškem in ga prisiliti, da bi se odpovedalo svoji borbi za narodne in socialne pravice. Toda kdor nas hoče poniževati in zatirati, pozablja, da vedno bolj raste sveta jeza slovenskega ljudstva proti vsem zatiralcem. Slovensko ljudstvo je dalo že v času borbe proti nacizmu svoj odgovor na vedno hujše nasilje. Takrat se je glasil: Še bolj odločna in dosledna borba. Zmotil se ■je, kdor je mislil, da more uničiti narod. Slovenski narod je izšel iz borbe le še bolj močan. Slovenski narod je iz dneva v dan le bolj jasno Spoznal, kje je njegova rešitev. Prepoznal je svoje prave zaveznike in sc skupno z njimi le še bolj enoten vrgel v boj. Danes spoznavajo najširše plasti našega ljudstva, kako moramo odgovoriti na nasilja in kje moramo iskati eaveznike. Vemo, da je naše mesto na strani svobodoljubnega človeštva. Za-tvedamo se, da bo naš boj vedno trši in bridkejši, kot je vedno trši boj »vseh prebujajočih se, zatiranih ljudstev sveta. Naš boj ni osamljen. Z iskrenim razumevanjem ga spremljajo demokratične množice vseh dežel. N jih podporo in pomoč smo in bomo Uživali. Zato nas ni strah pred nasiljem. Nihče ne more z nasiljem zlomiti zavesti ljudstva, pač pa jo tako le ojekleni. Zopet bomo ugotovili: Hoteli so nas uničiti, pa so nas okrepili. Zato mora biti naš odgovor jasen In odločen: Z nasiljem ne boste strli narodne zavesti in pravičnih, zahtev slovenskega ljudstva na Koroškem. Obratno — naše ljudstvo vsak dan le bolj določno spoznava, da\ga bo edino borba privedla do njegpvih-. pravic. Zato: čim hujše nasilje, tem upornej- Vseslovanski kongres v Beogradu POOF za Slovensko Koroško Vseslovanskemu kongresu Kakor ni dobila dovoljenja za potovanje h gradnji Mladinske proge Brčko— Banoviči naša mladinska brigada, tako ponovno ni bilo dovoljeno potovanje zastopnikom koroških Slovencev na Vseslovanski kongres v Beogradu. Že pred mesecem smo zaprosili za potno dovoljenje za 12-čIansko delegacijo. Reakcionarne avstrijske oblasti pa nam do danes na našo prošnjo niso niti odgovorile. Preprečeno nam je s tem, da po naših zastopnikih povemo-vsem bratskim slovanskim narodom. da smo se koroški Slovenci v zadnjih težkih letih borili na strani zaveznikov v okviru Jugoslovanske armade pod vodstvom maršala Tita za našo osvoboditev in priključitev k matičnemu slovenskemu narodu, da smo preko dve leti vodili oboroženo borbo proti fašističnemu nasilju in zatiranju. Tudi danes nadaljujemo borbo za resnično ljudsko demokroci.io in hočemo doprinesti svoj delež za mir v svetu in sožitje med svobodoljubnimi narodi. Radi bi sporočili, da smo ponosni na bratske slovanske narode, ki so v zadnjih letih težke vojne to- liko doprinesli v boju proti fašizmu in ki se zaradi teh velikih doprinosov štejejo med prvoboritelje za srečnejšo bodočnost vsega človeštva. Vsak dan še vedno čutimo in prenašamo nasilja fašističnih ostankov in reakcije, vendar nas to ne potre. Nasprotno, vzpodbuja nas k še odločnejši in neizprosnejši borbi proti vsem ostankom fašizma in proti reakciji ter za našo dokončno osvoboditev. Želimo, da bi Vseslovanski kongres še bolj poglobil sodelovanje slovanskih narodov, ki danes vsemu svetu kažejo, kakšno je resnično in iskreno sožitje med narodi. V jačanju in sodelovanju resnično demokratičnih sil vidimo tudi koroški Slovenci vedno bliže dan, ki bo tudi nam prinesel osvoboditev in združitev v okviru družine jugoslovanskih narodov. Smrt fašizmu — svobodo narodu! POKRAJINSKI ODBOR OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO Predsednik: dr. France Petek. Tajnik: Karel Prušnik — Gašper. V nedeljo je bi! v prestolnici Jugoslavije, v glavnem mestu junaških jugoslovanskih narodov, otvorjen prvi Vseslovanski kongres po vojni. Delegati bratskih slovanskih dežel, tistih dežel, ki so s Sovjetsko zvezo na čelu nosile poglavitno breme druge svetovne vojne in s svojimi človeškimi in materialnimi žrtvami rešile tako sebe kakor vse človeštvo teme suženjstva in barbarskega fašističnega nasilja, so sc sestali, da bi se dogovorili o bratskem sodelovanju, ki naj ho v prihodnje še bolj tesno in poglobljeno. Predstavniki slovanskih dežel so se zbrali na tem kongresu, da bi ustvarili čvrste odnošaje in s tem enkrat za vselej onemogočili medsebojna nesoglasja in trenja, ki jih je sovražnik že iz davnine sejal med slovanske narode. V iskreni povezanosti z drugimi miroljubnimi silami sveta se slovanski narodi odločno borijo za pravice, za mir, za resnično demokracijo in za ljudsko oblast,- za tisto kulturno in materialno življenje, za katero so prelili mnogo krvi in dali mnogo žrtev. Kongres sc jc pričel v veliki, slavnostno okrašeni dvorani Kolarčeve univerze. \V dvorani so bile zastave slovanskih dežel in slike vodilnih slo- vanskih državnikov: generalisima Stalina, maršala Tita, predsednika Bene-ša, predsednika Bieruta in Dimitrova. Tudi državni grbi slovanskih dežel so krasili dvorano. Tik pred začetkom kongresa so stopili v dvorano maršal Tito, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade in podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Edvard Kardelj. Predsednik Vseslovanskega komiteta Jugoslavije in rektor bebgrajske univerze dr. Stevan Jakovlejvič je spregovoril uvodni govor. Med drugim je dejal: »Danes jc 8. decembra, ki je zgodovinski datum za medsebojne odnošaje slovanskih narodov. Prvič v svoji dolgi in trpljenja polni zgodovini prihajajo slovanski narodi na skupni sestanek, da zedinijo svoja stremljenja, da govore o uspehih svojih naporov, da podčrtajo svoj prispevek k svetovnemu miru in kulturi in da upro svoj pogled v boljšo in sreenej-čo bodočnost. Slovanski narodi so danes pripravljeni napeti vse svoje sile in voljo, da bi ise med narodi sveta ustvarili čim boljši odnosi in da bi *5e izmučenemu človeštvu zagotovil trdnejši in demokratičnejši mir. Po tej vojni slovahski narodi ne bodo več orodje v rokah imperialističnih sil. Sklenili so, da bodo sami gradili svojo bodočnost.« Potem ko je govoril o odnosih slovanskih narodov v preteklosti, 'je dr. Jakovljevič opisal udeležbo slovanskih narodov v drugi svetovni vojni. Dejal jc: »Fašisti so izvajali grozote- in pogrome .na široki podlagi. Kdo ve. kaj bi bilo s slovanskimi narodi, ki so jih nemški' fašiiti -smatrali za nižjo raso, če sc ne hi bila tej strašni-pošasti postavila' nasproti -Sovjetska 'zveza. V strahotnem boju,Ikakršnega zgodovi- ša, vztrajnejša, in še bolj dosledna mora biti naša borba. Naš odgovor mora biti: Še bolj odločen boj nacističnim ostankom. Na javnih zborovanjih razkrinkujmo nacistične prirepnike in zahtevajmo njih odstranitev! Pošiljajmo protestne delegacije in pisma! Naj spozna -svetovna javnost, kdo so zatiralci in kdo zatirani! Mgr mislijo, da so Maier-Kai-bitsch in njihovi pomagači žc ušli kazni? Krvnike slovenskega ljudstva morajo, soditi in obsoditi takoj in ne zavlačevati procesov! Zahtevati moramo odstranitev nacisičnih žandar-jev in policistov. Zahtevajmo povrnitev škode našim izsel jencem in oškodovanim kmetom. Zahtevajmo priznanje društva za naše izseljence!"1 Edino ono ho resnično branilo, koristi naših .izseljencev in se borilo-za povrnitev imetja!-Organizira j mo -samopomoč najbolj prizadetim. Nacistični trgovci, ki so-izseka vali gozdove slovenskih kmetov, naj izgube pravico trgovanja! Zemljo slovenskemu najemniku! Slovenske žene in dekleta ne bodo dopustile, da bi slovenske otroke zastrupljali nacistični učitelji. Zahtevajmo njih odstranitev. Prirejajmo večerje ure za učenje slovenskega jezika! H • > ' v ••• _ :v Hudi boji med močnimi partizanskimi odredi in grškimi vladnimi^če-tami, ki operirajo skupno z ■miofiathi-stičnimi terorističnimi skupinami,, se nadaljujejo po vsej Grčiji,, posebno pa v Egejski Makedoniji, Tesaliji, Trakiji in na otoku,, Peloponezu.;^ C SiiMw2žwi2ww£2 ^ Osrednji odbor kluba koroških Slovencev v Ljubljani je poslal predsed-ništvu Vseslovanskega kongresa v Beogradu pozdravno brzojavko z na-sledhjo vsebino: Prepričani smo, da bo Slovenska Koroška kmalu svobodna v krogu srečne slovanske družine. Brzojavko sta podpisala predsednik Lovro Kuhar, čigar slavno pisateljsko ime Prežihov Voranc poznajo daleč izven meja Jugoslavije, ter tajnik Uršič. Uspehi mariborske podružnice Planinskega društva Slovenije so se pokazali na nedavnem občnem zboru. Podružnica je s prostovoljnim delom na vrhu Pohorja zgradila nove planinske koče. Namesto prejšnje Mariborske koče na Pohorju, ki jo jc okupator porušil, stoji sedaj nov, še večji planinski dom. Tudi Ribniška koča bo te dni sprejela svoje prve goste. Obnova porušenih vasi v Istri. V slovenskem delu Istre so fašisti zažgali 52 vasi, popolnoma uničili in izropali so 1.166 zgradb, delno pa porušili 487 poslopij. Najbolj je trpela vas Šmarje, kjer je bilo uničenih 318 poslopij, vas Gabrovica, kjer je bilo uničenih 81 poslopij, in Kubed, kjer je bilo uničenih 99 hiš. Letos so kmetje organizirali zadrugo za obnovo, h kateri je pristopilo 96 odstotkov lastnikov uničenih zgradb. Sedaj gradijo 65 hiš, drugo leto pa jih mislijo zgraditi 82; od teh bo 30 novih. Z obnovo porušenih in požganih hiš je Istra spet bolj prijetna in lepa. Večerna gimnazija tudi v Ljubljani. Kakor smo že na kratko poročali, je bila v Mariboru na pobudo krajevnega medstrokovnega sveta odprta večerna delavska gimnazija. Takšna gimnazija bo sedaj odprta tudi v Ljubljani. V gimnazijo se bodo lahko vpisali vsi člani sindikata ter delavska in kmečka mladina, ki si želi izpopolniti svoje znanje. Vse priprave so že končane. Profesorji ljubljanskih gimnazij bodo na tej večerni gimnaziji poučevali brezplačno. V Beogradu gradijo moderno mlekarno, ki bo lahko na dan predelala 100.000 litrov mleka. Njene naprave bodo najmodernejše na Balkanu. Izgotovljena bo prihodnjo pomlad. Obnova železniškega prometa v Jugoslaviji. Ljudske oblasti v Jugoslaviji smatrajo obnovo železniškega omrežja za eno najvažnejših nalog. Med vojno je bilo od skupnega železniškega omrežja 10.723 km uničenih ali poškodovanih 6.140 km. Od 86.770 mostov je bilo popolnoma uničenih ali poškodovanih 51.740. Zaradi požrtvovalnih naporov delavcev in ljudskih oblasti pa je bilo doslej obnovljenih že 82 odstotkov železniških prog, 87 odstotkov mostov, 70 odstotkov železniških vagonov in 50 odstotkov lokomotiv. Kljub tem velikim uspehom so železniške zveze in promet danes za 20 odstotkov manjši kakor pred vojno; pri rečni plovbi pa za 50 odstotkov. Da bi se razpoložljiva prd-metna sredstva najbolje izkoristila, So bili že pred enim letom uvedeni načrtni prevozi, s čimer so bili doseženi veliki uspehi. Dne 5. decembra se je pričel v Bukarešti kongres mladine balkanskih držav. Kongresa so še udeležila zastopstva Jugoslavije, Albanije, Bolgarije in Romunije. Jugoslovanskemu zastopstvu na čelu je bil Brana Perovič, član Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije^, »Jugoslovanska knjiga« bo odprla podružnice v inozemstvu, da bi okrepila kulturne vezi Jugoslavije s sosedi in s prijateliskrmb-djiravami:; Založni štvo »Jugoslovanska knjiga« bo odprlo podružnice najprej v Pragi, Tirani, Sofiji in Parizu. Otvoritev podružnic je predvidena tudi v drugih državah, kjer sc jugoslovanski izseljenci živo zanimajo za sodobno jugoslovansko slovstvo. Nova tekstilna tovarna v Novem "mestu je zgrajena/ Tovarniška poslopja so že urejena. Za delavce so predvidene najmodernejše higijenske naprave. MOST BEOGRAD—PANČEVO IZROČEN PROMETU Na državni praznik Jugoslavije dne 29. novembra