Sv. Lucija ob Soči — rojstni kraj pisatelja dr. Ivana Preglja Vojni dogodki preteklega tedna Uničevanje komunističnih tolp v Sloveniji in Hrvatski Iz Berlinu dne 2ljudsko« temveč kar pred »redno vojno sodišče« ter seveda obsodili 24 vidnejših zastopnikov slovenskega odpora proti komunizmu in njegovemu divjanju. Kakor piše »Slovenski poročevalce« z dne 18. oklobra, št. 24 a, ki podrobno opisuje ta »vele-prores«, je temu sodišč i premišljenih morilcev predsedoval dr. Anton Kržišnik, bivši sodnik upravnega sodišča v Celju, v sodnem zboru pa je bil še neki dr. Tomanič (Uog ve, od kod se je priklalil pobijat poštene Slovence) iu aktivni komunisti (med njimi neki tovariš Stcuka). Vojaški tožilec je bil advokat Jernej Stante. Poklicni komunistični morilci so postavili pred to moriluo komisijo naslednje: Sterniša Marjan, žandarmerijskl poročnik, ki so ga komunisti že v Ljubljani boleli z atentalom ubiti; Vo;njar Pavle (Vidmar), aktivni kapetan I. st. Miloraiinvi; Mladcu, žandarmer. podnarednik; Not Stanko, intendantski poročnik; ftinkar Anton, kaplan iz Mirne peči; Malovrh Franc, duhovnik iz Ljubljane; Maver Janko, kaplan iz Ljubljane; Marinfif Itudolf, trgovski pomočnik iz Trbovelj, biva! tudi v Ljubljani; Konefnik Ljubo iz Prevalj; Končan Marjan, delavec iz Celja; Tomažič Drago, uradnik iz Slov. Bistrice; Kiov Vladimir iz Ljubljane; Steper Joie, delavec iz (ior. vasi pri Mirni; Murn Franc, kroj. pomočnik iz St. Jošta; Milielič Franr, delavec iz Ljubljane; Capuder (iahriel. študent iz Ljubljane; llabič Viktor, šofer iz Bizovika; Jeieuover (iahriel, zol>olehnik iz Vrhnike; Jerman Marjan, delavec iz Ljubljane; Bačnik Marjan, uradniški pripravnik iz Ljubljane. Vsi so bili obsojeni na smrt razen Nota, Mavca, Jermana in Bačnika, ki so jih poslali na prisilno delo, Jesenovca pa so izročili v nadaljnji postopek nekemu »podrobnemu« vojnemu sodišču. Vojaški tožilec Slante je izrecno poudaril, da ne sodijo teh 24 ljudi kot takih, temveč vso slovensko »reakcijo«, to je ves slovenski narod, ki komunizma noče. Omenjene uradno priznane komunistične žrtve komunističnih zločincev so pripadale raznim bivšim političnim skupinam. Vsi so ljubili svoj narod in so videli v komunizmu največjo narodno nesrečo in sramoto. Partizani so se razbesneli nad temi ubogimi žrlvami v vsej svoji pohotni živalski besnosti in orientalsko morilsko hladnokrvnostjo ravno v času, ko so se njihovim ljubljanskim pristašem topila srca iz ljubezni do tistih nesrečnikov, ki so zaradi dokazanega komunističnega imejstvovania in podpiranja uničevalcev slovenskega ljudstva odšli malo delat na sever. Slava žrtvam za slovensko stvar, komunizmu P4 prezir in boj do uničenja I t Župnik Anton Hren Na drugem mestu poročamo, da so komunistični morilci pred morilskim sodiščem na smrt obsodili 16 ujetnikov — junakov, med njimi tri duhovnike. Se poprej pa so ustrelili šest doslej neznanih ljudi, katere so pripeljali iz Ribnice v Kočevje, kakor poroča priča, ki se je bil srečno rešil iz komunističnega pekla v Kočevju. Dozdaj razen treh na smrt obsojenih duhovnikov v Kočevju ni znana še usoda drugih duhovnikov, ki so jih komunisti ujeli in več ko mcsec dni v svojih zaporih mučili. Znano je le, da so ubili bogoslovca Alfonza Breznika, ki se je mudil v Skocjanu, dasi je bil doma z Go.enjskega. Dolgo časa niso nič natančnega vedeli, kaj se je zgodilo z župnikom Antonom Hrenom na Blokah. Zdaj, ko jc komunistična morilska tolpa morala pobegniti z Blok, so ljudje lahko sporočili, da so komunisti bloškega župnika Antona Hrena dne 14. septembra, na dan povišanja Sv. Križa, zverinsko umorili. Umorjeni župnik je bil v mašnika posvečen leta 1927 ter je služboval najprej kot kaplan v Slopičah in na Blokah, kjer je poslal tudi župnik. Kot goreč duhovnik je na vso moč skrbel za dušni in telesni blagor svojih župljanov Zadnji dve leti se je ves prizadeval, da bi rešil svoje ljudi vsake stiske. Tako goreče je pomagal svojim ljudem, da jih je več rešil smrti. Med tistimi, katere je rajni umorjeni župnik rešil smrti, so bili tudi tisti, kateri so gi zdaj obsodili na smrt. t Franc Casar in Marjan Končan Tiste dni po polomu badoglijevske vojske sol komunistične tolpe tam zunaj pri Škofljici nale« tele na znanega slovenskega katoliškega akademi« ka Franca Casarja, ki se je na motorju vozil v. L' Mjano. Njega in njegovega voznika Marjan« Končana so komunistični morilci zajeli. Casarja >o takoj na mestu ustrelili, ker so ga kot vodilnega člana katoliškega akademskega kluba »Straža« ia učenca umorjenega univ. prof. dr. Ehrliha najbolj sovražili. Casarjevo truplo je pokopano na poko« pališču v Šmarju. Umorjeni Casar je bil rojen Prek« murec. Tako je ta sin Slovenske krajine prelil svojo kri za vero in domovino, kakor njegov veliki učitelj dr. Lambert Ehrlih. — Marjana Končan« pa so zdaj v Kočevju obsodili na smrt, ker je vo« zil Casarja. Slava mučenikom! Smrt škocjanskih junakov Ko so komunisti po strašnem klanju nazadnj< zavzeli grad Turjak, je bilo v njem zajetih veS škocjanskih fantov. Osem teh junakov so komu« nisti ustrelili že v Turjaku, drugih 24 pa so ustre« lili z drugimi žrtvami vred v gozdu pri Velikih' Laščah. Njim na čelu je padel junaški poveljnik Žuraj. Očividci poročajo, da so vsi ti junaško in kr« ščanslto lepo umrli. Na morišče so korakali dvig« ničnih glav, glasno moleč sv. rožni vjnec. Preden so jih zadele morilske krogle, so vsi glasno zmolitl še tole prekrasno molitvico, kakor nekako opo« roko umirajočih junakov: »Marija — Kraljica Slovencev — daj, da • nami zmagajo naši bratje po naši smrti!« Marija svojih sinov ne bo zapustila neuslišanilit Pravica kliče k obračunu! V zadnji številki smo prinesli sporočilo, da je po računih člankarja v »Slovenskem domu« brezvestni komunizem v dveh lelili iu pol samo na Dolenjskem in Notranjskem priklical nad naš narod škodo treh milijard! Ta škoda Je izračunana približno na podlagi dotedanjega stanja in tedanjih pogorišč ter razvalin. Danes je In škoda prav gotovo že mnogo večja. PPrl vsem tem pa nikakor niso bile in mogle bili všlele krvave žrtve, ki so po krivdi teh uničevalcev slovenskega naroda doslej padle ali pa še bodo padle. Prav bi bilo in pošteno, ko bi se zdaj, ko smo gospodarsko že berači, oglasili vsi tisti vrhovi našega gospodarstva in razumniStva. ki so doslej molčali, da bo tudi kratkovidni in zaslepljeni svet lo in onstran naših sedanjih meja videl in zvedel vto težo našega narodnega gorja in naše narodne nesreče, ki nam jo je bil naprtil zločinski komunizem. Zdaj mora biti enkrat za vselej konec vsakršnega besedičenja, da gre za našo osvoboditev. Saj se nam morajo po pravici Se krave smejati. če verjamemo komunistom, da so oni deželo rešili badoglievskega okupatorja, da bodo pre-irnali Se nemškega, nakar bodo pokazali zobe Se Angležu ter se bodo združili s »Kremeljskem Jo-želom«, kakor komunisti tovarISko nazivljeio svojega vrhovnega poglavarja Stalina, ki nili Rus nI. Krave bi se nam morale smejati, če bi po vsem tem, kar smo sami doživljali, še kaj verjeli komunistom in njihovi propagandi, pa naj bo še tako hinavsko zvita in svobodoljubno namalana. Zdaj je konec oklevanja in tudi konec slepomiš-Ijenja. Zdaj se začenja obračun, ki gn moramo do konca izvesti, če hočemo še veljati kot narod in še kdaj biti vredni svobode! Roka pravice bo trdo posegla po glavnih krivcih in njihovih pomagafih. No, reči je treba, da imajo vrhovni komunistični poglavarji dober nos za svojo varnost. Ti znajo pravočasno svoje dragocene osebice skriti na varno. Zalo pa tem bolj velikodušno v nevarnih trenutkih prepuščajo «vod-slvo« trapastim in vase zaljubljenim prisklednikom, katere v ugodnem času vsej javnosti kar z imenom izdado. ......... Tako so, kakor smo že poročali, dali natisnit članek s podpisom inženjerja Srnera. ki je mlatil prazno slamo za srp in kladivo v njihovem glasilu Pred kratkim so objavili nalašč imena tistih »sodnikov«, ki so kot poklicni soduiki izrekli 6odni umor nad istimi slovenskimi fanti in možmi, ka» teri so se borili zoper komunizem. Med temi im&-ni so javno povedali ime biv. sodnika Kriišnika in odvetnika dr. Slante, medlem ko so svoje staro člane in tovariše navedli s prikritimi imeni. Tudi lo je otipljiva in brezvestna igra, ki jo komunizem igra s svojimi koritarskimi privrženci. Pa to nas nič ne briga, kako se ti tovariši drug drugega obrajlajo, marveč nas briga, kako in kdo Je vse« ga lega gorja sokriv. Iz medsebojnega ravnanj« med komunisti in priskledniki naj se uče tisti Slovenci, ki so tudi mislili igrat zaničevanja vred« ne vloge kakega Srneca, Kržišnika ali Štante. Kakor povedano, nas briga obračun, ki mor« priti in že prihaja. Začetek prvega dejanja Predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani, general Iiupnik, je izdal odredbo, s katero se zapleti ja vse premično in nepremično premoženj* bivšega liana in jugoslovanskega ministra inž. Dušana Serneca. Njegova krasna vila v Streliški uli« ci v Ljubljani, ki jo je opilanl inženir imenoval »bajto«, je zaplenjena v korist vseh tistih Birol ia siromakov, ki so po krivdi komunizma prišli na beraško palico. Za zdaj bodo v tej vili namestili brezdomce, katerim so komunisti nad glavami požgali domove in jim uničili vse premoženje. Od srca pozdravljamo ta odločni ukrep, ki nam napoveduje, da bo močna roka v tem pravcu nadaljevala svoje delo. Le tako bo v množicah osiromašenih Slovencev vstala zavest, da niso osamljeni in da njihove žrtve niso bile zaman, O, v Ljubljani je še dovolj vil in dovolj bogatijo* ki je doslej bila komunistom vsa na razpolaganje. Dosti bo Se dela in popravila, ne bo mogoče vse, ga popraviti in povrniti, toda nekaj je treba storiti, da bo roka pravice oškodovane brate in rojake podprla, krivce in sokrivce pa po zasluženjtt udarila. Tako naj gre naprej I Komunisti na deželi niso le ropali in požigall, O ne I Saj niso lako neumni I To so prelrigani tički, ki so včasih, kadar Je kazalo, znal! tudi vljudni biti. Pa so prihajali v vas h kmetu, ki jc na pri-mer imel lepo pilanega vola. Včasih pa takega vola ni bilo v vsej vasi, marveč samo še nek»l kravic, pri kaki hiši morebiti samo le ena ali dve. l'a je še to šlo z njimi. Pa ne mislite, da s silo, kaj šel »Oče, povejte, koliko cenite tole svojo žival, mi bi jo radi kupili!« »Eli, saj je ne prodam, ko pa sam potrebujem.« »Prodati nam morate, ker smo mi »osvobodilna oblast«, ki se borimo za vas, da se vam bo bolje godilo. Koliko hočete za voliča?« Kmet je vedel, da mora dali in da denarja ne bo videl. Pa je povedal zmerno ceno, da se »tovarišem« ne bi zameril. Ti pa so bili velikodušni iu niso hoteli baranlati, češ: »Kaj, samo tri tisoč zahtevale? Tovariš, to je premalo, mi vam damo štiri tisoč, ker je žival toliko res tudi vredna I Vidite, da smo za vas!« Mož je bil tudi s tem zadovoljen. Rdeči »tovariš« je plačal kar z bonom na pet tisoč Ur. Ker pa je kupčija bila za 4 tisoč, bon pa za 5 tisoč, je kmet moral še en tisoč lir v gotovini »tovarišem« izplačati, zraven pa še svojega voliča. In lako je vse šlo k vragu. To 60 na Dolenjskem in Notranjskem bili vsakdanji dogodki. Nekateri kmetje so te bone kar preč pometali, drugi pa jih shranili za spomin na te žalostne čase. Zadnjič je nekdo zapisal, naj bi zdaj oblast poskrbela, da bi najbolj oškodovani slovenski kmetje s temi boni smeli plačevati jiotrebno blago za svoje izčrpane domove v tistih ljubljanskih trgovinah, ki 60 skozi 2 leli in pol denarno najbolj podpirale komuniste in njihove zločine omogočale, iudi to spada k obračunu! Obračun raste Zadnje dni tega meseca so sc komunisti začeli zavedali, da bodo klicani na obračun. V Krški dolini so se začeli umikati proti Novemu mestu ter so za seboj požgali, kar so mogli, če so le čas imeli. V Novem mestu so podminirali veliki most čez Krko, da bi tudi tega razdejali, kakor so uničili vso dolenjsko progo. Toda nemške sile so tako naglo pridrvele na Novo mesto, da so se komunisti porazgubili poprej, preden so imeli čas mo>t vreči v zrak. Tako je po zaslugi naglega premikanja nemške vojske ohranjenega vsaj nekaj slovenskega narodnega premoženja. Strašno razjejanje so komunisti i.ameravali storiti v Kočevju. Tukaj so se naglo umaknili pred nemško vojsko, ampak jioprej so holeli požgati vse mesto, vse tovarne in uničiti vse rudniško naprave. Tako bi zn dolgo dobo v tem kraju bilo uničeno vse gospodarsko življenje, ljudem pa vzet sleherni up na kak kosec kruhka. Tudi tukaj je nemška vojska rešila velik del narodnega premo-ienja, ki so ga komunisti holeli uničiti. Vse naropano in od kmetov izsiljen oblago so komunisti vlačili v 6voja skrila podzemeljska skrivališča, kjer so ga nagromadili strahotne množine. Samo v Kočevskem Rogu je nemška vojska odkrila osem takih ogromnih skladišč. Upamo, da bo vsaj nekaj tega blaga še rabnega za stradajoče prebivalce le pokrajine, zlasti za take, ki jm> nedolžnem Irpe pomanjkanje. S tem hočemo reči, da po nedolžnem trpi tisti, ki komunističnih zločinov ni ne odobraval, ne hvalil, ne jiodpiral, jim ne pomagal in ne sam izvrševal. Ce tak zdaj zaradi komunističnih zločinov pomanjkanje trpi, trpi po nedolžnem. Po pravici pa trpi tisti, ki je vse to gledal in hvalil in sam zraven sodeloval. Tak pa taj le poskusi posledice komunističnega raja na voji koži in v svojem praznem želodcu. Zlasti to Je potrebno! V tej zvezi se nam zdi potrebno zlasti eno Ivar naglasiti! Vsi listi, ki so kakor koli hvalili, idobravali in podpirali to zločinsko početje, mo-ajo v sorazmerju s svojo sokrivdo tudi pomagati ajšali gorje in popravljati ter zdravili gosjiodar-ke rane, ki so nastale zaradi njihovega sodelo-anja. Tam, kjer Je nemška vojska napravila red In nir, bo treba kmalu začeli obnavljati razdejane lomačije in gospodarske ter prometne naprave, zobraževalne in kulturne ustanove, ki so bile uničene ali poškodovane. Ves naš narod danes ne ireinore tega denarja, da bi vse to popravil in loccla obnovil. Saj ne pre zgolj za tiste tri Izračunane milijarde, marveč še za novo škodo, ki jc laslala v zadnjih dneh, ko komunisti za seboj vse iničujejo, kar le morejo. Marsikak sokrivec njihovega divjanja, bo te Ini padel v roke pravice. Ce ni prevelik krivec, ?a bo morala zadeti vsaj ta-kazen za sokrivdo nad hslnim narodom, da bo moral s svojim premoženjem in telesnim delom prispevati, da se bodo apet dvignili naši domovi. To je temeljna zahteva Zlatomašnik dr. France Ušeničnik Dne 2H. oktobra je obhajal tvojo zlato malo oseučiliiki profesor v pokoju, apostolski protonotar in častni kanonik dr. France Uieničnik. Prvemu rektorju zavoda svetega Stanislava, vestnemu spi-ritualu v bogoslovnem semenišču, učenemu profesorja pastoratke na bogoslovni fakulteti natega vseučilišča ter vzgojitelju crle vrste rodov natrga duhovnitlva, pisatelju odličnih pastoralnih del, vzornemu duhovniku ter neutrudnemu spovedniku, dolgotrajnemu sodelavcu pri vodstvu natega katoliškega podjetja, izražamo ob lem vzvišenem jubileju najiskrenejte čestitke z leljo, da bi častitljivega ilatomainika ohranil llog te dolgo vrsto let zdravega in močnega v delu in molitviI d Spremembe v slovenskem časopisju. Z začetkom meseca novembra se je v našem časopisju izvršilo več sprememb. Poslej bosta v Ljubljani izhajala le dva dnevnika, in sicer »Slovenec« ter • Jutro«. Izhajala bosta štirikrat tedensko na štirih atraneh, ob četrtkih in nedeljah pa na šestih straneh. — »Slovenski dom« bo poslej izhajal kot politični tednih vsako soboto na osmih atraneh ter bo posvečen posebni svoji nalogi. — »Domoljub« pa bo prej ko slej izhajal kot ljudski tednih, kakor je izhajal doslej. d Pogreb dveh vzornih javnih delavcev. V nedeljo 24. oktobra so posebno velike skupine romale k Sv. Križu, kjer so pokopali sestro pok. dr. J. Ev. Kreka. gdč. Cilko Krekovo, ter ravnatelja v j>okoju dr. Doklcrjn. V življenju sta bila oba zgledna in vzorna javna delavca, zato je bil ludi njun pogreb zelo lep iu i/raz hvaležnosti številnih Ljubljančanov, ki so jima s svojo prisotnostjo izkazali zadnjo čast. Gospodični Cilki Krekovi sta spregovorili ravnateljica gospa Sadarjeva, v iinenu Felizabetne-ga drutva pa se jc poslovila od pokojnice ga. Remčeva. Vzornemu vzgojitelju dr. Doklcrju so ob grobu zapeli učiteljiščniki. d Poročil se jc Janko Korenčan, oddelko-vodja klišarne Ljudske tiskarne z Ivanko Guš-perlin. Obilo blagoslovljenih leti d Nove naredbe pristojnih oblasti je priobčilo časopisje pod sledečimi naslovi: Snre-memba naredbe o začasni vojni dokladi bivšim jugoslovanskim javnim namtvč enecm — Odločba o imenovanju komisarja likvidatorja za društvo »Sokol« in za »Družbo za upravo Tabora«. d Kraška trgatev. Nn Krasu pričakujejo vinogradniki nekoliko manj vinskega pridelka kakor lani. Lani so bile jagode na grozdih bolj drobne, a bilo jih jc več, dočim so bile letošnje jagode bolj debele, a grozili manjši. Vreme za dozoritev jc bilo v spolšncm ugodno. Trgatev so Krašcvci opravili v rcilu in kaže. da l>o teran najnovejše lclinc dober. d Junaške smrti so padli na vzhodnem bojišču: Jožef Cudcr iz Sp. Bele pri Beljaku. d Mestna občina ljubljanska jc kupila nn Posavju primeren svet za zdravstvenim pred- pravičnepn obračuna. Na deželi teea ne ho težko Izvesti. Pa tudi v LJubljani se skriva legija takih sokrivcev, večjih in manjših, ki morajo takoj na prisilno delo pri obnavljanin naše domovine. Pri tem naj ne bo nobene razlike: nli doktor nli delavce ali študent ali topoelava smrklja s pobarvanimi ustnicami — vsi ti In laki, ki so podpirali OF-arsko rokovnjaško drhal, naj gredo delat, da se bodo naučili, kaj se pravi delati in trpeti. Tisti trgovci in bogatini pa, ki so