jc bil v prisotnosti maršala Tita izročen v promet na j več ji most na Balkanu, to je most čez Donavo, ki veže Beograd s Pančevom. Most je delo sovjetskih in jugoslovan-. skih delavcev in tehnikov. Dolg je 1300 metrov ter je zgrajen pod vodstvom sovjetskega inženirja G o 1 rt v -k a prav na tistem mestu, kjer jc stal prejšnji most, ki ga je bila vojna popolnoma porušila. Gradbeni material je dala na razpolago Sovjetska zveza kot pomoč novi Jugoslaviji. Predsednik Izvršnega ljudskega 6d-bora mesta Beograda Ninko Petrovič, prometni minister zvezne vlade Vujasinovič, sovjetski veleposlanik Lavrentijevter zastopniki sovjetskih in jugoslovanskih delavcev so imeli nagovore, ki so v njih nagla-šali velik pomen mostu, ki predstavlja nov dokaz bratstva,, prijateljstva in sodelovanja med narodi ZSSR in Jugoslavije. Na predlog maršala Tita je dobil most ime »Most Rdeče armade«. Pred otvoritveno slovesnostjo, katere se je udeležilo več deset tisoč ljudi, je bila poslana gcneralisimu Stalinu zahvalna brzojavka, v kateri se narodi Jugoslavije zahvaljujejo narodom ZS.SR in generalisimujjStalinu za izkazar>o pomoč in podporo. Naposled je prerezal maršal Tito vrvico, nakar je odpeljal prvi vlak iz Beograda čez most v Pančevo. Tako ustvarja svobodno ljudstvo (Kratek pregled obnove in izgradnje nove Jugoslavije) , Že med osvobodilno borbo so se narodi Jugoslavije odločili, da bodo zgradili novo, močno državo. To so dokončno potrdili tudi 29. novembra lanskega leta, ko so proglasili republiko. iEna izmed najvažnejših nalog je gospodarska učvrstitev in osamosvojitev. Te pa ni mogoče doseči brez obnove, elektrifikacije, odprave primitivnega kmetijstva ter izgradnje lahke in težke industrije. Teh nalog se jugoslovanski narodi v polni meri zavedajo. Že danes, ko je minulo komaj leto dni od proglasitve republike, lahko zro ponosno na vse svoje do sedaj opravljeno delo. Uspehi, ki jih je mlada republika dosegla v poslednjem času, so tako veliki, da neizpodbitno dokazujejo pravilnost poti, ki so si jo začrtali jugoslovanski narodi. Ti uspehi nam hkrati kažejo neprckosljivi tekmovalni polet in voljo vsega ljudstva, da si ustvari novo življenje v v močni, industrializirani repuhliki. Ob osvoboditvi je bilo v Jugoslaviji polno razvalin. Prvi maj — delavski praznik — je bil važen mejnik v obnovi države. »Do 1. maja bomo obnovili progo do morja,« so dejali prebivalci Like. Sklep delavcev 1 Irvatskega Primorja je bil: Cementarna Maj dan pri Splitu bo pričela z obratovanjem 1. maja. Tako so si narodi vseli 6 republik zadajali naloge, ki so se včasih zdele neizvedljive. Kljub temu so bile izvedene. S prostovoljnim delom je prihranilo ljudstvo državi, to se pravi samemu sebi, na*stotjnc milijonov dinarjev. S tem denarjem gradijo danes po Jugoslaviji tovarne, ceste itd. 1. maja je bilo končano prvo polletno tekmovanje. Uspehi tekmovanja so bili. da je začelo obratovati na desetine tovarn, za katere so inženirji predvidevali različno dolge dobe. ki bi bile potrebne za obnovo. Bakreni rudnik Bor je pričel delati s polno zmogljivostjo. Tovarna Majdan je začela izdelovati prepotrebni cement za obnovo mest. tovarn in za novo gradnjo. Tovarna »Aluminium« pri Šibeniku jc začela delati, čeprav je načrt predvideval. da bo sposobna za obratovanje šele v treh do petih letih. La tovarna je ena najmodernejših na Balkanu. Promet jc bil vzpostavljen še na poslednjih važnih progah. 1. maja. 17 dni pred rokom, jc bila zgrajena liska proga. V Sloveniji je bilo obnovljeno vse železniško omrežje, to jc preko 1.000 km proge, razen majhnega dela, ki veže Novo mesto z Belo Krajino. ,V Bosni in Hercegovini jc bil 1. maja izročen prometu zadnji izmed porušenih Železniških mostov. To je le majhen del ogromnih uspehov. . DELO ZA ELEKTRIFIKACIJO V novembrskem tekmovanju si je ljudstvo poleg obnove zadalo še druge naloge, da zgradi nove objekte, ki so potrebni za razvoj industrije. Danes so v gradnji elektrarne, ki bodo povečale zmogljivost električne energije za več ko še enkratno. Pri Maribora bo prihodnje leto dograjena največja hidrocentrala v Jugoslaviji. V Mostah na Gorenjskem bo zgrajena elektrarna, ki bo s tokom nasitila velike tovar-, nc na Jesenicah. Sava bo zajezena z jezom, ki bo največji v Jugoslaviji. Že letos jc bilo priključenih na električno omrežje mnogo vasi po vsej državi. V vaseh okoli Zajcčarja je zasvetila luč. V Hrvatskem Primorju so elektromotorji s prostovoljnim delom elektrificirali okoli 20 vasi. In tako sc je delalo po vsej državi. V Zagrebu gradijo tovarno električnih strojev. Zgrajena pa Ho še cela vrsta tovarn v vseh krajih, tako na primer velika tovarna za sladkor v Vojvodini, tovarna »Litostroj« v Ljubljani za izdelovanje strojev, pri Vrhniki največja usnjarna v Jugoslaviji. Poleg tovarn, ki so v gradnji, je obnovljcrfa velika ■večina poškodovanih. Obnovljeni in popravljeni so tudi rudniki. DELO MLADINE Višek uspehov letošnjega leta r gradnjah pa je ustvarila mladina. Dne 1. maja so začeli mladinci graditi 92 kilometrov dolgo progo od Brčkega do Banovičev. Pri tem delu jc sodelovalo 62.000 mladincev iz vse države. Veliko delo so mladinci dokončali 7. novembra, to jc 20 dni pred določenim rokom. Izkopali in premetali so v tem času 1,361.660 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Zgradili so 22 mostov, ki merijo skupaj 450 metrov. Prebili so tri tunele, ki so dolgi 680 metrov. Te številke povedo le tehnično stran velikega dela. Poleg vseh pridobitev mladinske proge je pač najvažnejše to, da je s tem odprta pot v zakladnico države — v Titove rudnike. Pod tanko plastjo zemlje leži premog, ki ima 5.000 kalorij. To je najboljši premog v Jugoslaviji in jc jugoslovanski industriji potreben tako kakor elektrika. Ti uspehi mladine pri gradnji proge Brčko—Banoviči so potegnili za seboj še ostalo mladino širom države. Številne mladinske brigade so vsepovsod tudi 145 popolnoma novih šolskih po slopij. S tem jc potrjena velika skrb nove Jugoslavije, da se Makedonija kulturno dvigne. Nič manj ni zaostajala gradbena delavnost v republiki Hrvatski, Sloveniji in Črni gori. V Hrvatski so obnovili ladjedelnice v Splitu in na Reki, kjer bo mogoče popravljati in gradi.t. tudi prekooceanske ladje. Prve motorne ladje, zgrajene v teh ladjedelnicah. so že zaplule po morju. Tudi industrija jc dosegla, velike uspehe. Delavci po tovarnah so rušili norme iz dneva v dan in tako zniževali cene izdelkov in dvigali življenjsko raven ljudstva vse Jugoslavije. \ mnogih tovarnah so že zdavnaj presegli predvojno proizvodnjo. Udarni ki in izumitelji so izpopolnili stroje tako. da danes Jugoslavija že sama izdeluje kemikalije, stroje itd., ki jih je morala pred vojno uvažati. Rudniki so presegli predvojno m-o-izvodnjo. V Boru so pričeli izdelovati bakreni polfabrikat, ki jc nujno potreben za elektrifikacijo dU.uvc. Tudi težka industrija je presegla svoj lemi načrt. Tekstilne tovarne so dvignile proizvodn jo, znižale proizvajalne stroške in znižale cene blagu. \ tovarni Torpedo na Reki so izdelali prvi motorni stroj z notranjim izgorevanjem po principu Diesela. l a tovarna jc bi-J la med vojnr> do 70 odstotkov uničena. V Rakovici jc hil na dan osvoboditve Beograda izdelan prvi tovorni avtomobil v Jugoslaviji. V zagrebških tovarnah »Llektrodim« jc bila izdelana prva filmska aparatura v Jugoslaviji. sestavljena iz 2.000 delov. V Sloveniji je bila izdelana prva ura in prvi radijski aparati. Kemična tovarna v Rušah izdeluje kemikalije, ki jih je Jugoslavija prej uvažala iz tujine. Ljudstvo jc razumelo, kako važne so industrijske rastline. Sladkorne pese je bilo posejane letos veliko več kakor v stari Jugoslaviji. \ Makedoniji so zadružniki v letošnjem letu posadili 1.356.070 tobačnih sadik in tako presegli predvojno saditev za 80 odstotkov. Samo nekaj od vseh velikih uspehov nam je bilo mogoče omeniti. Druao leto. ko sc ho pričelo v Jugoslaviji izvajati načrtno gospodarstvo, bo pa gotovo še bolj plodovito. Toda že samo navedeni uspehi jasno kažejo veliki tekmovalni polet vsega jugoslovanskega ljudstva, ki je porok, da bo Jugoslavija v najbližji bodočnosti dežela resnično srečnih in zadovoljnih ljudi. Mlin v Selah sodelovale pri gradnjah ali pa celo same gradile nove objekte. Mladina pe-trovskrajskega okrožja jc zgradila 10 kilometrov dolgo cesto od Čoke do Potiškega sv. Nikole. V Srbiji so.mladinci zgradili železnico od Belačcvca do premogovnika Goleš. S pomočjo mladine jc uspelo obnoviti 113 km ibarske proge. Prav v vsaki republiki nove Jugoslavije so se odzvale klicu po obnovi in izgradnji številne brigade. ki so pomagale gospodarsko utrjevati državo. ^ NOVE CESTE, NOVI MOSTOVI NOVE ŠOLE V republiki Srbiji je bilo letos zgrajeno trikrat več cest in mostov kakor v najboljšem gradbenem letu v star; Jugoslaviji. Zgrajenih je bilo poleg 289 zasilnih še 94 stalnih mostov, ki so skupaj dolgi 10 kilometrov in 734 m. Obnovljenih je 500 km cest. na novo zgrajenih 210 km. Julija so se pričela pripravljalna dela za 390 km dolgo avtomobilsko cesto Beograd—Zagreb, ki bo široka 12 m in bodo avtomobili na njej lahko razvili brzino 150 km na uro. Dne 7. novembra jc bil izročen prontetu poslednji važni železniški most v Pančevu. To je bilo ogromno delo. V dno reke Donave je bilo treba zabiti 600 železnih pilotov, ki so merili skupaj 17 km. nadomestiti in izdelati so morali 400 ton železne konstrukcije in zabetonirati nove oporni-kc, kar so požrtvovalni delavci opravili 21 dni pred določenim rokom. V republiki Bosni in Hercegovini so obnovili poslednje ceste in važne ter velike mostove. Med drugimi jc bil 24. septembra izročen prometu velik most preko kanjona Tare, ki je tehnična posebnost ne samo za Jugoslavijo, temveč za vso Evropo. Most je dolg 366 m, visok 150 m in največji lok ima 116 m razpetine. V štirih mesecih sta bila zgrajena dva želczobe-toriska mostova, prvi preko Neretve, ki jc dolg 87 m. drugi pa preko Do-Ijankc pri Jablanici, ki jc dolg 80 ni ter jc povezal Bosno z morjem. V republiki Makedoniji jc bilo poleg drugega zgrajenih v letošnjem letu Preveč jasni so dokazil Ali so gospodje okoli graške »Neue Zeit« že kdaj primerjali svoje »žrtve« z veličastno protifašistično borbo in z žrtvami »izginjajoče manjšine?« Štajersko socialistično glasilo »Neue Zcit«, ki izhaja v Gradcu, je dne 21. novembra tega leta prineslo na prvi strani članek z naslovom »Koroški 'Litovci na vseslovanskem kongresu«. V njem prinaša uradno poročilo jugoslovanske poročevalske agencije Tanjuga. v katerem piše. da so bili na vseslovanski kongres v Beogradu povabljeni tudi zastopniki Slovenske Koroške. K temu poročilu pa so gospodje iz »Neue Zeit« dodali dobesedno še naslednje: »Slovenske Koroške, kakor omenja uradna jugoslovanska agencija; naravno ni. temveč je lc mešano govoreče ozemlje, na katerem želi izginjajoča manjšina priključitev k Jugoslaviji.