s svojimi milijoni od vsega početka lo skrito tolpo podpirali, naj poleg svojih žuljev na ollar pravice dado tudi svoje milijone. Obslanok našega naroda ie zda| na tehtnici. Ob takem zgodovinskem trenutku nikakor ne smemo imeli pomislekov nc na levo ne na desno. Tega nam namreč ne narekuje kaka maščevalnost, ki ni krščanska, marveč Čut pravičnosti in zavest odgovornosti do svojega naroda, tako preskuše-nega in bičanega. H 0 ^V I G R 0 BO V | V Rcggcllu ie umrl sin glavnega arhivar-ja finančne direkcije v Ljubljani Miloš Loknr V Dol. Logatcu je odšel v večnost posestnik Jerina Josip. — v Vodicah so pokopali 78-let, nega posestnika Alojzija Graj/.crja. _ >;„ Ravniku nad Logatcem ie umrl 'JO-letni |x>. sestnik Janez Nagode. — Na Golniku so umrli: Marija Pičman roj. Grašič od Sv. Kri/a; i ranč Rozman iz Rctenj. Ignacij Kveder iz istega kraju, Helena Naglič roj. Pcrko, Veronika ka-stigar, Ivan Knaflec, Lojze Dolinar in Jurij Balančič. — V Kamniku sta odšla v večnost Pavel Pestotnik in Karolina Zakrujškova. — V Cerkljah so pokopali Slankota Pestra iz Grada ter Cirilo in Marijo Podjed iz IJvorij, — V Mariboru je zapustil ta 6vet trgovec Mihael Lenče. — V St. Vidu nad Ljubljano so djali v grob Valentina Riliarja. — V Zagorju ob Savi je odšel v večnost zdravnik dr. Tomo Zamik. — V Ljubljani so odšli po večno plačilo: mati pokojnega profesorja Ernesla 'loin-ca, 86-letna Terezija Tomec, trgovec Rnjkn Stišnik, 1'ance Matilda, sjxišiovnni trgovec in posestnik Josip Marinko, Katarina Vončina roj. Be rtoneelj. Helena Klorjančič, Helena Stcmpi-har, Karla Stres roj. Lundrova. Novi gorenjski grobovi. V Kranju sla umrla Ivana Hafnerjeva in Andrej Močnik. V Medvodah 6ta umrla Srečko Trampuš iz Trnovca in Marija Polenšek iz Brezovice. V St. Vidu pri Ljubljani so umrli Martin Snoj iz Tarna, Ana Kavčič roj. Podgoršek, Lojze Smole iz Sv. Martina in Marija Merliarjeva roj. Mačkova. V Poljanah so umrli Slefan Železnik. Franc Dolinar, Helena Alič, Amalija Voliinc, Marijana Demšar roj. Petcrnel; v Zirch pa so umrli Touiuž Detnšer, Sebaslijaa TuJnr, Franr Bogataj, Ivan Kavčič in Marija Po-lanšek. — Na bojišču v Italiji je padel letni Jože K ari in. pisom ustrezajoče mrhovišče. Načrte za zidavo primernih poslopij so že izdelali. d Ko se je peljal s tramvajem Iz Celovca proli Vrbskemu Jezeru, da bi obiskal sorodnike, je 83 letni M. Rozman odskočil s tramvaja, treščil ob drevo, padci ob kamnito ograjo in obležal a smrtno rano na glavi. d Zlati delovni jubilej je praznoval Ic dni v Kranju mestni uslužbenec Štefan Plut. d 27 novih stanovanjskih hiš bo r-gradiln v Kranju Dru/.ba za stunovanjc in nuseljcnjo nemške delovne fronte nn Koroškem »Ncuo llciinot«. Zgrajenih je že 43 stanovanj, ki obsegajo večinoma Štiri sobe, kuhinjo, kopalnico in druge prilik line. d Po/.nr je nastal v hlovn kmetn Pelra Lončka v okolici Kranja. Deloma je pogorela tudi hiša. Je precejšnja škoda. d Nesreča ne počiva. S stroja jc pndel in se hudo poikodoval 24 letni kurjač Jn/.bcc Iv. v Ljubljani. — Pri pndcu si jc zlomil v črni vasi na Barju desno nogo muli Bollc/ar Andrej. — Pri padcu v Vrbi jen ju lin Ižanskem si jc zlomila levico 64 letna prcvžitkarica Helena I.ikovičeva. — V Stopanji vusi so jc pri padcu pod voz hudo potolkel f>4 letni posestnik France Žitnik. — Nezaposleni letni Rus Ivan Bogndirjcv jo v nedeljo popoldne na Marijinem trgu prišel pod trumvnj. Dobil jo po;k<"b b,- po glavi in životu. — Akademik 21 letni Silvester Martin je cepil v drvarnici drva in so hudo usekal v levo r >ko, — Posestnikova hčerka 9 letna Frančiška Kopačeva je padla s stola in si zlomila desno roko. — V Borovnici je strojniku, 39 letnemu Leopoldu Svcletu krožna žaga obrezala prste desne roko. —, ■ l ogu pri Brezovici je 4 letni delavčev sin yv lentin Justin pndel « skednja in si zlomil desno nogo. — Desno nogo si je hudo poškodovala posestnikova 7cna Alojzija Boštjancice-vn iz Slivnice pri Pnlni. — Pri pndcu si je' /lomil desnico mali Kajetan Juvančič v Ljubljani. d Štajerske nezgode. Pri delu si je poškoilo-vala desno roko 42 letna tkalka Margareta Kores lz okolice Maribora. — 41 letni premikaS državnih železnic Rudolf Skok jc padci s tenderja na tračnire in si poškodoval levo nogo, — Pri P"«' na cesti si je zlomil 52 lelni govtec Ivan Pu?n * nogo. — 62 letnega Antona Kajdiča Iz 0.0™.. Radgone |e nabodla krava na levo stran prsi. jj ponesrečene! se zdravijo v mariborski bolnimi Koliko drugih stvari mi je ie manjkalo, ki bi.jih nujno potreboval Tako na primer lopata, da bi mogel z njo obdelati zemljo, potem igle, sukanec in ie mnogo drugega. Spomnil sem se, da sem v skrinjici, » kateri sem našel zlotnike, videl tudi igle in sukanec. V svoji brezglavooti sem vzel s seboj zlato, ki jc bilo zame popolnoma brez koristi in pustil ostalo, ki bi mi zdaj tako prav prišlo. Tudi perila nisem imel mnogo. Ker pa je tukaj bilo zelo vroče, »em ga prav lahko pogrešal. Bil sem skoraj brez obleke, zelo pa sem skrbel za snago. Kopal sem se prav pogostokrat. Moj pregled. Minilo je skoraj eno leto napornega dela, preden sem bil popolnoma □ a mestu. Velik del dneva sem uporabljal za lov. Divjačine pa j* na otoku bilo malo, zato sem ae nemalokrat vračal domov brez plena. Kadar nisem bil na lovu ali nisem imel dela v gospodinjstvu — kajti moral sem vse delo opravljati sam — tedaj sem pisal ali bral. Prebiral tem sveto pismo, neusahljivi vir duhovne hrane, In pisal svoje spomine ter razne stvari, ki so mi priile na misel. Pisal sem predvsem v svojo zabavo in tolažbo. Nekoč mi je prišlo na misel, da bi sestavil nekak pregled tega, kar sem doživel in sedanjega položaja. Sestavil sem si ga na sledeči način: Slaba itraa mojega položaja: Morje me je vrglo na divji otok; kl je neobljudcn, brez živali in skoraj brez plodonosnih rastlin. Pupolnoma ločen od sveta. Moje življenje je bedno in bodočnost temna. Kot samolnr živim ločeno od v«ch liudi, kakor da bi me bil zavrgel Bog in svet. Nimam niti obleke, niti perila, da bi se mogel dostojno obleči. Nimam orožia, če bi me napadle divje zveri ali divjaki . Nikogar nimam poleg sebe, da bi se mogel pogovoriti. Kaj bo, če zbo-lim? Dobra itran mojega položaja: Se živim. Deset mojih ubogih tovarišev pa je pokopanih na t'.nu morja. Toda ločil sem se tudi od svojih tovarišev, ko sem bil rešen smrti Tisti, ki me ie tedaj čudežno rešil, mi bo pomagl tudi v bodoče Toda ni mi treba stradati, ker najdem na otoku vsega dovolj za preživljanje in kraj je kar prijeten, kljub »voji slabosti. Toda obleke niti ne potrebujem, ker je podneVe tako milo in tudi vode imam v izobilju. Morje me je vrglo na olok, kjer ni niti divjakov, niti divjih zveri. Kaj bi bilo e menoj, če bi m« bilo morje vrglo na alriško obalo? Dobri Bog pa je v svoji previdnosti tako uredil, da je ladjo razburkano morje vrglo k obali, da sem lahko odnesel z nje vse, kar bom potreboval, dokler ne pride rešitev. Po tem pregledu sem se nekoliko pomiril, ker sem spoznal, da je moja usoda precej podobna usodi vseh drugih ljudi, da se namreč dobro in zlo v mojem položaju izenačujeta. Ali ni življenje boj? Boriti se torej moramo pogumno, v trdni zavesti ,da najvišji poveljnik — Bog — ve za nas, nas vidi, nam pomaga in nas vodi k zmagi. Kako sem si preuredil dom. Ko sem se torej sprijaznil s svojim položajem ob misli, da bi lahko naletel še na huje in utrdil zaupanje v božjo Previdnost, ki me nikdar ni zapustila, sem začel misliti na to, da bi si uredil bivališče kolikor mogoče udobno. Opisal sem že svojo novo hišo, ki je bila sestavljena iz malega totora in naravne votline, ki jo j« obdajala ograja iz dvojne vrele kolov, med katerimi je bila nasuta zemlia S časom, to se pravi, ko sem ie približno poldrugo leto prebival n« otoku, sem zgradil iz brun ogrodje streh«, ki sem jo potem pokril z vejami in travo, tako da sem imel varno zavetišče v deževnih dneh. Sele tedaj sem začel urejati svoje stvari, ki so bile prej nakopičene brez pravega reda Razvrstil sem jih tako, da bi jih ob potrebi lahko takoj našel. Tako mi je potem ostalo precej časa, da sem si mogel urediti tudi gospodinjstvo in hodili na sprehod. Sklenil sem tudi, da bom povečal votlino Izvedba tega načrta ni bila tako težka ker ie na tei strani hriba krmen bil zelo krhek in sem ga z lahkoto drobil in odkopaval Naredil sem celo odpitino. ki sem io uporabljal za vrata, da mi ni bilo treba več plezati preko oi'raie s pomočjo lestve, kar seveda ni bilo hogve kako udobno. Ko sem votlino tako povečal, da je b Ia kakor velika sobana, sem začel izdelovati še pnhišt- o. da bi jo opre mil. Nihem imel niti mize, n:ti stola Do zdaj sem v ta namen uporabljal dva zaboja. Spravil sem se torei na delo in po nekaj dneh sem iz desk, ki sem iih prci uporabil za splav, naredil lepo mizo, seveda še brez predalov. Nato sem se lotil znova