« » Koroški Slovenci odgovarjamo tem šovinističnim gospodom, ki so nekdaj prisegali na velikonemško idejo in ki se še sedaj ne morejo znebiti velfi-nemštva, naslednje: Načrt veleriemštva v preteklih desetletjih je bil. da iz koroških Slovencev napravijo manjšino, ki bi nat") prešla v »inzginjajočo manjšino na mešano govorečem ozemlju«. Kar ni uspelo velenemškim germanizator-jem, to so hoteli nasilno izvesti nacisti. Cilj jc bil isti, lc način in metode drugačne. Vendar so i prvi i drugi pozabili, da se koroških Slovencev iztrebiti ne da. Najboljši dokaz za to jc bila junaška osvobodilna borba slovenskega ljudstva na Koroškem. Slovenske Koroške ne bi bilo več, če ne bi na njej živelo slovensko ljudstvo. ki jc ostalo slovensko kljub vsakovrstnim načinom, ponemčevanja. Koroških Slovencev ne bi bilo več, če bi klonili pred preganjanjem, ponemčevanjem, izseljevanjem, zapiranjem, požiganjem, mučenjem in streljanjem. Koroških Slovencev danes ne bi bilo več, če bi tako pohiteli Hitlerju v objem, kakor jc to naredila večina koroških Avstrijcev. Koroških Slovencev nc bi bilo več, če bi ravnali tako Itakor večina Avstrijcev, namreč da so do konca vztrajali na vseh frontah na strani Hitlerja. Koroških Slovencev nc bi bilo več. če sc nc bi uprli nacističnim nasilnikom. vodili junaško osvobodilno borbo in tako vsemu svetu dokazali, da na Slovenskem Koroškem živi slovensko ljudstv o, ki sc hoče osvoboditi izpod nacističnega jarma in se združiti s svojimi brad — Slovenci onkraj Karavank. Koroških Slovencev ne bi bilo več, čc bi se izpolnile želje in zločinski naklepi Maier-Kaibitschft in njegovih pomagačev, ki so hoteli iztrebiti koro- ške Slovence in Slovensko Koroško napraviti nemško. Ne bi jih bilo več, če bi uspevale zamisli velikonemškc-ga glasila »Frcic Stimmcn« in njenega urednika dr. Ileinza Pallerja. sedanjega glavnega urednika socialističnega glasila »Neue Zcit«. Slovenska Koroška in koroški Slovenci pa danes žive in dihajo v borbi za svoje narodne pravice bolj kakor kdaj koli. čeprav so dali v borbi za demokracijo tako velike žrtve; da bi jih nekateri najraje skušali zatajiti, in ki sc sploh primerjati ne morejo z »žrtvami« gospodov okoli graške »Neue Zcit« in drugih, čeprav ti niso nikaka »izginjajoča manjšina«. Kdo je pomagal koroškim Slovencem v boju za svobodo in demokracij® na Slovenskem Koroškem? Morda ti socialisti okoli graške »Neue Zeit«. morda njihovi somišljeniki, ki na Slovenskem Koroškem ovirajo in preprečujejo celo to, da uče slovenske otroke slovenskega jezika?! Pomagali so jim bratje, ki žive onkraj Karavank, s katerimi so se skupno borili za demokracijo in svobodoljubje in v tem boju podpirali in vzpodbujali avstrijske protifašistc. Kje ja bila takrat večina gospodov graškega socialističnega glasila? Danes hi prav tako radi na široko vihteli prapor zaslug za boj proti fašizmu, v istem hipu pa blatili š svojo velikonemško nadutostjo iskrene in dosledne protifašistične borec. Ni jim všeč, da hočejo iti pozdravit brate po krvi. tovariše v borbi in sotrpine v trpljenju — slovenske in slovanske brate. Kar so graški socialisti označili kot nedopustno, to so onemogočili različni šovinistični oblastniki: Preprečili so cdhod zastopnikov Slovenske Koroške na Vseslovanski kongres v Beogradu. Pod pretvezo, da niso izpolnjene vse formalnosti ter z namernim zadrževanjem akta po različnih uradih so tako dolgo zavlačevali izdajo potnih dovoljenj, da so prišla prepozno na sejo medzavezniškega oddelka za potna dovoljenja. S takimi in podobnimi metodami hočejo sedaj napraviti koroške Slovence za »izginjajočo‘man j-šino«. Pozabljajo, da je take niso mogli napraviti nacisti s še hujšimi metodami. Pozabljajo, da taki izpadi šovinistične gospode in take prepovedi različnih oblasti lc še bolj utrdijo koroške Slovence v njihovem boju za Slovensko Koroško. Preveč jasni so dokazi, da bi kdo mogel izbrisati koroške Slovence s slovenske zemlje na Koroškem in jih narediti za »izginjajočo manjšino«! Janko Pomembna (O pomembnosti konference aktivistov o priliki obletnice proglasitve nove Jugoslavije smo prejeli pismo, ki ga objavljamo v celoti.) Dne 9. novembra 1946 sem se udeležil konference aktivistov Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Čutim notranjo potrebo, da izrazim naslednje vtise: Imel sem priložnost opazovati enotno voljo in linijo vseh navzočih — od najmlajšega do najstarejšega aktivista ali aktivistke. Navdušenje se je stopnjevalo in bi vztrajali še dalje, če bi čas dopuščal. Konferenca bi lahko trajala dva dni. Ko je bila končana, so delegati izražali splošno zadovoljstvo in priznanje, da je delo in borba za našo pravdo na pravi poti in da je vodstvo slovenskega naroda na Koroškem v rokah pravih ljudi, ki jih odlikujejo zmožnosti in brezkompromisna, borbena odločnost. Ves zbor je bil ena duša in eno telo. Pestra je bila slika vseh navzočih. Če si se le malo zamislil v delo in usodo pričujočih, si videl pred seboj tiste, ki so pred poldrugim letom prišli iz gozdov, kjer so za ceno svojega življenja branili čast in lastnino svojega naroda, videl si tiste, ki so kakor koli rešili svoje življenje iz KZ-taborišč, tiste, ki jih je VSA SLOVENSKA KOROŠKA PROTESTIRA V zvezi z naraščajočim nasiljem, v prvi vrsti v zvezi z zaporom pokrajinskega sekretarja slovenske mladinske organizacije tov. Danila Kupper-ja in sekretarke velikovškega okraja tov. Anice Sporn — Vide prihajajo vsak dan novi protesti iz vseh krajev Slovenske Koroške na POOF, da jih pošlje dalje britanski civilni upravi in varnostnemu ravnatelju. V vseh protestih izraža naše ljudstvo svoje razumljivo ogorčenje nad ravnanjem avstrijskih oblasti z zavednimi koroškimi Slovenci in odločnimi protifaši-sti. Vsi protesti nadalje ugotavljajo dejstvo, da na Koroškem nadaljujejo z zločinsko politiko vojnega zločinca Maier-Kaibitscha z namenom,^ da bi zadušili osvobodilno in antifašistično gibanje na Slovenskem Koroškem. Z vso odločnostjo pa izraža naše ljudstvo obenem svojo močno voljo, da hoče le še bolj vztrajno, uporno in dosledno voditi borbo za dosego onih ciljev, za katere se je borilo na strani zaveznikov proti nacističnemu nasilju. Kot del zmagovitih narodov, ki je za dosego miru doprinesel neprimerno velike žrtve, je naše ljudstvo prepričano, da bo tudi svet priznal njegove žrtve in mu dal svobodo in pravico. NE CERKEV AMPAK PROPAGANDA Od slovenskega duhovnika smo prejeli naslednji dopis, ki ga v celoti objavljamo. »Eine Propagandakirche,« tako mi je dejal neki uradnik iz Pod-rožčice. Je Nemec, po prepričanju socialist, nekoč je bil celo namestnik župana. Njegova žena je Slovenka iz naše doline. Cerkev v Podroščici imenuje ta verni Nemec: cerkev za propagando. To občuti vsak človek, zato je tem bolj čudno, da nemške cerkvene oblasti v Celovcu tega ne vedo. Ne smete pa misliti, da je ta nemški uradnik Slovencem naklonjen. Nasprotno, izjavil je, da je proti vsaki avtonomiji, ker se ne mara slovensko učiti in ne mara, da bi Slovenci lahko gojili svoje kulturne posebnosti. Kljub temu je moral priznati: »Eine Propagandakirche«. »Kiirntner Tagblatt« je pisal 28. novembra 1931: »Nun haben die Rosen-bacher ihr Kirchlein, das sie stolz das siidlichst-westlichste des geschlosse-nen deutschen Sprachgebietes nennen konnen. Die Kiirntner Landesregie-rung gab aus der Abstimmungsspen- konferenca doletela usoda pregnanstva z ljubljene grude — izseljence, tiste stare borce, ki so kakor hrasti stali vso mladost in moško dobo na braniku severne meje jugoslovanstva, videl si tiste mlade, ki sledijo klicu domovine. Zahvala za to gre POOF-u, ki je pripravil stvarne in odlične referate. Referenti so bili vsi izredno dobri. Od akademsko izobraženega inteligenta do Gašperja, grče naših planin in par-tizana-borca do žensk Slugove in Milene in kmeta tov.' Kumerja ter vseh drugih. Diskusija je pokazala, kako živo so vsi navzoči sodelovali z referenti. Dan je bil nedvomno vsebinsko bogat in pomemben za naše bodoče delo. Potrebno je, da se zanese duh tega dneva z vztrajnim delom, besedo in tiskom v najišrše plasti našega naroda, po vseh naših dolinah! Na konferenci se je orala njiva in sejalo seme, ki naj vzbrsti v bujno in mogočno rast! Smrt fašizmu — svobodo narodu! V Pliberku, dne 30. decembra 1946. Lovro Potočnik 1. r. Pripomba. Poročila posameznih referentov na konferenci bomo objavili v prihodnjih številkah. de und die Stidmark Hess die Grenz-bewohner auch nicht im Stiche. Es ist die Abstimmungskirche.« ‘»Sedaj imajo prebivalci Podroščice svojo cerkvico, ki lahko zanjo rečejo, da je najjužnejša in najzapadnejša na strnjenem nem. jezikovnem ozemlju. Koroška deželna vlada je darovala iz .Abstimmungsspende’ in .Sudmarka’ obmejnega prebivalstva tudi ni pustila na cedilu... To je plebiscitna cerkev ...« V to cerkev zahaja danes k nedeljski službi božji 160 otrok. Šolska statistika kaže tole narodnostno sliko: 104 Slovenci in 56 Nemcev. Za Nemce so šteli vse tiste otroke slovenskih staršev, ki se v dobi hitlerjevskega nasilja in izseljevanja niso naučili slovenske govorice. Vsi ti otroci imajo v šoli slovenski in nemški verouk. Državna oblast je vsaj na papirju postala bolj pravična. Ko pa pridejo otroci v cerkev, ne smejo ne slovensko moliti, ne slovensko peti. V tej hiši božji vlada že petnajst let samo nemščina. Petnajst letnikov otrok, to je najmanj 1.500 slovenskih orok je zahajalo v to cerkev. Niso smeli slišati tam materine besede, niso smeli zapeti nobene slovenske pesmi, niso smeli moliti slovenskega očenaša, niso slišali nobene slovenske pridige, celo ne na dan prvega svetega obhajila. V Podroščici je cerkev pač samo za propagando, sezidala jo je »Sudmarka« in zato se v njej niti slovenski očenaš ne sme moliti. Medtem ko misijonarji v Afriki oznanjajo vero,'oznanjajo v Podroščici nemško besedo. Pred desetimi leti je šel nemški duhovnik iz Celovca opravljat službo božjo v Podroščico. Videl je polno cerkev ljudi. Ko se je vrnil, je rekel: »P.odroščica je strnjeni nemški jezikovni otok« (Rosenbach ist eine ge-schlossene deutsche Sprachinsel). Govoril je z ljudmi. Ker je znal samo nemško, so bili verniki prisiljeni govoriti z njim nemško. V svoji naivnosti je mislil, da so vsi, ki ga v cerkvi poslušajo in'z njim zunaj cerkve nemško govorijo, trdi Nemci. V resnici pa zahaja v cerkev v Podroščici najmanj 85 odstotkov Slovencev. Kje je njihova najprimitivnejša pravica do slovenskega bogoslužja? Kako dolgo bomo še čakali, da bo ško-fijstvo dovolilo moliti v cerkvi v Podroščici vsaj en slovenski očenaš? Pred leti sp se izgovarjali, da deželna oblast ne pusti. Kdo pa je danes tisti, ki to brani? Ali deželna oblast ne pu- sti, da bi isti otroci, ki jim dovoljuje po novi šolski uredbi vsaj navidezno v šoli slovenski pouk, v cerkvi molili slovenski očenaš? Ali hoče cerkvena oblast dokazati, da je manj pravična kakor deželna? Ali bi ne bil v Podroščici slovensko-nemški cerkveni jezik upravičen? V sosednih farah se zaradi dveh odstotkov Nemcev po ukazu škofijstva pridiguje v nemščini. Ali bi se ne smelo v Podroščici zaradi 80 odstotkov Slovencev pridi-govati, moliti in peti tudi po slovensko? Eine Propagandakirche! Po naše: Ne cerkev, ampak propaganda. LOČE V nedeljo, 24. novembra, je brnško slovensko prosvetno društvo »Do-brač« gostovala s petjem in godbo v Ločah ob Baškem jezeru. Nastopili so brnški moški in dekliški pevski zbor, orkester in citraška skupina, vsi pod vodstvom tov. Ferdinanda Kropivnika. Dvorana pri Pušniku je bila polna navdušenih poslušalcev, ki so nagradili prireditelje za njihove lepo podane pesmi in glasbene točke z burnim odobravanjem. Po popoldanskem programu je zvečer brnški orkester igral za ples, na katerem se je mladina zavrtela in se zabavala do polnoči, ko se je zopet razšla na svoje domove, da se pripravi za nadaljnje delo. MIKLAVŽEV VEČER V CELOVCU Dne 5. decembra je priredila Slovenska prosvetna zveza Miklavžev večer v gostilni Einsiedler V Celovc-cu. Zbralo se je okrog 100 celovških Slovencev, ki so privedli s seboj