žaganja in zbijanja, ter naredil močan stol, ki pa je strahovito škripal, če sem se vsedel nanj ali če sem se na njem premikal. To škripanje pa mi ni bilo neprijetno, kajti ob njem sem čutil, da sem Se živ Po teh mizarskih umotvorih pa nisem prenehal z delom Žagal in zbijal sem še naprej ter si naredil nekaj omar, kamor sem spravil svoje stvari. Vhod v votlino sem opremil z vrati. Naredil sem si tudi nekaj skrinjic in se celo lotil rezbarstva. V tem sicer nisem bil nikak umetnik, toda zadovoljil sem samega sebe in lo je bito ^Mizarsko delo mi je bilo zelo všeč in spoznal sem, da je tudi zelo zdrav poklic, ker se pri tem delu zgibljejo milice celega telesa. Ce bi kdaj imel otroke, bi ielel, da se oprimejo tega .T ,n»'ne*nejJih letih. Kam pa sem zaiel? Vrniti se moram k svoji hišici. Votlina, opremljena i mizo, sto-om, omarami ob stenah in obešalniki, kjer so visele puške, je napravljala kar dober vtis. Ves blažen sem užival ob pogledu nanjo, bolj kot milijonar, ki si da od drugih zgraditi razkošno palačo. Moj dnevnik. Ko sem si vse tako lepo uredil in sem se dobro počutil v svojem domu, se mi je vzbudila želja, da bi postal pisatelj. Re«? Takoj bcm stvar pojasnil. Vzbudila te mi je nomreč želja, da bi pisal o svojem življenju, zato sem začel sestavljali dnevnik, kamor sem zapisal vse, kar se mi je pomembnega pripetilo, ali se je vsaj meni zdelo pomembno. Žal pa ml je kmalu zmanjkalo črnila in nisem mogel več nadaljevati. Prepišem vam to, kar sem napisal, čeprav sem vam mnogo stvari ž« povedal. 30. septembra 1659. Jaz. ubogi Robinzon Crusoe bi bil skoraj utonil, Ce bi me morje ne bilo vrglo na ta otok, ki sem ga imenoval otok obupa. Moji tovariši so vsi utonili. Ostali del dneva sem preživel v veliki žalosti in sem misli! samo na svoj obupni poloiaj. Bil sem brez hrane, brez obleke, brez doma, brez orožja in nisem vedel, kje naj iščem zavetišče. Videl sem pred seboj stra-no smrt: prepričan sem bil, da bom moral umreti od lakote, če me ne raztrgajo divje zveri alli pa me ne ubijejo divjaki. Ko se je znočilo, sem iz strahu splezal ca neko drevo in prebil na njem vso noč. Spal sem, čeprav je deževalo. 1. oktobra. Zjutraj sem v svoje veliko začudenje opazil, da so valovi dvitfnili rušo ladjo iz peska in jo vrgli na obalo ,., 3. novembra. Na lovu sem ustrelil dve raci, ki sta bili zelo okusni. Tako odlične jedi še nisem do takrat poskusil. 4. novembra. Določil sem si dnevni red za delo, ki naj ga vsak dan izvršim. Zjutraj: Če ne dežuje, grem za dve ali tri ure na lov Ob 11 pišem, nato je kosilo. Po kosilu grem počivat, ker zaradi velike vročine ne morem delati. Ko mine naihuiša vročina, se zopet spravim na delo. 5. novembra. Na lovu sem ustrelil divio mačko, ki je imela zelo mehko diako. Odri sem io in spravil kožo, kakor sem naredil tudi z drugimi živalmi, ki se mi jih je posrečilo ujeti. Ko sem se vrnil k obali, sem videl mnogo vodnih ptic, ki jih Se nisem poznal. Začudil sem se in prestrašil, ko sem zagledal več tjulenjev. Gledal esm jih, oni pa so upirali vame svoje drobne in razumne oči. A kmalu so izginili pod vodo. 18. novembra. Ko sem se sprehajal po gozdu, sem odkril drevo, ki ima silno trd les in ki ga prav zato v Braziliji imenujejo železno drevo, Z velikim naporom sem odsekal vejo in jo odnesel domov. Od 19. do 22. novembra. Z vztrajnim trudom se mi ie posrečilo, da sen« iz veje tistega drevesa naredil lopato, ki je bila po obliki zelo podobna angleškim lopatam Seveda je ne bom mogel uporabljati tako dolgo, kot če bi bila železna. Vendar pa je bila porabna tako dolgo, da sem si z njo pripravil majhno njivo. Prišlo mi je na misel, da bi si naredil samokolnico, kakršn uporablja* jo zidarji. Za izdelavo samokolnice «4 nisem tako trudil, kakor za lopato« ker sem jo naredil iz navadnega lese. Kljub temu pa sem moral delati cele štiri dni. Najtežje je bilo narediti ko« lo; a končno se mi je tudi to potrtfi čilo. Seveda je bilo kolo iz celegfl lesa in oe popolnoma okroglo. Samtf* kolnica pa je imela še te posebooat, da je strahovito škripala, kadar sen vozil z njo. To škripanje se ml fe zdelo kot pesem dela. Živali na otolctf pa so si morda mislile: Kakina tiral pa je to, ki ima tako čuden glas7.., 10. decembra. Del strehe se mi {* porušili Prestrašil sem se, ker sem mislil, da bom ostal pod ruševinami Če bi bil na mestu mrtev, bi št n4 bilo najhujše. Kaj pa, če bi ostal pora 7.a jubilej, da se nadaljuje izdajanje njegovih zbranih spisov. Dr. Ivanu Preglju, odličnemu slovenskemu oblikovalcu slovenske besede in duha, daj Bog 8c mnogo blagoslovljenih leti Tp dni je slavil šestdesctlelnico rojstva eden največjih slovenskih romanopiscev in slovenskih katoliških pisateljev prolesor dr. Ivan Pregelj. Hodil te je 27. oktobra 18K3 pri Sv. Luciji ob Soči ali — kakor Tolminci pravijo: Sv. Lucija na Mostu. Pregelj je zraslel iz prepričanja, da more velika slovenska umetnost pognali samo iz slovenskega duha in da more bili za tujca in široki fvet samo lo zanimivo, kar je izrazilo naše, slovensko in verno. Zalo se je ves poglobil v vse ilovenr-ke dobe ler še posebej v tla svojega tol-minstva, ki mu je postalo enak pojem za pristno slovenstvo. Pisatelj dr. Pregelj se je v svojih spisih pokazal kot največji v prikazovanju slovenske zemlje, slovenskega človeka in Boga nad njim. Skromna, a zato tem bolj prisrčna je bila proslava Pregljeve 00letnice rojstnega jubileja v Ljubljani. Naj omenimo v prvi vrsli pokrajinskega predsednika generala Kupnika. ki je v vznesenih besedah zaslužnemu pisatelju iskreno če-(lital in mu obenem izročil dekret o častni dosmrtni dokladi k plači oziroma pokojnini v znesku 1000 lir mesečno. Ob tej priliki sta jubilanta počastila tudi predsednik Akademije dr. Vidmar ta v imenu slovenskega vseučilišča rektor dr. Kos. V zaključenem krogu so se Pregljeve fest-deselletnice s prisrčnimi tovariškimi nagovori vezane in nevezane oblike B[K>in i n j;t li rdominsvetov-ci<. Glavni ravnatelj g. Jožef Košiček pa je v Zajezeno jezero Hote pri Sv. Luciji. V ozadju Krn. Pod Krnom leii Vrino, rojstni kraj pesnika Simona Gregorfifa in LibtiSno, kjer je Gregorlil pokopan. Umetno jezero. Kraj, kjer se stekata Sola in Idrijca. V ozadju Migovec in Skrbina. Pogled na del kraja Sv. Lucija ob Soii. U. Mloni — V. Loviin Zgodovinski roman li 4 a s o v iv. Pavla 9 In v pismu do Rimljanov je svetoval spreobrnjencem iz poganstvu, da se zdrže jedi, nad katerimi bi se sjKilikali judovski kristjani: »<"'e se namreč tvoj brat zaradi kuke jedi žalo-■ti, ne ravnaš več po ljubezni. Nikar s svojo [jedjo ne pogubljaj njega, ki je zanj Kristus Umrl.«' Pavel je torej pričakoval z vedrim mirom Itirili mož, ki naj jih popelje v tempelj, da polo/o obljubo po nuzirejski postavi. »Na dan ko se izpolni čas njegovega nazi-»ejstva,« je bilo pisano v Postavi, »nazirejca pripeljejo k vbodu v šotor zaveze, kjer daruje daritev Večnemu, moško jagnje manj kot enoletno, broz napake kot žgavno daritev in ovco enoletnico brez napake kot daritev zu greh in enega ovna brez napake kot spravno daritev. Daroval bo samo eno košaro nekvašenegn kruha, pogačo iz prve moke, namazano z oljem, in prepečcnec brez kvasa, namazan z oljem z idarom moke in pijačo.« Strošek za to daritev ni bil majhen, zaradi podražitve živeža, ki je nastopila pri zadnji lakoti in jo bila zlasti občutna v Jeruzu-lemu, osobito ob času velikih romanj. Med čakanjem jc Odrešenikov bratranec ftripovcdoval apostolu narodov dogodke zadnjih ct; le malo Judov se je spreobrnilo; občina se je utrdila in Jakob je še upal na spreobrnjenje vseli Judov: upal je proti vsakemu upanju, Hoda bil je Jud od rojstva, ljubil je svoje ljudstvo in prijetno je bilo zibati se v teh predstavah. Mislil je, da se Iki nekega dne povrnil izgubljeni sin v oeetno hišo in Izrael se bo »preobrnil: vedel je, da se bo to uresničilo pred drugim prihodom Gospodovim. Ker ni vedel čnsn drugega prihoda — Jezus en ni hotel označiti — je mislil, da ni več daleč in je zalo npal. da je tudi spreobrnenje Judov zelo blizu. St i r jc možje IkmIo veseli, da jim je Jakob lako hitro dobil botra in da bo ta ai>ostol Pn-trel. Oni sicer niso bili dotlej njegovi ljubitelji, videli so v njem velikega nasprotnika Postave. Zdaj pa, ko se je hotel on očistiti skupno z njimi, so postali drugih misli, inu sjioštljivo poljubljali roko in ga ponižno prosili oprošče-nja, ker *o si drznili dvomiti o njem. On jih vpraša: »Kdaj poteče vaša obljuba?« »Moja, prvi dan v tednu.« odgovori Bnruh. l'rvi d-l)n, le nekaj je priglašenih. Pridite okrog treh in čakajte nn vrstili red očiščevanja. Kateri od vas jc prvi?« »lin ruh.« »Od!o-stola. Ako bi en bili spoznali, bi ga ne bili pustili mirno hoditi po mestu. Prišel je k gostitelju že malo popoldne. 