svoje otroke. Miklavža je ob prihodu pozdravil s primerno pesmijo Jankp Ti-schler. Miklavž je otroke bogato obdaril in jim napravil lep govor. Tudi parkelj ni manjkal, da je strašil poredne otroke in nagajal odraslim. Mala Milonikova je prav ljubko deklamirala. Želeti bi bilo, da bi tudi ostali otroci in mladina vedno sodelovali pri naših prireditvah z deklamacijami itd. Posebno sta ugajala Kotmirčana s šaljivim nastopom »Železna cesta«. Vmes so Smrtnikova dekleta zapela lepe slovenske narodne pesmi ob spremljavi Hartmanna Zdravka. Žal ni bilo napovedanih harmonikarjev, ki bi skrbeli za še boljšo voljo. Kljub temu so udeleženci odnesli dobre vtise ter izrazili željo, da se še večkrat priredi kaj podobnega. Zasluga za ta večer gre predvsem našim antifašističnim ženam iz Celovca, ki smo jim vsi Celovčani zelo hvaležni. Hilda ŽIHPOLJE Le redko se oglašamo iz Žihpolj. Vendar ne Spimo. Sedaj smo bili preobloženi z delom, da bi večkrat poročali. V bodoče pa hočemo biti bolj pridni, saj sedaj v adventu tudi plesa ni več, ki bi nam kradel čas. Zato pa pridno hodimo v cerkev, kjer slišimo spet pridigo v slovenskem jeziku. Želimo, da bi tudi v šoli vestno izpolnjevali zakon in naše otroke učili v materinščini, kakor predvideva tolikokrat naglašena šolska uredda! Zadnje tedne pred adventom smo se pridno ženili. Naš vzorni gospodar Franc Šifrer, p. d. Lajčaher, je šel že vdrugič po svojo družico k Ogrisu v Slovenji Plajberk. Želimo mu mnogo sreče! „ A. Sch. DOBRLA VES Čez dolgo časa se vam, dragi rojaki širom naše Slovenske Koroške, tudi mi zopet oglasimo. Poročati hočemo o našem skupnem delu, njegovem napredku in uspehih. Od tistega dne, ko je bil dokončno poražen nemški fašizem, do danes smo z vztrajnim in neumornim delom popravili in obnovili naš porušeni oder in naš prosvetni dom. K sreči nam je uspelo rešiti še precejšnje število kulis, ki so nam bile pred nekaj leti ugrabljene, naš dragoceni zastor in garderobo kakor tudi različne druge. trenutno še nenadomestljive predmete. Na stotine naših najlepših slovenskih knjig smo na žalost izgubili, odnosno so jih izvajalci nacističnega terorja uničili. Kljub raznim oviram in težkočam so naši igralci uprizorili igro »Mati«, s katero so gostovali tudi v Pliberku ob priliki Prešernove proslave, nadalje v Železni Kapli in v Celovcu. Tej igri je sledila nekaj mesecev pozneje igra »Zapeljivka«, s katero so šli naši mladi umetniki gostovat tudi v Železno Kaplo. Potem smo prirediil nekaj sodobnih enodejank, na primer: »Slepec«, »Obtoženec in sodnik« in »Bedak« in malo pozneje veseloigro »V krvi«. Poleg obnovitve našega prosvetnega društva so obnovili tudj »Kmečko zvez o«. Naši »gruntki« so sicer številni, a razmeroma majhni in uborni in le s pridnim delom in mnogimi žulji si pridelamo naš vsakdanji kruhek. In vendar ljubimo to našo grudo z vsem srcem kakor svojo rodno mater. Saj ona tudi je v resnici mati naše družine v širšem pomenu besede, našega naroda. Kot njeni zvesti sinovi in hčere smo ji ohranili to ljubezen skozi vsa dolga leta do današnjega dne. Nobena sila nam ni mogla te ljubezni iztrgati iz src. In ta ljubezen nam nalaga dolžnost, da ne smemo odnehati od naših upravičenih zahtev po enakopravnosti in najosnovnejših človečanskih pravicah. Iz skušenj zadnjih let smo se učili strogo ločiti luč od teme in resnico od laži in zaradi tega se ne damo oplašiti od groženj in ne prevarati z medenimi obljubami in sladkimi besedami vse dotlej, dokler ne bomo imeli v rokah dokazov, da obstoji tudi resna volja, da se te obljube izpolnijo. V nedeljo, 24. novembra, so pliber-ški igralci in pevci uprizorili na našem odru sijajno uspelo prireditev naše najkrasnejše igre »Miklova Zala«. Prostrana dvorana, v katero se je tokrat natrpalo kakih 700 do 800 ljudi, je bila že pol ure pred začetkom tpri-reditve nabito polna. Za uvod je tovariš Lovro Potočnik na kratko orisal pomen našega prosvetnega dela sploh. Posebno značilno in zanimivo je, da so se te prireditve udeležili ne le naši narodno zavedni rojaki od blizu in daleč, temveč je bilo opaziti med občinstvom tudi precej takih, ki dostikrat skušajo omalovaževati naše prosvteno delo in za naš trud nimajo drugega kakor kvečjemu pomilovalno posmehovanje; takšni, ki v svoji zaslepljenosti in napihnjeni modrosti menijo, da je to pač nekaj za otroke. Upamo in prepričani smo, da prej ali slej tudi oni najdejo pot, ki je edino prava. B. A. PONOVNA NACISTIČNA PROVOKACIJA Že večkrat so se znesli nepoboljšljivi nacistični zlikovci nad napisno tablo občinskega odbora OF v Železni Kapli. V noči od 27. na 28. novembra so jo ponovno odstranili in odnesli. Ovadba pri orožništvu je ostala doslej brezuspešna. OBJAVA Oficiri Jugoslovenske Armije koji se nalaze u Celovcu saopštavaju da primaju stranke ponedeljkom, srije-dom i petkom od 10 do 12.30 i od 15 do 16.30 u prostorijama Radetzkv Strasse 2-1, vrata 22. Oficirji Jugoslovanske armade, ki se nahajajo v Celovcu, sporočajo, da sprejemajo stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 10 do 12.30 in od 15 do 16.30 v prostorih Radetzky Strasse 2-1, vrata 22. Slovenska prosvetna zveza naznanja Za nedeljo, dne 15. decembra 1946 vHodišahv Društvenem domu ob 15. uri igra »Krivoprisežnik«. Gostujejo »Gorjanci« iz Kotmare vesi; v Dobrli vasi v Narodnem domu ob 14.30 uri igra »Lepa Vida«; vZmotičahpri Pranger ju ob 14.30 uri igra »Raztrganci«. Gostuje SPD »Kočna« iz Sveč. France Grafenauer-koroški ljudski poslanec V nedeljo, dne 15. t. m., bo minulo 11 let, odkar so položili v grob moža, katerega življenje in delovanje je bilo najtesneje povezano z borbo koroških Slovencev za kulturno, gospodarsko in politično enakopravnost v zadnjih 30 letih pred razpadom avstro-ogrske monarhije. France Grafenauer je zopet vlil našemu narodu vero, da lah-hko edino z lastnimi močmi gradi svojo boljšo bodočnost. Bil je simbol in poroštvo te velike resnice. Izpovedal jo je na svojih neštetih shodih in zborovanjih ter jo oznanjal od vasi do vasi, od človeka do človeka. Doma je bil iz revne kajže v Mostah pri Brdu, iz skrajnega kotička naše Zilje, ki je darovala Slovencem dragocena tvorca slovenske besede Urbana Jarnika in Matijo Majerja — Ziljskega in postala tako zibelka slovenske kulture. France Grafenauer je nadaljeval njuno delo in budil narodno zavest, slovensko skupnost in trdo odpornost v smislu dela svojih velikih rojakov. Doba, v kateri je Grafenauer začel s svojim političnim delom, je v marsičem podobna današnji. Povsod je skušalo nemštvo prodreti s svojim jezikom in duhom. Nemškutarjenje je bilo za »gospodo« nekaj nujnega. Pod najrazličnejšimi pretvezami so uprizarjali napade na zavedne Slovence in najboljši so morali v ječe, po krivem obdolženi veleizdaje ali razžaljenja avstrijskega cesarja. Leta 1888 je moral tudi Grafenauerjev oče v zapor, kar je postalo odločilno za sinovo nadaljnjo pot. Mladi Grafenauer je postal najbolj vnet bojevnik za svobodo. Neizprosna je bila njegova borba, ostra njegova beseda, odločna njegova zahteva: Pravico slovenskemu narodu! In ljudstvo se je odzvalo njegovemu bojnemu klicu! Široke množice našega ljudstva so oživele v novem političnem življenju. Ljudstvo, ki so ga učili in nasilno vzgojevali, da se mora klanjati le nemški gospodi, se je zbudilo in še zavedelo svoje lastite moči. In kot prvoboritelj je korakal France Grafenauer. Kamor koli je prišel, se je vneto zbiralo ljudstvo, da sliši svojega poslanca. Kajti bil je izredno duhovit govornik ter po svojih nastopih v deželnem zboru slaven in poznan ne samo pri Slovencih, temveč tudi pri Nemcih. Nasprotniki so se ga zaradi tega bali in so ga skušali ovirati. Napadi na njegove shode so bili vsakdanji. Tajni policisti in vohuni so mu bili vedno za petami. Ko pa vse skupaj ni nič zaleglo, so ga hoteli »kupiti«. Vendar so slabo naleteli s podkupovanjem pri tako jeklenem značaju. Grafenauer ni hotel nastopiti dvomljive in nečastne poti tistih koroških politikov, ki so za nekaj umazanih cekinov prodali svojo dušo in pljunili na svoj lastni narod. Njegov odgovor na umazano ponudbo je bila še odločnejša borba. Še bolj neusmiljeno je razkrinko-val v deželnem zboru krivično ravnanje koroških Nemcev z našim ljudstvom. Ko je bil leta 1907 izvoljen za državnega poslanca, je bičal tudi v dunajski zbornici nemško nacionalno politiko na Koroškem in zopet kazal na neznosne razmere v »vilajetu Koroški«. Naše politično življenje je po njegovi zaslugi vidno in hitro napredovalo. Naša moč je postala nevarna za naše nasprotnike. Naši voditelji so bili izpostavljeni vedno hujšim napadom. Denunciacije, obsodbe, zapodi in napadi so se v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno in potem med vojno množili iz dneva v dan. Grafenauerja so obdolžili veleizdajalskih izjav in ga postavili pred sodišče. Inscenirani politični procesi so bili za Koroško značilnost. Štirikrat ali petkrat so sodnike brezuspešno silili, da sodijo v tem procesu, ki je postala prava »gra-fenaueriada«, kakor jo je imenoval tedanji predsednik vojaškega sodišča na Koroškem. Na pritisk nemških na-cionalcev so ga sodniki naposled obsodili in Grafenauer je po nedolžnem romal v zapore v Mollersdorf. Tu je stradal in le pomdč naših ljudi ga je rešila smrti od gladu. V ječi je bil zaprt skupaj s češkim poslancem dr. Kramarjem. Ko se je po amnestiji vrnil na svobodo, ni bil več stari Grafenauer. Najbolj ga je zadela smrt sina edinca, ki so ga-poslali v klavnico v prvo linijo. Fludo ga je zadela tudi nehvaležnost stare Jugoslavije, ki ni v pravi meri priznala zaslug našega največjega moža, kar smo jih imeli v zadnjih petdesetih letih. Deset let po krivičnem plebiscitu, v katerem je ponovno začel razvijati svoje delovanje s prejšnjo ljubeznijo in neomajno voljo, se je veliki mož razočaran vrnil na svoj skromni dom v Moste pri Brdu v Zilji in se spet lotil svojega prejšnjega poklica; postavljal in popravljal je orgle po naših cerkvah. Ob njegovi smrti pred 11 leti niso koroški listi »krščanske« Avstrije poročali o njem ničesar. Tudi niso poslali nobene oficielne delegacije na pogreb. Pač pa so potrojili stražo na meji in vpeljali strožjo obmejno kontrolo v Podroščici. Na pogreb so poslali žandarmerijo in tajno policijo, da bi ne prišlo do kake protidržavne propagande. Sovraštvo koroških nemških nestrpnežev pač tudi ob grobu ne pozna meja. To smo doživeli ob grobu Poljanca,- ob pogrebu partizanke Tatjane in drugih padlih borcev za svobodo. Pri Grafenauerju pa je šlo to sovraštvo še dalje. Prizanesli niso niti njegovi ženi, niti njegovim potomcem. Ko so divjali 1942. leta »koroški« SS-ovci po naših domovih, so odgnali tudi Grafenaucrjevo družino. Pozneje je pisala o tem njegova hčerka, ki je profesorica pri šolskih sestrah, tole: »Zadnjikrat sem bila na Brdu leta 1943. Strašno mi je bilo pri srcu. Objela sem nagrobni kamen. To je vse, oče, kar mi je ostalo od doma. Vsi so izgnani, mama pa pokopani na protestantskem pokopališču v Frauenaura-chu pri Erlangenu na Frankovskem. Stala sem ob grobu na domačih tleh, tako sama in tuja. Nihče me ni spoznal. Dom je bil prazen in izropan!« Tako je France Grafenauer res ver-nh podoba slovenskega naroda na Koroškem. In še več. V njem je narod šele spoznal samega sebe. Morda o no- benem izmed Korošcev tako ne veljajo besede pesnika kakor o Grafenauerju: »Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav; ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal; In narod, ki že sam je bil izgrešil sled pradavnih, divnih sanj, ki jih je sanjal ded, ko vzrl je poveličani obraz, pred možem tem spoznal je: To sem jaz!« .................................. DVE ZNAČILNI OBLETNICI V zadnjih dneh so listi poročali o dveh obletnicah in pri tej priložnosti peli slavo jubilarjema. Prva je'50-let-nica koroškega pesnika J. Lindnerja. Danes je kulturni referent pri deželni vladi. V času nacistov je priobčeval svoje pesmi v zbirki tedanjega referenta NSDAP Propagandenleiterja in člana nacistične stranke Otokarja Drumbla. Po pisanju listov je ravno v tem njegova zasluga, da je odstranil iz koroške literature provincialnost in ji dal šele pravo nemško lice. »Kar je storil Graber kot znanstvenik, Pcrko-nig kot epik, to je napravil Lindncr na polju lirike.« Slovenci razumemo, kaj to pomeni in zakaj je Johannes Lindner pač edini sposobni kulturni referent za koroške razmere. Nič bolj zanimiva za nas Slovence ni druga obletnica. Dvorni svetnik Bernhard Scheichelbauer je praznoval 25-letnico svojega novinarskega delovanja. Bivši dolgoletni tiskovni šef koroške deželne vlade je od aprila leta 1945 nastavljen pri zveznem tiskovnem uradu na Dunaju. Listi ga hvalijo kot poznavalca manjšinskih problemov. Kot takega ga poznamo tudi koroški Slovenci, saj je bil eden najzvestejših trabantov Wutte-jeve vindi-žarske teorije in Maier - Kaibitscheve prakse. Vsekakor je tudi on najsposobnejši, da daje na Dunaju nasvete za rešitev koroškega vprašanja. Zdi se, da je dobil zunanji minister dr. Gruber informacije prav od njega, ker je vedel povedati podpredš’čdniku jugoslovanske vlade Kardelju toliko o pravicah, ki jih baje uživamo Slovenci na Koroškem. iz -m—n---»- Koroška -a-a-»-«—•-»— V eh Mo'i partizanski doživljaji (Pripoveduje partizan Luc) Tovariš Gašper je krenil čez Dravo, mi pa smo šli na teren kot politični aktivisti. Katrca, Tomaž in jaz smo imeli svoj teren na levem bregu Drave, med Grebinjem in vrhom Svinje planine pa do celovškega okraja. Prve dni in tedne nismo imeli nikoli miru. Vendar smo imeli srečo, čeprav nas je policija vsak dan preganjala. Nekega dne so nas hoteli zasačiti ob osmih zjutraj v‘neki hiši. 40 se jih je spravilo nad nas tri in podili so nas do pol dveh popoldne. Čeprav jim je pomagala tudi »Landwa-che«, se jim vendar ni posrečilo, da bi nas prijeli. Ko sem se enkrat obrnil, da bi malo užgal po njih, ki so nam sledili, sem na njihovem čelu opazil dva naša najboljša človeka, ki so jih Nemci poslali v predstražo; zato nisem mogel streljati. Takšnih kritičnih spopadov smo doživeli še mnogo po vseh krajih, kjer smo hodili od Slovenske Štajerske pa do Avstrijske Štajerske, od Svinca do Žvabeka. Na vsem prostoru smo doživeli spopade in borbe. Nekateri naši najboljši tovariši so morali pri tem dati svoja življenja. A na nekaj smemo biti ponosni: niti enega naših tovarišev na Svinji planini niso ujeli brez borbe in to brez borbe na življenje in smrt. Nemci so sc nas kar bali in so sc skrivali pred nami, čeprav smo bili v skupini samo trije. 27. aprila 1945 smo krenili v Vov-bre. Z mano je bil tov. Rojnik in še pet drugih. Ves dan smo opazovali tik pod nami Nemce, ki so ekšercirali. Zvečer smo hitro znosili na kup nekaj lesa in ga podminirali. V bližini smo postavili drog in obesili nanj našo zastavo. Ko je bilo vse gotovo, smo zažgali kres. Ko so preplašeni Nemci zagledali kakih dve sto metrov nad seboj kres, so tekli iskat »Landwache«. Ta pa je vedela, kaj jo čaka in se je potajila. Eden je bil pijan, drugi bolan, tretji jo je popihal, da ga ni bilo doma; vsakemu je nekaj manjkalo in še drogi dan je bila vsa vas narobe. Velika skupina SS-ovcev se je spravila nad zastavo in jo hotela sneti. Seveda so prišli na minirano polje in nekaj SS-ovcev je ubilo, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Ker zastave nikakor niso mogli sneti, so streljali dve uri nanjo z brzostrelkami. 5. maja smo se s še štirimi tovariši zadrževali pri neki hiši, kjer sem imel v popravilu svoje škornje. Malo smo postali in že so padli prvi streli. Planili smo pokoncu in hoteli skozi^ vrata. Policija pa je bila že za hišo in streljala v vrata. Eden izmed tovarišev vrže mednje bombo in dva planeta iz hiše. Nato sem še jaz vrgel bombo in se zagnal za njima. V gozdu smo se spet sešli. Med nami ni bil nihče ranjen, policista pa dva. 6. maja smo ležali nad cesto na Dje-kše. Pritekla sta dva SS-ovska dezerterja. 300 SS-ovcev pa jima je sledilo. Spoprijeli smo se z njimi in borba je trajala kake pol ure. Dva SS-ovca sta padla, dva pa sta bila težko ranjena. Ko smo prišli čez planino k nekemu našemu človeku v dolino, nas je vprašal, če imamo še stražo. Seveda sem mu odgovoril, da jo imamo še, saj ne verjamemo, da bi bila vojna že končana. On pa je odločno odgovoril: »Luc, verjemi, da je vojne konec!« Morali smo mu verjeti in od samega veselja nismo vedeli, kaj bi počeli. Obrili smo se in umili ter odšli med ljudi. Tovariša Vestel in Ivanc sta se takoj odpeljala v Velikovec in se opoldne vrnila. Nato smo se podali tov. Maks, Vera in jaz s kolesi v Velikovec. Ko smo z veliko brzino drveli proti Vovbram, so nenadoma začeli kričati SS-ovci svoj »Hiinde hoch!« Seveda jih nismo poslušali in vozili smo dalje. Pri tem smo čakali, kdaj bodo naši hrbtni polni strelov. Toda komaj smo ušli prvi skupini, smo padli že v drugo zasedo. Padel sem s kolesom, da se mi je kar zasvetilo in ko sem se spet zavedel, je bilo okoli mene vse polno SS-ovcev. Neki podoficir je kričal, da me morajo ustreliti. Zavpil sem nad njim, naj prej pogleda, kdo sem in da je vojne že konec. Kljub temu sem moral dvigniti roke, da so me preiskali in našli belgijsko pištolo. Gnali so nas vse tri po cesti tako, da smo morali držati roke navzkriž za glavo. Ko so nas prignali v vas, je bilo tam res vse polno ljudstva, vojaščine in SS-ovcev. Ko me je neki major vprašal, kaj sem, sem odločno povedal, da sem partizan. Imel sem pri sebi vse legitimacije, Titove slike in druge take stvari. Ko so me še enkrat preiskali, so našli pri meni vojaško knjižico in so me začeli zasramovati. Neki stotnik me je počastil: »Ah, Sie sind dieses Erz-schwein von der Saualm!« in s podobnimi stvarmi. Spravili so nas v neko hišo, kjer so nas dvakrat zaklenili in postavili štiri straže. Čez nekaj ur so začeli razbijati s škornji po vratih in eden od njih ji je odprl in se zadrl: »Sie Schwein, kommen Sie heraus!« Pokazal je name in me odpeljal v pisarno k zasliševanju. Seveda sem se jim debelo lagal. Ko so končali z menoj, so zasliševali še tov. Maksa. Sredi zasliševanja pa je zapel telefon in nas so nagnali nazaj, nakar smo imeli ves dan in vso noč mir. Drugo jutro so nam prinesli Francozi nekaj hrane. Stražili so nas Upra-jinci, ki so nam bili zelo naklonjeni. Čez nekaj časa je zmanjkalo straže, SS-ovci so jo nekam popihali in Francozi so nam odprli vrata. Ko je tudi Francozov nenadoma zmanjkalo, sem trenutek počakal, nato pa odprl vrata in šel ven. Tedaj pa takoj priteče SS-ovski stotnik in mi nastavi svojo pištolo z vprašanjem: »Pes, kako pa ti prideš ven? Ustrelil te bom kakor psa.« Suvali so nas sem in tja, nato so nas odgnali k drugi hiši, kjer so nas spet zaprli. Sredi sobe smo stoje poslušali, kako so se pogovarjali. Stotnik je zatrjeval, da imamo še uro časa, potem nas bo doletela usoda. Hodili smo po sobi sem in tja in premišljevali, kaj bi ukrenili. Zagledali smo okna v vratih. Odstranili smo jih, misleč, naj straža pride, če je tu, če je pa ni, bo naša rešitev. In res se nam je posrečilo, da smo pobegnili skozi okno na skedenj. Skrili ftno se pod streho v slamo in odmaknili opeko toliko, da smo lahko opazovali, kaj se dogaja zunaj. Komaj smo to opravi}i, so pritekli štirje SS-ovci. Eden je ostal na straži, trije pa so vdrli v hišo. Čez nekaj časa so se spet pojavili in stekli na drugo stran vasi, kjer so imeli motorno kolo. Sedli so nanj in se v naglici odpeljali. Zlezli smo izpod strehe in šli na prosto. Bili smo rešeni in ostalo nam je življenje. (Konec) ftran S............................,wa, »Slovenski vestnflc«, T3, XII. 1946 - ,,____........................ Štev. 27 Fjodor Konstantinov: Pomen enotnosti slovanskih narodov v borbi za mir (Ob priliki prvega povojnega slovanskega kongresa Zmaga demokracije v slovanskih deželah je najvažnejša predpostavka in nujni pogoj za nadaljnjo okrepitev prijateljstva med slovanskimi narodi. Ideja sodelovanja med Slovani je bila tudi v preteklosti večkrat sprožena. Zgodovina nam je ohranila mnogo imen vnetih pobornikov enotnosti in prijateljstva med slovanskimi narodi: Cirila in Metoda, Jurija Križaniča, Kollafa, Botcva. Mickie\vicza, Ševčenka, Herzena, Černišcvskega ter njihovih dovolj številnih sodobnikov in po-snemaleev. Storjenih je bilo mnogo poskusov in organizacijskega dela v pogledu formalne strani slovanskega gibanja. Sedaj, po zmagi Slovanov nad njihovimi vekovnimi sovražniki — nemškimi osvajalci — in zaradi zmage demokracije v vseh slovanskih deželah, so ustvarjeni vsi pogoji za nenehno sodelovanje vseh slovanskih narodov. To sodelovanje Slovanov, porojeno v skupni borbi proti skupnemu sovražniku in utrjeno s skupno prelito krvjo, se širi in krepi tudi po vojni. Sklenjene so bile pogodbe o prijateljstvu. medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju Sovjetske zveze s Češkoslovaško, Poljsko In Jugoslavijo. Federativna ljudska republika Jugoslavija pa je sklenila podobni pogodbi s Češkoslovaško in Poljsko. Sklenjeno je bilo tesno gospodarsko sodelovanje med vsemi slovanskimi deželami, ki so sklenile s SZ in med seboj trgovinske pogodbe in sporazume. Poglabljajo se tudi medsebojni kulturni stiki slovanskih narodov. Točno in jasno označbo mednarodnega pomena prijateljstva med slovanskimi narodi je dal Josip Visarijono-vič Stalin v svojem govoru ob podpisu pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in republiko Poljsko. •»Dokler ni bilo zveze med našima deželama,« je rekel tovariš Stalin, »je Nemčija lahko izkoristila pomanjkanje enotne fronte med nami, lahko je postavila Poljsko proti Sovjetski zvezi in narobe in jo tako porazila posamič. Položaj se je iz temelja izpremc-nil potem, ko je bila sklenjena zveza med našima deželama. Sedaj ni več mogoče postaviti naših dežel drugo proti drugi. Sedaj imamo enotno fronto med našima deželama od Baltika do Karpatov proti skupnemu sovražniku, proti nemškemu imperializmu. Sedaj lahko z gotovostjo rečemo, da je nemška napadalnost oblegana z vzhoda... Ne smemo se torej čuditi, da svobo-doljubni narodi, predvsem slovanski narodi, z nestrpnostjo pričakujejo sklenitve te pogodbe, ker vidijo, da pomeni ta pogodba okrepitev enotne fronte Združenih narodov proti skupnemu sovražniku v Evropi.« Slovanski narodi in demokratične sile vsega sveta so zares z velikim veseljem sprejele sklenitev pogodbe med Sovjetsko zvezo in Poljsko kakor tudi vse druge korake k okrepitvi enotnosti in prijateljstva med slovanskimi narodi. Drugačno stališče je zavzela v tem pogledu svetovna reakcija, zlasti njen glasnik Churchill. »Gospod Churchill,« je rekel tovariš Stalin, »ni zadovoljen, da je krenila Poljska v svoji politiki na pot prijateljstva in zveze z ZSSR. Bili so časi, ko so v medsebojnih odnosih med Poljsko in ZSSR prevladovali elementi sporov in nasprotij. To je omogočalo državnikom, kakršen je g. Churchill, da so izigravali ta nasprotja, držali na vajetih Poljsko pod pretvezo zaščite pred Rusi, zastraševali Rusijo s strašilom vojne med njo in Poljsko in si tako obdržali položaj razsodnika. Toda ti časi so minili, kajti sovraštvo med Poljsko in Rusijo se je umaknilo prijateljstvu med njima, a Poljska, sodobna demokratična Poljska, noče več biti žoga v rokah tujcev.