8. poglavje. Ozcjevn nestrpnost Oz.ej ni bil vedno farizej. V začetku je sledil saducejskemu toku, ki je očaral zlasti izobraženo in elegantno mladino. Stranka sa-ducejev je bila stranka izobražencev, ki so hoteli in znali živeti. Kdor j« sledil temu toku, ni nehal biti Jud; prizadeval si je, da je bil ponosen na svojo vero in svojo narodnost, preziral je druge narode in pričakoval Mesija — vladarja, ki bo priboril judovskemu ljudstvu oblast nad svetom; in kdor ni mogel priti do zazeljene oblasti, se je holel pririniti v ospredje z zlatom in bankami. Med tem pa se je farizej vdajal mučni strozosti izpolnjevanja Postave, bil ie vedno omahljiv in nikoli gotov; nikoli ni bil popolnoma v skladu s svojo vestjo; povsod je videl zakonske predpise, ki jih mora izpolniti in mislil, da je ali da bo postal postavno nečist: bil je vedno preobložen in se vedno bal, da ni radosti čist; sndueej pa m imel tovrstnih pomislekov. Ni verjel v prihodnje živ- ljenje, ako je pa že verjel, se ni brigal zn fr* Življenje tu na zemlji je tako kratko: vemo, kdaj smo ga začeli, ne vemo pa, kd^j se Iki končulo: veselimo se! Čeprav se ni ponižal do nizkega in grobega poganskega epikurojstvu', vendar se je zelo poniževal in si ni delal nobenih očitkov, ako je prestopal in prelamljal Postavo tudi v zelo svetili naredbah. Politično se je prilagodil Rimljanom; dobro se je znašel v veliki, močni in mogočni državi, ki mu je zagotavljala mir v njegovem jioslovanju, pri trgovini, pri bankah in mu ni omejevala trgovati samo z notranjim svetom, marveč ga tudi izkoriščati. Tudi saduceji so se p.itoževali nad rimskimi oskrbniki, kadar so zlorabljali svojo oblast; v splošnem so bili pa mirni podložniki, na katere so se gosjKidarji lahko zanesli. Držali so se legalnih verskih obredov in so obiskovali tempelj, toda bolj zato, ker je bila to taka šega. kakor pa iz notranjega verskega prepričanja: in v kolikor so se končno hoteli obdržati na oblasti, ohraniti si duhovništvo, knr jim je prinašalo velike koristi in veliko večino v sinedrijti: vdajali so se zabavam, ki so sP jih prebrisano izmislili. Živeli so skoraj pogansko. Zato so imeli strah pred farizeji, ki so že knr dvomili, ali ti še sploh spadajo med božje ljudstvo in so jih vedno napadali, Ni bilo več mogoče soglasje med tema strau* kania. I Saduceji so bili brezbrižni v verskih za* devah; niso se ukvarjali z velikimi vprašanji,' ki so vznemirjala judovsko dušo in zato so so le inalokateri spreobrnili h krščanstvu. Držali so se samo še Mojzesove vere, kot velike vere, ki je združevala Jude v Palestini z onimi v. diaspori, ki so bili že pozabili jezik svojih' dragih, se več niso oblačili po palestinski šegi in so se obdali s tujimi nogami. Brez. skupno vere. ki je združevala zunanje Jude s palestinskimi, bi se bili ti izgubili in odhod Iz.ra-i elcev med poganske narode bi jih bil zelo zmanjšal. Zato so sovražili porajajoče se krščanstvo skoraj z isto besnostjo, kakor so ga sovražili farizeji, razen tega, da to sovraštvo ni bilo versko, marvveč le narodnostno: farizeji so sovražili krščanstvo, ker je bilo. kakor, so oni mislili, v popolnem nasprotju s Postavo, in ker jih je krščanstvo napravljalo krivover-ce in odpadnike od vere očetov, le da so ostali Judje po krvi; saduceji pa 60 ga sovražili, ker je bilo pogubno za narodnost: kdor je poslal kristjan, je več nli manj obranil izraelsko vero, pač pn se je raznarodil, nehal biti Jud iu se prilazodil poganom. Oni so videli in ne morda napačno, v krščanstvu veliko nevarnost za obstoj judovstva kot narodnosti. Zato sta bili ti dve stranki, tako mogočni v jndovstvu. nepremostljivo razdeljeni, združevalo ju je lo sovraštvo proti porajajočemu se krščanstvu in proti Pavlu, velikemu strašilu tako enim kot drugim, ker je s tem. ko je izjavil, da so odpravljene zunanjosti Postave, razburil duhove farizejev, strogih vršilccv Postave, in odtujil spreobrnjence iz obreze skupnosti j udov J skegn ljudstva. 1 V zadnjih tednih je sovraštvo, ki je ločilo' farizeje od snducejev, še narnstlo. Razpravljali so o dogmi vstajenja mesa: farizeji so povsotlj govorili in nnpravljali veliko dnevno vprašanje: saduceji pa prepričani, da se to izkoriščaj z namenom, da bi jih odtujili od ljudstva ijv odstranili iz služb, ki so jih onravljnli, so iih( pobijali. Povsod se je razpravljalo, v tempjlil in izven temnlja. Duhovi so bili zaostreni. Ka-. dar so se sešli dva nli trije Judie, je bilo več ko gotovo, da bodo razpravljali o vstatenjil, mrtvili in razprave so se večkrat sprevrgle v, velike izgrede, kjer je prevladovala pest. brce in klofute, vse prei kot vzpodbudni pokloni,, ki so padali po licih ali po hrbtih... 'I Ozej se je bil spreobrnil k farizejstvu kaki teden prej in na prav poseben način. Preživel je zelo burno mladost. Samo ena stvar ga je obvarovala poloma, ljubezen do izraelske deklice, ki je vzbudila v njem velik* čustva vendar zadosti nežna, plemenito in fi* sta bolj kot pri drugih, ki so bile vnele njw govo srce v ljubezni. . J Bila je hčerka saduceja. celo njojovega glavarja. Zadosten razlog, da bi se ponašal, da je tudi sam saducej. Pogansko nnziranje, imenovano po EpN kuru, ki je dovoljevalo vsako uživanje. (Dutjo prihodnjič.) t »=J= G Poljske opekarne lug. 2upec Franjo. (Dalje.) Izilelara strešne opeke. Opečni strešnik je najboljše sredstvo za kritje »treh. Uporabljajo ga že od najstarejših čtisov in bo oslal v uporabi tudi še v bodočnosti. Strešna opeka obdrži popolnoma neizpremenjeno obliko, je nepropustna, varna pred ognjem in traja dolga desetletja. človeškemu očesu zelo prijajo rdeče strehe; pogled na vasico z rdečimi strehami, obdano z zelenjem. je naravnost očarljiv. Zato bi' bilo želeti, da bi v poljskih opekarnah izdelovali tudi strešno opeko; naše vasice bi tako na cenen hačin prišle do streh, krilih z opeko Za vzoiec služi oblika bobrovca, ker ga lahko oblikujemo brez posebnih strojev. Bobrovec je že starodaven strešnik, povsod dobro znan in preizkušen. Streha je povsod dva do trikrat pokrila, zaradi te^a precej težka in zahteva močno ostrešje. Vendar je po|>olnnma nepropustna za padavine. Zaradi tega |o smatrajo za najpopolnejšo iu najlepšo streho Priprava ilovice in oblikovanjo strešne opeke. Za strešno opeko ni dobra vsaka ilovica, kajti strešna opeka mora biti mnogo odpornejša za vremenske neprilike kot navadna opeka. Poleg tega mora bili popolnoma nepropustna za vodo. Te lastnosti dosežemo z izbiro boljšo ilovice. Njena obdelava je slična kot pri zidni opeki, le da mora biti Se skibnejša, to je, ilovico |>o |>otrebi izplakuiemo na že omenjeni način in jo Se skrb-neje gnetemo z nogami. Obdelane ilovice ne sine-nio pustiti ležali na prostem, temveč jo moramo spraviti v ilovnate jame, kjer jo Se nekaj dni močimo, da jI zvečamo gnetljivost. Ilovnate jame morajo bili pokrile Kalup za izdelavo strešne opeke. K^J SI. 8. Kalup za bobrovec. SI. 11. Kalup za slemeujak. < SI. 10. Strešno opeko oblikujemo v železnih kalupih brez dna (slika 8). Pri polnjenju položimo kalup na deščico, ki ima temu primerno velikost. Kalup mora bili vedno očiščen, podložno deščico pa pred uporabo narahlo posujemo s peskom. Pri izdelavi strešne opeke kepe ilovice ne povaljamo v pesku, ampak jo takoj položimo v kalup na tistem koncu, kjer je ročaj. In jo raztegnemo z obema rokama proli zaokroženemu konru kalupa. Za oblikovanje liosu pustimo na zgornjem koncu kalupa v vsej širini toliko ilovice, kot jo rabimo za oblikovanje nosu. Z lesenim nežem nalo posnamemo ilovico |>o vsej zgornji ploskvi, z izjemo 5 cm širokega pasu ob zgornjem robu kalupa, katerega smo pustili za oblikovanje nosu. Z obema palcema nato zgne-temo in oblikujemo na sredi lega pasu nos, odvisno ilovico pa posnamemo z nožem na levo in desno. Za to delo je polrehno že nekoliko spretnosti. Ko je opeka v kalupu izgotovljena, vzamemo sušilno deščico, jo posujemo s peskom in položimo na kalup tako, da pride nos opeke tučuo v sredino izreza v deščici (glej sliko 9). Sušilne deščice za strešno opeko. SI. 9. SI. U. Izrezi na deščicah morajo biti precej ozki, da se nos ne razvleče iu ne odpade. No smemo pa napraviti prevelikega nosu, ker bi se zagozdil v izrezu deščice in bi ga pri snemanju odtrgali. Ko smo sušilno deščico pravilno položili na kalup z opeko, vse skupaj obrnemo in spodnjo deščico odvzamemo. Nalo opeko na zgornji strani nekoliko zmočimo in jo z vzorčasto lopatico (slika 10) iz trdega lesa zgladimo, da ji napravimo vodne žlebove. Glajenje z lopatico začnemo šele 10 cm pod zgornjim robom. Žlebovi namreč ne smejo potekati po vsej dolžini opeke, ker sicer ne bi čez njo položena opeka popolnoma zaprla strehe in bi skozi te špranje veter prinašal sneg in dež na podstrešje. Ko je oblikovanje golo\o, kalup odvzamemo, opeko pa nesemo na deščici v susilno lopo Oblikovanje slemcnjakor. Tudi za Izdelavo slemenjakov mora biti ilovica kar najbolj