« , Da bi prikrila svojo izzivalno, razdiralno dejavnost, kriči reakcija vsega Sveta o tem, da okrepitev prijateljstva med slovanskimi narodi baje ograža druge dežele. Eden izmed takih reakcionarnih pisunov Thomas Antem je objavil v angleški reviji »Contemporarv rewie\v« članek »Slovani v poletu«, v katerem kriči o »gigantskem obsegu slovanskega bloka v Evropi«, o slovanskem »Drangu nach Westen«, ki je baje zavzel v Evropi mesto zgodovinskega tevtonskega »Dranga "nach Osten«. o tem. dar so Slovani nevarni Turčiji, Grčiji in Veliki Britaniji. Smisel vsega tega hrupa je v tem. da bi na eni strani preprečili vzpostavitev trdnega miru in prijateljstva med narodi Vzhodne Evrope, tačas pa bi na tihem skovali svoj napadalni blok za-padnih držav, ki ga tako vneto propagira prav isti Churchill. Ta in njim podobna gospoda si ne more misliti združitve drugače kakor z napadom proti drugim deželam. Zares merijo vse s svojim komolcem, kakor pravi ruski pregovor. Slovanski narodi ne nameravajo zasužnjiti drugih narodov in zavladati nad njimi. Slovanski narodi so sami preveč trpeli pod tujim jarmom, da bi delali atentate na druge narode. »Mi smo Slovani, ne pa rasisti — osvajalci,« je rekel regent Bolgarije v Beogradu) Todor Pavlov, »mi nismo militaristi — imperialisti, mi, Slovani, in prav kot taki ljubimo in spoštujemo po slovansko vse svobodoljubne in demokratične narode in smo vedno pripravljeni dati slehernemu, kar zasluži — sovražnikom in prijateljem.« Tako razumejo duha in vsebino slovanskega prijateljstva tudi drugi državniki slovanskih dežel. Vzemimo na primer izjavo maršala Tita na potovanju po slovanskih deželah letos v marcu. »Nekateri pravijo,« je rekel Tito, »da nastopa sedaj slovanska doba, mi-. sleč pri tem na slovansko gospostvo nad svetom. To ni res. Slovanski narodi ne streme za tenri, da bi podjarmili druge narode in da bi drugim vzeli svobodo in neodvisnost. Slovanski narodi so kulturni in njim pripada bodočnost. Če že govorimo o nekakšni dobi. je to doba kulture, ne pa zavojevanja in zasužnjevanja drugih narodov, Slovanski narodi nikoli niso bili osvajalci in zasužnjevalci.« V enakem duhu govore o prijatelj- Dnc 5. decembra so narodi Sovjetske zveze svečano proslavili dan, ki je eden najpomembnejših v njihovi zgodovini — 10-letnica Stalinove ustave. S sprejetjem Stalinove ustave so si sovjetski narodi zagotovili resnično svoboden in uspešen politični, gospodarski in kulturni razvoj. Ta veliki zgodovinski dogodek pa ni pomemben samo za ljudstva Sovjetske zveze, temveč za vse še vedno narodno in socialno zatirane narode sveta. Stalinova ustava, ki zagotavlja enakopravnost vseh narodov, vzpostavlja resnično ljudsko oblast, uzakonjuje pravico do dela, jamči svobodo vesti in politične pravice vseh državljanov ter je vzor in zagotovilo narodom vsega sveta,'ki sc še bore proti socialnemu iz-kpriščanju in narodnemu zatiranju, da bodo zmagali v svojem pravičnem boju in si s tem priborili svobodno in lepše življenje. Po zlomu carizma in ustanovitvi sovjetske oblasti v oktobru 1918. leta je nastalo na ozemlju bivše carske Rusije več samostojnih socialističnih republik, naseljenih od raznih narodnosti: Ruska, Ukrajinska, Beloruska, Transkavkaška in ostale sovjetske socialistične republike. Sovjetska ljudstva so morala izvojevati triletno oboroženo borbo proti notranji protirevoluciji in proti zunanjemu vmešavanju. V tej borbi so se razvili že od prvih dni med sovjetskimi ljudstvi brat- stvu med slovanskimi narodi tudi vsi drugi državniki slovanskih dežel, tako razumejo prijateljstvo in sodelovanje slovanskih narodov vsi Slovani. Slovani se ne združujejo za napade in osvajanja tuje zemlje, temveč zgolj zato, da bi branili svojo svobodo in čast, svojo narodno, neodvisnost. Enotnost Slovanov ne ograža nikogar, kdor misli na mir in varnost; nasprotno, ta enotnost ustvarja vse pogoje za trajen in trden mir. Enotnost Slovanov je temeljni kamen in nujni pogoj za mednarodni mir. 'l isti, ki nastopa sedaj proti enotnosti Slovanov, nastopa proti prijateljstvu vseh svobodoljubnih narodov, proti trdnemu miru in varnosti, tak človek misli skrivaj na vojno, na nove neizmerne žrtve narodov vsega sveta. Enotnost Slovanov je nevarna samo izzivalcem in netilcem vojne, tistim, ki se pripravljajo na osvajanje tuje zemlje in zasužnjcnje tujih narodov. Slovani so se vedno borili, se bore in se bodo požrtvovalno borili za ohranitev miru in varnosti na vsem svetu, za ohranitev in nadaljnji razvoj demokratičnih svoboščin. Utrjujoč prijateljstvo med slovanskimi narodi bo zavzel slovanski kongres v tej borbi za mir in demokracijo dostojno mesto. »Slavjane« ski odnošaji in bratsko^sodelovanje. Kmalu so sc prepričali, da zahtevajo njihovi življenjski interesi združitev v enotno zvezno državo. Združitev sovjetskih republik je bila izvedena na E splošnem kongresu Sovjetov vseh republik, ki je bil .10. decembra 1922 v Moskvi. Veliko zaslugo za združitev sovjetskih ljudstev v enotno zvezno državo imata Lenin in Stalin. Prva ustava je bila izdelana pod vodstvom J. V. Stalina ter potrjena na II. kongresu Sovjetov Zveze sovjetskih socialističnih republik 31. januarja .1924. ., .. V naslednjih letih so sc zgodile v življenju dežele globoke spremembe: iz industrijsko zaostale dežele je nastala močna industrijska sila in v industriji je zavladala socialistična oblika proizvodnje. V poljedelstvu se je razvil na mestu neštetih majhnih posameznih gospodarstev mogočni sistem zadružnih in sovjetskih gospodarstev, ki temeljijo na skupni lastnini proizvodnih sredstev. V zvezi s temi spremembami so izginili v gospodarski zgradbi dežele vsi izkoriščevalski razredi. Vse te spremembe so zahtevale uvedbo nove ustave. Dne 5. decembra 1936. leta je bila sprejeta na izrednem Vlil. kongresu sovjetov ZSSR nova ustava. Ta ustava je z zakonodajne strani zasidrala vse tisto, kar je delovno ljudstvo sovjetske dežele dejansko že doseglo. Deset let Stalinske ustave 4500 km po Sovjetski zvezi ODESA Odesa je imela 700.000 prebivalcev. Nemci pa so jih pobili 250.000. Pristaniški častnik mi je to grozo vzbujajočo številko povedal tedaj, ko sem občudoval pristaniške naprave z višine sijajne promenade, ki se vleče vzdolž obale. Velike ladje stojijo v pristanišču, žerjavi delajo, tovorni avtomobili in vagoni vozijo sem in tja. V daljavi, v globoki modrini morja, se pokale tovorna ladja, ki se bliža pristanišču, Veličastne stopnice, ki so ovekovečene v »Oklopni križarki Potemkin«, se pričenjajo pri mojih nogah ter se spuščajo mogočno k bregu navzdol. Ladja, ki se bliža pristanišču, se imenuje »Kursko«. Bila je petstokrat bombardirana. Na njej so večkrat nastali požari, toda nikdar ni prenehala voziti. Njeni poveljniki in njeno moštvo — vse je še prav isto kakor prvi dan vojne. Nasipi, ki jih tu vidite, so bili porušeni, nabrežje razstreljeno, doki razbiti in vendar je promet v prisfa-nišču Odesa skoraj spet normalen. SIJAJNO MESTO Vedno pravijo, da mora biti pristanišče brezpogojno umazano, da mora tam vladati smrad ter da si ga ni moči misliti brez majhnih ulic in umazanih krčem. Toda tu ne najdeš prav nič tega. Tu so široke ceste, z drevjem okrašeni drevoredi, vrtovi, velike in lepe trgovine, umetniški spomeniki, živahni, lepo oblečeni, veseli in zadovoljni ljudje — in sonce, zelo mnogo sonca. V okolici mesta so krasne vile in gradovi, ki so prej služili postopačem in lenuhom kot letovišča, sedaj pa so to domovi za oddih ali pa znanstveni zavodi. ' Hotel sem videti, od kod so med vojno pošiljali žito v Francijo. Pa so mi pokazali žitne silose in druge naprave, ki so omogočale vzpladiščenje velike večine žita v treh mesecih. Če nato slišiš, da ta količina pomeni več kakor eno tretjino transportne zmogljivosti pristanišča, tedaj lahko bolje razumeš, kaj vse je storil za nas naš zaveznik. TRIJE KONJI IN DVE KRAVI Iz Odese smo sc peljali 19 km po prašnih cestah v kolhoz »Karl Lieb-knecht«. Ko so člani kolhoza po koncu nemške zasedbe jeseni leta 1944 prišli nazaj v Odeso, so prejeli od vojske tri konje in dve kravi. Pred seboj so našli puščavo. Nemci so poruvali njihove vinske trte, zemljo so s tem, da so vse posejali z žitom, izčrpali, naprave in stanovanja pa so porušili. Danes je v kolhozu 100 konj, 160 krav in 45 telet. 4.50 telet je osebna last članov kolhoza. Spet so zasadili vinsko trto in posadili zelenjavo. Dohodki zadnjega leta so znašali osem milijonov rubljev. Od te vsote so razdelili 6.5 odstotkov med kmete kot plačilo za opravljeno delo. Davki so znašali 8 odstotkov in za obnovitvena dela je hilo izdanih 1.5 odstotkov. Nadaljnja dva odstotka je prejel invalidski fond, 2 odstotka za kulturne naprave itd. Govoril sem o raznih uničenjih, toda so še hujše stvari. Kolhoz ima danes 270 družin, to se pravi 750 ljudi, od. katerih pa je samo 128 moških. In to žalostno sorazmerje sem našel v vseli vaseh, ki sem si jih ogledal, pa naj je to hilo v bližini Moskve ali pa v Ukrajini, y Beli Rusiji ali v Gruziji. Sijajne ruske žene so bile tiste, ki so deželo prehranile v času vojne in ki sedaj dvigajo kmetijstvo prej zasedenih področij s svojim neumornim delom. Sedaj pa je prizadela suša, kakršne še ni bilo in ki je trajala vse leto. južno Ukrajino in druga področja. Prah pa ni edina posledica suše. Tukaj, v kolhozu »Karl Liebknecht«, so pfidclali samo dva in četrt stota žita na hektar namesto 7,2 stota, kakor je to bilo lansko leto. Nobenega žita ne bodo mogli oddati, temveč nasprotno, še zahtevati ga bodo morali od države. Ljudje vedo, da ga bodo prejeli, ker so k sreči druge pokrajine, ki so imele boljšo žetev. To, da se je nacističnim pustošenjem pridružilo še nemilostno vreme, je seveda še težava več za to deželo. Druge države bi morale zaradi tega čutiti še večjo hvaležnost do te velikodušne dežele. Ta sc je namreč odločila z namenom, da hi zmanjšala in omilila stisko drugih, da ho odpravila živilske nakaznice namesto letos šele drugo leto. (Dalje) Da bi letošnjo krmo čim bolje uporabili V splošnem so pri nas na Koroškem razmere take, da poskuša mali slovenski kmet in posestnik prerediti čez zimo čim več živine, ne glede na to, ali je pridelane krme množinsko in kakovostno za vse živali zadosti ali ne. Če bi mogla živina govoriti, bi nam povedala, da v večini primerov tudi na večjih in naprednejših kmetijah bolj ali manj strada. Kako malo imamo posestnikov, ki bi v resnici redili le toliko živine, da bi ji mogli dati tudi najboljše osnovne krme toliko, da bi te vsakokrat po opravljenem krmljenju živali ne marale več. Tako pa poskušamo in se mučimo na vse mogoče načine, da bi bilo pridelane krme »za silo« dovolj. To pa gre večinoma na račun živali. Da bi nam dana krma čim več zalegla in da bi jo čim dalje časa imeli, bi morali upoštevati naslednje okoliščine: 1. Preureditev jasli. V večini hlevov so pri nas jasli oziroma korita zgrajena tako, da živina bolj ali manj meče krmo na levo in na desno. S tem se izgubi že zelo mnogo krme, mnogokrat pri desetih živalih za eno govedo, Da se temu izognemo, polagajmo živini bolj po malem! Še boljše in uspešnejše pa je, da nacedimo oziroma postavimo na oni stranici korita, ob katerem živina stoji, pokončno take gare oziroma leseno leso, da žival skozi špranjo med drogi ali klinci lahko sicer vtakne glavo, ne more pa krme razmetavati, ker jo pri tem ovira lesa. Tako leso napravi lahko vsak sam v enem ali dveh dnevih iz posušenih ali pregostih tankih gozdnih drevesc. Seveda so v navedeni namen še boljše v vsej srednji Evropi patentirane' jasli našega ožjega rojaka iz Otomanj, g. Klantsch-nigga. 2. Parjenje in namakanje plev in zrezane slame. S parjenjem in namakanjem sicer povzročimo, da živina krmo raje žre, nikakor pa s tem ne žvišamo prebavljivosti ali redilnosti krme. 3,. Kako pokladamo tečno krmo? Kjer moremo krmiti tudi tečna krmila (otrobe, zrnje, oljne tropine in tako dalje), dajmo ta v splošnem živini le suha in surova (nekuhana). S kuhanjem uničimo najredilnejšc snovi v krmi, beljakovine ter razkrojimo silno važne vitamine. Če pa damo otrobe, zrnje in tropine v napoju, se \ jih komaj polovica izrabi v krmilne namene, kajti v pijači krmila žival ne oslini in ne prežveči. Oslinjenje ter žvečenje pa je že pol prebave. Če bi bili otrobi le preveč suhi, se jih samo toliko zmoči in ovlaži ter zmeša z re- zanico, da ne prašijo: S tem je žival prisiljena, da krmo primerno žveči. Kilogram otrobov v pijači je mogoče komaj toliko vreden ko pol kilograma suhih ali na lahko ovlaženih in z re-zanico pomešanih otrobov. 4. Pokladanje krmil po določenem redu. Da dosežemo čim boljšo izrabo krmil, jih pokladajmo po določenem redu. Ob začetku krmljenja so prebavni šoki najbolj zgoščeni in je zato njihovo delovanje najbolj uspešno. Pokladajmo zaradi tega najprej tečna krmila (otrobe, tropine itd.) pomešane s soljo in klajnim apnom, dajmo nato zrezano gomolje (peso in repo), katerim primešamo lahko tudi nekoliko rezanice. Po tej krmi, ki nadomešča pozimi poleg »silaže« zeleno krmo, polagamo šele seno In slednjič slamo. Tudi če pokladaš živini samo seno, ga razdeli v dva ali tri dele in daj živini naslednji del sena v jasli šele potem, ko je prejšnjega že pojedla. Tako dosežeš, da živina bolj počasi in raje žre, da krme ne izbira in ne razmetava, da je ne segreje z dihanjem in ne zmoči s slinami, s čimer Zimsko delo Mnogi sadjarji se ne zavedajo, koliko je vredno posamezno, dobro oskrbovano in negovano odraslo sadno drevo. Da je temu tako, nam najbolj zagotovo priča nešteto zanemarjenih sadovnjakov. Mnogi starejši sadovnjaki, zlasti- slivniki, so prave drevesne razvaline. Suha in na pol suha, košatim metlam podobna drevesa, na debelo porasla z mahom, lišajem in belo omelo, obložena z goseničnimi gnezdi; s kaparjem na debelo posuta debla in veje so prave farme za gojitev vseh mogočih zajedalcev in bolezni. Od tai kih sadovnjakov prav gotovo ne smemo pričakovati večje koristi. Z malo truda1 in veselja do dela pa lahko donosnost teh sadovnjakov znatno dvignemo. Zimske mesece, ko imamo največ časa, je naša dolžnost, da sadnemu drevju posvetimo vso skrb. Najvažnejše je, da iz sadovnjakov odstranimo vse, kar v nje ne spada. Predvsem je odstraniti vsa suha in na pol suha, rjavkasta, od zalubni-kov, zavrtačev, kaparjev itd. napadena drevesa, ki niso ozdravljiva. Nadalje je odstraniti vse suhe, na pol suhe, od bele omele in metličavosti (vražji grmič) napadene veje, porezati vsa goseničja gnezda in gnile plodove ter vse takoj na licu mesta zažgati. Z de- jo napravi neokusno in jo potem le nerada ali sploh ne žre. 5. Dvakratno ali trikratno krmljenje? V naravi se živina in tudi divje živali (srna, jelen itd.) le dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer do sitega napase. Medtem pa počiva. To nam bodi migljaj, da je tudi v hlevu najpravilneje le dvakrat krmiti! Želodec govedi je tako ustvarjen, da lahko sprejme vase naenkrat velike množine krmil, katere potem med daljšim mirovanjem v redu prežveči in prebavi. Zato se brezpogojno priporoča le dvakratno krmljenje. Tudi če molzemo molzne krave opoldne, jih krmimo dvakrat na dan, toda takrat dobro in popolnoma do sitega. Posebno pri pi-tovni živini, zlasti pri prašičih, ki potrebujejo za debelitev obilo miru, dosežemo z dvakratnim dnevnim krmljenjem boljše uspehe. Neobhodno potrebno pa je, da nakrmimo živali pri vsakokratnem krmljenju do sitega. Le prav mlade živali v prvi dobi njih življenja lahko krmimo večkrat, ne samo dvakrat ali trikrat na dan. Kočuški v sadovnjaku bel in debelejših vej postrugajmo mah, lišaj in odstopajočo skorjo na pogrnjene stare rjuhe, papir, raševino in podobno ter takoj sežgimo. V bližini sadovnjakov je posekati grmiče gloga in črnega trna, ker se nekateri sadni zajedavci in bolezni tudi na teh zadržujejo. Od kaparja San Jose, bele omele ali raka močno napadena drevesa, ki so sicer še v precejšnji življenjski moči, bomo pomladili. Manjše grmiče bele omele in ravno tako tudi manjše rak-rane na posameznih vejah je globoko izrezati ih takoj zamazati s cepilno smolo ali vročim katranom. To delo moramo temeljito opraviti, ker v nasprotnem primeru se bela omela ali rak na istem mestu ponovno pojavita. Krono moramo primerno razredčiti, da imata v njo dostop zrak in sončna svetloba. Odstranili bomo vse pregosto stoječe veje in veje, ki se med seboj križajo. Da se pri žaganju debelejše veje ne zalomijo, moramo previdno ravnati. To preprečimo tako, da veje najprej odžagamo približno 30 do 40 cm v stran in od debla. Da se nam debele veje kljub temu ne bi zalomile, je priporočljivo, da jih najprej nekoliko stran od debla na spodnji strani malo podžagamo in šele nato odžaga- »Moral bi se nekoliko odpočiti. Zakaj tako hitiš?« ga je nagovorila Frančiška, ko je zavijala preprogo, ki jo je bila izprašila. Fant je nezaupljivo pogledal sobarico. Oči so mu bile sinje in nad njimi črni obrvi, kakor ptičja krila v poletu... Neposlušen pramen las mu je visel nad očmi. »Krasen dečko, prav zares, čeprav se tega še ne zaveda. Ustnice so mu še otroške, deviške,« je z izkušenim ženskim pogledom razsodila Frančiška. Nasmehnila se mu je. V tem visokem in močnem fantu je bilo nekaj dobrega in še nedotaknjenega. In čudno. glas mu ni bil prav nič otroški, ampak trd in moški. »Ali vas morda motim?« »Nikakor ne!« je odgovorila Frančiška. »Neprenehoma delaš že od jutra, kakor da bi te kdo preganjal. Ali si že obedoval?« »Jaz ... prav za prav ... nimam kaj obedovati. In tudi noče se mi.« »Daj, ne govori neumnosti! Pomagaj mi odnesti preprogo, potem poj-deva v kuhinjo jest. Tudi jaz še nisem obedovala.« Fant je bil v zadregi. »O tem ni bilo dogovora... Vaš gospodar, tisti v sinjem kaftanu (vrsta suknje), kateri me je najel, ni dejal nič o obedu.« »To je moj tast... Vzemi preprogo! Jedel boš, ker tam imajo dovolj ne samo za tebe — ampak za desetero. Zaradi tega ne bodo osiromašili!« Frančiška si je nestrpno popravila predpasnik. Fant si je oprtal na rame težko preprogo in šel za sobarico v dvorec. »Daj mi, Barbara, kaj jesti. Toda čim več! Treba je nahraniti fanta in tudi sama sem že precej lačna,« je de- jala Frančiška, ko je stopila v kuhinjo. »Zaradi tega praznika je v hiši vse narobe! In kaj še bo, kadar bo prišel on .,. Sprejem za sto gostov, orkester iz mesta ... Mati božja! Kaj takega že dolgo ni bilo,« je govorila Frančiška in pozvala dečka, naj sede za mizo, na katero je Barbara že postavila dva krožnika z borščem (juha iz zelja, rdeče pese in mesa). »In' priimek?« »Rajevski.« »Stanuješ v mestu? Ali imaš očeta in mater?« »Imam.« »Videti je, da slabo živite, ker hodiš delat? Ali je oče v vojni?« »Ne.« »Kje pa je?« ni odnehala vpraševati Frančiška. Fant je obmolknil. Frančiška je sočutno vzdihnila. »Zapustil vas je, kajne?« V kuhinjo je priletela Hela. Ošinila je z očmi neznanega fanta in zaščebe-tala: »Gospoda gre k Zamojskim. Grofica s kočijo, a mladi grof na konju. Sedaj Anelja kodra lase grofici Štefaniji in jaz moram hiteti v konjušnico povedat, naj bodo čez eno uro konji pripravljeni.« Vrata so se spet odprla. mo preostali del veje (štrecclj) tik debla, nekoliko poševno od zgoraj navzdol, vendar tako, da ostane vejni obroček nepoškodovan. Žaga napravi rano nekoliko hrapavo in ker gladke rane hitreje zaraščajo, jih obrežemo z nabrušenim zakrivljenim sadjarskim nožem. Nato zamažemo rane s cepilno smolo. Rane s premerom nad deset cm zamažemo s cepilno smolo samo po zunanjem robu, sredino pa s katranom ali karbolinejem. V pravilno razredčednih kronah pridelamo lepo razvito, zdravo in okusno sadje, dočim na zanemarjenih drevesih običajno mnogo sadja predčasno odpade, sadje je slabo razvito, nima pravega sortnega okusa in lepe zunanjosti ter ga za namizno blago ni mogoče vnovčiti. Sadjarji, zavedajte se, da je tudi sadno drevo rastlina, ki zahteva določno nego, ter redno obilo rodi samo tedaj, ako ima vse pogoje, ki so za rast in rodovitnost potrebni. Še posebno skrb pa je posvetiti čiščenju sadnega drevja v krajih, kjer je drevje okuženo od kaparja San Jose. Dokler ne bomo uredili obstoječih sadovnjakov, je naprava novih nesmiselna. Kajti na eni strani puščati odraslo sadno drevje v najboljši življenjski dobi propadati, na drugi strani pa trošiti denar za napravo novih sadovnjakov, ki bodo izpostavljeni sadnim boleznim in zajedavcem, kateri prihajajo na mlado drevje ravno iz teh zanemarjenih sadovnjakov, se pravi imeti dvojno škodo. Zato moramo vsak po svojih močeh doprinesti delež k izboljašnju zanemarjenih sadovnjakov, ki naravnost kličejo pridnih rok. V zimskih mesecih izkoristimo vsako toplejšo uro za čiščenje sadnega drevja, saj nas bo za ves trud sadno drevje s svojim pridelkom bo-gato nagradilo! liuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii SLUŽBO DOBI -■ ~ <'?"••* Iščem pridno in skrbno deklo k pošteni' hiši za oskrbovanje 6 'krav. Nastop L januarja. Plača po dogovoru. Po možnosti preskrbim obleko. Ponudbe poslati na: Ivan Grob- lacher, KI agent ur t. ŽENITEV Zaradi prejema očetovega Posestva in nepO-znanja želim spoznati zavedno kmečko dekle, ne nad 25 let staro, katera ima veselje do kmečkega poklica. Absolventka slovenske gospodinjske šole ima prednost. Slilka zaželena. Sem mlad kmečki sin, neporočen, mirnega značaja in absolvent slovenske kmetij, ske šole. — Ponudbe poslati na upravo »Slov. vestnika« pod »Veselo novo leto«. Izdajatelj lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl. Wien XVI.. Ottakrin« gerstrasse 33. — Tiska: »Globus«. Zeitungs«, Druck» pod Verlagsanstalt G. m. b. H.. Wien L Fleischrnarkt 3—5. Podružnica uprave »Slov. vestnika«. Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21«L Vstopil je Juzef. »V kuhjnji so spet nepoklicani ljudje! Kaj sem ti rekel, Frančiška? In potem, hitreje jej, kličejo te zgoraj,« je dejal razdraženo. »Kaj je to, vendar! Ne dajo ti niti. da bi lahko mirno pojedel! Od ranega jutra do pozne noči samo letaš in letaš — a vendar jim je premalo. Vedno se spotikajo nad teboj,« se je obregnila Frančiška. »No, no. skrajšaj svoj j«zik!« je zavpil Juzef. »A ti, fant, končaj delo, pa se potem odpočij, kolikor hočeš. Tu nimaš kaj delati... Zloži drva na istem mestu, na zadnjem dvorišču, v kolnici. Počisti dvorišče! In potem pridi po denar. No, odidite na svoja mesta!