skrbno pripravljena. Oblikovanje se vrši v železnem kalupu (glej sliko II) tako, kot pri strešni opeki iu sicer z nosom ali btez njefa. SI. 13. SI. 12. Priprave za izdelavo slemcnjakor, K mizi za oblikovanje slemenjakov moramo pritrditi nekoliko nižjo mizico kot kaže slika 12. Na višji mizi obdelamo ilovico s pomočjo kalupa za slemenjake (glej sliko 12) na deščici, posuti s peskom. To v obliki čelverokotne plošče obdelano ilovico podrsnemo na nižjo mizico na leseni žlebati kalup (slika 13). Paziti moramo, da ilovnata plošča ne obleži na kalupu poševno In da se dotika povsod z zapognjenimi robovi sušilne deske. Ko smo ilovnato ploščo na kalupu pravilno namestili, jo Se nekoliko zmočimo in zgladimo. Nalo izvlečemo leseni Žlebati kalup, opeko pa nesemo na deščici (slika 14) v sušilno lopo. Sušilni oder za sletnenjake mora imeti police Iz letev, ki so vsaj po 20 cm druga nad drugo, dočim za strešno opeko zadošča višina 12 cm. (Nadullevanle otlhodnM.) Okrog sosedov § Pomembna seja doglavniškejja sveta. prC(j kratkim i« bila v glavnem ustaSkem stanu lei* doglavniškcga sveta z najvišjimi činitelji ustaške^ pokreta. Na njej ie Poglavnik imel govor o sodobnih notranjc-političnih vprašanjih s posebnim oziroir. na njegova pričakovanja, da se pri delu obrnmbe in zgiadnje države zberejo tudi vidnciU politični in javni delavci, ki so doslej stali cb strani državnega življenja. s V zagrebški nadškoliji so padli kot žrtv« komunistov: Anton Irgolič, župnik v Farkašiču. Po« kojni župnik Irgolič je bil osebni in politični prijatelj dr. Vladka Mačka. Slovenska javnost se trn spominia političnega sestanka, ki ie hil pri njem leta 1937, ko jc bil podpisan sporazum med Hrvatsko seliačko stranko in srbskim! opozicionalniml strankami. Nadalje so bili ubiti: Ivan Držaič, župnik v Dofijoi Kupčini, Josip Martinac v Vočniit in o. Sidonij Solc, frančiikan v Naiicah ter Matija pl. 2igrovič. O 2igroviču poroča »Katolički List«, uradno glasilo zagrebške nadškofiie, da so ga komunisti zverinsko mučili. Več duhovnikov ic bilol pobitih tudi v senisko-modruSki škofiji. Med drugimi Ladislav Sporer, Simon Karaman Mirko Ba« Sič, Marijan Radojkovič. Josip Čulin, o. Ira Duri« slav Ivankovič, Ivan Čundič, Josip Breenovič, Fran« Bobič in Stjepan Vlahovič. V šibenUki školiii sa padli kot žrtve komunistov o. Pavao Silov, o .ložo Borkovič, Ivan Kranic. Srečko Lovrelii in Ivan Manzoni. V vrhbosanski nadikofiji so bili uhitil Jakov Bariiič, župnik v Gradnčcu, o. Juliian Jur-kovič, frančiškan v Rumi. Ubit je bil tudi župnilč Kaurinovič v Prijedoriu. Komunisti niso prizanesli niti redovnicam in niihovim samostanom. Tako so na predvečer 11. decembra 1042 prihrumeli nad Pale ter napadli samostan Hčeri Božje Ljubezni, g» najprei popolnoma izropali, nato pa zažgali. V tem samostanu je imela veliki teden leta 1941 svoj sedež bivša jugoslovanska vlada pred »voiim begom v Nikšič in dalie v inozemstvo. Sestre, ki 'O bile v samostanu. so komunisti odpeljali s seboj ter jih potem pobili. Med n>imi je bila tudi Slo« venka Antonija Fabian, ki je bila ubita v Goraždu. s Do 35.000 rodbin ie zaposlenih v južni Hr« valski s pridelovanjem tobaka. Letošnia tobakov* žetev bo okrog 100 vagonov večja od lanske. Po kakovosti je hrvatski tobak dober, zlasti zgodaii. Kaj i.im obeta november Letos nam je vreme prizaneslo. Suša traja ž« od srede julija vse skozi čez oktober do novembra. Vsak pa rad vpraša ali bo november še v znamenju suhega in toplega vremena? Na lo vprašan;« dobimo odgovor, ako bomo znali pravilno razložili vremenski mehanizem, ki je povzročil omenjeno sušo. Stvar je v tem, da delujejo v ozračju rt račun le one sončne sile. ki dospejo do zemeljska oble in se lam obdrže. Tropski deli dobivajo vej sončne toplote kot naši kraji in tein bolj kot polarno področje. Zato ima tropski zrak več sončna energije v zveri s čimer so tamkajšnji vremenski dogodki zelo Izrazili in močni. Sončna energij« se tam izločuje v obliki močnih neviht, nalivov io katastrofalnih viharjev. Tudi v naših krajih in enako v polarnih je odvisno vreme od množin« or.e sončne energije, katera se nevidno nahaja ' zraku in v zemeljski površini. Če ima zrak preveJ te energijo z ozirom na ostale dele sosedne okolice, potem se la izločuje in to so področja slJ* bega vremena, kakšnega n. pr. Imamo letos, j» posledica izčrpanosti tropskih zračnih mas, ki M jKitrošili preveč svoie energije v tropih v obli" preveč močnega deževja. V naših krajih pa zračne mase imajo Se dovolj toplote, toda nimajo moči za nadaljnji razvoj vremena. Principielno ■>' se dalo matematično preračunali za vsak dan meseca novembra, na podlagi množine sončne enef gije v zraku in v zemeljski površini bodoče vr»* me, loda to nam onemogoča vojna doba. Zato «• zadovoljimo le s kratkim pregledom, ki se nai" obeta v novembru. Usoda meseca novembra M bo odločil« med 3. in 5. novembrom. Kakšna M vremenska sprememba v tem razdobju, takšno M splošno vreme novembra. Okoli 12. novembra mo pričakovali prve resni udarec zime. Okoli I" novembra zopet bo preživelo vreme novo krit* Okoli 27. novembra pa je na vidiku ponovni " že pravi vnad zimskega vremen«. , , Za podljedelca in vrtnarja v splošnem iiK03"" kaže. Le skrbno pazimo, da nam nočna "'""uj, četkom novembra ne uniči pozne povrtninel novembra bo večja ko oktobra, a bo še pod P® Peter Dajnko V lasu, ko je slovenski narodni prerod lepo »apredoval v slovenskem kulturnem središču, je tudi r obmejnih pokrajinah, tako tudi na Stajer-akom nastopil marsikateri pisatelj, ki je deloval med našim narodom v narodno-prerodnem smi-alu. Med njimi je telo pomemben jezikoslovec in aabožni pisatelj Peter Dajnko. Rodil se je L 1738. pri Sv. Petru pri Radgoni. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru od 1803 do 1806, višje jezikoslovne študije in bogoslovje v Gradcu od 1808 do 1814. Postal jc duhovnik in alužboval kot kaplan v domačem kraju pri Svetem Petru pri Radgoni in v sami Radgoni, nalo pa je iupnikoval v Veliki Nedelji v Slovenskih foricah od 1831 do svoje smrti 1873. Obenem jc bil tudi nekaj ča=a dekan in okrajni Šolski nad-aornik v obširnem območju Velike Nedelje, Or-moU, Središča, Sv. liollenka. Sv. Miklavža pri Ormožu, Sv. Tomaža in Sv. I.enarta. Leta 1871. Je postal častni kanonik lavantinske škofije, 1870. pa je bil visoko odlikovan z zlatim križcem s krona Na ozemlju Dajnkovcea rojstnega kraja so pred njim delovali v narodno-prosvctnem in kulturnem smislu že znameniti možje, kakor Volk-mer, Modrinjak, Jaklin. Narat in Primic. Zlasti Je bil na Pajnka odločilen vpliv Primčevega Slovenskega društva. Vendar je pod tem vplivom začel delovati šele za ozki krog svojih najbližjih rojakov, ne pa tudi ie za splošno slovenski narodni prerod. Zalo je zanimivo, da je Dajnko mislil, da bi raj imeli Slovenri kar tri 'knjižne jezike: kranjskega, koroškega in vzhodnošiajerske-ga, h kateremu je pripadal tudi sam in sta zanj delala tudi že Volkmer in Modrinjak. Dajnko je le v fasu od 181« do 1821 napi=nl šest knjig, ki so bile vse namenjene začetkom Izobrazi«* našega preprostega ljudstva, tako: Za-. Jetek viičenja Slavenskega po ncdelah (knjiga za nedeljsko ljudsko šolo. kakor je bila poznejša Slomškova Blaže ino Nežira v nedeljski šoli), potem Svetega pisma zgodbe iz starega zakona, Evangelioini na vse nedelc in svetke, Kniga po-božiiosti, Pesem pri Veliki meši. Vse te knjige Je Dajnko založil in tiskal v Gradcu. Kmalu se je Dajnko lotil tudi spisovanja slovnice vzhodnoftajerskega narečja in obenem uredil tudi nov pravopis oziroma črkopis, ki ga po njem imenujemo dajnčica. Svojo slovnico je izdal 3824, eno leto pred Metelkovo, ki je tudi uvedla novi črkopis pri nas — melelčiro. Tako smo Slovenci prod dobrimi sto loti imeli kar tri črkopise: staro bohorifico In novi pisavi dajnčiro in metelčico. Toda življenje obeh novih pisav je bilo kaj kratkotrajno: tnetclčica je bila ursduo prepov«1ana ie 1833. dajnčica pa 1831). Sedaj, po slovnici, ki je v nji objavil novi črkopis, m> j« Danjko s vso vnemo lotil dela za slovenske knjige, da hi tako kar praktično vpe-Ijsl hi uveljavil svoj črkopis. Te nove knjige so bile: Abecedna knjiga na hilro ino lahko pod-viičenje alovenskega branja. Abecedna knižica za deželne šole, Svetega pisma zgodbe starega zakona, Svetega pisnta zgodbe iz novega zakona, Velikt katekizem. Listi inu Evangelji, Slo cerkvenih mo drflgih pobožnih pesmi. Kmet Izidor, Knt-Rca pOboinosti, Opravilo svete meše, Sveti križni pot, Molitbe za katoliške keršenike. Božjn služba fceršanske mladosti in knjigo Bog moj vareh. Tem knjigam je zmerom dodajal tudi navodila za branje svojih novih črk. Kmalu pa se je Dajnko lolil poleg verskih fcnjig tudi praktične vsebine. Take knjige so ns Primer tile: Vn sili pomoč na iivljenia rešenje MduSenih, vtoplienih, zmerznenih. obešenih, ta-davlenih, ojadenih ino od bliska pobitih. Čebelarstvo: zopet je izdal prevod svetega pisma. Zbiral Je tudi slovenske narodne pesmi ter |ih z nape-JJ^m vred poslal na Dunaj glasbeni družbi, da bi Izdala, pa tudi sam je Izdal kakih sto in pet-""aet pesmi v lisku z naslovom Posvetne pesmi ®><*d slovenskim narodom n« Štajerskem 1. 