« je dejal Juzef z zvišenim glasom. Fant je tako hitro vstal, da se je starec zdrznil. »Hvala za kosilo,« je zamolklo rekel Rajmond, na pol obrnjen k Frančiški, na pol k Juzefu in hitro odšel proti vratom. Ko je Rajmond zložil zadnji svežen j drv in počistil dvorišče, si je oblekel svoj jopič, vzel sekiro pod pazduho in odšel proti glavnemu vhodu. Dvorec je stal na nekoliko zvišenem kraju, ob vznožju katerega je tekla reka. Proti reki sta se spuščali dve širo- VELIKI SLOVENSKI PESNIK dr. France Prešeren . ' NJEGOVO DELO IN ŽIVLJENJE Kopitar Prešernovih pesmi ni hotel in ni mogel razumeti. Prešeren je v teh pesmih pel. kolikor moremo razbrati iz treh ohranjenih pesmi, kajti vse druge jc 1831. leta sežgal, o radostih in bridkostih svojega srca, zlasti o svojem iskanju ljubezni. Pesniški izraz in slog njegovih prvencev sta prilagojena izobraženemu okusu; toda kljub domače nazorni besedi sta evropska do dna. Že v njih je vidno pesnikovo osnovno stremljenje, izraziti z našo besedo vse, kar je mogel čutiti in doživeti evropski razumnik njegove dobe, in tako dvigniti naš jezik iz kmečkih ust v lepo književnost in od tam v znanstvena dela ter na široko področje javnega življenja Svobodnega naroda. Kopitar jc bil pa političen Avstrijec, ki je sicer rad sanjaril o tem. da bo Avstrija, habsburška družinska posest, postala prej ali slej slovanska država, ali da si bo vsaj moglo slovanstvo zaradi svoje številčne premoči priboriti v njej vodilno besedo. Slovenski jezik jc ljubil, toda ne kot našo največjo umetnino, ki more postati gradivo za našo svobodno in lepo poezijo ter znanost, temveč kot najzanimivejši primerek slovanskih jezikov, saj jc bila po njegovem zmotnem mnenju slovenščina neposredna potomka stare cerkvene slovenščine, jezika ('irila in Metoda in njunih knjig. Kolikor jc čutil ljubezni do poezije, jo je posvečal narodni pesnil srbski in hrvatski, ki jo je zbiral in dajal na svetlo ob občudovanju vse kulturne Evrope njegov neposredni učenec, bivši,srbski hajduški pisar in utemeljitelj .pove,ga srbskega književnega jezika Vuk Stefanovič Karadžič. Zato je Kopitar odpravil Prešerna suho in kratko: češ naj zaklepe svoje pesmi za nekaj let v miznieo in jih potem opili. J’o, končanih predpisanih predavanjih se je Prešeren pripravljal jeseni in pozimi 1826 in 1827 na skušnje pri starem stricu Jožefu na Ježici pri Ljubljani. Tedaj je priobčil v nemškem. ljubljanskem Ilirskem listu svojo prvo pesem Deklicam v slovenskem izvirniku in nemškem prevodu. Spomladi 1827 se je vrnil na Dunaj ter opravil do 27. marca 1828 vse skušnje in bil proglašen za doktorja prava. Pred skušnjamti in po njih je poučeval plemiča Dubskega v pravnih predmetih in so ga zato spomladi 1828 povabili njegovi starši na grad Lvsiee blizu Brna na Moravskem. I am je doživel srečanje, ki tvori življenjsko podlago njegovi pesmi Judovsko dekle, katero je zložil prav na kraju svojega pesniškega ustvarjanja okrog 1843. leta. ki granitni stopnici. Tam, kjer sc je pričelo strmo obrežje, so sc v loku razprostrle cvetlične grede in meter visoka žična ograja. Poleg stopnic je stal okrogel ribnjak zapuščenega vodometa.. V starih časih je tu stal tudi utrjen grad grofov Mogeljniekih. Nekaj ostankov trdnjave se je še ohranilo kraj reke. > Sprednja s*tran dvorca je bila obrnjena v park. Pred glavnim vhodom se je razprostiral ogromen polkrog iz betona. Drevored, posut z rdečim peskom. je držal do vhodnih vrat parka. Sadovnjak je delil dvorec od krilnih zgradb, konjušnic in ostalih stranskih poslopij. Pred glavnim vhodom so stale odprte kočije. Visok kočija/ jc komaj zadrževal nemirne konje. Prekrasen žrebec je udarjal zaradi predolgega čakanja nestrpno s kopitom na beton. Ko je prišel Rajmond mimo, ga jc žre- ; bec divje pogledal in grozeče zaprskal. »Np, miruj, v;rag!« jc zakričal na, žrebca in nategnil vičjefe. Ziičuli so sc lahni koraki. Rajmond se je obrnil in srečal Ludovikinc oči, ki so se na njem zaustavile samo za hip. Toda ta jc še nadalje nepremično strmel vanjo, kot pač gledajo otroci. Dne 1. septembra 1828 je bil Prešeren že odvetniški pripravnik v pisarni ljubljanskega odvetnika dr. Leopolda Baumgartcna. Njegovim najbližjim to ni ugajalo. Odvetniški stan ni užival med kmetiškim ljudstvom slovesa, mati Mina je drhtela za sina zlasti zato, ker je poznala njegove predobre roke in nebrižnost do urejenih denarnih odnosov. V Vrbi je razkroj družinskega življenja nezadržno napredoval, starši so izbočili leta 1827 domačijo hčeri Mini, ostale ljčcre, sinova France in Jurij so bili brez pravih dot, oče in mati brez pravega izgovora potisnjena v negotovost. Prihodnje leto je Prešeren menjal službo, in služil nad eno leto kot uradniški pripravnik pri ljubljanski kamerni prokura-turi. državnem finančnem odvetništvu, nato spet pri odvetniku in do konca decembra 1831 spet tudi pri kamerni prokuraturi. Ni se mogel odločiti za zasebno odvetništvo ne za državno službo. Šele to, da je v finančni službi moral garati zastonj, je slednjič prevesilo njegovo poklicno iskanje v odvetništvo. V Ljubljani ob Prešernovi vrnitvi ni bilo več navdušenca za slovensko narodno in umetno pesem, tovariša veselih počitniških ur in srčnega zaupnika. »bratca Andreja«. Že poleti 1827 jc pobegnil v širni svet, da se izogne kazenskemu zasledovanju, ki ga je priklical nase z lahkomiselnim gospodarskim poslovanjem, z brezmejno zapravljivostjo in darcžljivoštjo. Pač pa je ob vrnitvi našel Prešeren v Ljubljani bližnjega rpjaka, znanca in sobesednika iz latinskih šol. Matijo Čopa iz Žirovnice, ki sc je leto dni pred njim vrnil iz daljnega Lwowa. ('op je bil jczikpvpp najbolj izobražen Slovenec vseh časov, v evropskem starodavnem in novem slovstvu zelo nači-tan, obdarjen z izredno tankim in rahlim čutom za spoznavanje pesniške lepote in nelepote, tih in blag človek, prevaran v svojih osebnih in poklicnih upih. živeč le za knjige in sorodnike, doživljajoč pa z izredno občutljivostjo dviganje in upadanje slovenskega in evropskega kulturnega življenja, svoje dobe. Bil je na zunaj tih in miren in samo po družbi s knjigami hrepeneč človek rahlih živcev, bolestno doživljajoč narodno in družbeno nesrečo svojega naroda in človeštva, v srce zadet od hudih razočaranj. Prešeren se je nastanil pri Mihi Kastelcu, knjižničarju državne licejske knjižnice. Kastelic jc gojil željo, da bi osnoval glasilo živahno sc snujočemu slovenskemu pesništvu. Zlagal je zaljubljene in prigodniške pesmi. Nalahno sc je povzpela v kočijo. »A kje jc Štefanija? In moja kobila? Jan, brž pojdi v konjušnico in povej. naj mi takoj privedejo Lisko. Kolikokrat moram ukazovati!« jc nekdo rezko zabreščal za Rajmondom. Kočijaž jc okorno stopil s svojega sedeža. ♦ »Nekdo mora paziti na konja, milostljivi gospod.« »Hej ti! Kako sc kličeš? Pazi na konja!« je zapovcdovalno zaklical Rajmondu mladenič v konjeniškem jopiču in usnjenih golenicah, ošabno našo-bil svoje debele ustnice in nestrpno vrtel svoj jahalni bič v roki. Niti brčice mu ni$o- še poganjale, bil je debel in kratkih nog. »Jaz nisem vaš stre/nik .,.« je planilo iz Rajmonda. Vladislav se jc za trenutek zmedel. Potem je besno dvignil jahalni bič, to-,da; ni udaril; nagpnpjko je čutil, da bi mu ta fant zaradi udarca lahko preklal glavo s sekiro. ■ , »Potem pa; zgubi »se odtod! Kdo tč jc pustil s/emkaj? EjjT, Juzef. ali je kdo tam? Kam vas je vrag odnesel?« je ves iz sebe kričal Vladislav in iztrgal valete iz kočijaževih rok. Rajmond se je počasi oddaljil od Razpredelnica racioniranih živil za 22. dodelitveno dobo Naslednja živila dobimo na kruha b«l« moke II P mesa masti hranil stročnic odrdžke 300 R o(XI IlOCO ; ? I 5 750 S P R to ia u •ioo K 200 S MO r. 80 v» 2ati £T R : ; 50 :. «u S R Navadni upravičenci nad»12 let N/E/12 j 1 2 10 11 19 29 3 4 ‘ 5 : 9 6 7 Otroci od 6 do 12 let N K 12' ... * j 1 10 3 4 14 5 8 9 15 Otroci od 3 do 6 'let N/Kl/3—6 1 3 5 9 6 15 Otroci do 3 let K/Kl-stO—3 2 ■ 3 9 6 15 Delni samooskrb.ovanci z maslom nad 12 l et IS V B Er . . , / 101 102 110 111 119 :129 - 103 104 105 106 107 Otroci od 6—12 let TŠV B K 6-12 IlOl 102 110 103 104 114-105 115 Otroci od 3—6 let TSV B/KBc/3-6 101 • 103 105 106 115 f ■ Otroci nad 3 leta TSV B KlstO -3 102 • 103 ■ 106 115 Delni samo oskrbovanci z . maslom. mesom ip maščobami nad 12 let TSV F in S/E' Otroci od 6 -12 let TSV F in S K/6—12, kV' 201 202 210 211 219 229 '201 202 210 203 203 - - 206 215 J 'j 207 Otroci od 3—6 let TSV F in S KIk 3-6 201 203 206 215 Otroci do 3 let TSV F m S/Ktet/O-3 202 ' k ■ v 203 206 215 Delni samooskrfoovanci z maslom in maščobami nad 12 let TSV Bin F in S/E 301 302 310 311 319 Ul 301 302 310 303 306 j 307 Otroci od 6—12 iet TSV B im F in S/K/6—12 303 315 Otrocti od 3—6 let TSV B in F in S KIk 3- 6 301 303 - 306 315 Otroci do .3 let s TSV B in F m SKlsUO 3 302 303 .... ' 306 315 Krušna Var ta z* samooskrbo-' vatne ! V 1 'f'» 501 502 m V 506 507 503 * » • • i Dodatna 'karta za nameščence 604 605 603 606 Dodatna karta za delavce / 701 707 713 719 704 705 789 703 706 0 ‘ Dodatna kerrra za težake '801 802 807 808 813 814 819 804 805 809 815 823 803 812 818 824 806 Dodatna karta za doječe in noseče matere 904 903 906 907 908 910 911 Na krompirjevo nakaznico 21—29 se dobi na tedenske odrezke z označbo » »22« 3,6 kg krompirja, enako sc dobi 2,8 kg krompirja na odrezek 710 karte za delavce in 810 karte za težke dela,vce. — Dalje se dobi: 135 gr kavnega nadomestka na odrezke 16, 116, 216, 316 in 414 kart za odrasle. 0,25 litra (četrt) kisa na odrezke 25. 125, 225, 325 in 405 vseh kart. glavnega vhoda in šel proti kuhinji za- šele v zadnjem hipu je začutil sekiro radi piačila. v Svoji roki. Divji žrebčev gobec je že Medtem je prišla Štefanija. tik pred njim!... Strašen udarec s se- Rajmond se je ustavil nekoliko ko- kiro v čelo je podrl konja na tla. V rakov od ograje, ki je ločila raven pre- tem hipu pa jc padel tudi fant sam, del pobočja. Njegovo pozornost jc od udarca okovane ojnice. Drugi konj privabil motocikel, ki je drvel po dre- sc je spotaknil in zrušil nanj. voredu; vozil ga je nemški vojak s Na krike je prihitelo vse služabni-kratko karabinko preko ramen. Ko se štvo. Ludoviko, ki je bila vsa bleda, so je pojavil motocikel tik pred kočijo, hitro izvlekli iz kočije in šele potem sta konja skočila v stran zaradi oglu- so sc spravili na konja, ki je leže br-šujočega ropota njegovega motorja, cal, in pod katerim jc ležal Rajmond. Žrebec sc jc vzpel na zadnje noge in Ko se jim je naposled posrečilo, da so ojnice so se prelomile. Vladek je iz- ga osvobodili, ni kazal več nikakršnih pustil vajetc in stekel proti glavnemu znakov življenja. Položili so ga na vhodu, da bi sč rešil njegovih kopit, zemljo. Na obr&zu ni imel niti kap-Vojak jc pospešil brzino in hitro za- ljice krvi in videti je bilo, kakor da vozil v stran, da bi preprečil trčenje, trdno spi. ' Zaradi tega sta sc konja še bolj spla- Moški so bili zaposleni s konjema, šila. se pognala naprej in zdrvela pro- Žrebce je ležal s preklano lobanjo ti strmemu obrežju. Štcfanijin obupni prav tako nepremično kakor tisti, ki krik ju jc samo še bolj podžgal. Še ga je ubil. nekoliko korakov — in vse bo zgrme- »Saj mu jc vendar razbil glavo! Polo nizdol. Konja nista opazila strme- končal nam je tako dragocenega koga pobočja, ker je bilo zaraščeno z gr- nja,« je rekel Vladislav, ki je končno movjem. Rajmond je pritekel, da bi prišel k sapi. preprečil pot pobesnelima konjema, a »Hvala bbgu. da jc grofica ostala v istem hipu jc spoznal, da ne bo mo- nepoškodovana! Jezus Kristus! Kaj bi gel ustaviti živali,- ki-sta- oslepeli od se lahko zgodilo! In še grofa- Edvarda strahu. PregaziU ga. bosti# prej, :pre- ni doma,« jg;zamrmral Juzef z ustni-den bi mogel napraviti kar koli... In cami, izsušenimi od razburjenja.