1827, "»pisal pa je Šo slovar latinsko-nemško-slovenskl, * jo žal ostal v rokopisu. Za Dajnkom in njegovim črkopisom so šli mnogi štajerski pisatelji tinte dobe, kakor Serf, Veršič, Lah in drugi, tako da je okoli 1834 na Štajerskem krožilo med ljudmi ie kakih 50.000 knjig v dajnčici. Z novo pisavo je bil celo sam Kopitar bolj zadovoljen kakor z metelčico. čeprav je melelčici sam kumoval. Ko pa je bila 1839 dajnčica prepovedana in je kot zadnja izšla v tem črkopisu Serfova pesmarica Cvetnik, je bil Dajnko nemalo užaljen iu je za nekaj časa prenehal slovstveno delovati. Sele 1843 se je zopet lolil dela in napisal dve knjigi, in sicer: Jezus, Marija ino Jožef ter opis Jeruzalema v Slovenskih goricah. Obe ti dve knjigi je seveda izdal v novem Črkopisu — gajici, ker v bohoričici iz nasprotstva do Kranjcev ni hotel pisati. In glejte, gajico smo že tri lela nalo sprejeli Iudi na Kranjskem, ko jo jc Bleivveis uvedel v svojih Kmetijskih in rokodelskih novicah. S tem je bila črkarska pravda med bohoričico, dajučico in metelčico pri nas dobo jeva na do kraja in so vse tri prejšnje pisave izginile! Skoraj vse Dajnkove knjige po veČini slone na nemških vzorcih, ki pa jih Dajnko seveda ni slepo prepisoval, marveč skrbno in izbrano prirejal za svoje sorojake. To velja predvsem za šolske knjige, pa tudi za verske in praktične. Napisal je tudi mnogo basni in veselih, kratkočas-nih zgodbic za zabavo svojih preprostih bralcev, med njimi knjigo Vnogolere 6mešne ino tudi drii-ge nešalne povesti. Objavil je tudi okrog 250 ugank v najrazličnejših omenjenih knjigah, sestavljene večinoma v narodnem duhu in ljudskem jeziku. Kot pesnik sc Dajnko ni posebno odlikoval, bolj pa so se mu posrečile njegove basni. Iz povedanega je Dajnkovo delo tako pomembno za vzhodni del slovenskega narodnega ozemlja in tako obsežno ter tako Izrazito narodno prerodno. da ga po pravici prišievamo velikim možem Slovenskih goric v prvi polovici prejšnjega stoletja. PRAVA/I NASVETI Razmerje med liro in markn. Der Oherste Kommissiir tQr die Operationszone Adrialisches Kuslenland, h kateremu spada tudi naša provinca, je odredil da ostane lira še dalje edino veljavno plačilno Bredstvo. — Razmerje med liro in marko se določa po tečajo 10 lir - 1 marka. Zgradarina ostane nespremenjena. Po naredbl šefa pokrajinske uprave, se zgradarina, ki je bila odmerjena za leto 1942 in podaljšana za L 1943. v enaki izmeri podaljšuje tudi za davčno 1. 1944. Ce pa se je letni dohodek po stanju na dan L decembra 1943 pri zgradbah Iz katerega koH razloga zvišal ali znižal za najmanj 25''1 nasproti zadnji veljavni odmeri, se davek odmeri na novo. Zadevne prošnje in prijave se morajo vložiti v času od 1. do 30. decembra 1943. Radijske naročnine povišane. Izdana je nared-ba, po kaleri se od 1. novembra t. I. dalje povišajo radijske naročnine. Za stalne aparate bo znašala naročnina 240 lir na leto ali 20 lir na mesec. TrgoTina s sadjem. Po naredbi šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, je nakup in prodaja sadja (svežega in suhega) domačega pridelka in uvoženega v pokrajini dovoljena edino le tvrdkam, ki imajo obrtno dovoljenje in dobe zato še posebno pooblastilo Prevoda. Za prevoz sadja v količinah nad 10 kg je potrebno dovoljenje Prevoda. Dedni delež t zemljišču. V. 0. Oče je zapustil Doscstvo. Ker je več sinov, bo seveda eden predel posestvo, drugim bo pa izplačal deleže. Vpra-šnte ali bi lahko tudi vi zahtevali delež v zem-liišču - Ce ni z oporoko ali z dedno pogodbo dolžen'prevzemnik. potem imate sinovi enake pra-vice do zapuščine in bo stvar pros ega dogovora, kako si jo razdelile. Ni ovire, da bi dobili name- J sto denarja zemljišč- Iz življenja za življenje Pod zemljo Na mizo vam polagam kos premoga. Mrtev, Crn, umazan ie. A kako zanimiva in živahna je njega zgodovina I Naj vam povem kaj v premogu. Da je v zemlji mnogo bogastva, io itak veste. Največji in za življenje človeštva najpomembnejši zaklad pa je razen železa gotovo premog. Mesnica, premog je najvažnejša izko-pina. Kako ogromni so tisti okameneli gozdovi iz pradobe, ki so jih uničile strašne katastrofe ter. jih je teža zemlje stisnila, da so sedaj res kakor kameni Sedaj kopljemo premog iz zemlje, da kurimo peči in tvornice ter pridobivamo plin za svečavo in kurjavo. Premog ima tako rekoč dvojno preteklost fcna njegova preteklost ie slovo od življenja, propast in okamenitev, druga pa je v zvezi z njega povratkom, poživitvijo. Toplota sonca, ki ga je pred veki obsevala in ogrevala, se na novo užiga in vnema. S to drngo minolostjo se bomo bavili sedaj. Govorili bomo o premogarju, ki spravlja dragoceni črni zaklad izpod zemlje. Veste li, kateri delavec ima izmed vseh naj-bednejše in najhujše življenje? Tako hudo, da ne moremo razumeti, da še ima sploh voljo živeti.., To je delavec pri premogu pod zemljo. Ako hodite zimski večer po velikem mestu ter vidite morje žarečih luči, čujete sopihajoče lokomotive in poslušale hrup kolesja po tvorni-cah, pa si predstavite, da je temelj tega vsega premog, si pač morate misliti, da ni nobena mezda dovolj visoka za one. ki z nevarnostjo za lastno zdravje in življenje spravljajo dra- foceno snov iz temnih globin na sončni dan. A' aka je resnica? Kaj ima premogar od življenja? Večina teh delavcev po raznih delih sveta niti toliko ne zasluži, da bi si pozimi donro ogreli stanovanje in ga v redu razsvetlili. To so tisti, ki skrbijo nam za kurjavo in svečavo. Ste že kdaj čital i, kako živijo ti ljudje? V tesnih temnih jaških preležijo ali prečepijo ure in kljnvajn s svojimi krampi po sloju premoga, da hi odluščili sklad, zavoljo vročine so no pol nagi in obliva jih od črnega prahu zamazan znoj. Kako duši tisti zrak zdravje, o tem ni treba govoriti... Anglež, ki se je bil zapeljal v premogovnik' in je ostal tam štiri nre. opisuje svoje občutke ob povratku na svetlo takole: »Kakor blisk sem se zakadil v košari zopet proti površini zemlje. Kaka radost zavoljo krasote narave, ko so se moje oči zopet toliko privadile svetlobi, da me niso bolelel Popolnoma sein pozabil, da sem črn in zamazan knkor najbolj zdelani kopač, ter sem zadovoljen in srečen odšel med polji in travniki. Knko rahlo me je božal piš, kako je divno žvrgolel škrjanec. kako so dehtele plasti sena. Nepozabljivo slikovit je bil pogled na kosce in žanjice v svetlem soncu!« Tako piše človek že po štirih urah I Premo-garji pa morajo vzdržati ve« dan in — vse življenje. Ko vidite premoe. morate vedno pomisliti, da ni najvišja pridobitev človeštva ta. da hodijo njega naibednejvi člani prvi zemljo k oka-menelim gozdovom, da bi si mi mogli kuriti in svetiti. Dokler bo človeštvo moralo dnjati žive ljudi v zameno ra mrtvo snov, ne moremo govoriti. dn slavi človeški duh zmaeoslavje. Scle ko bo imel oni. ki nam posreduje luč in toploto, dvojno mezdo in dovolj ČBsa za oddih na zraku, pn zdravo stanovanje in priložnost za razvedrilo, okrepitev in izobrazbo, šele tnkrnt bomo smeli reči. da je človek res kralj na tej zemlji in da vlada — pravica. Hitrost tovornih avtomobilov omejena Državni prometni minister v Nemčiji jc na novo določil največjo dopustno liitrost za tovorne avtomobile. Po tej naredbi smejo voziti tovorni avtomobili največ s hitrostjo do 50, ozirofha 35 km na uro, kakor so pnČ avlomobilne gume široke. Avtomobili mornjo imeti posebne priprave (tahografe), ki nntantno zaznamujejo hitrost vožnje. Križem sveta Križanka St. 22 1 i i 4 b 0 7 6 9 10 U 12 18 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 • 33 34 35 Vojne ne bodo odločili za zeleno mizo »Vojno bodo odločile bilke in ne razpoloženja«, piše v svojem uvodniku bolgarski list »Zora«. List pravi, da je nesmiselno mislili, da bi mogli nemško armado, ki je premagala toliko evropskih držav, poraziti Sovjeti. S skrajšanjem bojne črte na vzhodu sc le pribranjajo ljudje in potrebščine, da bi jih lahko nemško poveljstvo uporabilo v odločilni bitki. Psihološke posledice poleka bojev na vzhodu in prizadevanja sovražne propagande so brez vsakega pomena. Vojna se bo odločila na bojiščih in ne za zeleno mizo, ter so ljudje, ki mislijo, da bi vojno lahko določil vpliv različnih razpoloženj ali pa živčna vojna, zelo preprosti. Švicarski jeklenec To je jeklen velikan z višino 2.30 m. Tehta 205 kg. Na zunaj je na las podoben oblečenemu možu, le da mu je telo jekleno. V njegovi notranjosti se skriva nešteto žic, baterij, žarnic, koles in radijskih naprav. Kaj vse zna jeklenec, ki mu je ime Sabor«? Ce ga kaj vprašaš, odgovarja in pri tem giblje čeljust. Pokima z glavo in vrti oči, da je človeka strah. Z rokaini prižiga vžigalicc in v ustnicah vleče cigareto. Ilodi gor in dol in maha pri hoji z rokami. In vendar je sam mrlva reč, ker sedi njegov oče v sosedni sobi in z brezžičnimi valovi govori in vrši različne gibe. Zgraditelj jeklenca trdi, da svojega moža lahko krmari na razdaljo 30 km. Apneni dušik Apneni dušik rabimo za zaslrupljevanje njiv •ti boljše, za uničevanje pleveljnih klic. S pravilno uporabo apnrnega dušika očistimo njive temeljiteje kot s pomočjo brananja. Važen pa je čas, kdaj naj trosimo dušik. V splošnem velja pravilo, naj trosimo v jeseni. Vendar mora biti jesenska setev ie toliko godna, da ji strupeni dušik ne škoduje, in še toliko ndada, da s strupom pridemo do živega plevclnim poganjkom. Zimska pšenica in zimski ječmen naj imata v času trosenjn razvit vsaj ie tretji list, rt pa vsaj petega ali šestega. Tudi vigredno trošenje ni neugodno, če si je žito odpoinoglo od zimske škode. Na hektar zemlje porabimo do 150 kg apnenega dušika. Z južnega tečaja Admiral Byrd je v letih 1933 do 1035 na tvojem potovanju na južni tečaj dosegel zlasti velike znanstvene uspehe v znanstvenem merjenju tefaja in pokrajine okrog juinega tečaja. Vsega moštva te ckspedicije je bilo 115 članov, ki so imeli razne poklice, znanstvene in praktične. Mimo moštva je bilo 153 psov za vprego sani in krava, ki je dajala sveže mleko članom pohoda, da jih ni napadla bolezen skorbut. Kkspcdicija je imela še dve ladji, 4 lelala, B vlačilcev, 15 peči, 7000 m neprodiruegn blaga, 1000 stotov premoga, 100.000 vijakov, 3000 knjig, 5 pisalnih strojev itd. Živil pa: 15.00 kg sladkorja, 30.000 kg moke, 1000 kg tobaka, 0 zabojev gumija za žvečenje, 40.000 kg pasjih pogač itd. Nova snov za zobe Na zborovanju nemških zobozdravnikov v Trankfurtu ob Mainu so javnost obvestili o novem sredstvu, ki bo za naprej služilo zobotehnikom za popravo zobovja. Ta snov ni samo polnovredno nadomestilo za platino, zlato, porcelan itd., ki so velike važnosti za narodno gospodarstvo in se bodo lahko uporabljale v druge namene, nmpak je tudi trpeinejša kot so zgoraj navedena in doslej rabljena sredstva. Tudi je nova snov mnogo bolj podobna naravnim zobem in se prijetno občuti. Splošni delavski svet Bomuniski minister za delo pripravlja zakonski načrt o ustanovitvi splošnega delavskega sveta. Naloga tega sveta bo, da rešuje vsa vprašanja, ki so v zvezi z delavskim socialnim zavarovanjem, z vajeniškim poukom ter z oskrbo delavcev z živili in oblačili. Glejmo, da mi ne bomo tak narodi Pod naslovom >Skrabec o lepoti slovenščine« smo čitali v »Jutru« ob 25. obletnici Skrabčeve smrti tudi sledeče pomembne njegove besede: »Naša slovenščina je eden najlepših jezikov na svetu. Mi bi ta jezik morati ljubiti ko drngoceni dar, ki nam ga jc Uog dal, varovati ga skrbno vsake poškodbe in učiti se ga z vso pridnostjo in natančnostjo. Brez učenja ni znanja ne blagostanja, ne uspeha, ne napredka. Najboljše orgle ne bodo lepo pete tistemu, ki se ni zadosti orglati učil. Najpopolnejši, najplemenitejši jezik nc bo rešil svojega naroda, ako ga ta ne ceni ali se zanj malo meni. Prej ali poslej se bo takemu narodu jezik potujčil, pohabil in potrt, dokler bo naposled popolnoma zamrl in zginil in s svojim jezikom ko tak nemaren narod sam zginil a tega sveta . — Bernardinci na Himalaji Znameniti psi iz samostana sv. Bernarda so pred nekaj leti nenadoma izgubili svoj sloves reševanja izgubljenih popotnikov. Ker je baje neki pes menda po nesreči do smrti oklal deklico, so bili dolgo časa zaprti v .kletke kot nevarne živali. Mnogo se je govorilo o tem, kaj bi z njiini počeli. Njihov oskrbnik pa, ki so ga psi imeli tako radi, da brez njega še jesti niso hoteli in kateremu so se nesrečne živali zaradi zapora in slabega imena silno smilile, je pregovoril očeta priorja, da bi jih poslal na Himalajo. — Na tem najvišjem gorovju sveta, katero preprcslano zaman skušajo podjarmiti najdrznejši liribolarci, so francoski menihi postavili na 6000 metrov visokem prelazu Latsa podobno zavetišče kol v Alpah. Nevarnost viharjev in snežnih žametov je v toliki višini še mnogo večja kot v Alpah. Psi imajo torej ie več priložnosti pokazati svoje zmožnosti in ukrotiti svojo krvoločnost, oziroma dati duška svojim dobrodelnim močem. Prvi finančni škandal Devaluacija (razvrednotenje denarja) je bila že v starem veku priljubljen pripomoček za reševanje zavoženih državnih gospodarstev. Tudi modrijan Solon, ki je ukazoval v Atenah, se je poskusil s tem pripomočkom, ko so I. 536 pred našim štetjem državni dolgovi preveč narasli. — Odredil je razvrednotenje atenske valute za prilič-no 27 odstotkov. Toda uspeh ni ustrezal pričakovanjem. Začela se je divja špekulacija na vseh trgih tako, da je dežela zašla v šc slabši položaj. Ogorčenje ljudstva je strašno naraslo, ko je zvedelo, da je Solon, modrijan, ki je znal tako lepo pridigovati o morali, o namerah vlade glede devalvacije še pred časom izdal svojim prijateljem, ki so lo znanje seveda temeljito Izkoristili za osebno obogatitev. Tako je prišlo zaradi le devalvacije do prvega velikega finančnega škandala v zgodovini. Zgodovina kratic Dandanes smo vajeni kratic, ki jih napravimo iz dolgih imen raznih oblasti ln tvrdk. Kratice so zares uporabne, vendar jih je težko slišati in človek jih ni prav nič vesel, če količkaj čuti z jezikom, ko jih vidi napačne. Napak pa je, če mislimo, da so nastale kratice šele v moderni dobi, in sicer liste vrste, ki lahko napravimo iz njih kako ime. Beseda »kabali« n. pr., ki jo poznamo iz Schillerjeve drame (Kabali in ljubezen), je bila spočetka ime angleškega kabineta, ko je vladal Karel II. Beseda »Kabal« (Cabat) je bila narejena iz začetnic imen ministrov tega kabineta, in sicer: Clifford, Ashley, Buckingham, Arlington in Lan-derdale. — Tudi ime slavnega italijanskega skladatelja, Verdi (opera Trubadurl) je, so rekli tedaj — sestavljenka iz imena Vitorio Emmanucle Be dTtalia. — Sovražniki velikega Korsičana, Napoleona, so rekli, da je v začetnicah imen vseh bratov Bonaparlove družine tudi že zapisana usoda Napoleona. In sicer so bili bratje Napoleon, Jožef, Hijeronim, Joahim in Ludovik; njih začetnice dajo besedo: Nihil, to se pravi: nič. Torej oblast Napoleona bo razpadla v — nič. To se je tudi resnično zgodilo... Vodoravno: 1. denarna kazen, 6. prišlec, 10, del kozolca, 11. mesto ob Črnem morju, 12. ruska sveta podoba. 13. sprememba, 14. oče (gorenj« sko), 15. mlakuža, 16. starogrška boginja, 17. kraj na Dolenjskem, 18. voda na Štajerskem, 20. svetopisemska oseba, 23. mesto na Češkem, 26. del voza, 28. vodilo (tujka), 20. del kopanja, 80. del plimovanja," 31. zdravilna rastlina, 32. aorodnira, 33. vojaški izraz, 34. brib pri Belgradu, 35. Ibse-nova drama. Navpično: 1. goba, 2. nasprotje sitosti, S. kraj na Gorenjskem, 4. jiižno sadje. 5. Chateaubrian-dova povest, 6. svetopisemsko mesto, 7. del zidu, 8. starorimski modrijan, 9. živinska krma, 18. na« paka, 19. Izraz iz geometrije, 20. pomota, 21. nu* sto v Španiji, 22. mesto v Italiji, 24. setev. 25, samoglasnik (tujka), 20. slovenska pisateljica, 27. votla mera. REŠITEV KRIŽANKE STEV U Vodoravno: 1. kalo, 5. Nepoe, 10. ar* 11. paleta, 12. replna, 13. Rim, 14. Anica, 15, bula, 16. vila, 17. Denis, 18. ajo, 19. Marija. 20t, natega, 22. kan, 24. Agora, 26. čaka, 28. šolo, 28, risar, 91. Ala, 32. pijača, 38. Morana, 34. pat. Navpično: 1. karavana, 2. avenija, 8. 1» i Silo, 4. opica, 5. Nana, 6. Ela, 7. perunika, 8, lilija, 9. Samasa, 15. bera«ja, 17. Dagarin, I«. Meropa, 21. tolar, 23. Narat, 25. Golo, 27. kaSi, 28. Sam, 30. Sap. Naročite se takoj na »Slovenčevo knjižnico« pri našem zastopnika ▼ Vašem kraju ali pri župnem urada, ali pa pri upravi, Kopitarjeva ul. 6, Ljubljana. Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te platoje naprej. Suhe gobi kupt vsako količino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c. ŠL 33 'Javna skladišča) IZ letni fant kmečki, se želi izučiti mlinarske obrti. Nastop takoj 1 Naslov t upravi Domoljuba. Ztlji v glavah in repo za ribanje kupuje — Gospodarska zveza, BIeiweisova 29. Šivalni stroj! pogre zli i vi Slnger, Pfaff, Durkop Mund-Io» ugodno naprodsj pri »Triglav« Resljeva cesta 20. Ojlatol v Mlatili •Domoljub« stane 24 lir " celo leto, «• Inozemstvo 30 Ur, - Dopise In iplse (prejema uredništvo .Domoljuba«, naročnino, inserate Ia reklamacije pa oprava »Domoljuba«. - Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. - Telefon nrednlitvalo oprave itev. 40-04. Heraosgeber - Izdajatelj - Editorei dr. Gregor! Pečjak. - Schriltleiter - Urednik - Redattore: France Kremlar. - Ffir »Ljudska tiskarna« -, z» »Liodsko tiskarno« — Per »Ljudska tiskarna«) Joie Kramarič.